^ N A 4 0 d i n - L e t o X X X V I I I - Št. 79 K R A N J , torek , 15.10.1985
IgOMlKfcJJglSnGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE
Z V E Z E DELOVNEGA LJUDSTVA ZA
GORENJSKO
^Prejem za nabornike v Kranju ~~ Spremenjena ob l ika na-
Reva^ 6^ k a t e r i m mlad inc i ob oce-^ sposobnosti za služenje vo-
H k e z n o s t i n e pristopijo več rv'n komisijo, je terjala tudi druga-
• piočih-111 o r j v e s č a n J a nabornikov o w i rodu armade, v katerem bo
do to obveznost izpolni l i . Sedaj mlad inc i to izvedo ob prejemu vojaške knjižice.
V k ran j sk i občini so se odločili za skupno izročanje vojaških knjižic. D a b i bilo to dejanje kar najbolj slovesno, so povabi l i k sodelovanju
*zvoz so najbolj povečali v Tržiču V _ .
m e s e c m s e J e izvoz gorenjskega gospodarstva po-Sk: z a 15 odstotkov, od tega konvertibilni za 11 in klirin-S H l za 22 odstotkov din ^ 0 r e n J s k o gospodarstvo je v osmih mesecih izvozilo za 36 mi l i jard j e
a rJev blaga. Od tega na konvert ib i lno področje za 22 mi l i jard dinar-H» m n a klirinško področje za 13,69 mil i jarde dinarjev. (Dolar je raču-r e " P° enotni vrednosti 185,70 dinarjev.) Konver t ib i ln i izvoz so na Go-stotw v P r i m e r J a v i z enak im l ansk im obdobjem povečali za 11 od-22 Q J 0 v - k a r je za 4 odstotke več kot v Sloveni j i , klirinškega pa za r e n . st°tkov a l i za 18 odstotkov več kot v Sloveni j i . Skupno je letos go-
V i ) Z V 0 Z vety z a ^ odstotkov, s lovenski pa za 7 odstotkov. n a r i K ran ju so izvozi l i na konvert ib i lno področje za 11,8 mil i jarde dihali * n n a k l i r i ng z a 6,6 mil i jarde dinarjev. Izvoz na zahod so pove-
2 a 13 odstotkov, izvoz na k l i r i ng pa za 5 odstotkov.
Proizvodnja večja za 1,8 odstotka Hja P°datkih Zavoda za statistiko je bila industrijska proizvod-d 0 ^ . n a Gorenjskem v prvih osmih mesecih večja od enakega ob-Na j z a f'8 odstotka. V Sloveniji pa je bila večja za odstotek. k a jj e??nicah je bila za 2,7 odstotka manjša, v Kranju za 5,6 odstot-V ečj e £ J t t ' V R a d o v , J ' c i z a 3 J odstotka in v Tržiču za 11 odstotkov tujj k £ 4 v enakem lanskem obdobju. Manj kot lani naj bi naredili Pak0
V| ' 'Ok i , vendar so že ugotovili, da gre za statistično na-kei», '^^tošnja proizvodnja v osmih mesecih je enaka lanski v ena-
mladinsko organizacijo. P lod povezave sekretar iata za l judsko obrambo i n občinske konference Z S M S v K r a n j u je b i la slovesnost v kran j skem k i n u Center, kjer so 5. oktobra letos izročili fantom, rojenim leta 1967, vojaške knjižice.
Zbran i so s i po pozdravu predsedn i k a O K Z S M S ogledali f i lm o vojaškem življenju i n spremljal i kul turn i spored, k i so ga pr iprav i l i učenci osnovne šole Franceta Prešerna iz Kran j a . S led i la je slovesna predaja vojaških knjižic, med katero so mlade seznani l i z oceno njihove zdravstvene sposobnosti i n izborom vrsto usposabljanja v armadi . Predstav i l i so j i m tudi nadal jnj i potek sodelovanja s sekretar iatom za l judsko obrambo i n j i m da l i nekatera osnovna navodi la o služenju vojaškega roka. K e r bodo v armado odšli pr i hodnje leto, bo verjetno za nj ih že vel jal skrajšan, enoletni rok.
Med naborn ik i , k i so ob sprejemu vojaških knjižic postali vojaški obvezn ik i , je na srečanju vladalo pr i jetno vzdušje. Slovesnost i so se udeležili poleg delavcev sekretar iata za ljudsko obrambo tudi predstavnik i družbenopolitičnih organizaci j v kran jsk i občini. g g .
V SREDIŠČU POZORNOSTI
I n o v a c i j s k e vrzeli Po številu inovacij smo daleč za razvitim svetom, ven
dar pa moramo priznati, da smo kar dobro zastavili korak za njimi. Vsako leto ugotavljamo, da se tudi pri nas vse bolj uveljavljata inovacijsko mišljenje in vedenje. Za vrsto drobnih praktičnih inovacij in izboljšav se ideje porajajo ob delu, v delavčevem vsakdanjiku. Inovacije, s katerimi se predstavljajo mojstri, mehaniki, ključavničarji, skratka ljudje, ki so inovacije domislili in jo tudi sami spravili v življenje.
Praznina pa zija navzgor. Veliko redkejše so namreč inovacije tistih, ki so višje na izobrazbeni lestvici. Kdove-koliko idej se poraja v glavah razmišljaj o čih ljudi, koliko predlogov leži po predalih, pa ni ljudi, ki bi jih spravili v življenje. Ko stvari čakajo in se prelagajo, izgubljamo čas, ljudje voljo, zunaj pa nas prehitevajo. Če bi vsaka delovna organizacija, ki ima večje število inovatorjev, imela ljudi, da bi zamislili sproti uresničevali, bi bil naš napredek hitrejši.
To je cokla razvoja, ena ključnih. Druga pa je zavist. Zakaj se dogaja, da ob neki ideji; ko bi moral inovator dobiti večjo vsoto denarja, raje spreminjamo pravilnik, kot pa da bi mu izplačali, kar mu qre?! Saj bi bilo prav to izplačilo spodbuda za druge. Tudi denar prinaša napredek. Zato z inovacijami drugi osvajajo svetovna tržišča. Mi pa v svoji majnosti in ozkosti oklevamo, čakamo, skoparimo in — capljamo za njimi. Ko pa bo predlog, ki ga bo dal naš inovator, zagledal svet pri tujcih, bomo planirali v nakup za druge devize. Takrat nam pa denarja ne bo žal.
Odločnosti, prodornosti in poguma nam manjka, predvsem pa širine. Ali bomo končno spoznali, da bo z vsako inovacijo naša družba samo bogatejša?!
D. Dolenc
Dinar nima cene Kiro Hadživasilev, član predsedstva C K Z K J na obisku v jeseniški občini
Jesenice — M i n u l i teden je b i l na ob isku v jeseniški občini član predsedstva C K Z K Jugoslavi je K i r o Hadživasilev. Ob tej priložnosti so ga na razširjeni seji predsedstva občinskega komite ja Z K Jesenice seznani l i s prot i in f lac i jsk imi prizadevanj i i n gospodarskimi rezultat i v občini. Gost s i je ogledal tudi gradbišče jeklarne 2 i n se v K r a n j s k i gor i pogovarjal s političnim akt ivom občine.
N a Jesenicah ugotavljajo, da fizični obseg proizvodnje v občini ne dosega lanskega i n da je tudi izvoz nekaj manjši. Vendar so poudari l i , da so prav lan i p r i fizičnem obsegu proizvodnje (za 3 odstotke) in pr i izvozu (za 29 odstotkov) dosegli dobre rezul-
Di »W- ru^i P° izvozu so v Skofj i L ok i , ker so letos izvozi l i za odstotek *M<> l . v l a n s k i h osmih mesecih. Na tržišču s trdo valuto so prodal i din a j . r n ^ i J a r d e d in , kar je tol iko kot lan i , in na vzhod za 2,4 mil i jarde
z a 5 odstotkov manj . bii 0 )[ radovljiški občini je v osmih mesecih znašal izvoz na konvert i
Nute k°t i a
•07 mil i jarde dinarjev in na k l i r ing 867 mil i jonov dinarjev. Trde so iztržili 18 odstotkov več in klirinških dolarjev 4 odstotke več
vnLy enakem času.
|,85 .^ržiču so izvoz na zahod povečali za 40 odstotkov in iztržili ta j ^ i i j a r d e dinarjev, izvoz na vzhod pa je bi l kar osemkrat večji in
I^ e k znašal 2,7 mil i jarde dinarjev.
8a. Q d r Q t i J e gorenjsko gospodarstvo uvozilo za 30,4 mil i jarde d in bla-
ki-de H - a z z a h o d a z a 2 3 - 7 mi l i jarde dinarjev in z vzhoda za 6,7 mi l i -2 7n l n a r J e v . Uvozi lo je za 27,39 mil i jarde dinarjev repromateriala, Šir J n i l i J a r o ' e dinarjev opreme in za 0,38 mil i jarde dinarjev blaga p°«o potrošnjo.
!*o r v ~kritje uvoza z izvozom je na konvert ib i lnem področju 97-odstot-? 8 7-OH V e n i J i 1 0 8 - ° d s t o t n o ) , na klirinškem za 204-odstotno (v Sloveni-% 0 H
s t ° tno ) . Celotno pokrivanje pa je 121-odstotno, v Sloveni j i pa Q s t o tno . .
I D .
škofjeloški četverčki »kupovali« v Lesninl v Kranju — Nina, Jan, Tadej in Rok Logar — škofjeloški četverčki, ki bodo 17. oktobra stari pet mesecev — so minuli teden obiskali Lesnino Pohištvo v Kranju. Bili so povabljeni na obisk in »nakup«. Ob tednu otroka so jih v kranjski Lesnini obdarili z dvemd pogradoma. Štirim zdravim kričačem v spremstvu mamice in očka je darilo izročil direktor Lesnine Pohištvo v Kranju Milan Likozar. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
tate. Zato letošnji, k i so malo pod lansk imi , niso tako slabi . To še posebno velja za Železarno, k i je svojevrstn i barometer stanja v občini. Ko ličinsko so v Železarni naredi l i sicer za 1,5 odstotka manj , vendar pa so kar za 7 odstotkov izboljšali kvaliteto. Povečali so tudi proizvodnjo bolj dodelanih izdelkov.
V Železarni imajo največ težav, ker porabijo preveč energije na proizvod. Upajo, da se bo to izboljšalo, ko bo končana investici ja. Vendar j i m povzročata precej težav inf laci ja in v i soka obrestna mera; interkalar-ne obresti so že celo večje od posojil.
Član predsedstva C K Z K J K i r o Hadživasilev se je str injal , da je trenutno največji problem v državi v i soka inflaci ja. Dok ler se tržišče ne bo umir i lo in ne bo začel delovati zakon trga, ne moremo računati, da bo manjša. Glede cen pa je rekel , da je precejšen problem pr i tem prikazovanje rea lnih stroškov. Udeleženci so se str injal i s to ugotovitvijo, še posebej v zvezi z izvozom. Izvozni d i nar na zahodu n ima prave cene, medtem ko je na klirinškem tržišču celo preveč cenjen. To pa je tudi eden g lavnih v irov nerea ln ih stroškov, je men i l predstavnik Železarne.
• V pogovoru so še posebej poudaril i , da se tako na Jesenicah kot na Gorenjskem zavedajo, da akumulacija še nekaj časa ne bo takšna, da bi omogočala večja vlaganja v modernizacijo. Zato se še toliko bolj zavzemajo za vlaganja v tisto proizvodnjo, k i daje največ in s katero je moč doseči dobre izvozne rezultate. K o pa so razpravl ja l i o osebnih dohodkih, je predstavnik s ind ikata opozoril , da bi se mora l i bolj zavzemat i za zagotavljanje enak ih možnosti za ustvarjanje sredstev za osebne dohodke kot pa za enako delitev sredstev za osebne dohodke.
A . Žalar
sejem stanovanjske opreme kranj, 11.~17.10/8S Na 18. sejmu stanovanjske opreme samo še DANES, JUTRI in v ČETRTEK 20 % 20 % 20 % POPUST Izjemne ugodnosti pri nakupu: ISKRA električna ročna orodja — 20 % nižje cene GORENJE bela tehnika ^ 20 % nižje cene, NOVO - prodaja staro. za novo Velika izbira volne — 20 % nižje cene Poleg navedenega še množica drugih ugodnosti in popustov pri na :
kupu blaga
Razstava ogrevalne tehnike gradbenih in izolacijskih materialov notranje opreme stanovanj prodaja razstavljenega blaga s popusti prodajna razstava likovnih del velika gobarska razstava ozimnica Vstopnina še vedno 100 din^
G L A S 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA — GOSPODARSTVO TOREK. 15. 0KT0BRAJSJ5
Večji poudarek človekovemu okolju 18. sejem stanovanjske opreme ni pomemben samo zaradi razstavljenih izdelkov, ampak tudi zaradi spremljajočih dejavnosti, prodaje in strokovnih posvetovanj
Kranj — 18. sejem stanovanjske opreme v K r a n j u je v petek, 11. oktobra, odpr l sekretar centralnega komite ja Z K Slovenije M i h a Ravn ik . Poudar i l je, da tudi ta sejem dobiva pomembno vlogo v sedanj ih tržnih i n družbenih "razmerah. Pomemben pa n i samo zaradi razstavl jenih izdelkov, ampak tudi zaradi spremljajočih dejavnosti , prodaje i n strokovn i h posvetovanj. P rav b i bi lo, če b i v prihodnje prav na tem sejmu še bolj poudar i l i človekovo okolje.
Tokra t na 20 tisoč kvadra tn ih me
t r ih razstavnega prostora v Savskem logu sodeluje 220 domačih i n 10 tu j ih razstavljavcev. Razen raz l i čnih dekorat i vn ih izdelkov, notranjega i n stavbnega pohištva p r i ka zujejo tud i gradbene i n izolaci jske mater ia le , naprave za ogrevanje i n podobno. M e d razstavl javci i n prodajalc i je tudi precej zastopnikov male obrt i , k i so tudi tokrat popestril i ponudbo.
M e d različnimi razstavami na sejm u je še posebno zan imiva letošnja
razstava gob. K l j u b suši je članom Gobarske družine K r a n j uspelo p r i kaza t i okrog 350 različnih gob. Pravzaprav b i s i to sejemsko pr iredi tev težko zamišljali brez gobarske razstave, k i precej pr ipomore k poznavan ju gob i n tudi k temu, da že nekaj časa na Goren j skem n i bi lo za-strupitve z gobami. Ob 15-letnici delovanja je Goba r ska družina K r a n j izročila Goren j skemu sejmu pr iznanje za sodelovanje.
Privlačnost letošnji j esensk i sej e m s k i pr i red i tv i pa poleg prodaje ozimnice, različnih popustov, predavanj i n posvetov daje tud i gostinsko-zabavni program. P r i p rav i l a sta ga Gos t i lna Sejem i n P ivovarna Laško. V ve l i kem šotoru med obema halama , kjer postrežejo z laškim pivom, piščanci in k lobasami , vsako popoldne ig ra tudi ansambel Tr ig lav, zvečer pa različni popu larn i ansambl i .
Še pred otvoritvi jo je direktor Poslovno pr iredi tvenega centra Goren jsk i sejem F r a n c i E k a r reke l , da je v se jemskih pr i red i tvah p r i nas še ve l iko neizkoriščenih možnosti. N a nedavnem sestanku sekcije za sejme p r i republiški gospodarski zborn ic i , so sk l en i l i , da bodo zahteval i znižanje stopnje prometnega davka za prodajo izdelkov na se jmih.
18. sejem stanovanjske opreme v Kranju bodo zaprli v četrtek, 17. oktobra.
A . Žalar
Česa v naših šolah ne bi bilo treba
»Popravni izpit« iz telovadbe
Vzgojnoizobraževalni programi v osnovni i n srednj ih šolah so sicer p'^ n i za povprečno bistrega slovenskega učenca, vendar pa so tako natrpa*11
vsemi mogočimi vseb inami , da j i h lahko pošteno obvlada samo zares pri d ef; P rav zaradi obil ice snovi pa je tol iko pomembnejša učiteljeva P r e S°L
kaj bo otrok v nadal jnjem šolanju i n življenju res rab i l i n česa ne. Dober telj ne bo vsega t rpa l v otroške glave; izluščil bo najpotrebnejše, kar mo™ znat i i n ta znanja v nj ih tud i utrd i l . ' .u
Tako bo naredi l dober matemat ik, slavist, biolog, zgodovinar, tako n a L ravnal tud i dober učitelj telesne vzgoje. Če se bo strogo držal prograO)8^ zahteval od učencev domala v rhunske rezultate, bo telesno vzgojo večiai W skut i l . Če pa bo svoj predmet pr i lagodi l sposobnostim i n željam učenčeve pojmoval bolj kot sprostitvene ure med zahtevno matemat iko i n angleš^11' na pr imer , j i m bo naprav i l veselje. Učenci bodo ime l i tako telesno vzgoj0
učitelja rad i , ob tem pa bodo spoznal i tudi kor istnost zdrave športne rek r e
cije za življenje i n delo vsakega človeka. ^ A nekater i učitelji telesne vzgoje raz l ike med zahtevnostjo i n pome?
nostjo matemat ike a l i angleščine na eni s trani i n telovadbe na drugi (p°?\ no pr iznajmo, da je) n ikakor nočejo videti . Svojo pomembnost, s t opn ju j^ tem, da vztrajajo p r i začrtanem programu. Učenec ga mora obvladati, $lC
je neocenjen, ne dobit i n i t i najnižje opisne ocene, manj uspešno, potrebne spričevalo. Učenec iz Iskr inega šolskega centra v K r a n j u , na primer, & preteče šestih krogov na stadionu v dvanajst ih minutah , mora na »pop* izpit«. Fantje tožijo, da so tako zahtevni vs i učitelji telesne vzgoje.
