sssooobbboootttaaa primorske novice št. 231sobota, 5. oktobra 2013I N T E RV J U
[email protected] sssooobbboootttaaaprimorske novice št. 231
sobota, 5. oktobra 2013 I N T E RV J [email protected]
13
MORJA BOGATI ZAKLADI
Potepuh z jugaNi se še niti dodobra posušilo črnilo, kar sempisal o nesrečni tujerodni modri gospici, konas je majhna luža slovenskega morja vnovičpresenetila. Pojavila se je še ena tujerodnavrsta, ki pa tokrat ni povezana z akvaristi.Poleg tega seveda, da nas je tudi tokratpoklical vestni šef piranskega akvarija ValterŽiža in posredoval novico o ulovu balestripodobne ribe.
Sedemindvajsetega sep-tembra je piranski ribič St e -lio Bonifacio, ki je pred ma-nj kot letom dni pred Pi-ranom ujel ribo napihoval-ko, tokrat v mreži našelmajhno, balestri podobnoribo in jo še živo prinesel vpiranski akvarij. Trinajstcentimetrov dolga riba zobliko, ki že na prvi pogledizdaja tropsko poreklo, jebila poškodovana in jekmalu poginila.
Izkazalo se je, da gre zaribo iz družine kostorogov,sicer bližnjih sorodnikovbalestre. Nekje sem zanjozasledil ime kožasti kosto-rog, vendar se mi zdi, da gretukaj za prevod iz angleške-ga jezika, saj je angleškoime leatherjacket oziromapo naše usnjena jakna. Se-veda se tudi v tem primerune morem načuditi do-mišljiji botrov ribjih imen.Vsekakor se mi zdi primer-neje uporabiti ime afriški
kostorog, kot so ga predkratkim krstili Hrvati, alimorda enorožka.
Tako ime, kostorogi na-mreč, so predstavniki tedr užine dobili zaradi trdegatrnastega izrastka na prvihrbtni plavuti. Na svetu živi107 vrst iz te družine, vokviru tega rodu pa polegnaše znanke še štiri vrste“usnjenih jaken”. Imajoznačilno nenavadno rom-boidno obliko in hrapavokožo, zaradi katere so dobilinenavadno ime, ter žeomenjeni trnast izrastek.Značilna so tudi majhnausta, ki so na koncu dol-gega gobca. Poleg tega ima-jo kostorogi značilno obar-vanost, s katero se dobroprikrivajo v plitvem skal-natem okolju in lagunah,kjer običajno ži v i j o.
In kako je ta riba zašla vnaše vode? V slovenski delJadrana je priplavala izjužnih delov Sredozemske-
ga morja, v katerem so joprvič opazili že davnega le-ta 1927 ob obali Palestine.Ta lesepska selivka, kot pra-vimo prišlekom iz Rdečegav Sredozemsko morje, se jeodtlej razširila še na drugepredele Sredozemskegamorja, ob celotni vzhodniobali in vse do Jadranskegamorja.
Doslej so jo v Jadranunašli le enkrat, in sicer av-gusta 2002 pred Ulcinjem vČrni gori. Ulov afriškegakostoroga pred Piranompred nekaj dnevi je potem-takem drugi primer poja-vljanja te vrste v Jadranu innajsever nejši sploh v Sre-dozemskem morju. Danesje kostorog že povsemuveljavljena vrsta v vzho-dnem južnem Sredozemlju,kjer ga še posebej v vodahokoli Sueza lovijo v velikihkoličinah.
Gre za eno izmed najus-pešnejših lesepskih selivkmed ribami. Za večino rib,ki pridejo skozi Sueški pre-kop, je glavna težava tem-peratura. Jugovzhodni žepSredozemskega morja je,kar se tiče povprečne po-vršinske temperature mor-ja, najtoplejši, zato tudi nepreseneča dejstvo, da so sev tistih vodah ustalile šte-vilne tropske ribe. Nekateristrokovnjaki so Levantskomorje celo krstili za Go-dotovo morje (po slovitemBeckettovem delu ČakajočGodota), češ da je naselitevtropskih prišlekov tam sko-rajda pričakovana.
