A O B L D K I A N K I O K A R PRIMERI ŠOLSKIH ... - Domov 27-72-web.pdf · 28 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI Jože Snoj 06 K Stop za pesmico I O R A K N A D A O B L K I

KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 27

Primere šolskih interpretacij so pripravili:

Jožica Marinčič (OŠ Trebnje),Zvonka Falkner (OŠ Trebnje), Breda Gruden (OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas), Simona Pelko (OŠ Zalog), Tatjana Pintar (OŠ Gorje), Franc Rakar (OŠ Trebnje), Aleksandra Starc (OŠ Gračišče), Branka Škufca (OŠ Zalog), Mateja Škufca (OŠ Trebnje),Andrejka Žičkar (OŠ Globoko)

PRIMERI ŠOLSKIH INTERPRETACIJUredila

Jožica Marinčič

4. K O R A K I N

A D

O B L A K I

28 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

Jože Snoj

Stop za pesmico06K O R A K I N

A D

O B L A K I

Pesem je značilna za Snojevo mladinsko poezijo, saj se navezuje na na-sprotje med svetom zvoka in svetom tišine: prvega ponazarjajo avtomobili, ki jim pesnik in otroci zapovedujejo, naj ne »ogrožajo« pesmi, drugega pesmica sama. Pesem je upodobljena kot krhko bitje, ki lahko odraža smeh in jok – je torej tematsko in razpoloženjsko mnogoplastna. Tako raznovrstno poezijo, ki je lahna meglica ali zgubljena pojoča skrinja, bralec – otrok in odrasli – v svojem doživetju pesniške igre skrije v tišino, »k sebi«, v intimno doživljanje pesniškega besedila. Didaktični instrumentarij se osredotoča na podobo pesmice ter na različnost tematike mladinske poezije, spodbuja pa tudi ustvarjalno nadaljevanje besedila in skupno branje v razredu. Uvodna motivacija lahko izhaja iz osrednjih (v pesmi poudarjenih) besednih zvez oz. iz nasprotja med divjo in umirjeno glas-bo (glasbena motivacija).

Tematska analiza besedila

CILJI Učenciß poslušajo, samostojno berejo in doživljajo pesem,ß zaznajo zvočnost pesmi,ß nizajo asociacije ob pojmu pesmica,ß tvorijo zvočne nize in nenavadne besede,ß pišejo zvočno učinkovite kombinacije besed, zvočno slikanje, ter opazujejo doživljanje zanimivih zvočnih nizov,ß prisluhnejo besednim zvezam in primerom in iščejo nove rešitve,ß likovno predstavijo pesmico, ki gre čez cesto, ß opisujejo pesmico, kot jo vidijo v svoji domišljiji in kot jo vidi pesnik,ß razvijajo jezikovne zmožnosti in iščejo pomanjševalnice,ß razvijajo zmožnost ustvarjalnega preoblikovanja besedila,ß zaznavajo likovno podobo in členjenost besedila (dolžina verza, število kitic),ß v berilu iščejo pesmi Jožeta Snoja in podatke o njegovem življenju.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj razdeli učencem učne lističe v obliki prometnega znaka, na katerih so zapisani računi. S pomočjo rešenih računov izpišejo geslo. Pravilno rešeni računi jim razkrijejo geslo: STOP. (PRILOGA 1)

Učenci pripovedujejo, kam bi postavili znak stop; kaj bi z njim prepovedali, komu bi s tem znakom lahko pomagali in zakaj.

Učitelj na tablo zapiše besedo STOP, učenci pa sestavijo pesmico v rimah na posamezne črke te besede:

S ________________________T ________________________O ________________________P ________________________

NAJAVA BESEDILA Ste že kdaj slišali, da bi kdo hotel pomagati pesmici, ki se je znašla v prometu? Pesnik Jože Snoj se je previdno odpravil na potep s svojo pesmico. Vas zanima, kakšno je bilo to popotovanje? Pesmica nosi naslov Stop za pesmico.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo, udobno namestijo in osredotočijo na poslušanje Snojeve pesmi Stop za pesmico.

Primer šolske interpretacije je pripravila

Jožica MarinčičOŠ TREBNJE


INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILA Učitelj pesem najprej recitira, saj to močno spodbuja otrokovo domišljijsko aktivnost. Nato pesem še prebere.

PREMOR PO BRANJU Počakamo nekaj sekund, da doživijo pesem in uredijo vtise o njej.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Izrazijo svoje vtise, svoje mnenje o razumljivosti pesmi. Pripovedujejo o asociacijah, ki jih je vzbudila pesem.

TIHO BRANJE Učenci pesem tiho preberejo, sami so s svojim domišljijskim svetom.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci opozorijo na manj znane besede, ki jih s pomočjo sošolcev poskušajo razložiti. Če ne vedo pomena, razlago poiščejo v SSKJ. Besede uporabijo v novih povedih.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA VSEBINE Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.Kdo je po tvojem mnenju glavna književna oseba? Zakaj?Kdo v prvi kitici ukazuje avtomobilom, naj se ustavijo? Pomagaj si z zadnjima dvema verzoma.Ali pesmico kdo spremlja na prehodu? Je pesmica odrasla ali je še majhna, podobna otroku? Zakaj tako misliš?Preberi kitico, ki to potrjuje.Kakšna je pesmica po svoji zunanjosti?S čim jo pesnik primerja?Poznaš še kakšno pesmico, ki ima óčke iz smeha?Poznaš tudi pesmico, ki ima óčke iz joka?Kakšna je pesmica, ki je lahna meglica? Kaj pa lužica sinja ali pojoča skrinja? O čem govorijo takšne pesmice?Glasno preberi zadnjo kitico in ugotovi, kje je pesmica doma.

GLASNO BRANJE Prvo in zadnjo kitico prebere isti učenec, ostale kitice pa drug učenec. Učenca bereta interpretativ-no; spreminjata hitrost, register in barvo.

ZGRADBA, ANALIZA/SINTEZA Učenci preštejejo kitice in verze.Ugotovijo, ali je ritem hiter ali počasen. Spoznavajo menjavanje ritma glede na spremembo razpolo-ženja. Iščejo hitre in glasne verze.Obrazložijo likovno podobo pesmi v četrti in peti kitici. V pogovoru opredelijo glavno temo pesmi. Ugotovijo, komu je pesem namenjena. V pesmi iščejo primere: peruti ima kot ptica, pesem je lahna kot meglica, kot lužica, kot pojoča skrinja. Te primere obrazložijo. Povedo, kje je pesmica doma in kaj ima raje: hrup ali tišino.

VREDNOTENJE Ali so otroci v čem podobni pesmici? V čem?Pripovedujejo o svojih izkušnjah v prometu: kdaj bi bila lahko njihova pesem tiha, kdaj bi bila lahko glasna. Povedo, ali so jim bolj všeč tihe ali glasne pesmi. Zakaj?Razložijo, kakšno razpoloženje ponuja pesem.

NOVE NALOGE ß Napiši novo pesem, ki bo imela enega izmed naslovov:

Pesem je lahna meglica,Pesem je lužica sinja,Pesem je pojoča skrinja.

ß Že v 4. razredu si spoznal(a) pesnika Jožeta Snoja. Pri učitelju si sposodi berilo za 4. razred in izpiši naslove


njegovih pesmi. Prepiši tudi podatke o njegovem življenju, ki so pripisani ob ilustraciji njegove pesniške zbirke Pesmi za punčke in pobe. ß Nariši pesmico, ki gre čez cesto.ß Pojdi v knjižnico, poišči knjige Jožeta Snoja. Izpiši naslove njegovih pesniških zbirk in sodobnih pravljic. ß Napiši obvestilo, v katerem bo sporočevalec obvestil voznike, da bo šla čez cesto pesmica. Ne pozabi povedati: kdaj, kje in kako bo hodila. Opozori jih, naj bodo previdni.

Izračunaj račune v kvadratkih. Rezultat ti odkrije črko v slovenski abecedi; npr. število 1 pomeni črko A, število 25 pa črko Ž. Za rešitev dobiš besedo, ki ti jasno pove, kaj moraš storiti v prometu ali pa v razredu, doma, v šoli …Ko dobiš geslo, znak še ustrezno pobarvaj.

PRILOGA 1

5 x 6 - 11 6 x 0 + 21 90 - 74 3 x 3 + 2 x 4


CILJI Učenci ß zaznavajo in doživljajo zvočnost pesmi ob poslušanju interpretativnega branja pesmi (učitelja in sošolcev),ß zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporočilnostjo ter zaznajo menjavanje ritma v pesmi glede na spremembo razpoloženja,ß po poprejšnji pripravi glasno, interpretativno berejo pesem,ß ob branju razvijajo asociativne sposobnosti, doživljajo čustveno in domišljijsko bogastvo pesniškega jezika,ß zaznavajo in doživljajo rabo nenavadnih besednih zvez ter jih povezujejo s sporočilnostjo besedila,ß razumejo temo besedila (nenavadna stvarnost),ß pišejo zvočno učinkovite kombinacije besed,ß razvijajo asociativne sposobnosti ob nadaljevanju, širjenju pesmi,ß upovedujejo analogije k literarnim motivom.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj sedmim učencem razdeli sedem povedi (UČNI LIST 1) in jih prosi, naj vsak svojo glasno pre-bere. Dva od učencev poslušalcev imata možnost, da jih kličeta po vrstnem redu, ki bi jim ustrezal tako, da bi lahko o tej pesmi kaj povedali – vsebino, smisel, sporočilo ...

NAJAVA BESEDILA Kako bi dali naslov pesmi s tako vsebino? Napisal jo je pa Miroslav Košuta. Poslušajmo, kako je povedi po vrsti zložil pesnik.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se udobno namestijo, tako da bodo lahko zbrano poslušali in gledali učiteljevo branje.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj interpretativno prebere pesem.

ČUSTVENI PREMOR Nekaj trenutkov tišine, da se vtisi uredijo.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Bi šli živet za luno?