Do podobnih nesmislov včasih pr iha ja tudi v šoli v narav i . Učiteljic8!J obali v »najlonkah«, učenci pa čofotajo v mrz l em morju, v katerem je V° še na gosto meduz. P rog ram je pač treba izpel jat i !
K j e je meja med zahtevami, k i j i h postavl ja pap i rnat i program, in j % v i m razumom, človečnostjo? V tem pr imeru učitelju man jka bistvena goška kval i teta. Naj se n ika r ne izgovarja, češ da učenec nalašč noče p r e ^ šestih krogov v dvanajst ih minutah . V s a k tega najbrž ne zmore, če P 8 ^ »šprica«, je tu spet vprašanje, zakaj . Če se učitelj strogo drži p r o g r a m 8 '
Dobro b i bi lo, če b i včasih kater i od učiteljev zamenja l učenca na ™ pravnem izp i tu. JJ J e l o v i
Zlate medalje za kakovost — Ob otvoritvi 18. sejma stanovanjske opreme v Kranju je predsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko Bojan Urlep razstavljavcem podelil tudi zlate medalje za kakovost. Dobili so jih: KIV Vransko za kotel za etažno centralno ogrevanje Etaž; Lesnina Kranj za program pohištva Alea, proizvajalec Bor iz Laškega; Pionir iz Novega mesta, tozd Keramika za keramične pečnice; Javor Pivka za sedežno garnituro Kameleon in Mercator Tržič za kaminsko peč, proizvajalca EMO iz Celja. Na sliki podelitev zlate medalje Mercatorju. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Kali nezadovoljstva delavcev
Kranj — Čeprav se je masa sredstev, razdel jenih za osebne dohodke, v letošnjih 9 mesecih povečala za 85 odstotkov v pr imer jav i z lansko v tem času, glede na laško povprečje pa za 68 odstotkov, se v teh statističnih povprečjih skrivajo vel ike raz l ike . Standard v povprečju resda n i padel, toda med delavci v mnog ih ko lek t i v ih je kl jub temu čutiti nezadovoljstvo. Ponekod so se napetosti izrazi le v prek in i t vah dela. N a Goren jskem je bilo letos 12 prekini tev , v n j ih je sodelovalo 600 l judi . Na js i so ljudje na ta način opozarjal i na globoka, težko rešljiva nasprotja v odnosih v kolek t i v ih a l i pa so tako le izs i l jeval i izenačitev plač, se je treba opredel i t i do nj ih i n po iskat i rešitve. V s ind ika t ih so ob nekater ih »štraj-kih« poslušali očitke, da niso odi
gra l i svoje vloge, saj b i sicer lahko preprečili mars ika te r i spor. Zato so se pr i gorenjsk ih s ind ika t ih tokra t odločili, da b i od časa do časa ugotavl jal i , kaj se dogaja v kolekt i v ih : kako gospodarijo, delijo osebne dohodke i n kakšno je razpoloženje delavcev.
S tem namenom so se v četrtek zbra l i predsednik i nekater ih koord inac i j sk ih odborov s ind ikata v sozdih i n s ind ika ln ih konferenc v večjih tovarnah. P red vrat i so namreč volitve, tudi v s ind ika lne organe, kongres, razprave in sprejemanje srednjeročnih planov i n dobro je vedeti, kakšno vzdušje v lada med delavci, ko se pr iprav l jamo na tako pomembne stvar i . V s ind ikat ih sodijo, da prekin i tev dela najbrž še n i konec. Ne le zaradi osebnih dohodkov, k i so največkrat le povod za to, da nasprotja v nekem ko lekt ivu dosežejo vrelišče, temveč predvsem zato, ker je delavcem omejeno odločanje. V pla-niškem s ind ika tu pravijo, da delavec lahko vpl iva le na 11 odstotkov družbenega proizvoda. Namesto da b i tega najprej razde l i l i za enostavno reprodukcijo, gre najprej za davke, dolgove i n podobno, tako da slednjič ostane prav malo, s čimer lahko razpolaga delavec. V Žele
zarni so zaskrb l j en i zaradi uravn1
lovke, k i nespodbudno vpl iva °. produktivnost . De lavc i v Železar so zadovol jni z dohodkom, vsaj °_ avgusta, ko so dosegli izredno a bre rezultate. Tud i delat i so še pP pravl jeni , celo prek delovnika, I da imajo za delo vse pogoje-Gozdnem gospodarstvu so pr i si d ika tu prepričani, da je sindiK neučinkovit tudi zato, ker si je n
ložil preveč nalog, potem pa ne MR re nobene dobro izpeljati . V v° renjskem zdravstvu, kjer s*e otap jo z izgubo, je že dolgo čutiti nez dovoljstvo delavcev. N i z k i dohod so tudi v KŽK razlog, da delav* odhajajo delat drugam. V Savi J najhujša stanovanjska s U s k a , ^ na stanovanja čaka kar 330 del cev, le 43 pa bodo lahko stanovanj, podel i l i . Mnogokje je sporna & ozimnica, saj je s ind ika t i niso gotovih v vseh de lovnih organiz a . j ah. Sicer pa b i se kazalo odloČi^ a l i je oz imnica res stvar s ind ik a
i n a l i se ne b i z njo raje ukvarj trgovina. , y
Obi l i ca problemov, o kater ih so. četrtek razpravl ja l i s i nd i * * || predstavnik i največjih g ° r e n J f * V ' kolektivov, bi terjala globljo obra navo. Nakopičeni problemi P? 3 tudi dokaz, da b i se mora l i si? ka ln i predsednik i večkrat dobiti-
D. Z. Žlebja
Zdravstvu niso potrebne palače V kranjskem zdravstvenem domu so odprli na novo urejene prostore fizikalne medicine, rehabilitacije in ortopedije — Izziv za nadaljnje organiziranje stroke — Pomoč ljudem z različnimi obolenji
K r a n j — Večina gorenjskih pacientov, k i j i m je zdravnik predpisal f iz ioterapevtsko zdravljenje, je ponavadi ob iska la oddelek f i z ikalne medicine, rehabi l i taci je in ortopedije v k ran j skem zdravstvenem domu. Ze lan i se je tod zbralo vsak dan okol i 250 in več bo ln ikov i n poškodovancev. Zarad i preobremenjenosti i n zastarelost i prostorov pa gradbenih pomanjkl j ivost i iz preteklost i se je pokaza la potreba po prenovi kletnega de la kran jskega zdravstvenega doma. Obnovi tvena dela so se začela decembra lan i , sk l en i l i pa so j i h pred dnevi .
»To je po daljšem obdobju prva večja naložba v našem domu,« je na-glas i l d i rektor Z D Kran j dr. Aleš Pa-ternoster med četrtkovo slovesnostjo ob odprt ju preure jenih prostorov. Zb ran im , med ka te r im i so b i l i poleg zdravstvenega osebja iz gorenjskih zdravstvenih domov i n kranjske porodnišnice tudi predstavnik i medobčinske i n občinske zdravstvene skupnost i ter izvajalc i del, je med drug im še dejal: »Številni so pomagali pri njeni uresničitvi. Sedaj je na
vrst i dogovarjanje z de lovn imi ko l e k t i v i za združevanje denarja, s kater i m bomo k u p i l i sodobnejše apara ture i n op remi l i preurejene prostore. Za l zaenkrat n i denarja za druga dela , saj ves zdravstveni dom kliče po obnovi.«
Prenova k l e tn ih prostorov je traj a l a neko l iko dalj od predvidevanj, ke r so sproti odkr i va l i nove slabosti i n je pr imanjkova lo nekater ih materialov. Celotno naložbo, katere vrednost se je povečala na 40 mil i jonov dinarjev, je f inanc i ra la občinska zdravstvena skupnost iz K ran j a .
»Zdravstvu niso potrebne palače,« je v s lavnostnem nagovoru poudarila special istka-ortopedinja dr. Tat jan a Veličkovič, k i je ves čas bedela nad uresničevanjem prenove prostorov, »ampak dobro organiz i rane službe. V kran j skem zdravstvenem d o m u , k i od vsega začetka sledi raz vojnem toku sodobne medic ine, smo se že po 1970. letu loteval i zdravl jen ja težavnih obolenj p r i odras l ih i n o t r oc ih . Ob spoznanju potrebe po
sta lnem spreml janju človekovega razvoja smo postal i kos zahtevn im programom. V e l i k o pozornost i n a menjamo vse številnejšim obolenjem hrbtenice, zarad i ka te r ih p r i haja do ve l ike stopnje inva l idnost i .
Težnja po uvel javitv i sodobnega koncepta terapije je terjala prenovo prostorov. L e - t i pa naj bodo i zz iv za
nadaljnje organiziranje stroke, ki bo človeku omogočila kvalitetnejše življenje.«
Obnovljene prostore je odpr l predsednik delavskega sveta Z D Kran j dr. Miha Gril, k i je zaželel, naj ta adaptaci ja ne bi ostala osamljen pr i mer v domu. Za tem so si gostje ogleda l i pridobitev, k i bo kor i s tna tako za paciente kot delavce. Dvanajs t im terapevtkam bo v pomoč predvsem ozvočenje v prostoru za hidroterapi-
jo. Lepo so uredi l i tudi oddel {
razvojno nevrološko obra . otrok v sosednji stavbi doma- J
Posodobitev v kran jskem * t v e n e m domu omogoča, kot J ^ n i la dr. Veličkovičeva, p r i P r a Y % l be za potrebe po rehabi l i tac i j i^ J zličnejših bolezenskih stanj- J
b o l n i c bodo tudi nadal jeval i zdravljenje, paciente usposablja življenje in delo ter j i m s v e -kako preprečiti poslabšanje V sodelovanju z delovnimi °to^f c i jami s i bodo pr izadeval i za P čevanje obolenj. j)i
Delo v prenovl jenih pro s*? steklo v začeteku tega tedna-P v
uspešnejše kot doslej, pred v" ^ prihodnje leto opremljanje s n im i med ic insk imi napravam 1
za elektroterapijo. Obenem ^ službo okrep i l i z d e l o v n i m i t e f
in več logopedi. ^
1 Proslava r a d o v l j i ^ planincev
Radovl j ica — S proslavo, J 1 ' A petek, 18. oktobra, ob 18. ur» f osnovne šole An tona TomažjVL harta v Radovl j ic i , bodo ? $ . \ \
G L A S O b 3 5 - l e t n i c i i zha j an j a o d l i k o v a n z R e d o m z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Skofja Loka In Trii« — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: l^opoldina Bogataj. Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej. Marija Volcjak. Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Oblikovalci: I.ojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah In sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk Z P ljudska pravica Izubijana. Naslov uredniitva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199» Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-980 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za II. polletje 1.250 din
Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek
praznovanje 90-letnice P l a n i % j j društva Radovl j ica. N a p r i r e j f\ do podeli l i p r i znan ja P lan in* f« ze Slovenije i n postaje Gorsj* d* valne službe, k i s lavi 20-letnJSj j vanja. P rogram bodo popes* ^ ški oktet iz Zas ipa, harmom.^ orkester glasbene šole Rado v . L inhar tov oder K U D R a d o v U ' ^
Proslave se bodo udeležili i * ni P lan inskega društva R^JLlj 1^ iz Varaždina, s kater im r 0 , ^ 1 ! društvo plodno sodeluje že d Pred proslavo bodo ob 16. u f
f l V, v graščinski dvorani r a z s t a v ' } f posvečena 90-letnici P lan 1
vestnika.
I95IK, 15. OKTOBRA 1985 DELEGATSKO ODLOČANJE — TRŽIČ —GOSPODARSTVO
34. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Tržič bo v sredo, 23. oktobra 1985, °b 18. uri v mali sejni sobi
34. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Tržič bo v četrtek, 24. oktobra 1985, ob 18. uri v veliki sejni sobi
32. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Tržič bo v četrtek, 24. oktobra 1985, ob 18. uri v mali sejni sobi
Dnevni red *• Ugotovitev navzočnosti delega
tov 2- Potrditev zap isn ika prejšnje . !fje <*• Poročilo o uresničevanju ka
drovske pol i t ike v občini Tržič Poročilo o izvajanju družbenega dogovora o družbenopoliti-enem izobraževanju
* Pripombe na osnutek p lana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000, poročilo
8- Osnutek družbenega p lana S R Slovenije za obdobje 1986-1990, mnenje Umik predloga odloka o zašči-tenih kmet i jah v občini Tržič
°- Volitve in imenovanja a- Predlogi i n vprašanja delega-
£ tov
Bleda kadrovska slika Na osnovi sklepov zbora združenega
dela in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič decembra lani je kadrovska služba izdelala poročilo o uresničevanju kadrovske politike v občini. Obdeluje dve glavni poglavji: možnosti za združevanje kadrovskih funkcij ter upadanje izobraževanja ob delu in iz dela.
V tržiški občini je bilo maja letos zaposlenih 6121 delavcev, od tega v gospodarstvu 5626 in v negospodarstvu 495. Anketa je zajela 31 organizacij združenega dela in skupnosti od skupaj 40 ali 93 odstotkov vseh zaposlenih.
Kadrovsko službo imata v Tržiču primerno organizirano le BPT in Peko, glede na velikost pa imajo to službo urejeno še v desetih organizacijah združenega dela. V drugih opravljajo zahtevnejše naloge s tega področja individualni poslovodni organi, manj zahtevna administrativna dela pa tajnice, referenti ali drugi delavci. V manjših organizacijah se kadrovska dejavnost še vedno uresničuje v smislu izpolnjevanja najnujnejših zakonskih zahtev. Združevanje kadrovskih funkcij ni privlačno
V zaključkih poročila o uresničevanju kadrovske politike v tržiški občini iz leta 1980 piše: »Obstaja možnost, da tiste organizacije združenega dela, k i kadrovskih služb nimajo razvitih, nekatere naloge, predvsem zahtevnejše, rešujejo in izvajajo v okviru skupne strokovne službe za več organizacij skupaj. To bi bilo izvedljivo predvsem za tiste organizacije, k i opravljajo enako ali sorodno dejavnost (šole in podobno). Sicer pa naj se do tako organizirane kadrovske službe opredelijo organizacije same.«
p o s l e j d r u ž b e n o
l * o b r a ž e v a n j e ?
^žben i dogovor o družbenopolitičnem izobraževanju bi d j A ^ b a v naslednjem srednjeročnem obdobju razširiti na
zbeno izobraževanje v širšem pomenu
<k, ržiška občina je ena redk ih v Sloveni j i , k i i m a podpisan družbeni °^obje ° d r u z D e n o P o u t i č n e m izobraževanju za iztekajoče se petletno
* b r a r a n * k * m ° r a l i za te namene zbrat i dobre t r i mil i jone dinarjev; letju \ s o Jih za več kot pol mi l i j ona manj . Tud i v letošnjem prvem pol
je očitno zaostajanje v nakaz i l ih , ^ ^ . i z o b r a ž e v a l n i m i ob l ikami , k i so f inancirane iz tega dogovora, toriii n ? . J V e c J i delež odpadel na izobraževanje v družbenopolitičnih or-Mđte^ar i" To je bilo l an i i n v prvem polletju letos nekaj pod planom, 9taS» k° s o c ^ ^ 0 med najuspešnejše obl ike predvsem šola za starše, 'lUdcL r ^ z a pedagoške delavce in izobraževanje za potrebe splošnega
u s « e ga odpora. ( fe l n ° družbenem dogovoru o družbenopolitičnem izobraževanju se (%Pra " n a n c i r a tudi Radio Tržič, k i uspešno opravl ja svoje poslanstvo, km y, j e strogo ločnico med izobraževalnim in in format ivn im znača-
][ . d a j ^ e ž . k o potegniti. $n0 0 k ^ n J e i z pretekl ih let narekujejo, da b i za naslednje srednjeročni.. °je obnovi l i družbeni dogovor o družbenopolitičnem izobraže-
,/>.v občini Tržič, seveda pr imerno spremenjen i n dopolnjen, ^ ž b n ^ u S° t ° v i t ve Delavske univerze Tržič kot glavne izvajalke
^Političnega izobraževanja bi kazalo družbeni dogovor razširi-
Proti združevanju kadrovskih funkcij se je opredelilo osemnajst organizacij; gre za manjše, prav tiste zaradi katerih je bila anketa ponovno opravljena. Navajajo bojaze, da bi se v tem primeru delo podvajalo, da bi morala novo ustanovljena strokovna kadrovska služba imeti tudi nove strokovne delavce, vprašujejo o financiranju take ustanove in menijo, da kadrovske skužbe ne more uspešno opravljati nekdo od daleč, ampak le tisti, k i ima stalen stik z delovnim okoljem.
