>>Naslednji ugovorproti cepljenjuprihaja iz svetastatistike: vseotroSke nalezljiv€':r,,,

bolezni so bile vstrmem upadu Ze

desetletja pred

uvedbo cepljenja.Najveiji vpliv na

upad teh bolezni jeimela izgradnjakanalizacije vmestih.<<

Marjana VonEina

>S cepljenjer4 tvegamo, di bo-ozdtavle, deprav v majhnern odstot-ku tvegania, spremenili v bolezen, u

je v februarski Stevilki rwije Isis,glasila Zdravni5ke zbornice Slove-

''nijej skoraj bogokletno zapisal ma-:,'ribofslti'zdrarmik, mag. MiloS 7i-danik, specialist psihiater, ko jeugovarjal nekaterim navedbam,objavljenim v prej5nji Stevilki revi-je. Ni presenetljivo, da dvomi v>svetost< vedne resnice, ki velja zapreventivno cepljenje, da je vamo,udinkovito in da so tveganja, ki jihprinaia, bistveno manj5a v primer-javi z morebiinimi posledicami bo-lezni; val oporednikov se Siri povsem svetu. Presenetljivo pa je, daje to storil na tako odkrit nadin inpred kolegi, ki svoje mnenje vedi-noma obdrZijo zase in zasebno.Mag. Zidanik je sicer ode trehotrok in zaposlen v psihiatridniambirlanti zdravstvenega zavodaVaie zdravjevMariboru.Kai vas ie spodbudilo, da ste takokritidno dregnili v cepljenie. ki veliaza elnega od temeliev slovenskega

iavnega zdravstva, tako rekoi nie-"govo svetinjo? Ne tvegate, da vambodo rekli izdajalec ali vsai porednideiek slovenskega zdravstva?

nSam v cepljenju ne vidim svetinje,5e manj temelja slovenskegazdravstva, ampak le enega odzdravstvenih ukrepov. V osnovigre za hekaj drugega, zamojodnosdo medicine. problem medicine,

J<ot S.a vi{im sam, je v tem, da v is.kreni Zelji, da bi bolnike eim boljza5ditila pred slabo prakso, posta-vlja okost-enele okviie svojega de-lovanja. Studentov mediiiie nespodbujajo k razmi5ljanju, ampakponavljanju naudenih diagnostid-nih in terapevtskihsmemic: tako -kar je mimo dogovorjenega, je zabolnike slabo. Dodaten pritisk zato sta pravo in sodna praksa: v ludi

. vedno pogostej5ih odikodninskihtoZb proti zdravnikom je edini na-din, kako brez izgubljenihtoZb pri-ti do pokojnine, da se vsak zdrav-nik drZi teh smernic kot pijan plo-ta. To jebolj vamo samo zanj in ce-lotno medicino, saj smo ljudje na-gnjeni kposplo5evanju: de je en so-dnik podkupljiv, je podkupljivovse sodstvo, de je en zdravnik nare-dil napako, jo delajo vsi. Ke r zdrav-nik v tej svoji drZi drpa znanje sa-mo znotraj dovoljenega obmodja,bolnik pa dobi informacije tudidrugje, to nehote povzrodi teZave vnjuni komunikaciji in vodi do ra-zlidnih pridakovanj, katera dia-gnostidna in terapevtska pot bi bila

zanj najbolj5a. de sem konkreten:y mojo ambulanto je priila gospa,ki so ji zdravniki priiorotiii zetoboledo in za celotno ielo zelo na_porno zdravljenje. pozanimala seje na spletu in priporodeno zdra_

lljenje odklonila, zaprosila pa zadrugadno, manj boledi in intenziv_no. Zdrawriki so njeno pro5njo od_klonili: tako, kot redemo mi, alinid. Poslali so jo k psihiatru, pred_videvam da zato, da bi jo p.epridul,naj sprejme priporodeno teiapijo.To se mi zdi nesprejemljivo. Se-bevidim v vlogi nekak5nega posveto_valnega organa, ki lahko nikaj pri_poroda, tisti, ki i5de odgovore nasvoja vpra5anja, pa naj se odlodi,saj gre navsezadnje zanjegovo Zi_vljenje. Druga zadeva,ki si mi zdizelo.pomembna, je dejstvo, da jemedicina stara pribliZno pet let. Toje dopustna meja za staiost stro_kovnih dlankov, ki sluZijo kot virteoretidnega znanja,saj je tisto, karjeveljalo za doktrino pred desetimileti, danes spremenjeno zaradi no-vih spoznanj. Karje dobro, tehavaje le v tenr, da se sproti i zgubljazgo_dovinski spomin. Zato lahko n'6k_do napi5e, da fe bilo cepljenje ved_no varno, ker zanj strokovni dlankiz nekoliko starejiim datumom neobstajajo ved. poleg tega je velikoznanstvenikov, ki v podatkovnih

bazah i5dejo samo tisto, kar potrju_je njihove teze. In potem je tako, dakdor iSde, ta najde. 5e vedno je na_mred veliko zdravnikov, ki so pre_pridani, da je cepljenje vamo, in ta_ko.bo vedno dovolj tudi dlankov zaCItIranJe. (

-Dvom vvse institucije

Kai ie povzroiilo tako sil6vit pre_obrat v razmi5lianiu javnosti, dane zaupa niti farmacevtskimd11ib_am, ki proizvajajo

"epioo,niti zdravnikom, ki z niim cepiiofPustiva teoriie zarotein poaofneskrajnosti, kakrine so ni primerspremliale cepivo proti nooi gripi,ostaniva v boli umirjenih okvirih:zakai dvom celo v Svetovno

.z$raysJveno organizacijo, SZ;O,ki nai bi bila kot angel varuh ilo_veitva v skrb i za zdravle?nSam bi zad,evo zastavil Sir5e. Obprestopu iz socializma v demokra_cijo smo dobili pravico do razmi5_ljanja in dvoma v institucije. poja_vil se je dvom v vse institucij", n, l*v medicino: dvom v politiko, dvomv sodstvo, dvom tudi v novinar_stvo. Vse to je povezano.Zatovla_da ne podpira in ne Zeli dvoma v

>Pomembno jedejstvo, da jemedicina starapribliZno pet let. Toje dopustna meja zastarost strokovnihilankov, ki sluiijokot vir teoretiinegaznanja, saj je tisto,kar je veljalo zadoktrino preddesetimi leti, danessPremenjeno zaradinovih spoznanj.<<