>>Naslednji ugovor proti cepljenju prihaja iz sveta statistike: vse otroSke nalezljiv€':r,,, bolezni so bile v strmem upadu Ze desetletja pred uvedbo cepljenja. Najveiji vpliv na upad teh bolezni je imela izgradnja kanalizacije v mestih.<< Marjana VonEina >S cepljenjer4 tvegamo, di bo-o zdtavle, deprav v majhnern odstot- ku tvegania, spremenili v bolezen, u je v februarski Stevilki rwije Isis, glasila Zdravni5ke zbornice Slove- ''nijej skoraj bogokletno zapisal ma- :,'ribofslti'zdrarmik, mag. MiloS 7i- danik, specialist psihiater, ko je ugovarjal nekaterim navedbam, objavljenim v prej5nji Stevilki revi- je. Ni presenetljivo, da dvomi v >svetost< vedne resnice, ki velja za preventivno cepljenje, da je vamo, udinkovito in da so tveganja, ki jih prinaia, bistveno manj5a v primer- javi z morebiinimi posledicami bo- lezni; val oporednikov se Siri po vsem svetu. Presenetljivo pa je, da je to storil na tako odkrit nadin in pred kolegi, ki svoje mnenje vedi- noma obdrZijo zase in zasebno. Mag. Zidanik je sicer ode treh otrok in zaposlen v psihiatridni ambirlanti zdravstvenega zavoda Vaie zdravjevMariboru. Kai vas ie spodbudilo, da ste tako kritidno dregnili v cepljenie. ki velia za elnega od temeliev slovenskega iavnega zdravstva, tako rekoi nie- "govo svetinjo? Ne tvegate, da vam bodo rekli izdajalec ali vsai poredni deiek slovenskega zdravstva? nSam v cepljenju ne vidim svetinje, 5e manj temelja slovenskega zdravstva, ampak le enega od zdravstvenih ukrepov. V osnovi gre za hekaj drugega, zamojodnos do medicine. problem medicine, J<ot S.a vi{im sam, je v tem, da v is. kreni Zelji, da bi bolnike eim bolj za5ditila pred slabo prakso, posta- vlja okost-enele okviie svojega de- lovanja. Studentov mediiiie ne spodbujajo k razmi5ljanju, ampak ponavljanju naudenih diagnostid- nih in terapevtskihsmemic: tako - kar je mimo dogovorjenega, je za bolnike slabo. Dodaten pritisk za to sta pravo in sodna praksa: v ludi . vedno pogostej5ih odikodninskih toZb proti zdravnikom je edini na- din, kako brez izgubljenihtoZb pri- ti do pokojnine, da se vsak zdrav- nik drZi teh smernic kot pijan plo- ta. To jebolj vamo samo zanj in ce- lotno medicino, saj smo ljudje na- gnjeni kposplo5evanju: de je en so- dnik podkupljiv, je podkupljivo vse sodstvo, de je en zdravnik nare- dil napako, jo delajo vsi. Ke r zdrav- nik v tej svoji drZi drpa znanje sa- mo znotraj dovoljenega obmodja, bolnik pa dobi informacije tudi drugje, to nehote povzrodi teZave v njuni komunikaciji in vodi do ra- zlidnih pridakovanj, katera dia- gnostidna in terapevtska pot bi bila zanj najbolj5a. de sem konkreten: y mojo ambulanto je priila gospa, ki so ji zdravniki priiorotiii zeto boledo in za celotno ielo zelo na_ porno zdravljenje. pozanimala se je na spletu in priporodeno zdra_ lljenje odklonila, zaprosila pa za drugadno, manj boledi in intenziv_ no. Zdrawriki so njeno pro5njo od_ klonili: tako, kot redemo mi, ali nid. Poslali so jo k psihiatru, pred_ videvam da zato, da bi jo p.epridul, naj sprejme priporodeno teiapijo. To se mi zdi nesprejemljivo. Se-be vidim v vlogi nekak5nega posveto_ valnega organa, ki lahko nikaj pri_ poroda, tisti, ki i5de odgovore na svoja vpra5anja, pa naj se odlodi, saj gre navsezadnje zanjegovo Zi_ vljenje. Druga zadeva,ki si mi zdi zelo.pomembna, je dejstvo, da je medicina stara pribliZno pet let. To je dopustna meja za staiost stro_ kovnih dlankov, ki sluZijo kot vir teoretidnega znanja,saj je tisto, kar jeveljalo za doktrino pred desetimi leti, danes spremenjeno zaradi no- vih spoznanj. Karje dobro, tehava je le v tenr, da se sproti i zgubljazgo_ dovinski spomin. Zato lahko n'6k_ do napi5e, da fe bilo cepljenje ved_ no varno, ker zanj strokovni dlanki z nekoliko starejiim datumom ne obstajajo ved. poleg tega je veliko znanstvenikov, ki v podatkovnih bazah i5dejo samo tisto, kar potrju_ je njihove teze. In potem je tako, da kdor iSde, ta najde. 5e vedno je na_ mred veliko zdravnikov, ki so pre_ pridani, da je cepljenje vamo, in ta_ ko.bo vedno dovolj tudi dlankov za CItIranJe. ( -Dvom vvse institucije Kai ie povzroiilo tako sil6vit pre_ obrat v razmi5lianiu javnosti, da ne zaupa niti farmacevtskim d11ib_am, ki proizvajajo "epioo, niti zdravnikom, ki z niim cepiiof Pustiva teoriie zarotein poaofne skrajnosti, kakrine so ni primer spremliale cepivo proti nooi gripi, ostaniva v boli umirjenih okvirih: zakai dvom celo v Svetovno .z$raysJveno organizacijo, SZ;O, ki nai bi bila kot angel varuh ilo_ veitva v skrb i za zdravle? nSam bi zad,evo zastavil Sir5e. Ob prestopu iz socializma v demokra_ cijo smo dobili pravico do razmi5_ ljanja in dvoma v institucije. poja_ vil se je dvom v vse institucij", n, l* v medicino: dvom v politiko, dvom v sodstvo, dvom tudi v novinar_ stvo. Vse to je povezano.Zatovla_ da ne podpira in ne Zeli dvoma v >Pomembno je dejstvo, da je medicina stara pribliZno pet let. To je dopustna meja za starost strokovnih ilankov, ki sluiijo kot vir teoretiinega znanja, saj je tisto, kar je veljalo za doktrino pred desetimi leti, danes sPremenjeno zaradi novih spoznanj.<<
Welcome message from author
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
>>Naslednji ugovorproti cepljenjuprihaja iz svetastatistike: vseotroSke nalezljiv€':r,,,
bolezni so bile vstrmem upadu Ze
desetletja pred
uvedbo cepljenja.Najveiji vpliv na
upad teh bolezni jeimela izgradnjakanalizacije vmestih.<<
Marjana VonEina
>S cepljenjer4 tvegamo, di bo-ozdtavle, deprav v majhnern odstot-ku tvegania, spremenili v bolezen, u
je v februarski Stevilki rwije Isis,glasila Zdravni5ke zbornice Slove-
''nijej skoraj bogokletno zapisal ma-:,'ribofslti'zdrarmik, mag. MiloS 7i-danik, specialist psihiater, ko jeugovarjal nekaterim navedbam,objavljenim v prej5nji Stevilki revi-je. Ni presenetljivo, da dvomi v>svetost< vedne resnice, ki velja zapreventivno cepljenje, da je vamo,udinkovito in da so tveganja, ki jihprinaia, bistveno manj5a v primer-javi z morebiinimi posledicami bo-lezni; val oporednikov se Siri povsem svetu. Presenetljivo pa je, daje to storil na tako odkrit nadin inpred kolegi, ki svoje mnenje vedi-noma obdrZijo zase in zasebno.Mag. Zidanik je sicer ode trehotrok in zaposlen v psihiatridniambirlanti zdravstvenega zavodaVaie zdravjevMariboru.Kai vas ie spodbudilo, da ste takokritidno dregnili v cepljenie. ki veliaza elnega od temeliev slovenskega
iavnega zdravstva, tako rekoi nie-"govo svetinjo? Ne tvegate, da vambodo rekli izdajalec ali vsai porednideiek slovenskega zdravstva?