Od trinajst organizacij, k i so se opredelile za delno združevanje kadrovskih funkcij, so v štirih predlagali večje sodelovanje na področju zaposlovanja, glede pomanjkanja delavcev v tržiški občini. V vseh treh osnovnih šolah so menili , da bi bila združitev kadrovskih funkcij mogoča z združevanjem vseh treh šol. Samo v Peku so predlagali združevanje na področju planiranja kadrov in zaposlovanja ter na področju izobraževanja (usposabljanja, štipendiranja, pripravništva, strokovnega izpopolnjevanja, proizvodnega dela). Druge organizacije so predlagale združevanje na področju varstva in zaščite ter na področju družbenega standarda. Zlasti pa so želele strokovno pravno pomoč pri izvajanju normativne dejavnosti, delovno pravnih razmerij in vrednotenju dela ter sistemu delitve osebnih dohodkov.
V zaključkih in sklepnih razmišljanjih poročilo med drugim pravi, da je stvarna možnost za združevanje kadrovskih funkcij, k i ne bi imela za posledico novih zaposlitev ali večjih stroškov, le v osnovnih šolah. Zanje bi kadrovsko funkcijo lahko opravljala, na primer,- socialni delavec in psiholog iz ene od šol.
Ker zaradi racionalnosti tudi v prihodnje ne bo mogoče zagotoviti v
majhnih organizacijah in skupnostih celovite kadrovske dejavnosti, bi del nalog s kadrovskega področja lahko prevzela strokovna služba občinske skupnosti za zaposlovanje. Mišljena je predvsem priprava okvirnih kadrovskih bilanc in spremljanje kadrovskih potreb.
Občinska kadrovska služba bo v sodelovanju z družbenim pravobranilcem samoupravljanja sproti preverjala uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski polit iki v občini Tržič, na nepravilnosti opozarjala, v hujših primer ih kršitve pa dosledno ukrepala. S tem bi spodbudili organizacije, da bi začele resneje razmišljati o pomembnosti kadrovskih funkcij in o primernejši organiziranosti kadrovskih služb. Izobraževanje ob delu in iz dela upada
Izobrazbena sestava zaposlenih v tržiški občini se iz leta v leto sicer malenkostno zboljšuje, vendar pa podatki kažejo, da izobraževanje ob delu in iz dela pada. Za izobraževanje v srednjih šolah se je v zadnjih treh letih odločilo le 42 tržiških delavcev, za višje 23 in visoke osem. Ker pa so tu šteti le vpisi, je težko verjetno, da'bo toliko tudi diplomantov.
Na upadanje izobraževanja ob delu po mnenju anketiranih najbolj vpliva nagrajevanje po delu, k i je vezano na opravljanje del na nalog in ne na primerno šolsko izobrazbo. Motiviranost za študij ob delu je s tem izničena saj z naknadno pridobljeno šolsko izobrazbo ne bi materialno pridobili ničesar. Razen tega ni zanemarljiva pripomba o zahtevnosti študija ob delu. Študija iz dela pa v organizacijah skorajda ne poznajo.
Sestavljalci poročila menijo, da je dejanski vzrok za upadanje zanimanja za izredno izobraževanje predvsem neprimerna kadrovska politika v prete-
.3. STRAN msSSB&SISM
Hosti p U Z D e n o izobraževanje v širšem pomenu. Z upoštevanjem dejav-^ativ - T r z * č bi bilo umestno namen dogovora razširiti še na infor-
jJ>rog rn i °"el- Zato bo tudi treba razčleniti, v kakšni višini in za katere
1 uf1*1-6 bosta dobila denar Delavska univerza in Radio Tržič. J f ^ b e n i dogovor za podpisnice ne sme predstavljati nek ih doda-j fy^n
ev
m e n i t e v , potrebna pa je točna predelitev, kaj je osnova za iz-^ D i V l ^ ' n e pr ispevka posamezne organizacije združenega dela. Za t i ^ ^ i e e . kater ih letni prispevek je določen v absolutnih zneskih, bo
določiti tudi pr imerno letno valorizacijo.
Zaradi sprememb v slovenski kmetijski zakonodaji: Velja sedanji odlok o zaščitenih kmetijah
Zbor kra jevnih skupnost i skupščine občme Tržič je poleti obravnaval osnutek odloka o zaščitenih kmet i jah v občini Tržič, ga sprejel i n posredoval v javno razpravo. Osnutek je b i l pr ipravl jen na osnovi zakona o dedovanju kmet i j sk ih zemljišč i n zasebnih kmet i j sk ih gospodarstev (kmetij), k i določa, da je kmet i ja t ista kmet i j ska al i gozdna gospodarska enota, k i zagotavlja las tn iku s kmet i j sko i n drugo z njo povezano dejavnostjo pr imerno preživaljanje ter jo je kot tako določila občinska skupščina z odlokom na predlog kmeti jske zemljiške skupnost i in krajevne skupnost i .
Osnutek je zajel 242 kmet i j , za katere se predvsem v pr imer ih dedovanja omejuje prehod kmet i j sk ih zemljišč v last t is t ih , k i zemlje ne obdelujejo, preprečuje drobitev kmeti j kot gospodarskih enot in omogoča prevzem kmeti j pod pogoji, k i dediča preveč ne obremenjujejo.
Ju l i j a pa so zbori republiške skupščine v sklopu sprememb kmetijske zakonodaje obravnaval i tudi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmet i j sk ih zemljišč in zasebnih kmet i j sk ih gospodarstev (kmetij).
Po osnutku tega zakona b i b i l g lavni kr i ter i j za določitev zaščitene kmeti je katas t rsk i dohodek, predlagana višina katastrskega dohodka, k i zagotavlja l as tn iku pr imerno ekonomsko varnost, pa znaša 50.000 dinarjev. Pr imer java osnutka odloka o zaščitenih kmet i jah z novim kr i te r i j em višine katastrskega dohodka je pokazala, da kar 52 predlaganih kmeti j ne dosega 50.000 dinajev katastrskega dohodka. Obstojajo pa tudi težnje lastnkov nekater ih kmet i j , da se ponovno vključijo v odlok, pripombe krajevnih skupnost i , da se nekatere kmet i je, k i doslej niso zaščitene, zaščitijo, in želje lastnikov, da se izključijo iz odloka.
Glede na različnost interesov, predvsem pa na spreminjajočo zakonodajo, izvršni svet skupščine občine Tržič predlaga, da se predlog odloka o zaščitenih kmet i jah v občini Tržič umakne. Zaščitene kmetije bodo ohrani le ta status, lastnik, kmeti jsko zemljiška skupnost al i krajevna skupnost pa bodo lahko predlagal i , da pogoje za določitev kmet i je kot zaščitene po spremenjenem zakonu v upravnem postopku preveri občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.
klosti, k i pa je pogosto posledica pomanjkanja primernih delavcev.
Poročilo o uresničevanju kadrovske politike je obravnaval tudi izvršni svet skupščine občine Tržič. Poudarja, da mora postati načrtovanje gospodarskega razvoja Tržiča istočasno in tesno povezano z razvojem kadrov. Zato mt ra biti vsaka nova naložba v občini tuc kadrovsko preverjena in podprta. Za l tevne naloge iz planskih dokumente bodo lahko uresničene le z ustreznin i premiki na področju kadrovske polit -ke.
Republiški plan
Nekaj tržiških pripomb upoštevanih
Osnutek dolgoročnega p lana S lo -venije do leta 2000 je republiška skupščina sprejela 3. juni ja letos. V javn i razprav i so se na osnutek i zo bl ikovale številne pr ipombe tud i v tržiški občini.
V e l i k del pr ipomb i n predlogov Iz javne razprave je upoštevan v predlogu dolgoročnega p lana, v katerem so opredeljene le temeljne razvojne usmeritve, ne vsebuje pa konkre tn i h mate r ia ln ih obveznosti i n odgovornost i . Te sodijo v dogovor o temelj h p lana naše republ ike za obdobje od 1986. do 1990. leta.
Izmed tržiških pr ipomb na kar to grafski del osnutka sta b i l i v predlogu dolgoročnega p lana upoštevani naslednj i : da je treba v Podl jubel ju vr isat i namesto nezajetega zajet vodni i zv i r , v r i sana je gradnja čistilne naprave do leta 2000.
Glede pr ipombe o možnostih gradnje železniške proge Podnart— Tržič daje republiški izvršni svet tole pojasnilo: vs i v p lanu predvideni projekti temeljijo na komp leksn ih raz iskavah železniškega omrežja Slovenije i n med drug im na prič a -kovanem obsegu prometa oz i roma stopnji izkoriščenosti i n propustnosti posameznih progovnih odsekov do leta 2000, vključno z oceno potenc i a ln ih gradenj nov ih železniških povezav.
Niso upoštevane pr ipombe glede slabe pokritost i z d rug im T V programom, glede števila PTT enot, Dolža-nova soteska je vr isana kot kra j in sk i park i n ne kot naravn i spomenik . Panoramsk i cesti Tržič—Begunje i n Tržič—Golnik—Preddvor n i sta vključeni v turistično območje.
Z a dve pr ipombi je b i l tržiški delegat v zboru združenega dela rep l -bliške skupščine zadolžen vztrajati, da se vneseta v predlog p lana : 110-kV daljnovod Okroglo—Tržič je zaradi regionalnega pomena potrebno vr isat i v karto zasnove elektroenergetskega omrežja; občina Tržič bi mora la b i t i v ka r t i zasnove u r b a nega omrežja ob upoštevanju funh-cije naseli j glede na proizvodne d> -javnosti označena kot pomembnej; e industr i jsko središče i n ne kot nas- -lje z večjimi obrat i .
T e ž a v e n a j v e č j e g a i z v o z n i k a
JjjJ1* Ravnik, sekretar C K ZKS, ob otvoritvi sejma stanovanj-* °preme
— Škoda, da se napovedal a X tf^i i z g o v o r a s sekretarjem cent i h I a k o m i t e j a Z K Slovenije $tan° Ravn ikom ob otvoritvi sejma
° vanjske opreme v K r a n j u n i -k i j e t ež i l i povabljeni predstavni-Po^^ 'P rede l ova lne in še posebej n a J s t v e n e industri je. T a panoga ta B j e ^ združuje vel iko delavcev in
največjih izvoznikov pr i
»k
°<iatki kažejo, da letos proiz
vodnja v lesni industr i j i nazaduje; kar za desetino nižja je kot v osmih mesecih lani . Zmanjšala se je produktivnost, hkra t i pa so zelo narasle zaloge končnih izdelkov. Med poslovno povezapimi panogami je lesna industr i ja v najslabšem položaju. Beležijo najnižji dohodek na delavca, n izke osebne dohodke, majhno skupno porabo, nizek povprečni čisti osebni dohodek, najnižjo akumulaci jo in največjo izgubo na delavca. Ob tem pa imajo naj
večji delež izvoza v celotnem pr i hodku.
M i h a Ravn ik je meni l , da so s i cer tudi v lesni industr i j i svetli pr i mer i , vendar j i h je malo. Zaradi slabega položaja nasploh pa bi se mora la ta panoga hitreje prilagajat i razmeram. Mars ik je to pomeni prestruktur iranje — podobno, kot se ga je pred leti lot i la tekst i lna in dustr i ja. S lednja bi bi la lahko še v nečem za zgled lesarjem. Čeprav je zelo odvisna od uvoza surovin in različnih materialov, so med tekst i lc i redke delovne organizacije na sp isku poslovanja z motnjami. V sosednji Itali j i , na primer, n imajo dosti lesa, a so vendarle med vo
d i ln im i .v Evrop i kar zadeva lesno predelavo in pohištvo.
Naša lesna predelovalna industr i ja se še vedno preveč ukvar ja s proizvodnjo izdelkov, k i postajajo za domači trg predragi, v tuj in i pa nimajo cene, ker so t i programi zastarel i in opuščeni. P r i nas še vedno delamo klasične omare, čeprav j i h domala povsod že vgrajujejo v stene. Zato n i čudno, da je takšna omara v tuj in i cenejša od pručke.
Izvoz pa bo nedvomno še nekaj časa edini izhod iz sedanjega težkega položaja lesne industri je. Seveda bo potrebna za to tudi drugačna tečajna po l i t ika in spodbujanje za izdelke višje stopnje predelave.
Osnovno pa bo učinkovito prilagajanje potrebam tujega trga. To pa narekuje maloseri jsko proizvod njo, izv irno oblikovanje in učinko vitejšo organizacijo. Če b i to ugoto vitev pr imer ja l i z razstavl jenim pohištvom na sedanjem sejmu stanovanjske opreme v K ran ju , potem je izhod najbrž v iskanju izvedb i n oblik, kakršne je predstavi la Les-n ina K r a n j , proizvajalec Bor L a ško, za to pohištvo je dobi la tudi zlato medaljo.
Ob takšni izv irnost i i n poslovno organizaci jski povezanosti pa seveda tudi trgovina ne more stati ob strani .
A . Žalar
^Očna vodna skupnost Gorenjske
košnji program bodo ^esničili n»^ V eč težav jim povzročajo tisti, ki danes soodločajo o vodi in
P r *vah ob njej
K , ' k? *oII ~~ Prejet i program Obmo-
t ;]V r°Čju s k u P n o s t i Gorenjske na /1 ih'" sUr - r < ' f ' m > vzdrževalne in tudi
d e J u v n o s t i n Q nižinskih vodotokih je bi l za letos
i l i^k " S e ^ e n . K o smo se pozanima Mou 0 Poteka uresničevanji letos
smo izvedli da so sničili že 70odstotno
N 0 ^ i r a m a ,
S%fp "odo do konca leta popolno 'Sv '?" 1 ' Posebnih težav ni bilo.
e ^ j im j i h povzročujo tisti , k i
danes soodločajo o vodi in o napravah ob njej.
K a r zadeva skrb za varstvo kval i tete voda, je Območna vodna skup nost poravnala svoj del obveznosti za sanacijo hidroelektrarne Moste in prispevala delež za čistilno napra vo Jesenice. Za sanacijo akumuluc i je oz iroma druge zapornice v Mostah so prispevali 11 mil i jonov dinarjev, za Čistilno napravo Jesenice pa 57 mili jonov. Pomembna in uspešno
opravljena naloga iz varstva voda pa so bile tudi šolske akcije čiščenja vodotokov. Akc i je so nagradi l i s 300 tisoč dinar j i . 11 mil i jonov dinarjev je skupnost pr ispevala tudi za gradnjo objezerskega kana la na Bledu od Kaz ine do priključka mimo Toplic. Iz dodatnih sredstev je bilo odobrenih tudi 40 mil i jonov dinarjev za čisti lno napravo in kolektorje v K r a nju.
Pomemben je tudi delež skupnosti za uresničevanje zelenega programa. Za hidromelioraci je v Srednj i vasi v Bohin ju, v Gorenj i vasi v Pol janski dol ini in za sofinanciranje vodnogospodarskih posegov na območju Vipave so nameni l i 100 milijonov dinarjev. Poravnal i so tudi repu bl iske obveznosti, suj so 8,5 mil i jonu nameni l i tudi za sanacijo reke Reke.
Glede nižinskih vodotokov sta še posebno pomembna dva programa: h idromel iorac i jsk i sistem Tenetiše in dola na Sor i v Žireh. Iz programa
vzdrževalnih del velja omenit i obnovo Šeširjevega jezu na Sor i v Škofji L o k i , jaz na K o k r i v Preddvoru, obnovo jezu na Mošeniku v Tržiču pa Petruzov jez v nasel ju Gaberk in jez v naselju V isoko na Pol janski Sor i . K m a l u pa bodo končana tudi zavarova lna dela na Sav i v K ran ju . Od pomembnejših del j i h čaka še urejanje Save Bohinjke v R ibnem zaradi zaščite pašnih površin. Delat i bodo začeli še ta mesec.
Podobno je tudi z uresničevanjem programa del na višinskih vodotok i h . V jeseniški občini še trajajo dela na Belem potoku pred Mojstrano. Končana pa so dela na Močilih pr i Erjavčevi koči i n na Dovškem potoku , kjer je plaz ogrožal vas Dovje. San i ran je tudi plaz nad letnim gledališčem na Jesenicah, na Jeseniškem rovtu pa hudournik izpod Črnega vrha. V radovljiški občini je Podjetje za urejanje hudournikov
končalo dela na jezu pod Zoisov im gradom v Boh in j sk i B is t r i c i i n na Koprivniškem potoku v zvezi z obrambo pred poplavami. V tržiški občini so letos v programu redna vzdrževalna dela in bodo prav tako pravočasno končana.
V kran jsk i občini še vedno poteke jo precej obsežna dela na potoku B i str ica v Preddvoru, k i je pritok jeze ra Črnjava. N a Jezerskem Podjetje za urejanje hudournikov gradi za-plovno pregrado nad Planšarskim jezerom. V škofjeloški občini so letos uredi l i sotočje Žirovnice in Soro in tako omogočili gradnjo mostu na Brekov icah v Žireh. N a Hotaveljščici je obnovljen Šinkovcev jez, regulac i jska dela pa so potekala tudi na Dašnjici v Železnikih. V obrambo pred poplavami pa sodijo tudi regulaci jska dela na hudourn iku Kršiv ni k v Dolenj i vas i . ^
A. Žalar
3 ® 3 S @ S 5 J J © I E I I G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
Bohinjski folkloristi navdušili Bavarce
Srednja vas v Boh in ju — Fo l k l o rna skup ina iz Srednje vas i v Boh in ju , k i je l an i praznovala deseto obletnico nastopanja, je b i l a 'etos gost svetovno znane pr i red i tve Oktoberfest v M u n c h n u . Sodelovanje na največjem sejmu p iva a l i p ra zn iku piva, kot imenujejo 1 to prireditev, je bi lo za Bohinjce vel iko pr iznanje, obenem pa je terjalo posebne pr iprave. V s a organizaci ja gostovanja je b i l a v r okah vodje skupine Janeza Iskre.