Mnogim lesepskim ri-bam predstavlja glavnotežavo območje okoli otokaRodosa, kjer temperaturedrastično padejo. Mnogimne uspe premagati te ba-
riere, drugim pa ta znatnoupočasni širjenje proti se-ver nejšim delom Sredo-zemskega morja. Doslej stabila od tujerodnih vrst inhkrati lesepskih selivk vTr žaškem zalivu opažena letemni morski kunec in te-rapon, oba samo v enemprimerku, v slovenskem de-lu pa le opisani. Afriški ko-storog je torej druga lesep-ska selivka med ribami vnašem morju in 222. vrsta vseznamu rib slovenskegamorja.
Afr iški kostorog je torejpo enajstih letih od prvegaprimera v Jadranu priromalv naše kraje. Tako kot enalastovka ne prinese pomla-di, tudi en kostorog še nepomeni, da se nam bližainvazija tujerodnih rib. Po-dobno kot za modro go-spico si upam tudi za ko-storoga trditi, da ne bip re živel “r uske” zime v slo-venskem morju.
Ne smemo pa pozabitidejstva, da se tudi v našemmorju soočamo s sodob-nimi problemi pojavljanjatujerodnih vrst in vrst, kidomujejo v južnem deluSredozemskega morja. Nenazadnje pa se nekatere tu-jerodne vrste, kot sta naprimer japonska ostriga inkosmati morski zajček, vnašem morju pojavljajo ženekaj desetletij in so delnašega vsakdana. Zato jetoliko bolj vredno hvale, dasmo v Sloveniji pričaodličnemu načinu pretokainformacij o dogajanju vmorju med ribiči, delavcipiranskega akvarija in stro-k ov n j a k i .
Prof. dr. Lovrenc Lipej jestrokovnjak za biodiverzi-teto severnega Jadrana
Dr. Lovrenc Lipej
Afriški kostorog (Stephanolepis diapsros) je drugi primer tujerodne vrste rib, potrjen za slovensko morje. Na sliki pr i m e re k ,fotografiran v kretskem akvariju.
Foto
: Lov
renc
Lip
ej
* Zakaj se simptomi po-javijo drugje in ne v čre-ve s j u ?
“Ker je črevesje tako po-memben organ, da si eno-stavno ne more privoščitibolezenskih simptomov. Za-to jih prenese na druge or-gane. Ko govorim o črevesju,mislim na tanko črevo. To jebistveno za življenje. Človeklahko živi brez želodca alidebelega črevesja, brez tan-kega črevesja pa ne. Srce,pljuča ali jetra lahko pre-sadimo, tankega črevesjane. So poskušali, pa ni šl o.Nekaterim predebelim lju-dem so skušali pomagati ta-ko, da so jim odrezali deltankega črevesja. Končalo seje slabo, saj jim morajo zdajdovajati hranila direktno vžilo. Naj to ponazorim s pri-merom. Ko človek polniželodec, je to podobno, kotbi v trgovini polnil voziček.Ampak to še ni hranjenje.Hranjenje se začne, ko člo-vek v trgovini pride do bla-gajne in hrano zamenja zadenar. V telesu se podobnozgodi, ko hrana pride v tan-ko črevo. Takrat zapusti zu-nanji svet in jo telo začnevsrkavati. Ne govorimo več osolati ali zrezku, pač pa oenergiji v obliki sladkorjev,maščob ali proteinov. In če včrevesju ni pravih bakterij,je to kot bi v trgovini ne bilonikogar na blagajni. Nasta-ne kaos.”
* Koliko kalorij mora člo-vek zaužiti?
“Odvisno, kaj počne. Am-pak jaz v kalorije ne ver-jamem! Štetje kalorij je zas-tarel in neprimeren sistem.Ni bistvo v tem, koliko po-jemo, ampak koliko absor-biramo. Če imamo uničenočrevesje s preluknjanimistenami, ne bomo absorbi-rali ničesar. Pri tem namštetje kalorij prav nič ne po-m a g a .”