TIHO BRANJE Učenci v kazalu samostojno poiščejo pesem in jo tiho preberejo.Učitelj med tem piše na tablo besede in pomenske zveze, ki jih bodo učenci kasneje razložili: vštric, trknjen, s pametjo križ, biti pri pravi, potrkati se po glavi, svet po meri ...

08K O R A K I N

A D

O B L A K IMiroslav Košuta

Za lunoPesem izhaja iz besedne igre s stalno besedno zvezo (biti za luno), ki jo pesnik »razume« dobesedno, s tem pa ustvari nenavaden, presenetljiv svet onkraj logike vsakdanjega sveta. Tako preobražanje pravil stvarnosti je seveda pomembno za sporočilo besedila: v pesniški »prismuknjenosti oz. laži« sta povezana tako ustvarjalec kot bralec, v narobe-sve-tu nonsensne pesmi pa je svet najbolj »urejen« in najbolj privlačen – zato je taka domišljij-ska stvarnost izhodišče in hkrati cilj pisanja oz. branja. V didaktičnem instrumentariju je poudarjena povezava med bralcem in nonsensno stvarnostjo, na igro z zvezami besed pa se lahko navezuje tudi uvodna motivacija.



Tatjana PintarOŠ GORJE


RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED V parih se pogovorijo o pomenu/razumevanju navedenih besed in poskušajo najti zveze in besede s podobnim pomenom. Kako bi pesnik še drugače lahko povedal, da ... hodi neki stric z nama vštric ...

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Vse ideje zberemo na tabelni sliki in se pogovorimo o pomenu posameznih besed in zvez.

GLASNO BRANJE V skupinicah po tri sestavijo razrezanko – povedi iz pesmi postavijo v pravo zaporedje in si razdelijo vloge za čim bolj 'lunarno' branje.Pripravljene skupinice prihajajo »na oder« in berejo pesem.

VREDNOTENJE 1. Učitelj vodi frontalni pogovor:Si samo pesnik lahko privošči narobe svet? Kaj pomeni trditev: V DEŽELI DOMIŠLJIJE JE VSE MOGOČE?

2. Narobe pesmico lahko spremeniš v še bolj »narobe« pesem.V bralskih skupinicah nadaljujejo delo – razrezanko v spremenjenem vrstnem redu nalepijo na večji list in dodajajo svoje verze (Kaj vse se še lahko dogaja za luno?).Gotove pesmi na plakatih pritrdijo na stene učilnice, lahko pa priredijo še en »literarni večer« branja domišljijske poezije.

NOVE NALOGE V knjižnici poišči nekaj pesniških zbirk Miroslava Košute in se pripravi na govorni nastop:ß pripravi predstavitev pesnikovega življenja in dela,ß nauči se katero od pesmi na pamet in jo doživeto deklamiraj pred razredom ali na šolski prireditvi,ß v skupinicah po tri pripravite celostno predstavitev Miroslava Košute (življenje in delo, razstava knjig ...).

Za luno so resniËno Ëudne stvari.

VËasih sem jaz, vËasih si ti,vËasih pa z nama hodi vπtrickak oËitno trknjen stric.

Za luno je menda s pametjo kriæ.

Za luno se zmeraj pozno zbudiπ.

Za luno so namreË le tisti pri pravi,ob katerih se Ëlovek potrka po glavi.

Za luno je res neverjetno lepo,saj tam vse stvari narobe gredo.

Za luno je najbolj po meri svet - pojdimo, pojdimo za luno æivet!

PRILOGA 1


10K O R A K I N

A D

O B L A K ILjudska

Pleši, pleši črni kosNonsens, igra z logiko in komično pretiravanje so pogosto značilnosti otroške ljudske pesmi. Pesem Pleši, pleši črni kos je oblikovana kot dvogovor, čeprav ni povsem jasno (in tudi ne pomembno), kdo se pogovarja s kosom – otrok ali odrasli. Hkrati pesem vključuje tudi nekaj tabujskih prvin (stara baba), tako da deluje pesem tudi kot upor zoper »spo-dobnost« odraslega sveta. Zanimiv je tudi nenadni zaključek dialoške igre, ki spominja na komične konce pravljice. Didaktični instrumentarij osvetljuje sestavo pesmi ter opozarja na lastnosti književnih oseb, uvodna motivacija pa lahko izvira kar iz posnemanja naključ-ne igre z besedami, tj. sestavljanje nonsensnih povedi.



Breda GrudenOŠ IVANA TAVČARJA, GORENJA VAS

CILJI Učenciß seznanijo se s pojmom ljudska pesem,ß ponovijo, kaj so izštevanke, zbadljivke in šaljivke v ljudskem pesništvu,ß ob poslušanju, branju pesmi zaznavajo ritem pesmi,ß opazujejo sode in lihe verze,ß primerjajo književni osebi,ß utemeljujejo svoje mnenje,ß pišejo kosov dnevnik,ß se seznanijo s pesmijo o narobe svetu,ß sestavljajo pesmi po tem vzoru,ß zbirajo ljudske pesmi, ki krožijo v njihovem kraju,ß sodelujejo z revijo Kekec.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj pripravi primere slovenskih otroških ljudskih pesmic, izštevank, zbadljivk, šaljivk. Učenci prisluhnejo recitaciji učitelja ali posnetkom.Literatura: - Enci Benci na Kamenci 1 in 2.- Otroška pesmarica 1: Slovenske ljudske pesmi, Mladinska knjiga, 2004.- Otroška pesmarica 2: Slovenske ljudske pesmi, Mladinska knjiga, 2006.- Otroška pesmarica 1: Slovenske ljudske pesmi - zgoščenka, Mladinska knjiga, 2004.- Otroška pesmarica 2: Slovenske ljudske pesmi – zgoščenka, Mladinska knjiga, 2006.- Karel Štrekelj, Slovenske narodne pesmi – 4. knjiga, CZ.- Albinca Pesek, Slovenske ljudske za otroke 1.–4., Mladinska knjiga.- Albinca Pesek, Slovenske ljudske za otroke - zgoščenke 1.–4., Mladinska knjiga.- Kvinte kvante.

Učitelj vodi razgovor o ljudskih pesmih. Katere ljudske pesmi poznate? Kdaj jih pojete ali recitirate? Kaj so izštevanke? Učenci ali učitelj izštevajo različne izštevanke. Kaj so šaljivke in zbadljivke? Učenci ali učitelj predstavijo primere. Spomnite se primerov iz četrtega razreda.

NAJAVA BESEDILA Prebrali bomo slovensko ljudsko Pleši, pleši črni kos. Dobro prisluhnite.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo, posedejo se v krog in se udobno namestijo. Pozornost usmerijo na poslušanje.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj doživeto recitira pesem.


ČUSTVENI PREMOR IN IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci podoživijo pesem in uredijo vtise. Pripovedujejo o vtisih ob poslušanju pesmi. O čem govori pesem?

TIHO BRANJE IN RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci poiščejo pesem v berilu. Pesem večkrat tiho preberejo in poiščejo manj znane ali neznane besede. Besede razložijo sami ali poiščejo razlago v SSKJ.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Učenci ustno rešijo naloge iz berila iz razdelka En, dva , tri – odgovori ti.

GLASNO BRANJEKlicani učenci glasno berejo pesem. Pesem berejo kot pogovor.

SINTEZA IN VREDNOTENJE Kaj pomeni, da so pesmi ljudske? Pojasnite, kaj pomeni oznaka ljudska.Kdo si jih je izmislil? Kdaj so si jih izmišljali? Zakaj?

V dvojicah zapišejo kratko oznako kosa iz prebrane pesmi. Zapis je lahko tudi v obliki dnevnika ali kot pismo kovaču – razdelek Nič lažjega. Zapise predstavijo sošolcem.

Preberejo pesem Narobe svet in sestavijo svojo pesem.

NOVE NALOGE ß Sestavite svojo pesem o kosu ali pesmi o narobe svetu. Lahko pišete v knjižnem jeziku ali v narečju. Pesem zapišite in pošljite reviji Kekec.ß V knjižnici poiščite in preberite kakšno zbirko otroških ljudskih pesmi. V knjigah poiščite in izpišite izštevanko, šaljivko, zbadljivko ali pesmi o narobe svetu. Lahko pripravite plakat.ß Povprašajte starejše ljudi, če znajo povedati ali zapeti kakšno otroško ljudsko pesem: uspavanko, zafrkljivko ali izštevanko. Zapišite jo.ß V knjižnici poiščite revijo Kekec in jo predstavite sošolcem.ß V knjižnici poiščite slovensko pesnico Lilo Prap in njene uspavanke za živali. Predstavite pesnico sošolcem.


Andrejka ŽičkarOŠ GLOBOKO

CILJIUčenciß spoznajo pesem,ß razumejo vsebino oz. sporočilo pesmi,ß se pesmico naučijo na pamet, ß napišejo podobno pesmico,ß zbirajo ljudske pesmi, ki krožijo v njihovem kraju.

UVODNA MOTIVACIJAUčitelj na tablo napiše NAROBE SVET. Učenci zapišejo, kako si predstavljajo pouk v takšnem svetu. (Kakšna je videti šola v narobe svetu? Kakšna je učilnica? Kakšni so učenci? Kakšen je učitelj?)Učitelj vodi pogovor o svetu, kjer ni nič prav, vse je narobe, nič ne poteka tako, kot bi moralo …Učenci z zaprtimi očmi potujejo v narobe svet. Kakšni so njegovi prebivalci? Lahko ga narišejo (lahko planet ali prebivalce ali njihovo mesto). Učenci iščejo asociacije na besedno zvezo NAROBE SVET.

Ljudska

Narobe svet


NAJAVA BESEDILA Prisluhnimo ljudski pesmici Narobe svet, kjer je prava zmešnjava.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se osredotočijo na ljudsko pesem.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj pesem najprej recitira, saj je tako stik z besedilom pristnejši. Pesem še prebere.

ČUSTVENI PREMOR Čas za premislek o besedilu.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci izražajo vtise ob pesmi.

TIHO BRANJE Učenci pesem vsak zase tiho preberejo.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci še enkrat preberejo besedilo ter izpišejo besede, ki jih niso razumeli. Besede poiščejo v SSKJ ali se o njih pogovorijo s sošolci, ki razumejo njihov pomen (malin, mojškra).