Fo lk lo r i s t i i z Srednje vas i v Boh in ju so b i l i nastanjeni v študents k e m počitniškem domu. Program gostovanja je b i l natrpan, tako da je ostalo za ogled čudovitega bavarskega mesta malo časa. M i inc -hen je vsako leto med p i v s k i m p razn ikom pravo mravljišče. N a poteh do zabaviščnega prostora v lada prava gneča, pa naj se človek odloči za pešačenje a l i za vožnjo z mes tn im avtobusom, trolejbusom, nadzemsko ah podzemno železni
co. Mesto se vesel i . Z a vse je poskrbljeno: za najmlajše i n odrasle, samo da človek potroši čim več denar ja . Z a Jugoslovane je b i l a vsa ta ponudba predraga. P ivo »superca« v največjem vrčku je veljalo ka r 6,60 marke , za 1000 dianrjev pa je bi lo mogoče v b a n k i dobit i 6 mark !
Boh in jc i so ime l i v M u n c h n u več nastopov. V soboto popoldne so nastopi l i na g lavnem trgu. V začetk u nastopa n i bilo l judi , potem pa j i h je bi lo z minute v minuto več. Prostor je b i l k m a l u natrpan. Slovenska pesem, ples i n poskočna glasba vžgejo. Fo lk lo r i s tom je b i l p r i predstavl janju naše domovine v ve l iko pomoč prospekt Sloveni ja, moja dežela. Po nastopu na prostem so b i l i p lesalc i iz Srednje vas i med nastopajočimi na mednarodnem večeru folklore. Razen n j ih so nastopi l i še fo lk lor is t i iz Nemčije, Belgi je, Franci je , Švice, Avstr i je i n Italije. P rog ram je tra ja l nepreki njeno skoraj t r i ure. Naslednj i dan
Ob pivu v največji miinchenski pivnici
Folkloristi Srednje vasi pred začetkom povorke
je b i l a po munchensk ih u l i cah parada. P lesa lc i i n godci iz Srednje vas i so predstav i l i bohinjsko kmečko ohcet. Nevest i i n ženinu ter bal i so namen i l i kočijo, svatom pa loj trn i voz.
Parada je že dolgo sta lni del oktobrskega praznovanja v Munch nu . Povedati vel ja, da segajo začetk i oktoberfesta 175 let nazaj, ko sta kraljevič Ludvvig, kasnejši kral j Ludvvig I, i n pr incesa Theresa s Saškega s lav i la zaroko. Takra t je bilo vtedanjem M u n c h n u vel iko praznovanje, prav i p i v sk i prazn ik . V trad ic iona ln ih paradah sodelujejo vsa leta razen narodn ih noš še p iha ln i orkestr i , vojaški oddelk i v s tar ih un i f o rmah i n s s ta r im orožjem, konjenica in , seveda, vozovi, po ln i p i v sk ih sodčkov. Pivo dobesedno teče i n nik jer na svetu se ga ne popije v sorazmerno k ra tkem času tol iko kot med oktobrfestom v M u n c h n u .
Gostovanje fo lklor istov iz Srednje vas i v Boh in ju je bi lo za vse prijetno doživetje, saj se z M i i n c h -nom in njegovim p i v sk im prazni k o m n i mogoče srečati vsak dan!
T. Markič
ČRTOMIR ZOREČ
Popravek V torek, 8. oktobra, smo v G l a s u v
poročilu o otvoritvi Doma krajanov v kra jevni skupnost i Poženik zapisal i , da je k uredi tv i telefonskega omrežj a pr ispeval 20.000 dinarjev tudi KŽK. Iz krajevne skupnost i so nas obvesti l i , da je p r i naštevanju t is t ih , k i so j i m pomagal i , prišlo do neljube pomote. 20 tisoč dinarjev je namreč pr ispevala delovna organizaci ja Živila , k i je pomagala tudi p r i opremi prostorov v Domu krajanov. Z a napako se v krajevni skupnost i opravičujejo.
Kranj — Na povabilo Gasilske zveze Slovenije se je konec minulega tedna mudila v Sloveniji delegacija gasilskih organizacij iz Burgen-landa v Avstriji. V petek je obiskala tudi Gorenjsko, kjer se je v Kranju seznanila z organiziranostjo in delom gasilcev ter si ogledala tovarno obutve Planika. Predstavili so ji tudi dejavnost gasilskih društev v Begunjah in na Bledu ter jo seznanili z usposabljanjem za potrebe varstva pred požari v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Na sliki: med ogledom proizvodnje v Planiki, kjer so spoznali tudi dejavnost industrijskega gasilskega društva. (S) — Foto: F. Perdan
P O P R E Š E R N O V I H S T O P I N J A H
V K R A N J U
40. zapis
Ime sibile je splošno ter velja za vse Apolonove svećenice in prerokinje. Najznamenitejša je bila Pitija, k i je v znanem preročišču Delfe stala na nad prepadom štrleči skal i in omamljena od zemeljskih sopar in plinov prerokovala. Pač vedno dvoumno, pitij S K O ...
Sibile, prerokujoče nimfe, dostikrat kraljeve hčere ali celo polboginje po mitološkem verovanju, so navadno zelo dolgo živele. Posebno eritrejski sibi l i je bilo namenjeno dolgo življenje. Od samega lepega boga Apolona je men^a prejela toliko dni življenja, kolikor je peščenih zrn na morskem obrežju njene domovine. Toda pod pogojem, da mora zapustiti grško domovino in se nikol i več vrnit i v svoj rodni kraj.
Šla je v italske Cume in živela tam neskončno dolgo. Tako dolgo, da si je zaželela smrti. Umreti pa ni mogla. Naposled je dobila pismo, k i je bilo zapečateno z domačo zemljo. Sele ko se je dotaknila pečata, je lahko umrla.
Pa poglejmo še v zgodovino starega kranjskega pokopališča, k i hrani dragocene grobove dveh nesmrtnih slovenskih pesnikov, Franceta Prešerna od leta 1849 in Simona Jenka od leta 1869.
Nekoč, pred več stoletji, je bilo poslednje prebivališče umrl ih Kranjčanov v mestu, tik ob sedanji župni cerkvi . Na tem pokopališču je bila postavljena tudi kapelica. V cerkvici je služboval poseben pokopališki kaplan; zaščitnik in pokrovitelj pa j i je bi l vsakokratni graščak na Brdu pri Kran ju .
Pozneje, v začetku 19. stoletja, je bilo pokopališče ob farni cerkvi P°P°*n5 ma opuščeno. Novega so določili zuiw mesta, tam, kjer je zdaj Prešernov Leta 1825 so v središču novega lišča postavili večjo kapelo. 12 m dolg0
in 8 m široko. Posvetil pa jo je šele l • junija 1836 ljubljanski škof Wolf- u ' tarno sliko nasl ikal Leopold L 8 ^ i Predstavljala je Kristusa na križu, njem pa Marijo, Janeza in Magdale*"; V kripto sredi kapale so leta 1883 po*J pali Jerneja Widmerja, ljubljanskeg škofa, k i pa je življenjsko jesen p r e . vel v Kranju. Nanj še danes sponuDJ ima »škofija« za veliko stavbo v * a
carjevi ul ic i in kameniti grb v avli P vega nadstropja bivšega rotovža. pokrovno ploščo nad kripto so tedaj
vklesali. »Tu počiva, po mnogem tru^Ul
Jernej Widmer, petindvajseti škof lP bljanski, doktor bogoslovja, P 0 ^ kranjskega mesta, gojitelj c e r ^ e V ^). umetnosti, visoko škofijsko čast zap° stavljajoč ponižnosti.«
V ogredo okrog starega p o k o p a ^ je bilo vzidanih štirinajst kapelic kri*^ vega pota. Nenavadno zanimivost starost pa sta predstavljala dva zvo» va, pritrjena v kapeličnem stolp1
eden od njiju je bil vlit že leta 1464-Že med drugo svetovno vojno so *»
hali pokopavati pokojnike na s t ^ r eo 8
pokopališču, v prvih povojnih leti D r je občina naročila svojcem še tam P kopanih, naj prekopljejo in P r e n e S J j . nagrobnike na novo pokopališče na janskem polju. Le grobova in nag* nika obeh pesnikov, Prešerna in Jenka, sta morala ostati nedotaknjen*-
Gorenjski civilni invalidi v Beli Krajini — Medobčinsko društvo civtj' nih invalidov vojne z Gorenjske je pred časom priredilo izlet v Bel° krajino. Izletniki so si ogledali Metliko, se ustavili v Gradcu, kjerK bilo prvo letališče NOB, Črnomelj, središče osvobojenega ozemlja medvojno. K spomeniku na Gričku so gorenjski invalidi položili venec lz~ letov, ki spominjajo na dogodke iz NOB, si gorenjski civilni invalid1
vojne še želijo. — Jože Mrovlje
Koncert Pankrtov vendarle bo K r a n j — Po daljših zaplet ih glede
dovoljenja za koncert l jubl janske glasbene skupine P a n k r t i je kran j s k a mlad ina vedarle dosegla, da koncert bo. P a n k r t i bodo igral i v četrtek, 17. oktobra, ob 18. u r i na T i tovem trgu.
K e r je K ran j vse od 10. decemfc-a 1977 Pankrte redno predstavl jal na začetku nj ihovih turnej , so se organizator j i (center za prost i čas pr i Občinski konferenci Z S M S v Kranju )
Vandalizem — Zakaj je bila nekomu napoti tabla na avtobusni postaji v Kranju, ki napoveduje odhode avtobusov proti Cer-kljam, Kamniku, Iskri in'Tekstil-indusu? Je bil pijan ali le toliko zloben tisti ponočnjak, ki se je obesil nanjo in jo takole zlomil. Naj bo tako ali drugače, storjena je škoda, ki bo šla iz delavčevega žepa. — Foto: D. Dolenc
tudi letos odločili, da priredijo * j| cert, čeprav De lavsk i dom v jl koncertni dvorani Pankrtov n l
pjti pr iprav l jen sprejeti. K e r v }*T^0p trenutno n i drug ih pr imern ih ^ cer tn ih prostorov, bodo Pankrt i cert i ra l i na prostem. Vstopnine k J . ^ da ne bo. Če bo dež, bo morala P ditev, žal, odpasti.
Nova knjižnica na Trati
Skofja L o k a — Knjižnica A V $ Tavčarja sporoča svoj im redni**1' ^ kdan j im in nov im bralcem iz * vne skupnost i Tra ta , da bo od s ^ 16. oktobra, naprej na Tra t i spe i no sposojala knjige. Knjižnica v k le tn ih prostor ih samskega do*1 ^ F rankovem nasel ju 74. O d p r t
f l r d l vsako sredo od 17. do 19. ure. * \c cem bo na voljo zan imiva i z D l jjtf poslovja in poljudne strokovni rature.
Kranj — Antirabična ambulanta v zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju skrbi za zavarovanje pred nevarnostmi stekline. Posebno veliko je storila v času, ko se je ta nevarna bolezen širila med živalmi po gorenjskih gozdovih. Delavci službe so preventivno cepili osebe, ki bi lahko prišle v stik z okuženimi divjimi živalmi, hitro pa so ukrepali tudi ob nevarnih pojavih stekline v bivalnih okoljih. Zato je Zveza lovskih družin Gorenjske sklenila nagraditi službo s plaketo svoje organizacije. Priznanje je izročil dr. Almi Vadnal podpredsednik ZLD Gorenjske Viljem Tomat, ki je obenem opozoril, da nevarnost stekline še vedno ni minila. (S) — Foto: F. Perdan
P R A V N I K SVETUJE ODŠKODNINA T. Č. iz Kranja
Razlastitveni postopek za vaše zemljišče še ni končan, vendar vas že sedaj skrbi višina odškodnine. Na zemljišču ste namreč opravili več posegov kot npr. tera-siranje, navoz humusa in zid za preprečevanje udora meteornih voda. P r i pristojni organizaciji so vam povedali, da se bo postopek določanja odškodnine opravil pri pristojnem organu občine. Vseeno pa vas zanima, kaj se bo zgodilo, če se tu ne boste mogli pogoditi o pravični odškodnini.
Odgovor: Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini res določa, da po pravnomočni odločbi o razlastitvi premoženjsko pravni organ na ustni obravnavi skuša doseči sporazumno določitev odškodnine za razlaščeno nepremičnino. Tam boste podali svojo ponudbo. Seveda bo podala ponudbo tudi druga stranka in če kljub prizadevanju sporazum ne bo dosežen, bo premoženjsko pravni organ odločbo o razlasti
tvi s spisi poslal sodišču, kjer leži nepremičnina, da °J meri odškodnino. Zato vam predlagamo, da o b l i k u j ponudbo v okviru realne vrednosti, seveda upoštevaj izboljšave, k i ste j ih navedli. Postopek bo namreč hit*^ končan.
ODVOZ SMET I G. G. iz okolice Kranja
0* Preseli l i se boste v novo hišo blizu Kranja Ker v# da je urejen odvoz smeti v smetnjakih, vas zanima, W .g
urediti, da boste tudi vi deležni te ugodnosti in kakŠn8J
cena za odvoz smeti? . j . Odgovor: Vprašanje, k i ste ga naslovili na našo ru&j,
ko, ni pravnega značaja, vendar vam bomo prav tako ^ govorili. Vašo željo sporočite (osebno se oglasite) j j K O G P — komunalna cona v Kranju, kjer boste & rf-podati osnovne podatek in kvadratne metre stanov* ^ ske površine. V Uradnem vestniku Gorenjske št. 6/. e jr bile objavljene nove cene komunalnih storitev. P*1 ^ kratnem tedenskem odvozu smetnjakov je sprejeta do 10 km 57,75 din, nad 10 km pa 87,74 din na mesec-veda pa morate sami kupiti tudi smetnjak
JMEK. 15. OKTOBRA 1985 KULTURA 5. STRAN @ ® s n s s J i © i s n c a A S
Pode l i l i so Zagar jeve p l a k e t e
Izobraževalna skupnost radovlji **e občine je lani za izjemne do L A iz jemne sezke na področju vzgoje i n i zobra zevanja začela podeljevati Žagarje-J * Plakete. Letos so j i h torej podelili drugič, prav tako sedem kot lajn, čeprav j i h prav i ln ik predvideva l e pet.
Slovesnost ob podel i tvi letošnjih radovljiških Žagarjevih p laket je Popravila osnovna šola dr. Jos ipa jlemlja na B ledu, Plakete so preje-
• MARA TROJAR, učiteljica ^ r e d n e g a pouka v osnovni šoli Bratov Žvan v gorjah.
J e vestna i n vsestranska učitelji-C a . k i redno spremlja nove tokove ^Pedagoški teori j i i n p raks i . Uspešno vodi tudi delo šolske knjižnice, dejavna pa je p r i izvenšolskih ^hvnost ih na področju športa i n Kultu r e_ Ko t tajnica krajevne organizacije Društva prijateljev mlad i ne organizira letovanja i n praznot a . Ak t i vna je tudi v samoupravnih organih krajevne skupno-
EGI GAŠPERŠlC, ravnatelj 5'asbene šole v Radovljici
Priznanje je prejel za dvajsetletno delo pr i vzgoji i n izobraževanju padine na področju glasbene ded n o s t i . Ko t dirigent, skladatelj i n Jganizator uspešno vodi nekaj Jaških zborov v občini, z n j im i načuje stike z zamejsk imi Slovenci
Hadišah na Koroškem i n v Do l in i f n T r s t u . Vneto zb i ra i n zapisuje J u dske pesmi, zato je pripomogel , * so se mnoge ohrani le i n j i h pre-
p e vajo naši zbori . • PETER NUK, ravnatelj osno-
JJe šole dr. Josipa Plemlja na Ble-
B V^Pešen je kot ravnatel j , peda-S°ski svetovalec i n vodja akt iva ^nate l j ev radovljiške občine, j.^rbi 2 a povezovanje šole z oko-fm, deluje v r a zn ih društvih. k o f t Š r i o u s m e r J a delo učiteljskega
Aktiva, učencem pa se posveča s tyim pedagoškim zanosom in j i m
J^zgaja čut odgovornosti. V le t ih u t 3 ° i V e g a ravnatel jevanja je šola s^upno t ^ 1 C d V k r a i U l n V Š i r Š 1
h * yU>A STARE, učitelji K ? 8 0 1 1 dr. Janeza Mene Don»njski Bistrici
i j ^ l j i c a je b i l a na K o p r i v n i k u c i
v Srednji vas i , sedaj je v B i s t r i j i 2 a v z e t o , vestno, požrtvovalno i n v j . e l i k i m posluhom za otroka opra-Pof ^ v o ? e d e l ° - Usposobi la i n izpo-, n i l a j e p ionirsko knjižnico. Odl i -rJ e j° posebna skrb za socialne rtio? 1 6 1" 6 n J e n i h učencev. K o t po-nb ? i c a ravnatelja je dobra orga-
^atorica dela, pobudnica števil-ta d
l n tv
e r e s n i h dejavnosti i n zavze-a ružbenopolitična delavka.