nSam v cepljenju ne vidim svetinje,5e manj temelja slovenskegazdravstva, ampak le enega odzdravstvenih ukrepov. V osnovigre za hekaj drugega, zamojodnosdo medicine. problem medicine,
J<ot S.a vi{im sam, je v tem, da v is.kreni Zelji, da bi bolnike eim boljza5ditila pred slabo prakso, posta-vlja okost-enele okviie svojega de-lovanja. Studentov mediiiie nespodbujajo k razmi5ljanju, ampakponavljanju naudenih diagnostid-nih in terapevtskihsmemic: tako -kar je mimo dogovorjenega, je zabolnike slabo. Dodaten pritisk zato sta pravo in sodna praksa: v ludi
. vedno pogostej5ih odikodninskihtoZb proti zdravnikom je edini na-din, kako brez izgubljenihtoZb pri-ti do pokojnine, da se vsak zdrav-nik drZi teh smernic kot pijan plo-ta. To jebolj vamo samo zanj in ce-lotno medicino, saj smo ljudje na-gnjeni kposplo5evanju: de je en so-dnik podkupljiv, je podkupljivovse sodstvo, de je en zdravnik nare-dil napako, jo delajo vsi. Ke r zdrav-nik v tej svoji drZi drpa znanje sa-mo znotraj dovoljenega obmodja,bolnik pa dobi informacije tudidrugje, to nehote povzrodi teZave vnjuni komunikaciji in vodi do ra-zlidnih pridakovanj, katera dia-gnostidna in terapevtska pot bi bila
zanj najbolj5a. de sem konkreten:y mojo ambulanto je priila gospa,ki so ji zdravniki priiorotiii zetoboledo in za celotno ielo zelo na_porno zdravljenje. pozanimala seje na spletu in priporodeno zdra_
lljenje odklonila, zaprosila pa zadrugadno, manj boledi in intenziv_no. Zdrawriki so njeno pro5njo od_klonili: tako, kot redemo mi, alinid. Poslali so jo k psihiatru, pred_videvam da zato, da bi jo p.epridul,naj sprejme priporodeno teiapijo.To se mi zdi nesprejemljivo. Se-bevidim v vlogi nekak5nega posveto_valnega organa, ki lahko nikaj pri_poroda, tisti, ki i5de odgovore nasvoja vpra5anja, pa naj se odlodi,saj gre navsezadnje zanjegovo Zi_vljenje. Druga zadeva,ki si mi zdizelo.pomembna, je dejstvo, da jemedicina stara pribliZno pet let. Toje dopustna meja za staiost stro_kovnih dlankov, ki sluZijo kot virteoretidnega znanja,saj je tisto, karjeveljalo za doktrino pred desetimileti, danes spremenjeno zaradi no-vih spoznanj. Karje dobro, tehavaje le v tenr, da se sproti i zgubljazgo_dovinski spomin. Zato lahko n'6k_do napi5e, da fe bilo cepljenje ved_no varno, ker zanj strokovni dlankiz nekoliko starejiim datumom neobstajajo ved. poleg tega je velikoznanstvenikov, ki v podatkovnih
bazah i5dejo samo tisto, kar potrju_je njihove teze. In potem je tako, dakdor iSde, ta najde. 5e vedno je na_mred veliko zdravnikov, ki so pre_pridani, da je cepljenje vamo, in ta_ko.bo vedno dovolj tudi dlankov zaCItIranJe. (
-Dvom vvse institucije
Kai ie povzroiilo tako sil6vit pre_obrat v razmi5lianiu javnosti, dane zaupa niti farmacevtskimd11ib_am, ki proizvajajo
"epioo,niti zdravnikom, ki z niim cepiiofPustiva teoriie zarotein poaofneskrajnosti, kakrine so ni primerspremliale cepivo proti nooi gripi,ostaniva v boli umirjenih okvirih:zakai dvom celo v Svetovno
.z$raysJveno organizacijo, SZ;O,ki nai bi bila kot angel varuh ilo_veitva v skrb i za zdravle?nSam bi zad,evo zastavil Sir5e. Obprestopu iz socializma v demokra_cijo smo dobili pravico do razmi5_ljanja in dvoma v institucije. poja_vil se je dvom v vse institucij", n, l*v medicino: dvom v politiko, dvomv sodstvo, dvom tudi v novinar_stvo. Vse to je povezano.Zatovla_da ne podpira in ne Zeli dvoma v
>Pomembno jedejstvo, da jemedicina starapribliZno pet let. Toje dopustna meja zastarost strokovnihilankov, ki sluiijokot vir teoretiinegaznanja, saj je tisto,kar je veljalo zadoktrino preddesetimi leti, danessPremenjeno zaradinovih spoznanj.<<
Related Documents