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA, O čem govori pesem?Se vam zdi malce nenavadna?Kaj bi še lahko potekalo narobe? (Dež sije, sonce gre ...)Pesmico primerjajte z ljudsko Pleši, pleši črni kos. Katere ljudske pesmi poznate? Ob katerih priložnostih jih pojete ali recitirate? Kaj pomeni, da so pesmi ljudske? Kaj mislite, kdo si je izmislil podobne ljudske pesmi – odrasli ali otroci? Pri katerem opravilu so nastajale različne ljudske pesmi?

GLASNO BRANJE Pesem skupaj deklamirajo učenci in učitelj, pri tem so pozorni na ritem in intonacijo.Pesmico preberejo še učenci, ki to želijo.

NOVE NALOGE Pesmica Narobe svet je čudna, nenavadna, kar malce »odštekana«. Poezija nam včasih odkriva svo-jevrsten svet, v katerem ne veljajo pravila vsakdanjega sveta, ampak lahko zaživimo v svojem svetu domišljije, kjer je vse mogoče, celo zafrkavamo se lahko in ustvarimo narobe svet. Pa poskusimo kaj takega tudi v našem razredu.

ß Napišejo podobno pesem in jo lahko tudi ilustrirajo. Pišejo v knjižnem jeziku, v narečju ali slengu, žargonu (v dvojicah ali manjših skupinah).ß Izmislijo si nadaljevanje pesmice. Pišejo v knjižnem jeziku, v narečju ali slengu, žargonu (v dvojicah ali manjših skupinah).ß (Razložimo, kaj pomenita sleng in žargon.)ß Doma pesem preberejo staršem, starim staršem in se jo naučijo na pamet.ß Vse liste z ilustriranimi pesmicami povežemo v razredno knjigo odštekanih pesmic.ß Učenci obiščejo znane starejše ljudi, jih prosijo, da jim zapojejo ali povedo ljudske pesmi. Zapišejo jih in pripravijo razredno zbirko ljudskih pesmi. (Povabimo starše in stare starše na predstavitev razredne knjige odštekanih pesmic in razredne zbirke ljudskih pesmi.)ß Obiščejo knjižnico in si ogledajo zbirke ljudskih pesmi.




Boris A. Novak

Šalica (ali mala šala)

CILJI Učenciß poslušajo, berejo in doživljajo pesem,ß opazujejo njeno nenavadnost,ß izrazijo svoje mnenje o takih besedah,ß igrajo se z jezikom na zabavne načine,ß iščejo podobne primere,ß z besedami rišejo, jih prebesedijo, ustvarjajo ritmične vzorce, se poigravajo z zveni in jih povezujejo v nenavadne zveze,ß spoznajo drugačen pesniški jezik,ß zaznavajo opaznejše primere besedotvorne inovativnosti v pesemskem besedilu (pomanjševalnice).

MOTIVACIJA Razred je urejen v kotičke. Učenci se po interesih razdelijo v skupine in delajo v kotičkih, ki so označeni:

1. kotiček: ČUDEŽNA PREDPONA 1

2. kotiček: ČUDEŽNA PREDPONA 2

3. kotiček: POMANJŠANA ZGODBA

4. kotiček: POMANJŠANA BESEDA

Učenci v prvem in drugem kotičku preberejo kratki zgodbi, nato pa po vzoru sestavijo podobni zgod-bi, v katerih bodo nastopale druge književne osebe. Učenci v tretjem kotičku napisano zgodbo pomanjšajo, v četrtem pa pomanjšajo in narišejo besede. (PRILOGE 1, 2, 3, 4)

Ko končajo z delom, predstavijo svoje zgodbe. Najprej skupina, ki je svojo zgodbo sestavila po vzoru s predpono maksi, nato skupina, ki je oblikovala zgodbo s predpono mini. Tudi skupina, ki je svojo zgodbo pomanjševala, prebere obe zgodbi in nazadnje učenci predstavijo svoje pomanjšane besede in jih razložijo.

Učitelj vodi razgovor o čudežno povečanih in pomanjšanih besedah. Učenci pripovedujejo, katera beseda jim je bolj všeč in zakaj. Naštejejo nekaj besed, ki so jim bolj všeč pomanjšane.

Pomanjšajo še svoja imena in povedo, kako so jih klicali domači, ko so bili še majhni.

Še sami poiščejo in pomanjšajo nekaj besed.

12K O R A K I N

A D

O B L A K I

Besena igra (s pomanjševalnicami) je tema in oblikovni postopek Novakove pesmi: v besedah, ki spominjajo na pomanjševalnice (npr. šalica), se skrivajo druge besede – čeprav med njimi ni nobene pomenske povezave. Tako »iskanje besed v besedi« zato deluje presenetljivo in smešno, je neke vrste prebesedenje besed, kot je zapi-sal pesnik. Vprašanja in naloge razvijajo zmožnost za zaznavanje osnovnega razpolo-ženja in teme besedila, spodbujajo pa tudi poustvarjalno igro – prav igra z besedami v besedi je lahko tudi primerna uvodna motivacija.



NAJAVA BESEDILA Učitelj pove, da je pesnik Boris A. Novak svojemu sinu igral pravo gledališče v dnevni sobi in si sproti izmišljal igre iz življenja stvari. V svoji pesmi, ki nosi naslov … (na tablo pritrdi sliko velike in majhne skodelice, naslova pa ne pove) pa je pomanjšal nekaj zanimivih besed. Vas zanima, s katerimi besedami se je poigral?

PREMOR PRED BRANJEMUčenci usmerijo pozornost na poslušanje Novakove pesmi Šala (ali mala šalica).

INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILA Učitelj deklamira Novakovo pesem. Živo pripovedovanje izredno spodbuja učenčevo domišljijsko aktivnost. Nato odpre berilo in pesem še prebere.

ČUSTVENI PREMOR PO BRANJU Predah, da učenci uredijo temeljne vtise.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Narišejo besedo, ki jo je po njihovem mnenju pesnik najbolj zanimivo pomanjšal. Povedo, kako bi naslovili pesem. Učitelj pove pravi naslov pesmi.

TIHO BRANJE Učenci sami poiščejo pesem v kazalu. Tiho jo preberejo.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci razložijo pomen besed, ki jih je pesnik pomanjšal.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA VSEBINE Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.Ti je pesmica všeč ali ne? Utemelji.Kako je pesem zapisana?Kaj je mala kobila? Kaj pa mala viola? Pa šala?Zakaj misliš, da pesnik spreminja besede? V pomoč ti bodo misli, ki jih najdeš v berilu na strani 13: En, dva, tri … Razloži pesnikov pozdrav: »Pozdravlja vas vaš učenec pesnik«.Kaj po tvojem mnenju sodi v pesniško šalico?

GLASNO BRANJE Vsi učenci hkrati preberejo pesem. Ne pozabijo imenovati avtorja in naslova.

ZGRADBA, ANALIZA/SINTEZA Pesnik nam pove, da je v pesniški zbirki Prebesedimo besede besede prebesedil. Kaj to pomeni? Razloži, kako pesnik spreminja besede.Kako misliš, da bi prebesedil naslednje besede: luna, plima, osel, medved, noj?Besede je mogoče prebesediti še na mnogo načinov. Npr. beseda nož – jojnož. Ko se urežemo, namreč postane jojnož. Ali: šola – šala. Ko učenci odidejo na počitnice, postane šola prava šala. Prebesedite še nekaj besed: avto, hiša, miza, malica, petica, oblak. Beseda, kot je npr. avtomobilček, ne velja!Še sami poiščite nekaj zanimivih besed in jih prebesedite.Učenci opazujejo pesem in povedo, kako je zgrajena: ali ima kitice, ima rime, verze. Kakšne?Učitelj predstavi avtorja Borisa A. Novaka in pokaže nekaj njegovih pesniških zbirk.

Šalica

Šala


NOVE NALOGE ß Učenci napišejo, kaj je v pesniški šalici in kaj v mali šali. (PRILOGA 5)ß Sami prebesedijo besede na nove izvirne načine. (PRILOGA 6)

PRILOGA 1 Preberi kratko pravljico o maksipolžu.

Nekoč je v maksihiši živel maksipolž. Nekega dne mu je postalo dolgčas in odpravil se je po maksisvetu. Hodil in hodil je po maksipoti. Prišel je v mesto in prečkal maksicesto. Ravno takrat je mimo pripeljal maksiavto. Maksizavore so zacvilile in maksipolž je z maksihitrostjo za las ušel avtomobilu.

Ugotovite, s katero besedo smo povečali pravljico. Ilustrirajte jo. Na podoben način še sami sestavi-te kratko pravljico in jo zapišite.


PRILOGA 2 Preberi kratko pravljico o minihiški.

Na minijasi sredi gozda je stala minihiška iz čokolade. V njej je prebivala strašna miničarovnica. Ne-koč sta mimo prišla Janko in Metka. Pred hišico je stal minilonec, v katerem so rastli minibonboni. Hitro sta jih natrgala in hitela naprej. Miničarovnica ju je opazila, pograbila svojo minimetlo in stekla za njima. Otroka sta tekla, kar so ju nesle mininožice. Toda, Metka se je spotaknila in minibonboni so se razgubili po minigozdu. Janko se je obrnil in zaklical miničarovnici »Še zapomnila si boš, ti zoprna miničarovnica, to nesramnost!«

Ugotovite, s katero besedo smo pomanjšali pravljico. Ilustrirajte jo. Na podoben način še sami sestavite kratko pravljico in jo zapišite.


PRILOGA 3 Preberi kratko pravljico.

Nekoč je živela miš, ki je želela svojemu mišu za rojstni dan pokloniti sir z velikimi luknjami. Šla je k sirarju in prijazen mož ji je pripravil tak sir. Odnesla ga je domov. Poklicala je svoje otroke. V sirovih luknjah so uredili prekrasne dvorane. Očetu so priredili zabavo. Miši so si na rep privezale pentlje in v prekrasni dvorani zaplesale svojemu mišu za rojstni dan. Oče je presenečen vzkliknil »Kako prikupne so moje male miši s pentljami!«

Pravljico o miših »pomanjšajte« in narišite.Začnite tako: Nekoč je živela miška, ki je svojemu mišku …


PRILOGA 4 Besede pomanjšaj, kot kaže primer, in jih nariši.