• Z L A T K O K A V C l C , je kot predsednik odbora za svobodno menjavo de la i n planiranje p r i občinski izobraževalni skupnost i vel iko pr ispeval k reševanju finančne problematike, njegovi napori so b i l i usmer jeni k zagotavljanju enake mater ia lne osnove i n opremljenosti osnovnih šol, poenotenju pr i spevkov staršev i n k izboljšanju družbenoekonomskega položaja prosvetnih delavcev. Ko t predsedn i k odbora za programsko p r i p r a vo investici j v osnovno šolstvo je b i l iz jemno prizadeven. A n a l i z a šolskih okolišev je postala osnova za dolgoročno načrtovanje naložb, z g ib l j i v imi šolskimi okoliši so oprav i l i probleme s prevel iko koncentracijo učencev v nekater ih središčih.
• Z A V O D MATEVŽA L A N G U -S A V K A M N I G O R I C I je pr iznanje prejel za 33-letno usposabljanje duševno i n telesno prizadet ih otrok.
T a m se je izšolalo 1.162 otrok, večina se je zaposl i la i n tako vključila v življenje i n delo. Zavod je več pr i znanj prejel za l ikovno pa tudi športno udejstvovanje otrok. Leta 1984 pa dari lo mednarodne organizacije O R D E D E S A I N T F O R T U -N A T za uspešno delo z otroki.
• Kra jevna skupnost i n T u r i stično društvo L E S C E tesno sodelujeta z osnovno šolo F. S. Finžgaf-ja v Lescah, šolske dejavnosti imajo kra jevni značaj, kra jan i in občan i turističnega društva so mentorj i izvenšolskih dejavnosti . Kra j evna skupnost in Turistično društvo pa šolo tudi denarno podpirata, oprem i l a sta jo z računalniško opremo in pr ispevala sredstva za i zb i rn i pouk računalništva.
I Dovršena umetniška i n sporočilna
I a r t i k u l a c i j a Gledališče kot kritika življe
I
I
l ca v os-Janeza Menciger ja v
Izšla je knjižica O d rude do jekla
Jesenice — T i skarn i ca Delavske univerze V ik to r Stražišar na Jesenicah je nat isn i la brošurico Tomaža Iskre O d rude do j ek la . G re za poljudno znanstveni pr i kaz pridobivanje železa in j ek l a od najstarejših časov do danes, namenjen je predvsem učencem višjih razredov osnovnih šol, utegni l pa b i b i t i kor isten za vse, k i bi si radi pr idobi l i o črni metalurgij i to l iko znanja, ko l ikor ga zahteva splošna izobrazba. Knjižico so nat i sn i l i v naklad i 2.500 izvodov, založila jo je republiška izobraževalna, skupnost, opremi l jo je M i h a Cene, i lus t r i ra l Rudol f A r h .
E . T.
J e z i k o v n o r a z s o d i š č e ( 2 2 3 )
»rog ali Goldhorn? 2lat< kah 2 p o l j a n s k i h trgovinah prodajajo B i r r a Laško, pivo v pločevin-r e g i s t
I m e n o m Go ldhorn. Ne glede na zakon, k i ureja poimenovanje in in r a 2
r a C ^ 0 8° s P° d arskih tvrdk (ime mora bit i obvezno v slovenščini V e ^ ^ l J i v o ) , bi se v P ivovarn i Laško brez ve l iko truda zavedali in V nem' v ^ a ^ e n a Š Z l a t ° r o g (Baumbachova bajka je zapisana v i z v i rn iku
Ašk Z i m e n o m Zlatorog in šele potem prevedena v slovenščino S v e tu ° ' F u n t e k > Drofelnik) znan v nemšk.o govorečem in pišočem Haj D
S a r n o k o t Zlatorog in ne kot nekakšen hlapčevski Goldhorn, k i preci ri^i° . m o z e m s t v u za nas lovil marke, franke in šilinge. — K o sem tn e j2
c^°lgimi leti predaval v Švicarskem Bas lu o s lovenskih gorah, so teg a. občinstva naprosi l i , naj j i m povem pravlj ico o Zlatorogu. Poleg nap j ' J * a m - S O v rogelj v nemščini n i Ho rn , temveč Kriicke!«. Tako nam je p l 0 c
a. M.P. iz Ljubl jalne. Pa n i edini , k i se je spotakni l ob te sporne sljj a s
m * e - Dopisnica L .K . iz Ljubl jane razmišlja o zadevi takole: »Mi-l a š k 0
e m ' d a g r e z a P o m o t o r n a poslano pošiljko p iva Go ldhorna B i r r a s ik j e
S a m o v naši trgovini , toda med počitnicami sem ga videla mar-Jasrjij^0 J a ° - r a n u - Pozan imala sem se v P ivovarn i Laško, kjer so mi postao,!' da pločevinke s s lovenskim imenom n i , ker b i b i la predraga. Še n i
0 r m e ni zadovoljil,.zato sprašujem Jezikovno razsodiše, mar res kratj. U r e J e n o - da bi b i la taka tuja poimenovanja domačih izdelkov
o in malo prepovedana?« tni n j , k ° r nam je znano, podjetja registrirajo nove izdelke v Paten-P a t e n t a r n i V L j i l j a n i . T a pa je samo posrednik Zveznega zavoda za V e 8 a JZ P o g r a d a . Uradu menda n imata pravice zavrni t i imena no-dr u ! z de l ka , razen če strokovno ne ustreza a l i če je že registr irano za V t Uj: l z.delek. Pivo Go ldhorn v pločevniki je bilo pri javljeno za prodajo
K - ^ ° J a s m l i s o nam, da o imenu odloča proizvajalec. ^°tvn ^' d a l a h k o problematiko poimenovanj obravnavamo samo Ven s? r ašanje poslovne morale Proizvajalci se morajo zavedati, da slo-dei^ e r n u i n Jugoslovanskemu kupcu ne smejo prodajati domačih iz-ljiv 0
V .P°d tu j im imenom. Nobeno komerc ia lno opravičilo ni sprejem-^ s l i w 1 C e r boroo priče jez ikovnemu onesnaževanju tudi na način, k i S l 0 v
K o y i t o opisuje M i h a Potočnik, častni predsednik P lan inske zveze žej n i »Pločevinke bodo zdaj v nahrb tn ik ih nosi l i s seboj številni li p o v
l z l e t n i k i , tur ist i , lovci, gobarji in p laninci in j i h seveda odmetava-nicjj s °d , tako kot že dolgo odmetavajo plastične vrečke, mlečne škr-V s ak * ~~ T o r e J l a h k o pričakujemo, da nas bo v slovenskih gorah Goi d . a s začel izza ska l namesto pravljičnega Zlatoroga pozdravljati
oorn. enj s t r i V o v a r n i L a s k o predlagamo,-naj t i ska pločevinke tako, da bo na Ha a n i besedilo v slovenščini, na drugi pa pojasni la za tuji trg. Ime-
a *orog pa n i treba prevajati , saj je že sličica dovolj zgovorna. % p orebitne predloge, kr i t iko in opozori la v zvezi s slovenščino v ja-
n?iPošljite na naslov: Sv i / l K O V N O RAZSODIŠČE, Republiška konferenca S Z D L Slove-
" ^ lobl juna, Komenskega 7.
življenja in družbe je izhodiščno vodilo Matjaža Zupančiča, avtorja uprizor i tve Življenje in smrt J . P. Marata, k i jo je v Prešernovem gledališču postavi l po d ramsk i predlogi sodobnega nemškega d ramat ika Petra Weissa. S takšno načelno ontološko odločitvijo za družbenokritično gledališče režiser izraža svoje prepričanje v gledališče kot eno izmed sredstev za spreminjanje sveta, pr i znava gledališču teleološko funkcijo i n s tem znova naj deva smise l gledališča v njegovi dejavni, enkra tn i i n predvsem živi ob l ik i kritičnega izražanja, k i potencialno lahko pomaga zrušiti razpadajoči i n v sebi razkrajajoči se svet.
M i s l i m , da zaradi tega tudi izvede temeljni dramaturški obrat od Weissove predloge i n Brookove upr i zoritve, k i uprizar jata pravzaprav igro v igr i , i n s tem, šele po nekem drugotnem mehanizmu, izraz i ta idejo, k i jo je Zupančič pravzaprav zreducira l na eno samo pr imarno komponento: spoznanje, da je vsaka revolucija, vsak zavestni ideološki boj posameznika brez kor is t i ; ker je v končnih konsekvencah (zmaga) vedno razvrednoten, zlorabljen, opljuvan i n končno celo pozabljen.
Weissovo predlogo Zupančič torej omeji na eno samo igro, igro norcev, k i jo vodi »genialni norec« de Sade. Razmerje med osrednj ima l ikoma v igr i je ahi-storično, je v resnic i Weissova projekcija, kakor v predgovoru k M a r a t u tudi sam izjavi. Izmišljena razmerja pa niso takšna zaradi nekakšne nove osvetlitve točno določne zgodovinske situacije ob zatonu francoske buržuazne revolucije, marveč, i n v tem je kvaliteta (poleg drugih) besedila, razkr inkuje jo to specifično situacijo kot arhetipsko, ponavljajočo se 150 let i n več kasneje povsod, kjer je revolucija zmagala. Takšna ideološka pozici ja omogoča besedilu z njegovim sporočilom vred status nadhistoričnosti, univerzalnost i . Razmerje med temel jn ima nosi lcema besedila je
skonstruirano na temel ju sporočila, k i ga besedilo prinaša. Gre v bistvu za konf l ik t med skra jn im indiv i dual istom i n družbenim človekom, kakor j u poosebljata de Sade i n Marat . To je v resnic i de Sadeova igra, za oba pravzaprav nič kaj dramatična, a za vsakega za sebe več kot to. De Sade s svojo življenjsko empiri jo i n human i zmom suvereno stoji vzvišen nad zemeljsko stvarnostjo, t a je le predmet njegove obravnave, raziskav, a le za to, da stvarnost r a zk r in -kuje, spregleduje i n zaradi tega zaničuje. Zato je njegova konf inaci ja v zavodu razumlj iva, saj se pred vsako individualnostjo vsak sistem zaščiti z represijo nad njo. M a r a t pa je ironično utelešenje oblasti , voditelja, k i v svojem kopalniškem piedestalu vodi svojo radikalno pol i t iko do konca prepričan v dobo svojega početja. Njegova smrt ne spremeni ničesar, na ozadju zgodovine se pojavi nov norec, k i bo stopil v zgodovino i n v času svoje kratke večnosti spreminja l svet po svoji podobi. To je ekspl ikac i ja zgodovine kot ponava-ljajočega absurdnega boja za oblast — vsak boj za oblast pa je ideološki boj. Zato de Sade Mara ta preživ i — vizično i n v spominu naslednj ih generacij.
Zarad i teh ugotovitev Zupančiču sploh n i bilo potrebnih aktual izaci j , ker je že samo besedilo zastavljeno aktualno, razkrinkujoče mehanizme ideološkega boja za oblast. Norc i ustvarjajo svet, družbenokri-tični norc i (preobrat v represivnem zavodu v smis lu humanizaci je in socializacije) pa ga skušajo spremeni t i . A v ljudeh ni nobene individualnosti več, zgrožen'ugotavlja de S a d e . . .
Predstava, k i se j i v mizanscensk i postavitvi pozna precejšen vpl iv že omenjene Brookove upr izor i tve, z do konca nezmanjšano intenziteto mnogopla-stno upr izar ja razpoloženja l judskih »revolucionarnih« mas, j i h s tem razkr inkava in razvrednoti . D inam i k a i n število igralcev sta b i l i kar preve l ik i za oder Prešernovega gledališča, k i je s to predstavo pr iprav i lo uprizoritev, k i širokemu abonmajskemu občinstvu sicer ne bo ugajala, kritičnim i n razmišljaj očim gledalcem pa vsekakor . Upr izor i tev Življenja i n smrt i J . P. M a r a t a po njeni dovršeni umetniški i n sporočilni ar t ikulac i j i lahko postavimo ob bok upr izor i tvam Kozakove Afere, Beckettovega Godota, Mrakovega Vidovega plesa, Mrožkovih Emigrantov i n Šeligove Svatbe, to je najboljšemu, ka r so v zadnjih le t ih upr i zor i l i v Prešernovem gledališču.
M . Pušavec
Razstava o življenju in delu Jožeta Ranta Godešič — Ob krajevnem prazni
k u so postavi l i razstavo o življenju i n delu domačina, znanega stomatologa dr. Jožeta Ranta . Rojen je b i l leta 1896 v de lavsk i družini kot najmlajši i zmed šestih otrok. Njegovo šolanje so spremljale denarne težave, v g imnaz i j i v K r a n j u i n Novem mestu si je pomagal s štipendijo i n inštrukcijami. Po matur i je mora l na soško fronto, kjer je b i l težko ranjen i n je ž dvajset imi let i postal vojni i n va l id . Po vojni je študiral medicino v Gradcu , v Zagrebu i n na Dunaju, kjer je leta 1923 promovirah Prvo službo je dobi l v l jubl janski bolnic i , že leta 1925 pa se je splošni p raks i posveti l v Škof j i L ok i . Zaslužek m u je omogočil specializacijo v stomatologij i , dve leti je b i l na dunajski k l i n i k i , nato se je leta 1928 v rn i l v Škof-jo Loko. K m a l u si je pr idobi l sloves in številni Ljubljančani so se voz i l i k zobozdravniku v Škofjo Loko.
Le ta 1933 se je presel i l v Ljubljano, kjer je skupaj z dr. P i rcem in dr. Tavčarjem odprl ordinacijo v nebotičniku, kar mu je omogočilo izpopolnitev in prehod od zobozdravstva v stomatologijo. Duna jska šola s prof. P ichler jem in Schvvarzom ter drugimi sodelavci pa mu je nud i la zatočišče za nadaljevanje študija. Njegovo tedanje izpopolnjevanje kaže bogata strokovna knjižnica i n le tn ik i štirih strokovnih revij od leta 1928 dalje.
Leta 1941 se je po okupaci j i zaradi beguncev z Gorenjske in Štajerske povečalo število brezposelnih zdravnikov v L jubl jani . Zbra l je skupino sodelavcev in osnoval i legalni zobozdravstveni tečaj. Leta 1944 so mu poveri l i skrb za družine zdravnikov — part izanov in padle, saj so zadnji člani matičnega odbora zdravnikov v Ljubl jani odšli v partizane. Njegovo sodelovanje z O F tudi zapor n i mogel preprečiti. Že tedaj pa se je na
sestankih O F zavzemal za gradnjo , stomatološke k l in ike v L jubl jani .
T a želja se m u je po vojni uresničila, z otvoritvijo popolne medic inske fakultete je b i l a ustanovljena tudi stomatološka k l i n i ka , kjer je b i l leta 1945 imenovan za rednega profesorja stomatologije. Po iska l je stavbo za k l in iko , prenova je b i la končana leta 1946, sam je vodi l vsa dela, s sodelavci pa zb i ra l instrumente za k l i n iko.
Postal je prv i predsednik društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije. Jasno je začrtal ci l j , da mora imeti Sloveni ja vel iko zobozdravnikov,
k i naj strokovno kval i f ikaci jo dobijo v šoli. Po začetnih dentističnih šolah in prekva l i f ikac i j sk ih tečajih je b i l a leta 1950 osnovana stomatološka fakulteta. S prire janjem strokovnih sestankov i n kongresov v L jubl jan i je širil sloves k l in ike , dvigal strokovno raven našega zobozdravstva. Leta 1951 je kot prv i Jugoslovan postal član F D I .
M e d številnimi domačimi i n mednarodn imi pr iznanj i vel ja omenit i orden zaslug za narod zlato zvezdo (leta 1964) i n Kidričevo nagrado (leta 1970).
U m r l je leta 1972 v Ljubl jani .
P e v s k i z b o r S t u d i o i z O f f e n b a c h a v K r a n j u
Večer zborovskega petja in orgelskega muziciranja
Čeprav vokalno- instrumentalni , ins t rumenta ln i i n voka ln i nastop mešanega pevskega zbora Studio iz zahodnonemškega Offenbacha s sol ist i i n dir igentom V V I N F R I E D O M K I R S C H E M n i t i v eni sami točki sporeda n i vključeval glasbenih del letošnjih slavljencev evropskega leta glasbe (Bach, Hande l in D. Scar la-ti), je b i l z bistveno i n izvenglasbeno spremembo kranjskega koncertnega prostora (župna cerkev) z razpolo-
KULTURNI KOLEDAR
K R A N J — V galer i j i i n hkovn i šoli N O V A v K ran ju , T r g revolucije 3, vhod 6, bo v sredo, 16. oktobra, ob 18. u r i otvoritev razstave sl ik akademske s l ikarke M i r n e Pavlovec.
V dvorani glasbene šole bo dre-vi ob 19.30 koncert Cveta Koba la (flavta) in Ac i j a Bertoncl ja (klavir). S k n j i ž n e p o l i c e
Ljudska umetnost na Slovenskem je naslov knjige dr . Ivana Sedeja,
k i jo je ob 2. mednarodnem festivalu enotloškega in ekološkega f i lma v K r a n j u predstavi la M l a d i n s k a kn j i ga iz Ljubl jane.