* Najprej je torej trebaposkrbeti za zdravo čreves-je …
“Absolutno. Če bi mi hra-no dovajali v žilo, bi na-tančno vedel, koliko do-ločenih hranil sem zaužil.Če pa se hranim prek ust,tega ne morem vedeti. Ljud-je tehtajo hrano in štejejokalorije, vendar to ničemurne služi. Sto gramov moke vobliki testenin v telesu de-luje povsem drugače kot stogramov moke v testu za pi-co. Trikrat več inzulina bo-ste porabili, da boste pre-bavili pico kot testenine. Pagre za isto število kalorij. Šeen primer: ko jeste zjutraj,telo vsrka 30 odstotkov hra-nil. Opoldne jih absorbira50, zvečer pa 100 odstotkov.Enak krožnik hrane torejlahko pomeni 300 ali 1000kalorij. In naprej: če jestetestenine zjutraj, bosteshujšali, ker jetra kurijosladkorje. Če pa testenine
jeste zvečer, ko telo iz slad-korjev ustvarja maščobe, seboste zredili.”
* Kako naj bi torej čezdan potekalo naše prehra-n j e va n j e ?
“Glede na našo fiziologijonaj bi zjutraj jedli veliko. Zazajtrk lahko pojeste vse, karželite. Za kosilo lahko jestetestenine ali meso, vedno zveliko zelenjave. Med obrokije priporočljivo jesti velikosadja. Zvečer pa zelenjavnomineštro ali drugo hrano nažlico. Lahko tudi malo mesa.Vse to do sedme ure zvečer;po tem ni priporočljivo večjesti. Po 17.30 telo začneproizvajati hormon GH, kikuri maščobe. Ta hormonzačne delovati uro po tem,ko zaspimo, vendar samo dop o l n o č i .”
* Ali zaradi tega pravijo,da je dobro iti zgodajspat?
“V starih modrostih je ve-liko resnice. Če gremo torejspat ob 9.30 ali 10. urizvečer, bo GH lahko opravilsvoje delo. In še nekaj: čezvečer jemo kruh, testenineali druge ogljikove hidrate,inzulin zaustavi izločanjeGH. To pa še ni vse. Ker teloslabo absorbira aminokisli-ne, to še posebej pri otrocihvpliva na dolgoročni spo-min. Kratkoročni spomin jevezan na presnovo sladkor-jev, dolgoročni pa na pres-novo proteinov. Ko se otrok
skuša kaj naučiti na pamet,mu mama reče, pojdi spat,se boš zjutraj bolje spomnil.Stvari se morajo vtisniti vdolgoročni spomin. Če pamama da otroku za večerjotestenine, se to ne bo zgo-d i l o.”
* So raziskave, ki jihopravljate, temelj medici-ne bodočnosti?
“Proučujem uporabo do-ločenih rodov bakterij zazdravljenje bolezni, tudi av-toimunih bolezni, tumorjev,težav s srcem in ožiljem,alergij, debelosti itd. Debe-lost so zdaj razglasili za
vnetno bolezen. Pri tem jezelo pomembno vedeti, dani mogoče uspešno spreme-niti diete, če prej ne spre-menimo črevesne flore.Žalostno, da na to nihče nepomisli. Ljudje želijoshujšati in jedo manj, am-pak ni učinka. K meni jepr išla ženska, ki je decem-bra med prazniki jedla vse, sprvim januarjem pa jezačela jesti samo sadje inzelenjavo. Po mesecu dni jeizgubila menstruacijo. Spre-memba prehrane je vplivalana hipotalamus, ki ni večrazumel, kaj se dogaja. Ko jezačela jesti tako kot prej, jebilo tudi z menstruacijo spetvse v redu.”
* Kaj bi morala storiti,preden je spremenila die-to?
“Predvsem bi morala tostoriti postopoma. Hipota-lamus ne mara drastičnihsprememb. Sicer pa bi mo-rala vzeti bifidobakterije, kiso zelo pomembne pri pres-
novi sladkorjev iz sadja inzelenjave. Tako pa je raz-jezila bakterije, ki so prejjedle meso. Bakterije neumrejo prav rade. Razjezijose in izločajo strupe, da biopozorile živčni sistem, daso lačne. Glede na to, kolikobakterij imamo v črevesju,bi se morali zavedati, da naj-prej jemo zaradi njih in šelepotem zaradi sebe. Protibakterijam se ne moremoboriti. Tudi če bomo dobilibitko, bomo na koncu iz-gubili vojno. Če ne prej, nasbodo pojedle, ko bomou m r l i .” (smeh)
* Kje pa dobimo koristnebakterije, ki jih lahko na-selimo v svojem črevesju?