BESEDA POMANJŠANA BESEDA SLIKA

SVEČA svečka

VILE

ZVONEC

MAČKA

MAJA

PERO

MARJETA

MIŠ

PALEC


PRILOGA 5 Napiši, kaj najdeš v pesniški šali in kaj v šalici.

Še sam si izmisli podoben primer in ga zapiši.

Šalica

Šala


PRILOGA 6 Prebesedi besede na različne načine. Ilustriraj jih.

Marela

Vrata

Lisa

Hiša

Knjiga

Jure

Marelica


Boris A. Novak

Vogali besede hiša14K O R A K I N

A D

O B L A K I

Pesem poudarja likovnost pesniškega jezika, tj. možnost, da z besedami v poeziji rišemo – »štirje vogali« besede hiša so nazorno prikazani z razporeditvijo črk po papirju. Tema je, tako kot v vseh tovrstnih besedilih, igra: igra z likovnostjo jezika je hkrati tudi preseganje vzorcev vsakdanjega sporazumevanja, saj pri slednjem pogosto sploh ne pomislimo na zven in obliko besed. Na podobo besede se navezuje tudi instrumentarij, hkrati pa je likovnost tudi podlaga za uvodno motivacijo. – Na enem od seminarjev je skupina slušateljic izdelala imeniten predlog uvodne motivacije: učenci razrežejo naslove časopisov in iz črk sestavljajo besede »s štirimi vogali«, ustvarjajo lepljenko.



Simona PelkoOŠ ZALOG

CILJI Učenciß pripovedujejo asociacije ob besedi hiša,ß izražajo domišljijsko risbo ob razporejanju črk v prostoru,ß čustveno doživljajo vsebino,ß se gibalno izražajo.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj napiše na tablo HIŠA, učenci nizajo svoje asociacije na to besedo. Iz besed, ki so jih povedali, sestavijo podobo hiše.

NAJAVA BESEDILA Kaj nam prikazujejo črke besede HIŠA?

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo in pozorno prisluhnejo.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj doživeto predstavlja besede, glasove, napiše besedo hiša.

ČUSTVENI PREMOR Podoživljajo interpretacijo.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Ste uživali ob poslušanju?

THO BRANJE Učenci vstopijo v dialog z besedilom.

RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Pesem lahko poslušamo, beremo ali pa gledamo. Kaj prikazujejo štiri črke besede hiša?

BRANJE, PRIPOVEDOVANJE Učenci tiho ali glasno berejo, razporejajo besede po papirju, sestavljajo oblike še drugih besed; razlagajo svoje sestavljene oblike zapisa oz. črk različnih besed.

VREDNOTENJE Pesem Vogali besede hiša najdeš v zbirki Domišljija je povsod doma. Kako razumeš njen naslov? Kaj za tebe pomeni misel, da je vsak pesnik velik otrok in da je vsak otrok mali pesnik?»Otroštvo je poezija življenja. Poezija je otroštvo sveta.« Kaj pomenijo te misli Borisa A. Novaka?

NOVE NALOGE ß Riši z besedami. Razporedi črke po papirju, da se bodo pokazale še druge oblike besede hiša.ß Izmisli si še druge oblike besed za besede knjiga, sonce, rastlina, televizija, stolpnica, dež …ß Igrajo se, da so vsi skupaj pesniki in mladi bralci in se igrajo z besedami, črkami in glasovi.



Tatjana PintarOŠ GORJE

CILJI Učenci ß zaznavajo likovno podobo pesmi,ß razporejajo besede po papirju v likovno pesem in posnemajo likovnost konkretne pesmi,ß razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja nenavadnih pesmi,ß zaznavajo in doživljajo rabo posameznih besed ter jih povezujejo s sporočilnostjo likovne pesmi,ß razvijajo asociativne sposobnosti ob ustvarjanju pesmi,ß upovedujejo svoje razumevanje zahtevnejših misli in razvijajo odnos do poezije.

UVODNA MOTIVACIJA Borisa A. Novaka že poznamo – katere njegove pesmi smo že brali? Kaj o pesniku že vemo?Kaj mislite, s čim nas bo presenetil tokrat?

NAJAVA BESEDILA Tokrat vam pesmi ne bom prebrala, niti je ne boste glasno brali vi, pač pa vam jo bom napisala ali bolje narisala na tablo.

PREMOR PRED BRANJEM Risanje.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj nekoga od učencev prosi, da prebere pesem.

ČUSTVENI PREMOR Trenutek tišine, v katerem otroci urejajo vtise.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ No, kako? Je to pesem?Brez posebnih napovedi se postavimo v štiri kote učilnice, kjer so pritrjeni lističi z vrednostnimi oznakami (ZELO MI JE VŠEČ, SPLOH MI NI VŠEČ, MI JE ŠE KAR VŠEČ, NE RAZUMEM).Iz vsake skupine eden ubesedi svoje občutke.

TIHO BRANJE Pesem si ogledajo v berilu.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaj nam prikazujejo štiri črke in besedica in?Kako bi lahko pesem prebrali, da se ne bi izgubila njena oblika?


GLASNO BRANJE Učenci se postavijo v obliki pesmi in jo preberejo/povedo.

VREDNOTENJE Bi se lahko poigrali še s kakšno drugo besedo in jo postavili v pesem? Kdor ima idejo, naj poskusi kar na tabli.Pa se poigrajmo še s pesnikovim mnenjem o pisanju pesmi in svetu - napisal ga je v štirih stavkih.

V štiri vogale učilnice prilepimo po eno poved iz znanega Novakovega mota:

Vsak pesnik je velik otrok.In vsak otrok je mali pesnik.Otroštvo je poezija življenja.Poezija je otroštvo sveta.

Učenci se postavijo pod trditev, ki se jim zdi najbolj razumljiva, jim je najbolj všeč - s tem da noben kot ne sme biti prazen (določimo najmanjše število učencev). Učenci se v skupinicah pogovorijo o svojem razumevanju napisanega - morda jim učitelj pomaga z vnaprej pripravljenimi vprašanji:Vsak pesnik je velik otrok.Zakaj bi bil pesnik VELIK otrok? Kaj pomeni, če nekomu rečemo, da je VELIK otrok?In vsak otrok je mali pesnik.Zakaj je otrok MALI pesnik? Kaj pomeni, da je nekdo veliki, drugi pa mali pesnik?Otroštvo je poezija življenja.Kaj je poezija? Bi lahko rekli, da pesnik meni, da je življenje tako, kot je njegovo otroštvo? Pojasnite.Poezija je otroštvo sveta.Kaj je poezija? Kakšno je po vašem otroštvo sveta? Kako lahko poezija vpliva na odraslost sveta?

Učitelj vodi diskusijo v štirih vogalih - seveda jo prilagaja razumevanju učencev - skrbi naj, da se vsak učenec oglasi vsaj enkrat.

NOVE NALOGE ß Bodite mali pesniki in veliki otroci. Naredite razredni natečaj. Riši z besedami: črke razporedi po papirju tako, da se bo pokazala oblika besede, o kateri govori pesem (npr. televizija, knjiga, sonce, obraz, reka, dež ...). ß Določite žirijo, kriterije ocenjevanja, nagrade. Najboljše pesmi postavite na ogled v učilnici ali šolski avli in objavite v šolskem glasiluß Za šolsko glasilo napišite razmišljanje/spis: naslov izberite med povedmi v štirih vogalih učilnice.


CILJI Učenciß iščejo zloge in sestavljajo ritmične vzorce,ß odmevajo ritmične vzorce,ß dopolnjujejo ritmične vzorce,ß napišejo svojo pesem iz zlogov,ß poslušajo in berejo pesem,ß ugotavljajo, kdo lahko pripoveduje pesem,ß razumejo pojem pesniški jezik,ß narišejo vsebino pesmi.

UVODNA MOTIVACIJA a) Učitelj pripravi učence na pozorno poslušanje. S ploskanjem predstavi izmišljene ritmične vzorce, učenci jih ponavljajo. Učitelj predstavi začetek nekega izmišljenega vzorca, učenci ga dopolnijo (vprašanje - odgovor).Učitelj začne »ritmično verigo«, učenci jo nadaljujejo.

b) Učitelj predstavi zlog (JOJ) z različnim ritmom, učenci ponavljajo (odmevajo). Nadaljujejo lahko z »zlogovno ritmično verigo« ali z igro »vprašanje - odgovor«.Učitelj razdeli liste in povabi učence, da napišejo svojo JOJ JOJ pesem (PRILOGA 1).

NAJAVA BESEDILA Pesnik Boris A. Novak piše pesmi tudi na takšen način, da ustvarja nenavadne ritmične vzorce, ki jih povezuje v nenavadne zveze. S tem oblikuje prav poseben pesniški jezik. Naslov njegove pesmi je Bla bla.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pesmi.

INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE UČITELJA Učitelj interpretativno pove pesem.

ČUSTVENI PREMOR PO BRANJU Učenci uredijo vtise.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učitelj povpraša učence, ali lahko povejo, o čem govori pesem. Ali bi jo lahko obnovili z dvema stavkoma?

TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo pesem.

15K O R A K I N

A D

O B L A K IBoris A. Novak

BlablaČeprav pesem spominja na besedila, ki pesniško ustvarjanje prikazujejo kot ustvarjanje iz zvokov (zven zloga bla) in podob (pesem lahko razumemo tudi kot ponazorilo iztegnjenega jezika), je njen pomen še drugje: ta, ki izreka zloge brez pomena, je lahko govornik, otrok, klepetulja ipd.; v tem smislu lahko pesem razumemo tudi kot provokacijo. Didaktični instrumentarij in uvodna motivacija izhajata iz obeh sporočilnih plasti: iz igre z likovnostjo in zvokom ter iz komične-ga upodabljanja »govorca« besedila.