Poljudno napisano pričevanje, razkr ivanje l judske umetnosti na Slovenskem, oris in opis fenomena, k i ga avtor tokrat gleda kot celoto, ne pa po regionalnem ključu; kot pravi avtor, pr i znan i s lovenski umetnostni zgodovinar in etnolog, ga je študij sodobnih umetnostnih pojavov in predvsem antropoloških razsežnosti l ikovne umetnosti pripel jal do radikalnejših spoznanj — predvsem do radikal izaci je teze o l judski umetnosti kot o dejavnosti (in načinu konsuma) v t ist ih območjih umetnostne stroke, k i se odvijajo nekje na robu ve l i k ih dogajanj kot skromna in nepretenciozna, l judem vsiljena alternativa. Gre pač za mater ia l , za dragoceno gradivo, k i govori v največji mer i o splošnem l ikovnem okusu v nekem času in o t ip ih umetnostnega konsuma.
Delo je nastalo že pred sedmimi
leti , vendar tako pozen iz id n i založ-nikova kr i vda in predstavlja nekakšen povzetek avtorjevega konzerva-torskega dela. Že dejstvo, da se o l judski umetnost i ve l iko govori pa tudi piše, a je v tem razmeroma malo konkretnega, je avtorja navedlo, da se je knjige lot i l na tak način — z zavedanjem, da se l judske umetnosti ne da opredelit i kot nekakšnega proti pola visoke umetnosti , ker je integralen del kulture v nekem prostoru in času in jo je kot tako treba tudi predstavit i . Kn j i ga je tudi zanimiv l judsko-umetnostni dokument, saj precej tistega, kar je obstajalo, pa n i v muzej ih, danes praktično žal že ne obstaja več, al i pa v najboljšem pr imeru propada.
Pred nami je studiozno or isan prerez, povprečje l judske umetnosti živega mater i ja la in ne v rhunsk ih del l judske umetnosti pr i nas, k i ga dopolnjuje bogato sl ikovno gradivo, večinoma barvne fotografije. Kn j i ga je izšla v 6000 izvodih, maloprodajna cena pa je 2980 dinarjev.
Boris Bogataj
žljivim orge lsk im instrumentom t i sto letošnje dejanje, k i mu je veljalo še posebej pr i s luhn i t i . Zborovska dela Havdna , Mendelssohna-Barthol-dyja i n Poosa terjajo kot nujni spremljevalni instrument prav orgle in brez tega oz i roma s kater imko l i d rug im nadomest i lom dela, k i so izzvenela, ne b i imela tiste avtentike, k i jo tako po nastanku kot po izvedbah terjajo. Resda je b i l prv i del zbo-rovega nastopa (zbor je pel na koru) malce okrnjen zaradi ne preveč dobre akust ike; solistični orgelski vložk i manj znan ih in celo nepomembnih del Bo l lmanna i n Duboisa v izvedbi organista H A N S A - W O L F R A -M A H O O G A p r i pa so b i l i prijetno instrumentalno poživilo zborovskega večera.
Po uvodnem »oratorijskem« (vo-kalno- instrumentalnem) delu koncertnega nastopa mešanega pevskega zbora Studio iz Offenbacha se je zbor presel i l v prezbiteri j cerkvenega prostora i n še tam odpel svoj a cappel la del s ponovnimi vložki pr i čujočega organista. Nadal jeval je z zbori Mendelssohna-Bartholdvja, Schumanna, B r a h m s a i n končal z dodatki (ponovno Schumann in K . Marx ) . A cappel la petje v prezbiteri-j u je imelo kl jub specifični naravnanosti ansamblovega petja v renesanso i n barok večji »čisto zborovski« odmev kot pa uvodno zborovo prepevanje. To se je izkazalo z jasno pevsko tehniko, prepričljivo intonacijo in s t i ln im ter poglobljenim prebiranjem nemške zborovske romant ike M i s l i m , da bi zbor prav v tej smer mora l nadaljevati svoja nadaljnja koncertna iskanja in da v smer i kanta tnega oz i roma oratori jskega prepevanja z deli , k i smo j i h slišali v K ran ju , n ima kaj pr ida prihodnosti . Vo lumen pevskega zbora za pr ikazano zasedbo je prevel ik in ob družitvi s sol ist i ter obveznim orge lskim bas-so cont inuom se prav ta tehten delež podobnih zasedb razb l in i v dokaj nedoločljive tonske mase. Na kranjskem nastopu je pela še sopranist-ka-sol istka U l r i ke Wurdak i n s svoj i m deležem opravičila tako svojo vlogo kot delež skladb, k i j i h je pela z zborom Studio in organistom Ho-ogom. F R A N C KRIŽNAR
( ^ I M i S S ^ I S n G L A S 6. STRAN 18. SEJEM STANOVANJSKE OPREME
KIV — Kovinska industrija Vransko na sejmu stanovanjske opreme
N a g r a j e n a n o v o s t : k o t l i z a c e n t r a l n o o g r e v a n j e Zlato medaljo na sejmu je dobil kotel ETAŽ za centralno ogrevanje, pri katerem je izkoristek kurjenja celo 81 odstoten-Novost je tudi etažni štedilnik, predstavljajo pa še trajno gorečo peč za centralno ogrevanje SIGMA TŽ
S spodnjim odgorevanjem se je v šestdesetih letih na zahodu pojavila univerzalna trajno goreča peč. V zadnjih desetih letih je bila ta rešitev prenesena tudi na toplovodne kotle manjših zmogljivosti. Glavna značilnost te zamisli je, da se zgorevalni zrak, ki je potreben za čimboljši in kakovosten potek izgorevanja, hkrati dovaja na različna mesta v kurišče. Takšen je tudi
pogoj za kurjenje z različnimi vrstami trdih goriv.
Primarni zrak, kot mu pravimo, se deli tako, da del zraka prihaja v zgorevalno področje pod rešetko, preostali (manjši) del tega zraka pa gre skozi jašek z gorivom. Pri prehodu tega dela primarnega zraka skozi gorivo se l e t a segreje in zmeša z gorivom. Tako imenovani sekundarni zrak, ki je potreben za kakovostno do-
S kotlom ETAŽ jim je uspelo doseči največjo kakovost zgorevanja. Izkoristek kurjenja znaša celo 81 odstotkov, zato se za ta kotel resno zanimajo tudi v sosednji Avstriji, kamor Kovinska industrija Vransko že precej izvaža. Posebnosti tega kotla so: majhen presežek zraka, izgorevanje brez ogljikovega monoksida, tako imenovano dimnokatransko število znaša 20 do 30 (dopustno je 100). Zagotovljeno je termično varovanje etažnega kotla. Kotel ima tudi velik zalogovnik za gorivo, kar omogoča večurno odgorevanje brez dodajanja goriva. Kotel je uporaben za vse sisteme ogrevanja in vse vrste regulacije ogrevalnih sistemov kurjenih s trdimi gorivi.
gorevanje, prihaja iz pepeliš-čnega prostora skozi zareze pod okencem tik nad plast žerjavice. Naloženo gorivo odgoreva v košarasti rešetki po posedanju iz zalogovnika. Pri tem se dimni plini ob strani odvajajo proti zgornjemu delu peči.
Izkoristki pri takšnem kurjenju so še enkrat boljši kot v navadnih pečeh na pregore-vanje in so pri nekaterih rešitvah celo 80-odstotni. Tega strokovnega in v praksi preizkušenega dognanja se je pri nas prva lotila Kovinska industrija Vransko, ki je že 1971. leta kot takratni tozd Sigme na jugoslovnasko tržišče poslala prvo domačo trajno gorečo peč. Od takrat naprej so s sodelovanjem strojne fakultete nenehno razvijali tovrstni program. Uspehi so se kmalu pokazali.
Na tržišču je že nekaj časa znana trajnogoreča peč za centralno ogrevanje z imenom S I G M A TŽ. Na letošnjem, 18. mednarodnem sejmu stanovanjske opreme v Kranju pa se je KIV — Kovinska industrija Vransko — predstavila z dvema novostma. To sta kotel ETAŽ za centralno ogrevanje in štedilnik ETAŽ za etažno centralno ogrevanje. Za kotel ETAŽ so na sejmu dobili tudi zlato medaljo za novost oziroma kakovost.
Druga novost Kovinske industrije Vransko je štedilnik ETAŽ, ki je prav tako namenjen za centralno
1 POKROV - NALAGALNI 2 POKROV - ČISTILNI 3 ZAGONSKA ROČICA 4 OKVIR KUHALNE PLOŠČE 5 TERMOMETER 6 PEPELIŠČNA VRATCA 7 NOTRANJA VRATCA 8 GIBLJIVA REŠETKA 9 POŠEVNA REŠETKA
10 GUMB REGULAT. MOČI 11 PEPELNIK 1 2 REGULATOR MOČI 13 LOPUTA REGULATORJA 14 PRIKLJUČEK ZA TIPALO TERMOVARO
VALA, TERMOMETRA IN REG. MOČI 15 ROČKA ZA ODPIRANJE VRAT 16 ČISTILNA LOPUTA 17 ZAGONSKA LOPUTA 18 PREDTOK 1" - TIPALO TERM. 19 POVRATNI TOK 1" 20 SANITARNA VODA - TOPLA 1 /2" 21 SANITARNA VODA - HLADNA 1 /2" 22 DIMNIČNI PRIKLJUČEK 23 PRETOČNI GRELEC
Prijetno presenečen ob podelitvi zlate sejemske medalje za kotel ETAŽ za centralno ogrevanje je direktor Kovinske industrije Vransko Radenko Živanović povedal: »Za našo sorazmerno majhno delovno organizacijo je to lepo priznanje. Lepo tudi zato, ker v naši proizvodnji nismo odvisni od uvoza. Ne uvažamo nič, izvažamo pa precej. Naše delo in izdelke še cenijo v Franciji, Iraku, Libiji, Avstriji...«
ogrevanje
Tetvvins. podatki za <rt<w.?fp« S0-3S
• mieiema mMs rHetka
t* ogr$vw;<> nr.-.tvn* voće-' moć šteotm*--enotna ?»itt * medtem i;?<ay * • trni ptetoCmqa as
štedilnik je namenjen za pripravo tople vode za toplovodne ogrevalne sisteme od 90/70 stopinj Celzija in sicer za radia-torsko ogrevanje, konvektorsko ogrevanje, talno ogrevanje, za pripravo sanitarne vode itd. Ker štedilnik hkrati ogreva tudi prostor, v katerem stojLprihranimo eno grelno telo. Štedilnik je prirejen tudi za kuhanje: po vsej kuhalni plošči (poleti) in na zadnji polovici kuhalne plošče (pozimi).
Trajnogoreča peč SIGMA TŽ na centralno ogrevanje 8P f l/J, (
že v železni proizvodni program Kovinske industrije V r a f l S J 0 ! ki je bila še pred letom dni tozd Sigme, zdaj pa nastopa o ma in v tujini kot samostojna delovna organizacija, hvalit ne lastnosti te peči so še vedno zanimive tako za dorna kot za tuje tržišče. Peč je prirejena za vse vrste trdih Q° . premog, les in gorljive odpadke. Obratovalna temperatu vode znaša do 110 stopinj Celzija. Kurišče je prirejeno za \ vrste premoga, lesa in gorljivih odpadkov. Enkratno polflJ nje pa zadošča za pet do dvajset ur. o 9
Kovinska industrija KIV Vransko se kot samostojna delov organizacija prvič predstavlja na mednarodnem sejmu f novanjske opreme. Njen predstavljeni program na se^j{ spada v področje toplotne tehnike za široko potrošnjo-manj kot ta pa je v Kivu pomemben tudi industrijski prog'r toplotne tehnike. Kolektiv Kovinske industrije Vransko j e ^ mreč danes poznan tudi po različnih izdelkih in napravah kotlarne in ladje. Na tem področju je njihova novost sist za izgorevanje in dovajanje lesnih odpadkov. Še do nedav ga je bilo takšne naprave treba uvažati.
Kotle,-peči, štedilnike oziroma napr^ za centralno ogrevanje si lahko ogledate kupite na sejmu. Naprodaj pa so tudi P Merkurju, Metalki in Kovinotehni.
MURKA iz Lesc se na letošnjem sejmu stanovanjske opreme v Kranju predstavlja kar v treh paviljonih. Kot na vsakem sejmu tudi tokrat prodajajo priznani bohinjski sir ter kraški pršut. Odeje lahko kupite že po 4000din, prodajajo pa tudi rjuhe ter kuhinjske krpe. Poslovalnica ELGO pa razstavlja in prodaja pralne stroje, hladilne omare, zmrzovalne skrinje in štedilnike na trda goriva. Kupljeno blago vam brezplačno pripeljejo do doma.
Na sejmu opreme v Kranju je program ALEA nag zlato medaljo. Ta program je v Jugoslaviji edinstven- %
novan pa je po evropskih najsodobnejših modelih. Program je sestavljiv in se upora"1' spalnice, dnevne sobe, otroške sobe, predsobe in kabinete. Lesnina Kranj je že petič zapovrstjo dobila zlato medaljo, kar potrjuje, da se resnično P r l
ja potrebam zahtevnejših kupcev. Za obisk se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah. Ugodnosti: nasvet arhitekta in brezplačen prevoz do 30 km.
I S S U S - OKTOBRA 1985 18. SEJEM STANOVANJSKE OPREME 7. STRAN © © I M i S S o J J g l E I I G L A S
Na se jmu s o d e l u j e t u d i G o r e n j e . N a pr i je tno u r e j e n e m r a z s t a v n e m p r o s t o r u v ha l i A r a z s t a v l j a in p roda j a i z d e l k e iz p r o g r a m a be l e t e h n i k e ,
malih gospodinjskih aparatov in kuhinjskega pohištva. Poleg sejemskih cen in nasvetov pri nakupu je potrebno omeniti tudi NOVO UGODNOST za kupce pralnih strojev: Z A M E NJAVO STARO ZA NOVO. Opravite jo lahko le v Razstavno prodajnem centru GORENJE na Partizanski 12 v Titovem Velenju, kjer vam bodo strokovnjaki star pralni stroj ocenili, vi pa boste lahko izbrali novega ter doplačali razliko. Zamenjate lahko največ šest let star stroj. V razstavno prodajnem centru lahko naročite tudi obisk svetovalca za ureditev vaše kuhinje, zato vam posredujemo telefonsko številko centra: 0 6 3 8 5 4 - 4 9 6 . Oo četrtka pa na sejmu v Kranju, vsekakor velja obiskati paviljon GORENJA, kjer boste dobili vse informacije in opravili tudi ugoden nakup.
Na sejmu stanovanjske opreme v Kranju se predstavlja tudi tovarna čipk in vezenin VEZENINE Bled. V lepo urejeni vitrini razstavljajo vezene prte. Ves ostali njihov proizvodni program pa si lahko ogledate v tovarniški trgovini Tinca ' na* Bledu ter v trgovini v Cankarjevem naselju v Radovljici.
Sedežna garnitura POLANA (na sliki raztegljivi trosed) je popolnoma nov izdelek ZLIT-a iz Tržiča. Še letos bo v redni prodaji v vseh bolje založenih trgovinah s pohištvom in lastnem salonu na Deteljici. Ob obisku sejma poiščite paviljon ZLIT na razstavnem prostoru GLG Bled v novi hali, kjer si garnituro POLANA lahko ogledate.
Ferromoto razstavlja na letošnjem sejmu stanovanjske opreme v Kranju svoj proizvodnji program iz tozda Ferrotherm: trajnožarni kotel z bojlerjem in brez njega — model FF, toplovodni kotel z bojler-jem in brez bojlerja — MFB Megal, kopalniško peč 0KB, prosto stoječi bojler — model FB 1 8 0 , — ležeči, bojler-model VB 100. Trajnožarne toplovodne kotle FF 18 in 25 prodajajo s posebnim sejemskim popustom.
? S T f i A Veletrgovifia in BLAGOVNICA ASTRA Kranj na sejmu iz jjJeBa obširnega prodajnega programa razstavljata in prodajata Paln'*L8, T A L N E
o t } ' ° 9 e ' s v e t l ! a ' sintetične kite, čistilna sredstva, kotam k o m P , e t e *a prekrivanje tal, steklene izdelke Hrpelje ter fojTe po skandinavskem zgledu ALPTHERM IN LOKATERM. Ne-
e r i izdelki so na voljo tudi s precejšnjimi popusti.
® JAUOR L e s n a i n d u s t r i j a
P i v k a
• • •
n a 1 8 . s e j m u
s t a n o v a n j s k e
o p r e m e v K r a n j u
V e č e r n i z a b a v n i
p r o g r a m p o d
š o t o r o m
Danes zvečer vas bo zabaval ansambel Lojzeta Slaka, jutri skupina GU-GU in v četrtek Plava trava zaborava. Vsako popoldne pa-za veselo razpoloženje skrbi ansambel Triglav.
E J U P A POHIŠTVO
Ob obisku sejma ne pozabi te zaviti tudi v salon POHIŠTVA LIPA v prizidku večnamenske hale (v upravi sejma), kjer si lahko ogledate: kuhinje, jedilne kote, spalnice, dnevne in otroške sobe, sedežne garniture. Omenit i pa moramo tudi posebne ugodnosti : brezplačna dostava do 120 km, kuhinje so zavarovane 2
leti od dneva nakupa.
N a l e t o š n j e m s e j m u
s t a n o v a n j s k e o p r e m e v K r a n j u
s e p r e d s t a v l j a t u d i t o v a r n a
M E B L O iz N o v e G o r i c e .