“V hrani jih je žal boljmalo. Sicer pa jih dobimo vsurovi zelenjavi. Problem je,ker so bifidobakterije anae-robne. Na odprtem nep re živijo, najdemo pa jih naprimer v solati. Niso odpor-ne na toploto, zato jih skuhanjem uničimo. Vnašem črevesju imamo med12 in 15 odstotki bifidobak-terij in manj kot dva od-stotka laktobacilov. Večinapripravkov, ki naj bi jihuživali, pa vsebuje laktoba-cile, torej so bolj ali manjnekoristni. Če karikiram, sobifidobakterije kot državnabirokracija. Delajo zase, patudi za nas, zato jim pra-vimo dobre bakterije. Do-ločen del populacije bakterijpač dela v “državnem sek-t o r j u”. Laktobacili pa so kotpolicija, ki preganja pato-gene bakterije. Veliko manjjih je kot ostalih državnih
uslužbencev. Zakaj bi torejuživali več laktobacilov sa-mo zato, ker jih je lažjeproizvesti in so cenejši?”
* Ali s pripravki, ki naj bijih uživali, mislite na raznejogurte, ki so dostopni natr gu?
“Vsaka žival ima svojebakterije. Ko se pes slabopočuti, uživa travo. Na enaknačin mačka poskrbi, da do-bi potrebne bakterije. Kravjebakterije dobro denejo kra-vam, ne pa tudi človeku. Tijogurti bi torej bolj koristilikravam, mi pa bi morali po-skrbeti za svoje bakterije.Bakterije v jogurtu dobrodelujejo pri 43 in več sto-pinjah Celzija, v našem te-lesu pa je 37 stopinj, kar jezanje premalo. Nima smislauživati bakterije, ki služijodrugim vrstam.”
* Kako lahko izvemo, vkakšnem stanju je našeč re ve s j e ?
“To pa sploh ni težko. Iz-trebke moramo pogledati,če potonejo ali plavajo navodi ter kakšne barve inkakšnega vonja so. Če pla-vajo na vodi in so obilni, sobakterije dobro opravilesvoje delo. Če pa po obrokupostanemo zaspani in semoramo za pol ure uleči,pomeni, da črevesje slabodeluje in prihaja do zastru-pitve z amoniakom. Drugaenostavna stvar je pogledatiusta. Včasih so zdravniki toredno počeli. Če je jezik nakonici rdeč, imamo proble-me z želodcem. Če je bel,
imamo probleme z jetri. Čeje rdeč pri korenu, imamoprobleme s črevesjem. Če sousta vneta in imamo na je-ziku odtise zob, je zelo ver-jetno vneto tudi črevesje.”
* Kako pa z bakterijamizdravite tumorje in drugetežke bolezni?
“Poleg običajne terapijepacientu damo še zdravila,ki vsebujejo dva rodova bak-terij in še eno substanco, kiaktivirajo produkcijo t. i. ce-lic naravnih ubijalk. Te ce-lice se hranijo s celicamitumorjev in pomagajo prikemoterapiji. V laboratorijusmo odkrili še eno pomem-bno stvar: zdi se, da te bak-terije pomagajo kemotera-piji, da selektivno odstranibolne celice. Vendar to šera z i s k u j e m o.”
* Kako izbrati dober pro-biotik?
“Te žko. Za običajnega člo-veka je to skoraj nemogoče.Kar pa ne pomeni, da njegovzdravnik ali lekarnar o temvesta kaj več. Na tem po-dročju vlada velika zmeda.Probiotiki so trenutno v mo-di, zato vsi želijo svoj kospogače. Na tržišču imate naprimer jogurte, za katereobljubljajo, da zmanjšujejonapihnjen trebuh. Vendarpa iste bakterije, ki v čre-vesju zmanjšujejo količinoplinov, pomagajo pri absor-pciji sladkorja. Ljudje jih je-do, da bi shujšali, v bistvu pati jogurti redijo. Pomembno
je tudi vedeti, da potrebu-jemo milijardo bakterij, dabi uspešno naselili kolonijov črevesju. Če zdaj to pri-merjamo s količino bakterijv določenih jogurtih, ugo-tovimo, da bi jih morali vsa-ko jutro pojesti približno 18lončkov. Poleg tega je naj-bolje prodajana bifidobak-terija v Evropi živalskega iz-vora, in torej človeku pravnič ne koristi. Vendar bosteta podatek na embalaži za-man iskali.”