Mateja ŠkufcaOŠ TREBNJE


Moja JOJ JOJ pesem

Napiši svojo pesem z naslovom JOJ JOJ. Uporabljaš lahko samo ti dve besedi. Nariši črte, če jih potrebuješ.

PRILOGA 1


PONOVNO TIHO BRANJE Učitelj poda navodila, naj preberejo pesem tako, da bo imela ritem.

GLASNO BRANJE Posamezni učenci predstavijo pesem na svoj način.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJE BESEDILA Ali ima pesem kakšno posebno obliko? Ali vas na kaj spominja?Kdo lahko govori to pesem?Kdaj bi lahko tako govorili?Kaj mislite, kaj je imel pesnik v mislih, ko je pisal tole pesem?Iz koliko različnih zlogov je napisana?Zakaj je tako posebna?Kdo govori pesem?

VREDNOTENJE Koliko kitic in koliko verzov ima pesem? Pesem bomo prebrali na različne načine:ß kot bi jo bral majhen otrok;ß kot bi jo brala starejša gospa;ß kot bi jo brala zelo jezna soseda;ß kot bi jo bral zaljubljeni sošolec.

NOVE NALOGE Učitelj predstavi naslednje naloge:ß učenci narišejo vsebino pesmi (priloga 2);ß učenci v svojem pesniškem jeziku napišejo pesem iz treh zlogov (npr. KAJ PA TI).

BLA BLA v sliki Nariši vsebino pesmi.

PRILOGA 2


Andrej Rozman Roza

Ustrahavanka16K O R A K I N

A D

O B L A K I

Pesniško rušenje jezikovnih in drugih, npr. literarnovrstnih vzorcev, je bistveno za poezijo Andreja Rozmana Roze, saj njegova besedila pogosto vključujejo povsem nepesniške, vsakdanje, celo ta-bujske motive in sporočila. V Ustrahavanki se pesnik poigra z žanrom uspavanke: medtem ko naj bi uspavanka otroka pomirila, ga Ustrahavanka – prestraši. Pesem je zasnovana dramatično: »pošasti« so vse bolj strašne; konec je zato seveda povsem nenavaden in deluje smešno – prestrašenemu bralcu pesnik zaželi lahko noč. Didaktični instrumentarij povzema značilnosti zgradbe (stopnjevanje strahu), opozarja na nenavadne besede ter spodbuja zaznavanje razpoloženja pesmi; »narobe-uspa-vanka« ali kaka druga medbesedilna igra je lahko tudi podlaga za uvodno motivacijo.




CILJI Učenciß razvijajo asociativne sposobnosti ob besedi strah, ß poslušajo in berejo pesem in z glasom sooblikujejo literarno stvarnost,ß zaznavajo in doživljajo stopnjevanje strahu v pesmi,ß oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in upoštevajo avtorjev opis,ß so domišljijsko-likovno in besedno ustvarjalni,ß zaznavajo in doživljajo besedne slike,ß razložijo nenavadno besedo ustrahavanka, ß primerjajo ustrahavanko z uspavanko,ß napišejo pesem za odrasle.

MOTIVACIJA Jezikovna motivacijaß Naštej čim več besed, ki se končajo na -ah.

ß S pomočjo legende ugotovi skrito besedo:

ß Na kaj pomisliš ob besedi STRAH? Napiši nekaj idej.

ß Ali poznaš junaka na sliki? Se spomniš, česa sta se bala?

Junak na sliki je ___________________ Česa se je bal? ___________________

Junak na sliki je ___________________ Česa se boji? ___________________

Rešitev: _____________________


Izkušenjska motivacijaUčitelj vodi razgovor o strahovih in duhovih. Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah: kdaj jih je strah, česa se bojijo, kdaj so se koga ali česa ustrašili, kaj je bilo v resnici …Ko učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah, jih obišče strah: učitelj izdela preprosto lutko, s katero ponagaja učencem, nato pa strahec spet zbeži in se skrije.

NAJAVA BESEDILA Tudi znani slovenski pesnik Andrej Rozman Roza pozna strahove in duhove. Zapisal je groooozno pesem, ki je zelo čudna uspavanka, ki pa se ji ne reče uspavanka, ampak Ustrahavanka. Prisluhnite.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci si poiščejo primeren kotiček v razredu, kjer bodo pesem v miru poslušali.

INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILA Učitelj pesem recitira, pri tem pa zelo pazi, da z glasom pravilno sooblikuje literarno stvarnost. Pripovedovalec ima z učenci tesnejši stik, z njimi ne komunicira le besedno, ampak tudi neverbalno. Ustrahavanko še doživeto prebere.

ČUSTVENI PREMOR PO BRANJU Doživetja se usedejo.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci pripovedujejo, kako so pesem doživeli, kako so si jo predstavljali. Povedo, kako bi bilo, če bi se to godilo v resnični stvarnosti.

TIHO BRANJE Učenci vstopijo v dialog s književnim besedilom. Pozornost usmerijo v književne osebe, prostor in dogajanje.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Besede, ki jih ne razumejo, napišejo na strahčevo vrečko. Razložijo jih učenci, ki vedo njihov pomen, česar ne razumejo, pa najdejo v SSKJ. Besede uporabijo v novih povedih.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA VSEBINE Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.Kdo so glavne književne osebe?Kdaj dogajanje poteka?Kje poteka dogajanje?Opiši strah. Kaj se zgodi, če brcneš podgano, ko greš spat?Koga lahko prebudiš s krikom?Razloži, kako ti udav vzame sapo.Kakšen/na tečeš ven? Zakaj?Zakaj se bojiš vsega?Kako se konča zadnja kitica? Preberi jo na glas. Razloži likovno podobo pesmi. Kakšen je likovni motiv?Kakšne barve je uporabil ilustrator? Zakaj?Poišči nenavadne besede.Kako si razlagaš naslov pesmi?Primerjaj ustrahavanko z uspavanko.Česa se boji tisti, ki se odpravlja spat?Pesnik vzbuja v bralcu čedalje večji občutek strahu. V kateri kitici je ta občutek najhujši? Preberi jo glasno.Razloži konec pesmi. Se ti zdi, da je ustrahavanka na duhovit način spremenjena uspavanka?

GLASNO BRANJE Posamezni učenci glasno preberejo pesem in pri tem pazijo, da z glasom čim bolj sooblikujejo literarno stvarnost.


ZGRADBA, ANALIZA/SINTEZA Učenci v pogovoru utemeljijo temo pesmi. Ugotovijo, komu je namenjena. Razmislijo, kako bi napisa-li ustrahavanko za odrasle, komu in zakaj bi jo namenili, kdo bi nastopal v njej. V pesmi preštejejo kitice in verze. Poiščejo tihe in glasne verze. Ugotovijo, kakšen je ritem. Iščejo rime v pesmi. Pogledajo, če je pesnik uporabil kaj primerjav.Povedo, kakšno razpoloženje ponuja pesem. Opredelijo se do take »uspavanke«.Učitelj predstavi življenje in delo pesnika Roze.

NOVE NALOGE ß Učenje pesmi Pesem se naučijo po metodi preluknjanega besedila na pamet. Pesem, na kateri je del besed izbrisan, imajo napisano na listu. Učijo se je tako, da izbrišejo čedalje več besed. ß Intervju Dva učenca, ki se sama javita, pripravita do naslednje ure književnosti intervju: eden od njiju bo izpraševal, drugi pa odgovarjal – bo intervjuvanec Andrej Rozman Roza. Literaturo jima posodi učitelj. Pomagata si tudi s spletno stranjo.ß Napiši pesem ustrahavanko za odrasle. (PRILOGA 1)

Napiši pesem ustrahavanko za odrasle. Razmisli, komu in zakaj jo boš napisal(a), kdo bo v njej nastopal. Pesmi daš lahko svoj naslov.

PRILOGA 1


18K O R A K I N

A D

O B L A K I

Grega Mastnak

Lov za izgubljenimi rolerjiNenavadni strip zajema temeljne zna-čilnosti tega žanra (opazovanje izrazov, dinamika dogajanja), hkrati pa vključuje literarne oz. filmske junake (muca Co-patarica, inšpektor Mulder, fantastična bitja). Vprašanja in naloge opozarjajo na razvijanje zgodbe ter spodbujajo vključevanje književnih prvin v poustvar-jalno besedilo, uvodna motivacija pa je lahko različna: zajema lahko pogovor o književnih delih ali ustvarjanje stripa.


CILJI Učenciß preberejo zgodbo v obliki stripa,ß seznanijo se, da je strip besedilo, ki povezuje sliko z besedo,ß povežejo literarni svet s svojim izkušenjskim svetom,ß identificirajo se s književno osebo,ß predstavijo značajske lastnosti junakov,ß zaznajo in razumejo ravnanje književnih junakov,ß pripovedujejo o dogajalnem prostoru in času,ß v obliki stripa napišejo in narišejo nadaljevanje zgodbe,ß seznanijo se s pojmom odlomek,ß seznanijo se z našim najbolj znanim avtorjem stripov Mikijem Mustrom.

Dodatne dejavnosti:ß obisk v knjižnici,ß ogledajo si še ostale znane stripe: Asteriks in Obeliks,ß berejo stripe in se o njih pogovarjajo s sošolci.

UVODNA MOTIVACIJA Učenci posedejo v krogu in predstavljajo stripe, ki so jih prinesli od doma. Učitelj vodi pogovor. Kaj je strip?Katere znane stripe poznate?Kaj vas pri branju stripov najbolj zabava? Učenci predstavijo svoje junake.

NAJAVA BESEDILA O čem beremo v stripih? O dogodivščinah, seveda.Stripi nas zabavajo in včasih tudi malce prestrašijo.Tudi Videk je junak iz stripa. S svojimi rolerji je živel srečno, dokler ni nekega jutra ugotovil, da jih ni več …

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo, se udobno namestijo in pozornost usmerijo na branje.

TIHO BRANJE Učenci poiščejo besedilo v berilu na strani 18 ter ga sami tiho preberejo.

ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo strip in uredijo vtise.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci povedo, ali jim je bil strip všeč ali ne.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Besede razložijo ali poiščejo razlago v SSKJ (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html): avbe, depresija, inšpektor, tolpa, falotje, kaos, senzacionalno, delikt. Učenci besede uporabijo v novih povedih.


Breda GrudenOŠ IVANA TAVČARJA, GORENJA VAS


VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učenci odgovorijo na vprašanja En, dva, tri – odgovori ti.

GLASNO BRANJE Učitelj določi Vidka, inšpektorja in pripovedovalca. Izbrani učenci zanimivo preberejo besedilo. V vlogo se poskušajo vživeti.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Učitelj vodi razgovor o stripu. Učenci dopolnjujejo miselni vzorec na učnem listu 1.Kako je zgrajen strip? Kdaj in kje je nastal?Kakšne so osebe v stripu? Ali se njihov videz skozi zgodbo spreminja?Kako je zapisano besedilo? Pojasni. Kje je zapisana spremna beseda? Kakšen je njen pomen.Kako so razporejene risbe? Zakaj?

SINTEZA, VREDNOTENJE Učenci v manjših skupinah napišejo in narišejo nadaljevanje zgodbe. Pomagajo si s podatki v berilu:- Videk in inšpektor obiščeta Muco Copatarico,- zajec jima izroči zemljevid poti do Velikega rolerja,- srečata Glili in Glala, kosovirja,- Veliki roler jima zastavi uganko, nato pa … Strip predstavijo drugim skupinam.

NOVE NALOGE ß Preberite strip Lov za izgubljenimi rolerji. ß V knjižnici poiščite različne stripe in jih na plakatu predstavite sošolcem. ß Izmislite si svoj strip, ga narišite in napišite.

UČNI LIST 1

NASTANEK IN VRSTE ZGRADBA

BESEDILO OSEBE

STRIP


http://sl.wikipedia.org/wiki/Strip

stríp -a m (i) zgodba, prikazana z zaporedjem slik in z besedilom navadno v oblačkih: brati stripe; časopis objavlja strip v nadaljevanjih; junaki stripov // revija s takimi zgodbami: kupuje stripe; listati po stripu

PRILOGA 1

NASTANEK IN VRSTE ZGRADBA

BESEDILO OSEBE

STRIP

- v New Yorku okrog leta 1900- iz karikatur- fantastični- pustolovski- živalski- komični …

- v oblačkih- samo mehurčki – misli- majhne črke – tiho- velike črke – glasno- žarnice – ideja- spremno besedilo – okvir …

- zlahka prepoznavne- enako oblečene- enaka pričeska - ponavljanje

- risbe so razporejeneenakomerno ali razgibano- zaporedje sličic - zgodba iz slik in besedila - zabavna zgodba s kratkim besedilom


Miha Matè

Babica v supergah20K O R A K I N

A D

O B L A K I

Dogodek, ki sproži pustolovščino babice v supergah, je povezan z nenavadnim predmetom; njegove lastnosti in podoba so brez dvoma zanimivo izhodišče za pogovor v razredu. Hkrati pa je odlomek primeren za prepoznavanje »prepletanja zgodb«, saj ne zajema le osrednjega dogodka (srečanje s kolesarjem), ampak nakazuje tudi predzgodbo – vse to dodobra izčrpa didaktični instrumentarij s predlogi za izdelavo dogajalnega traku ter za pogovor o zgodbah in dogajalnih časih. Glede na napo-ved v berilu je motivacija lahko medbesedilna (pogovor o ustvarjalcu oz. njegova predstavitev).



Aleksandra StarcOŠ GRAČIŠČE

CILJI Učenci ß glasno in tiho berejo odlomek,ß seznanijo se s književno osebo in jo opišejo,ß identificirajo se z glavnim junakom in literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom,ß vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom,ß oblikujejo si domišljijsko čutno predstavo dogajalnega prostora in časa,ß razvijajo asociativne sposobnosti, iščejo osrednjo temo in nizajo svoje asociacije ob temi,ß ločijo realni in domišljijski svet,ß upovedujejo podobe, čustva in razpoloženja glavne književne osebe in utemeljujejo podatke iz besedila,ß izdelajo dogajalni trak in vanj vpisujejo dogodke po vrsti,ß primerjajo stare in nove čase,ß nadaljujejo pripoved, kaj se bo babici zgodilo jutri.

Dodatne dejavnosti: Obisk knjižnice in branje knjige v celoti.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj prinese v razred supergi. Supergi se prelevita v lutki in začneta pripovedovati svojo zgodbo.Nato učenci pripovedujejo, kaj bi pripovedovale njihove superge.

NAJAVA BESEDILA Miha Matè je napisal neverjetne dogodivščine babice Lenče, ki je imela čarobno obuvalo. Vi pozorno prisluhnite in ugotovili boste, kako je preživljala svoje dneve.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učenciposlušajo interpretativno branje.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na učiteljevo branje.

ČUSTVENI PREMOR Trenutek tišine. Učenci uredijo svoje misli in vtise.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Kakšna se vam zdi babica? Kdo bi imel tako babico? Kaj vse bi počeli ob taki babici? Kaj mislite, ali se je to res zgodilo? Utemeljite.

TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo zgodbo in izpišejo manj znane besede.


RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Še enkrat preberejo in podčrtajo neznane besede. Obrazložijo jih s pomočjo učitelja.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kaj je našla babica v grmovju?Kdo sta Tinč in Binč?Kaj je babica našla ponoči ob postelji?Kakšne so bile te superge?Koga je sklenila obiskati?Kaj pomeni beseda šarmer?Kaj je slišala pred frizerskim salonom?Opiši dogodek, ki ga je videla.Zakaj so se ljudje začudeno ozirali za babico?Kdaj je babica Lenča ujela rdečelasca?Kaj je poletelo iz Lenčine noge?Ali je to Lenča pričakovala?

GLASNO BRANJE Klicani učenci glasno preberejo odlomek.

VREDNOTENJE Učenci na učni list napišejo, kako se je počutil rdečelasec, ko ga je napadla superga (PRILOGA 1)?

NOVE NALOGE ß Nadaljujejo pripoved, kaj se bo babici zgodilo jutri (PRILOGA 2). ß Kaj bi ti naredil(a), če bi imel(a) tako babico?ß Napiši zgodbo, ki bi jo pripovedovale tvoje supegre. Lahko pred razredom dramatiziraš.

Opiši, kako se je počutil rdečelasec, ko ga je napadla superga.

Nadaljuj pripoved, kaj se bo babici zgodilo jutri.

PRILOGA 1

PRILOGA 2


Napiši kaj bi ti naredil(a), če bi imel(a) tako babico.


23K O R A K I N

A D

O B L A K IThomas Brezina

Sod z mrtvaško glavoOdlomek iz detektivske pripovedi Sod z mrtvaško glavo prikazuje »uganko«, ki jo mora novohlačnik razrešiti, tj. srečanje s podivjano kravo. Pripovedovalec zelo spretno prikazuje njegovo stisko, prestrašenost, ugibanje ipd. – vse, zaradi česar je detektivka privlačna. V opazovanje odzivov književne osebe na dogajanje je usmerjen tudi didaktični instrumen-tarij, ki poleg tega spodbuja tudi branje književne serije ter pisanje romana podajanke po vzorcu. Uvodna motivacija je lahko bodisi medbesedilna (Kaj je detektivka?) bodisi izkušenjska (opis grozljivega srečanja).



Aleksandra StarcOŠ GRAČIŠČE

CILJI Učenci ß prepoznajo glavno književno osebo,ß razvijajo razumevanje vzročno-posledičnega zaporedja literarnih motivov,ß si oblikujejo domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora,ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu in utemeljujejo svoje stališče,ß pripravijo miselni vzorec in vanj vpisujejo svoja vedenja o nadaljevanju zgodbe,ß se oblikujejo s pojmom detektivsko-kriminalna zgodba,ß pripovedujejo o detektivskih filmih, nadaljevankah in nanizankah,ß utrdijo in ponovijo svoja znanja,ß v skupini napišejo detektivski roman kot podajanko.

Dodatni dejavnosti:ß obisk v knjižnici in ogled knjig s to tematiko,ß branje knjig Thomasa Brezine.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj postavi učencem zahtevnejšo uganko, ki jo poskušajo rešiti. Prvemu, ki jo reši učitelj čestita in pove, da je na dobri poti, da postane detektiv.Kdo pa so detektivi? Kaj počnejo? Ali poznate kakšne detektive iz knjig, filmov, animiranih risank?Učenci jih imenujejo in o njih pripovedujejo.

NAJAVA BESEDILA Pisatelj Thomas Brezina je napisal detektivko Sod z mrtvaško glavo, kjer nastopa glavni junak Aksel. Žal so se sličice, ki prikazujejo dečka, pomešale. Učitelj učence razdeli v več skupin in vsaka skupina smiselno sestavi svojo sliko.Učitelj predstavi Thomasa Brezino in napove odlomek, v katerem nastopa podivjana krava.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslušanje.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj z doživetim branjem odlomka drži učence v rahli napetosti.

ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo zgodbo in uredijo vtise o njej.


IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učitelj vpraša, če se je komu kdaj zgodilo kaj groznega? Kako so se takrat počutili ali obnašali? Takratna občutja poskušajo ponazoriti z mimiko.

GLASNO BRANJE Učenci izmenično preberejo odlomek.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci skušajo neznane besede razložiti.Če ne znajo, jim pomaga učitelj. Učenci jih uporabijo v novih povedih.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kakšni občutki so vas obšli ob pripovedovanju zgodbe?Ali bi vi občutili strah ob morebitnem podobnem srečanju?Bi ravnali kot naš junak?Ste že kdaj brali kakšno detektivsko-kriminalno zgodbo?Ste že kdaj gledali film, nanizanko ali nadaljevanko s to tematiko?

GLASNO BRANJE Učenci ponovno glasno preberejo odlomek.