P r i z n a n i p r o i z v a j a l e c p o h i š t v a
r a z s t a v l j a i n p r o d a j a s e s t a v l j i v i
p r o g r a m , g a r n i t u r e , s p a l n i c e
i t d . ' N a s e j m u k u p l j e n o
p o h i š t v o v a m b r e z p l a č n o
p r i p e l j a j o d o d o m a , n u d i j o p a
t u d i 2 0 % - s e j e m s k i p o p u s t . V
p a v i l j o n u M E B L O d o b i t e t u d i
v s e i n f o r m a c i j e o d n a k u p a d o
p o s t a v i t v e p o h i š t v a .
M ^ S ^ I E H G L A S 8. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 15. OKTOBRA IS}?
Priznanja najuspešnejšim inovatorjem preteklega leta v kranjski občini
Rešitev je lastno znanje Kljub temu da kranjska občina odvaja najnižji delež, le 0,02 odstotka dohodka, za raziskovalno in inovacijsko dejavnost, je po številu inovacij med najuspešnejšimi v Sloveniji — V prihodnje 0,05 odstotka?
Kranj — V četrtek, 10. oktobra, je b i la v k ran j sk i skupščini sloves- , nost, na kater i sta Občinska raz i skova lna skupnost K r a n j in Občinsk i s ind ika ln i svet K r a n j podel i la pr i znan ja najuspešnejšim inovatorjem v občini. O pomenu raziskovalnega in inovaci jskega dela je spregovori l namestn ik predsednik a republiške raz iskovalne skupnost i dr. Janko K r a l j , k i je poudar i l , da sedanja gospodarska k r i z a sicer n i obetavna za raziskave,
vendar pa bomo še bolj odvisni od razv i t ih držav, če bomo držali k r i žem roke. Resnična rešitev iz sedan j ih težav je le lastno znanje, gmotno in moralno moramo podpirat i vse, k i razmišljajo in ustvarjajo, k i bolje in več delajo.
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine K r a n j Henr i k Pe-ternelj je zb ran im inovatorjem povedal, da se prav zdaj pogovarjajo, da b i na Goren jskem prispevek za raz iskovalno in inovaci jsko dejav-
Šest iskrških strokovnjakov, ki so izdelali avtomatsko napravo AMIKS za magnetenje, kontrolo in žigosanje telefonskih vložkov SL-6, Janez Grohar, Matija Polajnar, Rado Logonder, Janez Vrhovnik, Anton Martinjak in Anton Vencelj, je prejelo priznanje Inovator leta I. stopnje.
nost v vseh občinah povišali na 0,05 odstotka od ustvarjenega dohodka, kar b i b i l brez dvoma ve l ik napredek na tem področju.
V K r a n j u so do zdaj podel i l i 83 pr iznanj Inovator leta za 57 inovaci j . Na četrtkovi slovesnosti pa je dobilo pr iznanje 45 inovatorjev za 22 inovaci j .
. Z a inovatorja leta 1984 je b i la imenovana Iskra Kibernetika, k i že dalj časa beleži stalen napredek na področju uvajanja tako profesionalne kot množične inovaci jske dejavnosti. L e ta 1984 je iz K iberne-t ike, k i zaposluje 4995 delavcev, prišlo 120 inovaci j .
Za Inovatorja leta I. stopnje je bilo imenovan ih 13 posameznikov i n sicer: F r i d e r i k Lazar i n Bo jan Šinkovec iz KŽK, Franc Dolenc, K a r e l Zelič, Shres ta Bi jay, Mar j an Poljanec, V i k t o r Tomaz in in An t on Mar t in j ak iz Iskre Te lemat ike ter Janez Grohar , M a r t i n Polajnar, Ra jko Logonder, Janez Vrhovn ik in An t on Vencel j iz Iskre.
Z a Inovatorje II. stopnje so bi l i imenovani E m i l Vizovišek i n Polde M i l e k iz Save, Jože Mrgole, Stane Štefe i n Janez R i b n i k a r iz Iskre Te lemat ike, Drago Skubic , Tomislav Košir, Janez Rakovec, Janez Bernard , Štefan Rozman, Henr i k Ciglič, Cveto Štrukelj, Janez P r i možič in N iko Gar tne r iz Iskre K i -bernetike, Drago V u k iz K O G P i n Bogomir Koželj iz VŠOD.
Pr i znan ja Inovator leta III. stopnje so prejel i : B rane Galjot, An ton Horvat , Janez Komove, An ton Kanc i l j a , F ranc Šter, Zdravko Štrukelj, Draga Dardič, Aleš Drak-sler in Krs to Doder iz Save, Božidar Torkar , Andre j Val javec i n Alo jz Gantar iz KŽK, Štefan V id i c iz Iskre K iberne t ike , Jože Schauer in Ir fan Mahič iz Gradb inca .
Drugič pa so podel i l i tudi nagrade Janeza Puhar ja . Za doktorske dizertacije so j i h prejel i dr. Janez Jereb, dr. Peter Tišler i n dr. Pavle M u n i h , za magistrsko delo mag. Peter Koko l , za d ip l omska dela pa Drag ica Šeško iz Save, M a r k o Margetič iz J L A in Janez Sajovic iz Iskre Delte.
D. Dolenc
Ob proglasitvi inovatorjev leta v kranjski občini je bila v četrtek, 10. ob' v^iy j y r u y m o u i ; i . i1 k\j uu, w ( j c u l e t u . u IVI U f y » M U U C l f U JK UHU V CeineK, IV-tobra, zvečer v Avli herojev odprta tudi razstava inovacij kranjskih inovatorjev — letošnjih dobitnikov priznanj. Tu je na ogled tudi ena od «r čno oblikovanih in izpopolnjenih traktorskih škropilnic, ki so jo izdela11
inovatorji v KŽK — Agro.mehaniki. Razstava bo do 18. oktobra odprt0,
vsak dan od 9'. do 18. ure. — Foto: F. Perdan
Srečanje invatorjev v Iskri Kibernet iki
Kolikor zaposlenih, toliko novih idej
Pr iznanje Inovator leta občine K r a n j , k i ga je tokrat prejela I skra K ibe rne t i ka , pomeni za ta 5.000-članski ko lekt iv novo spodbudo za uveljavljanje inovaci jske dejavnosti v vseh de lovnih oko l j ih .
N a sk romn i slovesnosti ob dnevu inovatorjev so v petek, 11. oktobra, v I skr i K i be rne t i k i v K r a n j u podel i l i pr i znanja 18 uspešnim inovatorjem i n trem strokovnjakom za spodbujanje inovacijske dejavnost i .
V I skr i K ibe rne t i k i že vrsto let uspešno povezujejo in spodbujajo domač strokovni potencial. Nasla-njanje, na lastno znanje je v teh težkih stabi l i zac i jsk ih časih tesno povezano z uvel javl janjem inovaci jske dejavnosti . Rezultat i se ka
žejo v boljši organizaci j i dela, P* reševanju zapletenih projektov^ včasih komaj rešljivih težav, i skanju hitrejših i n cenejših tev z uporabo materialov, k i so n
razpolago. I skr in i strokovnjaki ^ rajo ve l ikokrat akt iv i rat i vse syoJ inventivne sposobnosti, če hoCeJ uspešno izpeljati zadane naloge 1
konkur i r a t i sorodnim firmam razv i tem svetu.
L a n i so ime l i v Iskr i Kiberneti*j 120 inovac i jsk ih p r e d l o g o v , l e t o S ^ je njihovo število v prv ih d e V ^ j l mesecih povečalo že za 30 ods»£ tkov. Podatek kaže na očiten P1^ mik v inovaci jski dejavnosti, ki J tudi posledica letos sprejetega* moupravnega sporazuma o spf j bujanju in vrednotenju ustvarj nega dela. r
Inovatorji kranjske Iskre Ki& e
netike so si na petkovem srečanj zadal i c i l j , da bodo v vseh delov*1
okol j ih u t rd i l i ustrezno vzdušje hitro uveljavljanje inovacijske a
javnost i . Tako bo inovacija P o S jL del življenja i n dela slehernega a
lavca, z last i še v neposredni P r°, a
vodnji . K temu naj bi p r i p o " 1 0 ^
z* tudi ustrezna delitev z inovacij' ustvarjenega dohodka med vse poslene.
Alojz Bo«
Bančni delavci praznovali
Udeleženci proslave. V drugi vrsti delavci, ki so v banki nad 30 let. F. Perdan
Foto:
Še naprej si bodo v banki prizadevali za kvaliteto poslovanja, za pravočasno in temeljito informiranje občanov. Bančni servis bodo kmalu opremili z novimi, modernimi aparaturami.
Predsednik poslovodnega odbora Ja nez Bedina in predsednik izvršilnega odbora Temeljne banke Gorenjske sta ob tej priložnosti podelila plakete tudi nekaterim najuspešnejšim članicam banke. Plakete so prejeli. Gorenjska predilnica Škofja loka , Gorenjski tisk Kranj, Kovinska oprema Mojstrnnu, LIP Bled, L T H Škofja Loka, Peko T r žič, Planika Kranj, Podjetje za PTT Kranj, Samoupravna stanovanjska skupnost Radovljica, Sava Kranj, Tek-stilindus Kranj, Elan Begunje, Železarna Jesenice in I BI Kranj.
Plakete so prejeli tudi posamezniki, k i so dolga leta uspešno delovali v organih banke: Janez Ahačič iz SGP Tr žič, Franci Balanč iz Save, Jožica Ču-fer z Letališča Brnik, Ivan Hafner iz L T H , Jože Lipnik iz Radovljice, M a tevž Malej iz Železarne Jesenice, M a
tevž Oman iz Alpetoura ter Franc Škerjanc iz PTT Kranj.
Posebna jubilejna priznanja so dobili tudi delavci banke Franc^ Guznar, Rudi Hlebec, Marjan Jerala, Rihard Jerebic, Zlatko Kavčič, Jožica Kopač, Silvo Marguč, Štefka Oblak, Majda Sa-dar, Anton Skrt in Janja Zugelj.
Za 30 let dela v Temeljni banki Gorenjske pa so jubilejna priznanja prejeli: Tončka Džordževič, Cilka Gorišek, IVI i nka Govekar, Francka Ješe, Marica Maleš, Jelka Pavlovec, Francka Perdan, Vida Vidic, Sabina Višnar, Janko Brinšek in Marija Gruden.
Medobčinska gospodarska zbornica je Temeljni banki Gorenjske podelila posebno plaketo za zasluge pri razvoju gospodarstva na Gorenjskem.
Proslava 30-letnice gorenjskega bančništva je bila tudi pravo kulturno doživetje, saj so delavci Temeljne banke Gorenjske v goste povabili Slovenski oktet in odličnega igralca Poldeta Bibiča.
D. Dolenc Predsednik poslovodnega banke Janez Bedina
Bled — Delavci Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske so pripravil i v petek, 11. oktobra, v Festival ni dvorani na Bledu lepo slovesnost ob 30-letnici bančništva na Gorenjskem. Trideset let je preteklo od takrat, ko so bile na Gorenjskem ustanovljene prve komunalne banke.
O zgodovini in razvoju bančništva na Gorenjskem je spregovoril predsednik poslovodnega odbora Temeljne banke Gorenjske Janez Bedina. Danes je Temeljna banka Gorenjske po velikosti sredstev, s katerimi posluje, med temeljnimi bankami v Sloveniji na četrtem mestu — pred njo so le Gospo darska banka Ljubljana, Kreditna banka Maribor in Temeljna banka Koper, v jugoslovanskem merilu pa je v okviru Ljubljanske banke Združene banke na šestem mestu
l u d i delavci banke so veseli, je v govoru poudaril Janez Bedina, da so prenehala upadati t rend sredstev članic in da sredstva varčevalcev se vedno rastejo.
Naložbe delovnih organizacij na Gorenjskem so se letos v primerjavi z lanskim letom povečale kar za 94 odstotkov in pomenijo 18 odstotkov vseh naložb v Sloveniji. Vse nove investicije so namenjene objektom, ki bodo dajali proizvodnjo za izvoz, in za večjo konkurenčnost na tujih trgih. Jeklarna II., k i jo hitimo graditi na Jesenicah, je največja investicija, kar smo so j ih lotil i na Gorenjskem. Tudi banka se bo trudila, da bo ta gigant zgrajen v roku. Vel ike naloge pa čakajo Temeljno banko Gorenjske tudi pri obogatitvi gorenjski ' trgovske in turistične ponudbe, ko bo odprt karavanški predor. S i cer pa bo banka tudi v bodoče podprla vsak dober program.
Posebno jubilejno priznanje je ob 30-letnici Temeljne Priznanje Medobčinsko gospodarske zbornice banke Gorenjske prejel tudi Rudi Hlebec, njen prvi in banki Gorenjske je nu slovesnosti izročil P1^ dolgoletni direktor. /bornUe Bojan Urlep.
M E K , 15. OKTOBRA 1985 KRONIKA .9. STRAN ( m m m m m i c i L A s
Letalska enota milice
P r i p r a v l j e n i o d m r a k a d o m r a k a Letalska enota milice, ki ima sedež na brniškem letališču, je bila pred leti ustanovljena za reševanje in varovanje življenj, z a preprečevanje kaznivih dejanj, nadzor in urejanje cestnega Prometa, požarno varnost in pomoč pri elementarnih nesrečah ter nadzor meje. Njeni piloti so nenehno pripravljeni, da letijo zaradi ene od teh nalog.
»rnik; — Varovanje i n reševanje ljudi je ena najplemenitejših na-l o8. k i j i h opravl ja Le ta l ska enota milice. To je tud i najpogostejša na-l o ga , k i jo opravl ja na Gorenjskem, saj sicer njen delokrog zajema vso Slovenijo. Skupaj z gorsk imi reševalnimi službami namreč rešuje v gorah.
»Letos smo imeli 20 reševalnih akcij,« j e povedal načelnik Leta l ske enote M i r o Završek. »S postajami gorskih reševalnih služb, kjer imajo usposobljene l jud i tud i za r«ševanje s hel ikopter jem, tvor imo igrana moštva. Danes reševanje s Pomočjo he l ikopter ja mnogokje Nadomesti klasično reševanje ponesrečencev v gorah, to pa zato, ker je hitrejše. Nedavno smo poleteli nad Široko peč i n v dobr i u r i i n P°l prepeljal i t rup lo ponesrečenca v dolino. S klasičnim reševanjem ?> to trajalo ves dan. Za l ponesrečencu ni b i lo več pomoči. Naši p i -i°ti pogosto letijo v severno steno r r»glava, Škrlatico, Stenar, Ja l o vec. Travn ik , Kamniško sedlo, t*rintovec, Dolič . . . «
»Ves čas smo pripravljeni,« dor d aja vodja pilotov Jože Pezd irc . *Hitro gremo v akcijo, če dobimo }2 katere od gorsk ih postojank, k i mia radijsko zvezo z dol ino, obve-plo o nesreči. Če je kraj nesreče »aže dostopen, gredo gorski reše
va lc i reševat klasično, če n i , gremo s hel ikopter jem. Nemudoma polet imo nad kraj nesreče, pr istanemo, če je to mogoče, sicer pa z vrvjo a l i v i t l om dvignemo ponesrečenca. K a d a r tud i to n i mogoče, i zk r camo reševalce, medtem ko he l ikopter lebdi ob steni . P r i tem delu nas poleg naše zakonske obveze, da rešujemo življenja, vodi tudi h u m a nost. Največ je vredno notranje z a dovoljstvo, da s i rešil življenje. No, v Nemčiji zadevo gledajo tud i z bolj praktične, mater ia lne s t rani , pravijo, da j i m eno rešeno življenje odtehta stroške dela reševalcev v letu d n i . T u d i to drži, če le upoštevamo, ko l i ko za življenja v lagamo v človeka.«
Trenutno razmišljajo, da b i svojo reševalno dejavnost razširili na prevoz bolnikov in ponesrečencev ne le z gora, temveč povsod tam, kjer b i zaradi nedostopnosti i n oddaljenosti potrebovali njihovo pomoč. He l ikopter b i kajpak mora l i preuredit i v ta namen. To n i povsem novo, saj so že večkrat prevažali dojenčke v inkubator j ih v L ju bljano.
T u d i druge naloge so zelo pomembne. Tako pr i hujših kazn i v ih dejanj ih prispevajo svoj delež, seveda skupaj z enotami notranj ih zadev na tleh. Podobno je s prometom. Iz z r aka odkrivajo cestne za-
Miro Završek, načelnik Letalske enote milice
Jože Pezdirc, vodja pilotov
maske i n težje kršitve. Z last i je b i lo tega ve l iko v m inu l i turistični sezoni, ko so mora l i ves čas imet i na očeh ceste na Gorenjskem, Pr imorskem prot i Zagrebu, na Štajerskem. Ob tej priložnosti je v posadk i tudi miličnik opazovalec, k i se spozna na promet. Podobno kot cestn i nadzorujejo tudi obalni promet plov i l . Ve l ikokra t preletijo mejno območje, vse od M u r s k e Sobote do Trs ta i n Jadranskega morja . Tud i pr i požarni varnost i imajo pomembne naloge. Čeprav nimajo pripomočkov za gašenje, pa je neprecenlj ivega pomena nj ihova h i t ra informaci ja, da nekje gori, i n prevoz gasilcev na teže dostopen kraj požara. Tud i pr i e lementarnih nesrečah si je že moč pomagati s hel ikopterjem, zlasti s prevozom zdravnikov, sanitetnega mater ia la in ponesrečencev.