* Je sploh smiselno uži va -ti probiotike, če ne vemo,čemu pravzaprav služijo?
“Najbolje od vsega je po-skrbeti za kvalitetno prehra-no. Če nam to uspe, smore šili problem. V svojem vr-tu lahko vzgojimo zdravilaza vse bolezni. Če pa živimov stolpnici v mestu in ni-mamo svojega vrta, mora-mo uživati bakterije. Ampakmoramo najti prave, kar pani lahko. Malo ljudi je, ki sena to res spozna. Edina knji-ga na svetu, ki govori o tejtematiki, je moja. Prav takosem trenutno edini na sve-tu, ki o teh stvarehpoučujem na medicinski fa-kulteti. Nihče drug nepoučuje praktične uporabetočno določenih bakterij zare šitev točno določenegaproblema. Največja napaka,ki jo vsi počnejo, je, da zenim probiotikom zdravijovse probleme. V resnici paobstaja za vsak problemtočno določen probiotik.”
* Je res, da antibiotikiuničujejo črevesno floro?
“Res. Patogenov neuničijo vedno, dobre bak-terije pa zagotovo. Zato bimorali po antibiotični kurinujno jemati probiotike.”
* Kako pa na bakterijevplivata post in čiščenječrevesja, t. i. kolonhidro-terapija?
“Post je zagotovo dobrastvar. Priporočajo ga vse re-ligije. Tudi kolonhidrotera-pija je v redu, ampak čisti lespodnji del črevesja.Čiščenje bi morali začeti odželodca navzdol, s probio-tiki, predvsem z bifidobak-terijami. Najprej je treba zdoločenimi bakterijami od-straniti vse kolonije in natov črevesje naseliti bifide.Šele potem je smiselno zvodo očistiti debelo črevo.In tudi tu bi morali na kon-cu, z zadnjo pošiljko vode,vnesti primerne bakterije,torej laktobacile ipd. V takourejeno črevo bodo sevedaprispele tudi slabe bakterije,ampak ne bodo mogle pritido izraza. Poglavitno je torejrazmerje med dobrimi inslabimi, med probiotičnimiin patogenimi bakterijami.Če se to ravnovesje poriši,podivjajo tudi bakterije, kiso sicer nevtralne, in pro-blemi so tu. Stanje še po-slabšujemo z zdravili, kiimajo močne stranske učin-ke, in s slabo dieto. Z ne-primerno prehrano vsakdan sproti uničujemo čre-vesno floro. Zato je živa hra-na bistvenega pomena zazdravje vseh organov v te-lesu, ne samo črevesja.”
ALJA TASI
Foto
: Leo
Cah
arija
“Proti bakterijam se ne moremo boriti. Tudi če bomo dobili bitko, bomo nakoncu izgubili vojno. Če ne prej, nas bodo pojedle, ko bomo umrli.”
Foto
: Leo
Cah
arija
Luciano Lozio je v sredo predaval pred polno dvorano kulturnega centra Lojze Bratuž vGorici
“Štetje kalorij je zastarel in neprimerensistem. Ni bistvo v tem, koliko pojemo,ampak koliko absorbiramo. Če imamouničeno črevesje s preluknjanimi stenami,ne bomo absorbirali ničesar.”
“Črevesje je takopomemben organ,da si enostavno nemore privoščitibolezenskihsimptomov. Zatojih prenese nadruge organe.”
“Debelost so zdajrazglasili za vnetnobolezen. Pri tem jezelo pomembnovedeti, da nimogoče uspešnospremeniti diete, čeprej ne spremenimočrevesne flore.Žalostno, da na tonihče ne pomisli.”