VREDNOTENJE ß Učenci dobijo razpredelnico s tremi stolpci. S pomočjo te razpredelnice še enkrat natančno pre-berejo odlomek in ob tem izpisujejo dogodke.V prvi stolpec zapišejo, kaj je Aksel slišal, v drugega, kaj je videl, v tretjega pa, kaj je občutil oz. pomislil ob srečanju s podivjano kravo. (PRILOGA 1)ß Poiščejo nekaj izpeljank iz besede GROZA. (PRILOGA 2)ß Učenci pripravijo miselni vzorec in vanj vpisujejo nadaljevanje zgodbe. Predstavijo ga ostalim sošolcem. (PRILOGA 3)

NOVE NALOGE ß Učenci napišejo nadaljevanje zgodbe.ß Nato skušajo napisati detektivski roman kot podajanko: poiščejo prazen zvezek, izmislijo si naslov njihove detektivke, določijo število junakov, njihove lastnosti ter razmerja, nato pa vsak napiše kratko poglavje.ß Obisk knjižnice in ogled knjig z detektivsko tematiko.

PRILOGA 1 S pomočjo razpredelnice še enkrat natančno preberi odlomek in ob tem izpisuj dogodke.V prvi stolpec zapiši, kaj je Aksel slišal, v drugega, kaj je videl, v tretjega pa, kaj je občutil oz. pomislil ob srečanju s podivjano kravo.

Slišal Videl Občutil


PRILOGA 3 Napiši, kaj bi občutil, če bi pred seboj zagledal pobesnelo bikovo glavo.

PRILOGA 2 Poišči nekaj ispeljank iz besede Groza.


Joanne Rowling

Harry Potter, Kamen modrosti27K O R A K I

N A

D

O B L A K I

Odlomek prikazuje osnovno dvojnost besedilnega sveta uspešnice Joanne Rowling: vsakdanji svet in svet čarovnikov; pripoved je zasnovana tako, da z drobnimi motivi ustvarja občutje na-petosti, nerazumljivosti, celo strašljivosti »druge stvarnosti«, ki obstaja ob vsakdanjem svetu. Didaktični instrumentarij se zato usmerja k prepoznavanju obeh plasti dogajanja, hkrati pa razvija bralno strategijo napovedovanja zgodbe ter mlade bralce spodbuja k pripovedovanju o lastnih bralnih doživetjih. Uvodna motivacija je lahko zgodbena (pripoved o dogodivščinah naslovnega junaka) ali predstavna (na obisku v deželi čarovnikov).



Andrejka ŽičkarOŠ GLOBOKO

CILJI Učenciß se seznanijo z odlomkom iz knjige Harry Potter, Kamen modrosti,ß vstopajo v ustvarjalni dialog z umetnostnim besedilom,ß literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom,ß se identificirajo s književno osebo in prevzamejo svoj zorni kot,ß oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora in časa,ß razumejo motive za ravnanje književnih oseb,ß ločijo realni in domišljijski svet,ß upovedujejo razpoloženja in čustva književnih oseb, pri tem ugotovitve utemeljujejo s podatki iz besedila,ß v odlomku najdejo spodbudo za branje cele zbirke ali vsaj ene knjige,ß se seznanijo s pojmom svetovna uspešnica,ß si ogledajo vse knjige, ki so izšle v zbirki Harry Potter,ß opišejo in narišejo Harryja Potterja,ß na spletu iščejo zanimive podatke o Harryju Potterju,ß si izmenjujejo mnenje s sošolci, ki so knjigo prebrali,ß iščejo podatke v časopisih in revijah, izdelujejo plakate,ß si ogledajo film; primerjajo filmsko in knjižno zgodbo.

UVODNA MOTIVACIJA Kako bi se počutil, če bi nenadoma odkril(a), da si čarovnik in imaš čarovniške sposobnosti?Kaj bi storil(a)? H komu bi šel/šla po pomoč? Bi te bilo strah? Bi to zaupal(a) svojim prijateljem, staršem, učitelju …Poročajo v krogu.Nanizajo lastnosti čarovnika, čarovnice. (PRILOGA 1)

NAJAVA BESEDILA Poznate kakšnega popularnega čarovnika vaših let? Pokažem jim zbirko Harry Potter. Ogledamo si zbirko in učenci, ki so jo že brali, na kratko predstavijo dogajanje v knjigah. Predstavijo glavne junake … Tudi v berilu imamo odlomek iz prve knjige – Kamen modrosti.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učenci poslušajo interpretativno branje.


ČUSTVENI PREMOR Čas za premislek o besedilu. Učenci podoživijo zgodbo in uredijo svoje vtise o njej.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci izrazijo doživetja, ki jim pridejo najprej na misel.

TIHO BRANJE Učenci pravljico vsak zase tiho preberejo in s svinčnikom podčrtajo neznane besede.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Naštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besede razložijo učenci, ki jo poznajo, ali pa pomen poiščemo v SSKJ.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kdo sta bila gospod in gospa Dursley?Zakaj nista s Potterjevimi hotela imeti opravka?Kdaj se začne naša zgodba?Kdo je bil Dudley in kakšen je bil?Kdo je letal okrog njihove hiše?Kakšno nenavadno stvar je gospod Dursley opazil na koncu ulice?Kaj pa je opazil v prometnem zastoju na koncu mesta? Kaj so počeli?Kje je bil s svojimi mislimi ves čas na poti do svoje službe?Zakaj ni opazil, da zunaj sredi belega dne prhutajo sove?Kdaj in kako je izvedel, da se je s Potterjevimi nekaj zgodilo?Kdaj in kje se naša zgodba dogaja?Naštejte in opišite glavne osebe, ki nastopajo v tem odlomku. Kakšna čustva prevladujejo v odlomku?Ustno postavljam vprašanja o vsebini. Odgovarjajo tudi na vprašanja v berilu.

GLASNO BRANJE Klicani učenci glasno in doživeto preberejo pravljico.

VREDNOTENJE Če bi bil(a) ti junak zgodbe, ali bi kaj v zgodbi spremenil(a)? Kakšna je zgodba, realna ali fantazij-ska? Ti je bil ta odlomek všeč?

NOVE NALOGE Naj se čarovnija nadaljuje …ß Primerjaj svet čarovnikov in svet običajnih ljudi. (PRILOGA 2)ß Kamen modrosti – kaj je po tvojem, nariši ga in ga predstavi. ß Delo v skupini:

• Predstavite Harrya Potterja.• Predstavite pisateljico in njeno zbirko.• Predstavite ali primerjajte čarovniško šolo z našo šolo. (PRILOGA 3)• Napišite pesem o Harryju Potterju.• Napišite članek, ki se je pojavil v časopisu dan po smrti Harryjeve družine.

ß Domišljijski spis, zgodba: Ko ves svet postane čarovniško mesto. (PRILOGA 4)


V oblačke napiši lastnosti čarovnika oziroma čarovnice.PRILOGA 1


SVET ČAROVNIKOV SVET OBIČAJNIH LJUDI

Oblačila

Obnašanje

Domače živali

Sporazumevanje

Prijatelji

Prevozna sredstva

Hrana, pijača

Prebivališče

Služba

Trgovine

MOJA ŠOLA ČAROVNIŠKA ŠOLA

Predmeti

Šport

Posebni dogodki

Naslovi knjig

Učitelji

Sošolci

Pripomočki

Primerjaj svet čarovnikov in običajnih ljudi.PRILOGA 2

Primerjaj našo in čarovniško šolo. Vstavi in v prazne vrstice dodaj še kaj svojega.PRILOGA 3


PRILOGA 4 Napiši domišljijski spis na temo: Ko ves svet postane čarovniško mesto.



Mateja ŠkufcaOŠ TREBNJE

30K O R A K I N

A D

O B L A K IPolonca Kovač

Urške so brez napakeOdlomek uvaja sklop pripovednih besedil z realističnimi potezami, čeprav je v njem še vedno zaznati tudi prvine »pustolovskih zgodb« – le da je v besedilu kot pustolovščina prikazana vsakdanjost. Drobni konflikti in nova prijateljstva, spremembe odnosov in napovedi novih pripetljajev – vse to je, poleg predstavljanja dogajalnega prostora, za bralca zahtevno, zato didaktični instrumentarij razvija zaznavanje realističnega dogajalnega prostora ter lastnosti književnih oseb (tudi z opozarjanjem na rabo slengovskih besed). V poustvarjalnih nalogah je nakazana sprememba perspektive (Sivkini zapiski) ter navezava na bralčev svet (zgodba o življenju v tvojem razredu); za obravnavo odlomka je primerna izkušenjska motivacija.


CILJI Učenciß najdejo podobnost s književno osebo,ß opišejo književne osebe,ß pripovedujejo o svojih občutkih ob besedilu,ß zaznajo motive za ravnanje književnih oseb,ß ovrednotijo dejanja književnih oseb, ß se pogovorijo o literarnem dogajanju na dveh dogajalnih prostorih, ß odgovarjajo na vprašanja o besedilu,ß obnovijo književno dogajanje,ß izberejo junake, ki bi jim bili radi podobni,ß narišejo glavno književno osebo in zapišejo karakterne lastnosti,ß opišejo podobno dogajanje v razredu.

UVODNA MOTIVACIJA Učenci so zbrani v krogu. Učitelj jim pove, da se morajo nekaj pomembnega pomeniti. Pokaže jim zmečkan listek in prebere, kar piše na njem. Hojla Suzi, a maš danes popoldne kaj časa? Pridi k meni, bova pošiljale maile.Učence vpraša, če mogoče vejo, kdo je to napisal. Čez čas jim pove, da je listek napisala sama, jo pa vseeno zanima, ali učenci to počnejo in kaj si dopisujejo. Učenci opisujejo svoje izkušnje.To so pisemca, ki jih pišete v šoli. Kakšna sporočila pa še pošiljate? Ali pošiljate SMS-e, sporočila po elektronski pošti, pisma po navadni pošti, razglednice?

Vsak učenec dobi listič, na katerega zapiše kratko sporočilo in ga po »razredni pošti«, pošlje komur je namenjeno. Če učenci želijo, pisemce tudi preberejo.

NAJAVA BESEDILA Delo v paru. Učenci dobijo delovni list (PRILOGA 1) in ga izpolnijo. Rešitve pregledajo. Vse štiri knjige je napisala pisateljica Polonca Kovač. Knjige poiščejo v razredni knjižnici. Danes bomo prebrali del iz njene knjige z naslovom Urške so brez napake. Odlomek ima naslov Pisemca sem, pisemca tja.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se pripravijo na zbrano poslušanje.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj prebere besedilo.

ČUSTVENI PREMOR Učenci premislijo o slišani zgodbi.


IZRAŽANJE DOŽIVETIJ V tem razredu ni pa nikoli dolgčas, kaj vi mislite? Bi bili radi učenec ali učenka tega razreda?

TIHO BRANJE Učenci tiho berejo odlomek, označijo manj znane besede in besede, ki niso zapisane po slovensko.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Manj znane besede poiščejo v SSKJ. Poiščejo sopomenke. Tuje besede zapišejo na plakat, ki je prilepljen na tabli. Te so: miss, so long, dovidženja, please. Skupaj poiščejo slovenske besede.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Katere književne osebe nastopajo v odlomku? Katere so glavne književne osebe in katere so stranske književne osebe?Kje se zgodba dogaja? Dogaja se tudi na Bledu. Ali je Bled izmišljen ali resničen dogajalni prostor? Pojasnilo: Bled je realistični dogajalni prostor, ne moremo si ga domišljati popolnoma po svoje.Kdaj se zgodba začne?Opiši, kako se je počutila Urška P. prvi šolski dan?Ali bi ti rad(a) sedel(a) z Urško R.? Zakaj?Ali je kdo od vas podoben Urški R. ali pa je že kdaj bil?Ali ste že imeli podobno Urško R. v razredu?

GLASNO BRANJE Posamezni učenci glasno berejo odlomek, ostali branju sledijo.

VREDNOTENJE Kako bi vi ocenili dogajanje med počitnicami? Ali je Urška R. prav ravnala, ko si je izbirala, s kom bo sedela? Kako se je prvi dan počutila Tadeja?Ali je bila Urška P. zadovoljna, ker je sedela z Urško R.? Zakaj?Razredničarka jih je presedla. Kako se je počutila Urška P.?

NOVE NALOGE ß Nariši Urško R. Poleg nje napiši vse njene lastnosti.ß Napiši zgodbo z naslovom Jaz sem Urška R.ß Opiši podobno dogajanje v svojem razredu.

Dopolnita naslove štirih knjig.

Dobili ste naslove štirih knjig. Ali veste, kdo jih je napisal? Odgovor vam kmalu povem.

PRILOGA 1

Pet _________________ išče ________________ .

Jakec in _____________ ______________ .

_________________ dan _____ krasen ___________ .

Urške so brez ____________________ .


Primer šolske interpretacije je pripravil

Franc RakarOŠ TREBNJE

33K O R A K I N

A D

O B L A K IPrimož Suhodolčan

Košarkar naj bo!Besedilo se osredotoča na podobo književnega junaka (na njegove lastnosti ter na govor), hkrati pa se v njem izraža humor, ki je značilen za Suhodolča-nove pripovedi o športnih dogodivščinah. Didaktični instrumentarij je povezan tako z opazovanjem podobe oseb kot z njihovim razvrščanjem v skupine, književni osebi kot pomembni bralni strategiji pa je namenjen tudi mali vseved ter poustvarjalne dejavnosti (glasno branje). Uvodna motivacija lahko izvira iz vprašanja, kdo nastopa v pripovedih, ki prikazujejo resnično življenje (npr. sestavljanje razpredelnice), ali iz igre vlog (v telovadnici ipd.).


CILJI Učenciß razvijajo zmožnosti doživljanja in razumevanja besedilne stvarnosti, ß se seznanijo z delom Košarkar naj bo,ß samostojno preberejo odlomek,ß literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim svetom,ß se identificirajo s književno osebo,ß sestavijo domišljijsko predstavo književnih oseb,ß zaznajo značajske poteze,ß zaznajo in razumejo ravnanje oseb,ß upoštevajo avtorjev opis in oblikujejo domišljijskočutno predstavo dogajalnega prostora,ß razložijo pogovorne izraze, ki jih uporablja pisatelj v svoji zgodbi,ß razumejo zaporedje dogodkov,ß spoznavajo pisatelja Primoža Suhodolčana in njegova dela,ß izdelajo osebno izkaznico glavnega junaka,ß odgovarjajo na vprašanja ob berilu in izpisujejo povedi, ki jim pomagajo pri iskanju odgovorov,ß nadaljujejo zgodbo ali sestavijo dvogovor med Salto in Ranto ali Ranto in Smodlakom.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj na tablo pritrdi fotografije znanih Slovencev (športnikov, pevcev, igralcev). Učence spodbudi, da iščejo in pripovedujejo njihove lastnosti – osebnostne posebnosti. Učitelj sproti zapisuje besede v obliki miselnega vzorca okoli fotografij.Po zapisu posebnosti ob fotografijah spodbudi učence, da s podčrtavanjem besed ločijo značajske lastnosti od ostalih posebnosti teh dveh oseb. Pokliče posamezne učence (značajske lastnosti: strpnost, prijaznost, sprejemanje drugih, odnos do njih, odnos do dela, okolja…) Spodbudi učence, da na učnem listu razvrstijo značajske lastnosti na pozitivne in negativne (PRILOGA 1).

Učitelj z vprašanji usmeri učence v razmišljanje o vzdevkih. Kdaj dobimo vzdevek (zasluge, lastnosti, skrajšave imen)? Ali lahko dajemo vzdevke drugim ljudem? Naštej nekaj vzdevkov, ki jih poznaš. Usmeri učence v nalogo (PRILOGA 2), kjer zapišejo osebnostne lastnosti in izpeljejo vzdevek za osebnost s pozitivnimi oz. negativnimi lastnostmi. Eden od učencev po zapisu prebere najprej nega-tivne osebnostne lastnosti, ostali učenci po poslušanju samo dopolnijo, nato pa enako vodi branje še za pozitivne osebnostne lastnosti. Učenci pripovedujejo še o izpeljanih vzdevkih in pojasnijo, kaj jih je vodilo pri njihovi sestavi. Učitelj spodbudi učence k tvorjenju besed z besednim korenom …KOŠ… in k razlaganju besedne zveze vreči v koš (PRILOGA 3). Po zapisu en učenec glasno prebere vse besede, nato učenci po poslušanju samo še dopolnijo z branjem svojih zapisanih besed.


NAJAVA BESEDILA Učitelj povabi učence k ogledu razstave knjig pisatelja Primoža Suhodolčana in vodi razgovor o že znanih knjigah. (Veliko njegovih besedil je objavljenih tudi v reviji Ciciban in na internetu.) Učitelj napove, da bodo danes spoznali zgodbo z naslovom Košarkar naj bo.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se pred branjem umirijo, udobno usedejo in usmerijo pozornost na poslušanje interpretativ-nega branja učitelja.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj besedilo interpretativno prebere.

ČUSTVENI PREMOR Učenci tiho razmišljajo o prebranem besedilu, urejajo in poglabljajo doživetja.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učitelj spodbudi učence, da pripovedujejo svoje vtise po poslušanju besedila.

TIHO BRANJE Besedilo preberejo še učenci in podčrtajo manj znane besede.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci naštejejo manj znane besede, iščejo svoje razlage ali razložijo pomen teh besed s pomočjo SSKJ, uporabijo besede v novih povedih. Poiščejo sorodne izraze za pogovorne izraze.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učitelj vodi pogovor s pomočjo vprašanj:Kje se zgodba dogaja? Kdo je glavni junak? Kdo v zgodbi je odrasel in kdo fant? Kako veš? Kakšen je Ranta? Ali je podoben tebi? V čem? Kakšne težave ima? Predstavi Smodlaka. Razloži pravila igre košarka.

GLASNO BRANJE Učitelj vodi glasno branje po odlomkih.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA V pogovoru učenci opredelijo literarne osebe in jih opišejo.Opišejo čas in kraj dogajanja.Izrazijo svoje mnenje o slogu in jeziku pisateljevega pisanja in povedo, ali jim je takšen slog in jezik, ki ga je pisatelj uporabil za posamezne junake, všeč ali ne, zakaj.

VREDNOTENJE Učitelj vodi razgovor z vprašanji: Ali misliš, da imajo junaki prava imena? Kaj misliš, da pomenijo njihova imena? Ali bi tudi vi radi imeli vzdevek? Katerega in zakaj? Po čem ljudje dobijo vzdevke?Zakaj je knjigi naslov Košarkar naj bo?

NOVE NALOGE ß Sestavijo izkaznico glavnega junaka in jo predstavijo na panoju.ß Zapišejo pogovor med mehanikoma (frizerkama, voznikoma, natakaricama, natakarjem in kuharjem) v žargonu.ß Zapišejo, kaj se je zgodilo v nadaljevanju. ß Pregledajo pisateljeve knjige in se seznanijo z deli pisatelja Primoža Suhodolčana. Predstavijo pisatelja in njegova dela na plakatu. ß Berejo knjigo Košarkar naj bo v celoti.ß Na internetu obiščejo stran Bralne značke in napišejo pisatelju pismo.


OSEBNOSTNA LASTNOST NEGATIVNA POZITIVNA

vztrajnost

mirnost

potrpežljivost

nestrpnost

brezbrižnost

vzkipljivost

dobrosrčnost

strpnost

ubogljivost

jezikavost

prijaznost

natančnost

svojeglavost

Oceni in z znakom (X) označi pozitivno ali negativno osebnostno lastnost .PRILOGA 1

Napiši čim več negativnih osebnostnih lastnosti na levo in na desno čim več pozitivnih. Pomagaš si lahko s preglednico.Izmisli si in na črti napiši vzdevka za levo in desno osebnost.

PRILOGA 2

Vzdevek Vzdevek


Tvori in na črte napiši čim več besed z besednim korenom …KOŠ …PRILOGA 3

Razloži vse pomene naslednje besedne zveze.

Vreči v koš.

A O B L D K I A N K I O K A R PRIMERI ŠOLSKIH ... - Domov 27-72-web.pdf · 28 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI Jože Snoj 06 K Stop za pesmico I O R A K N A D A O B L K I

Documents