Z vsem tem imajo pr i Le ta l sk i enoti mi l ice ve l iko dela, vendar najdejo čas tudi za druge dejavnosti, k i sicer niso njihova zakonska obveznost. Ves čas s hel ikopterjem oskrbujejo tudi p laninske postojanke, saj danes le še redki konj i tovori j o živež v gore.
D. Z. Žlebir
S sodišča
^obro opremljeni za gašenje, *'ftbo za reševanje l l^ a s * lsko reševalni službi Kranj so do oktobra letos našteli 46 ^ ePanj ob požarih — Vsako leto okoli 700 raznih tehničnih po-
"- Skrbi jih neprimerna opremljenost in usposobljenost 1^
% f * n i ~ Osnovna naloga Gas i l sko •Ob V a l n e službe v K r a n j u je pomoč 0pt ^ s t a n k u požarov. K l jub tak i ^tp v i i n zadolžitvi imajo deluv-^ službe več opravit i s tehničnim
t u g i rn reševanjem. V *U s o v devetih mesecih sodelo-0 S e
p r i gašenju 46 požarov, ka r je toei P 0 s r e d o v a n j manj kot leto po-bh.v Največ požarov, kar 17, je iz
lilo apr i la . Nastanek ognja je
b i l v g lavnem povezan s požiganjem trave. Sicer je pogosto zagorelo tudi v s tanovanjskih zgradbah; največji požar je nastal poz imi v komaj prenovljenem stanovanju.
Ko t ugotavljajo gasi lc i , večino požarov še vedno zakr i v i človeška malomarnost oz i roma neosveščenost o požarnih nevarnost ih. Kada r so nastanek ognja zgodaj opazi l i in hitro obvesti l i gasilce, so le-ti uspešno
jj Poklicnih gasilcev iz Kranja so vedno nared, da najkasneje v pol mi-p 0 obvestilu o požaru zapeljejo iz garaže - hoto: S. Saje
ukrepal i . Gas i l ska voz i la z dežurnimi gasi lci namreč lahko v 30 sekundah odpeljejo iz garaže; ker prevozijo približno en ki lometer v minut i , so tudi hitro na kra ju požara.
Žal je dostikrat, kot opozarjajo gasi lc i , pomanjkl j ivo obvestilo o predmetu in kra ju požara. Predvsem ob požarih v industr i j i se nemalokrat zgodi, da napačno ocenijo obseg požara, pa zato uporabijo preveč tehnike. Največja ov i ra za hiter skl ic gasilcev, k i niso v službi, pa je slabo razvito telefonsko omrežje v nekater i h gorenjskih kra j ih .
Služba je pr imerno opremljena za gašenje, zelo malo pa ima ustrezne opreme za tehnično reševanje. Ob podatku, da pokl icn i gasi lc i opravijo na leto okrog 500 do 600 reševanj v prometnih nesrečah ter med 150 i n 250 razn ih drug ih tehničnih posegov, takšna opremljenost gotovo zaskrbljuje. P r i vsakdanjem delu morajo zato ve l ikokrat ukrepat i povsem improviz irano, 'na račun česar trp i predvsem varnost nj ihovih delavcev. Za reševanje v nesrečah z nevarn imi snovmi, na pr imer, imajo le nekaj najnujnejše opreme, vendar se ni t i proizvajalcem nit i transporterjem in uporabnikom teh snovi ne zdi potrebno storit i več za varnost na tem področju. K e r ni točnega pregleda o vrstah in količinah nevarnih snovi, je reševanje prepuščeno zgolj slučaju .
Zaradi slabe opremljenosti in strokovne usposobljenosti za tehnično reševanje si v gasi lsko reševalni službi pomagajo ob potrebi z nasveti razn ih proizvajalcev in strokovnih ustanov. Za l yh poleg pomanjkl j ive ga sistema izobraževanja za te naloge pesti sta lna kadrovska st iska. Službi pr imanjkuje glede na predpisane zahteve kar 15 delavcev v operat iv i , zaradi česar povečujejo obseg dela izven redn ih ur in dodatno obremenjujejo zaposlene.
S. Saje
Tatvina na blejskem otoku Komaj je M . Jenček prišel s prestajanja kazni, je že spet stopil na stara kriva pota, saj je ponoči okradel sodelavca
Radovl j ica — N a enotno kazen 1 leto i n 8 mesecev zapora je b i l pred Temel jn im sodiščem K r a n j , enota Radovl j ica, obsojen 41-letni M a r k o Jenček iz Ljubl jane.
Jenček je b i l ju l i ja letos zaposlen v kuh in j i P ibernikove gostilne na ble jskem otoku. Nekater i delavci so na otoku tudi stanovali , Jenček pa je ime l sobo na B ledu. V noči od 21. na 22. jul i j letos s i je v regatnem centru sposodil čoln na pedale ter tako p r i :
1 šel na otok. Splezal je na streho pr i z idka i n skoz i odprto okno prišel v pisarno, kjer je i ska l vredne predmete; vendar pa n i našel ničesar takega. V sosednji stavbi, kjer so ime l i sobe tudi zaposleni na otoku, je zlezel v sobo J . H . ter m u vzel 85.000 d in , 2100 mark, 5 škatel cigaret, dolge moške hlače i n deset kaset s posneto glasbo. Vse skupaj je bi lo vredno 298.569,00 d in .
Zjutraj so tatvino pr i jav i l i i n na otok je prišel miličnik. T a je pogledal tudi v kuhinjo , kjer je tedaj de la l tudi M a r k o Jenček. Jenček se je m i ličnika ustrašil, pust i l je pr ipravo kos i la i n ka r v bel i kuh in j sk i hal j i s
čolnom zapust i l otok, vendar pa so ga nekaj u r kasneje že pr i je l i .
P red sodiščem se je Jenček izgovar ja l , da je zapusti l otok zato, ke r m u je zmanjkalo cigaret. N a to, da b i cigarete lahko dobi l tudi na otoku od kakega sodelavca, menda n i pomis l i l , pa tudi na to ne, da se sredi p r i prav na kosi lo vendarle ne zapušča delovnega mesta. Sodišče se je na podlagi dokazov i n pričevanj prepr i čalo, da je Jenček zagrešil to tatvino. Razen tega ga je spoznalo tudi za kr ivega tatvine, k i jo je stor i l na škodo las tn ika stanovanja, kjer je ime l sobo. Vze l m u je namreč dva z lata poročna prstana.
P r i odmeri kazn i za obe dejanji je sodišče upoštevalo, da gre za specialnega povratnika. Jenček se je namreč letos spomladi v rn i l s prestajanja štiriletne zaporne kazn i . Čeprav je kazalo, da se bo uredi l , saj je apr i la že našel delo, pa ga je znova zaneslo na k r i v a pota. N a ble jskem otoku pa je dela l komaj teden dni , ko je že zagrešil kaznivo dejanje. M e d olajševalnimi okoliščinami pa je sodišče našlo le skrb za dva otroka i n zdravstvene razloge. L. m.
Planinska enota armade na urjenju
Čez vodo, kjer ni mostu Pred nedavnim so se v rn i l i z več
dnevnega urjenja pr ipadn ik i enote armade, k i nadaljuje tradici je 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Franceta Prešerna. Tokrat svojega usposabljanja niso usmer i l i v p l an insk i svet, ampak v ravnino z vodn imi pregradami. Tako so vo jak i v rednem in rezervnem sestavu enote premagoval i kanjon Save na k ra ju , kjer n i mostu.
M e d vajo so izpolni l i več*nalog. U r i l i so se v prehodu prek reke s pr i ročnimi plov i l i , zatem pa so z brega na breg prešli po planinsko, s pomočjo v rv i i n žičnice. Za transport težje vojaške tehnike so si pomagal i z gozdno žičnico. Vsa dejavnost je potekala pod domnevo vojnih razmer. Tako je sk lepni del urjenja m i n i l ob pr iprav i in izvedbi ^napada na desantno enoto iz helikopterjev.
K l j ub zahtevnim okoliščinam je vaja potekala brez zapletov, čemur so pripomogle dobre priprave, zavzeto delo vseh sodelujočih i n sk rbn i ukrep i tehnične zaščite. K va rnem delu so vel iko prispeval i p r ipadn ik i spec ia l i z i ranih enot civi lne zaščite,
zlasti potapljači. Do izraza je prišla tudi povezanost s prebivalc i krajev, kjer je potekalo urjenje; kra jan i niso nudi l i le hrane i n pijače, ampak tudi pomoč p r i delu i n vodenju po terenu. Obenem so odprl i vrata svojih hiš i n sodelavce na vaji gostoljubno sprejel i medse.
Vajo je odl ikovala tudi drugačna, tehnična posebnost. Vod i l i so jo s pomočjo posebej pripravl jenega programa prek računalnika, ka r se je zgodilo prvič na ravni enote s t ak im obsegom. Izkazalo se je, da je moč računalnik koristno uporabit i ob sodelovanju s človekom tudi p r i vojaškem urjenju, saj je bilo zaradi sodobnejšega načina vodenja potrebn ih manj l judi .
Ko t so po vaji ugotovil i v vodstvu, so bile načrtovane naloge urjenja uspešno izpolnjene. Vajo so ugodno oceni l i tudi opazovalci, med kate r imi so b i l i predstavnik i zveznega sekretar iata za l judsko obrambo, republ iških štabov TO S R S in S R H , pokraj inskega i n občinskega štaba T O ter družbenopolitičnih skupnost i .
S. Saje
GORENJSKA NOČNA KRONIKA
SPORNO DARILO H. H. je klical milico, češ da že
na doma razgraja in razbija. Toda razgrajati je začel mož, to pa zaradi darila, ki ga je dobila žena. Več kot očitno je, da ni šlo za njegovo darilo.
TRIKOTNIK Radovljičana se ločujeta, zato
je moški mislil, da mu je kot bodočemu samcu spet vse dovoljeno. V skupno stanovanje je pripeljal svoje novo dekle, da bi tu prespala. Zapuščeni ženi kajpak ni bilo prav, pa je klicala miličnike, naj vsiljivko odstranijo.
SAMA NE MORE PRIJAVITI R. Z. se je oglasila na milici in
zatožila soseda, da je pretepel ženo. Na vprašanje, zakaj pretepena ubožica sama ne pride prijavit, je ustrežljiva soseda odgovorila, da je najbrž prehudo ranjena. Ko so si šli možje v modrem zadevo ogledat, so dognali, da je bil pretep obojestranski.
NI SPOŠTOVAL DOGOVORA Henefija K. in Milica K. v Kra
nju skupaj stanujeta. Zmenjena sta, da sme fant uporabljati le sobo in stranišče, v kuhinjsko kraljestvo pa da nima vstopa. Lepega dne ga je zalotila prav tam, ko je stikal po predalih. Ker ni spoštoval dogovora, mu je posvetil sostanovalkin prijatelj.
Jesenice — Člani civilne zaščite iz jeseniške občine so na tekmovanju konec septembra preverili svojo usposobljenost za varstvo pred požari. Med 14 enotami, ki so pomerile v tridelnem napadu in gasilskih vajah raznoterosti, je bila najuspešnejša ekipa KS Blejska Dobrava, za njo pa so se uvrstili enote KS Stane Bokal in Ciril Tavčar z Jesenice ter prva ekipa KS Žirovnica. Pri organizaciji tekmovanja in ocenjevanju so sodelovali člani Poklicne gasilske in reševalne službe v Železarni Jesenice ter člani gasilskih društev v občini. Na sliki: prizor, s tekmovanja — B. Blenkuš
G L A S 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 15. OKTOBRA Ijgj
Na letošnjem maratonu Treh src, kije bil že četrti zaporedni v Kranju, je nastopilo osemsto šest tekačev in tekačic iz vse Slovenije. Maraton na 42.195 kilometra in mali maraton na enaindvajset kilometrov sta veljala tudi za republiško prvenstvo.
Četrti kranjski t r i m tek in maraton T r e h src
P r v a k a S r e č o
K o n č i n a i n
V e r o n i k a B o h i n c
V ženskem trim teku na 10 kilometrov so bile najhitrejše Venceljeva (2) iz Šentvida pri Stični, Pesjakova (1) iz Tržiča in Ažmanova (3) iz AK Triglav.
Kran j — Park stadiona Stanka Mlakar ja v Kran ju je bi l v soboto že četrtič zapored prizorišče tr im teka in maratona »Treh src.« Za pomladanskim tekom v Radencih in letnim v Bovcu je jesenski v Kranju tretji in zadnji letošnji tek »Treh src« Tako kot vsi trije v preteklih letih je bi l tudi letošnji odlično organiziran, za kar gre pohvala organizacijskemu odboru, k i ga vodi predsednik občinske konference S Z D L Janez Grašič, prireditelji pa so atletski klub Triglav in kranjski Z T K O ter zbor kranjskih atletskih sodnikov. Pomagala je tudi delovna organizacija Iskra Delta, k i je na svojih računalnikih hitro izračunala vse rezultate. Vsekakor gre pohvala tudi vsem delovnim organizacijam kranjske občine, k i so izdatno finančno pomagale, da je vse dobro potekalo. K a r osemsto šesire-kreativcev na desetkilometrskem tr im teku, malem maratonu na enaindvajset kilometrov ter maratonu na 42,195 kilometra je opravilo več kot zadovoljivo vse preizkušnje. K lasični maraton in mali maraton sta veljala tudi za slovensko prvenstvo. Še enkrat lahko zapišemo, da so vsi organizatorji svoje delo opravili ves odlično. Tak ih in podobnih prireditev si v Kranju še želimo.
Zmagovalka Veronika Bohinc je kmalu povedla in v tej konkurenci ni imela pranje tekmice. To je tudi razumljivo, saj je bila kar za dvajset let mlajša od obeh tekmic. Vseeno iskrene čestitke vsem trem, k i so uspešno pretekle to najtežjo tekaško atletsko disciplino. Pr i veteranih si je prvo mesto »pritekel« Radovljičan Sitar, k i je bi l hitrejši od člana kranjskega Partizana Gregoriča in Vičana Kovača.
V malem maratonu na 21 kilometrov je nastopil tudi paraplegik Marjan Peternel iz Podnarta. Na vozičku je spretno premagal progo in v cilj prišel kot 94.
Zanimivo je bilo ugibanje, kdo bo letošnji zmagovalec klasičnega maratona pri moških in ženskah. V obeh konkurencah je bilo več kandidatov za prvaka, medtem ko so v ženski konkurenci to progo pretekle le tr i . V moški konkurenci je do razpleta pri šlo pri sedemnajstem kilometru. Do tu je vodil" Kranjčan Dušan Mravlje; boljši je na super maratonih kot na tako »kratki« progi. Tu se "oddaljil zmagovalec Srečko Končina iz ŽAK Ljubljana, k i je nato sam dokaj hitro nabiral kilometre na zelo razgibani progi vse do končnega cilja na štadionu Stanka Mlakarja. Srečku Končini na zadnjih ki lometrih ni bil nihče kos, čeprav so ga vsi napadali. B i l je tako močan, da je zmagal z dokaj veliko prednostjo. DrugI je bil Okoliš iz Starega loga pri Ložu, tretji pa član Donita iz Medvod Dušan Mravlje. '
Srečko Končina, sedemindvajsetletni član Z A K iz Ljubljane:
»štiri kilometre pred ciljem sem imel krizo, a sem jo prebrodil. Vse od polovice proge sem vodil sam in vesel sem te zmage. Dve leti že tečem na dolge proge. Za trening imamo v k lubu res izredne pofroje, odlično je tudi prijateljstvo z vsemi, k i treniramo na daljše proge. To je doslej moj največji uspeh in lepu vzpodbuda /a specializacijo na maratonske proge.«
V ženski konkurenci so progo pre-" tekle le tri tekmovalke Članica Bo-mnčeva iz Ljubljane, v konkurenci veterank Lužnikova . iz Slovenj Gradca ter Ljubljančanka Justinova.
• Veronika Bohinc, Ljubljana-Be-žigrad:
»Vse je šlo po načrtu, čeprav je bilo na dokaj težki p roni nekaj težav. A treba j ih je premagati in uspeh je bil tu. To je moj največji uspeh in presrečna sem, da sem pritekla do konca.«
Rezultati — moški (42.195 ki lometrov) - člani - 1 Končina (ŽAK) 2;30.45, 2. Okoliš (Stari trg) 2;37,24, 3. Mravlje (Donit) 2;38,53; veterani — 1. Sitar (Radovljica) 2;41,00, 2. Gregorič (Partizan Kranj) 2;47,14, 3. Kovač (Vič) 2;59,18; članice in veteranke — 1. Bohinc (Ljubljana-Bežigrad) 3;23,44, 2. Lužnik (Slovenj Gradec) 3;43.40, 3. Just in (Ljubljana) 4;33,36.
V malem maratonu Vindiš in Kolmanko
Kar polovico krajšo progo so imeli mladinci, mladinke, Članice in člani ter veterani in veteranko. Tako kot v velikem so bih tudi v malem maratonu v vseh kategorijah izredno napeti boji, ki so razgibali gledalce vzdolž proge. Vsi, ki so prišli na cilj obeh maratonov, so zmagovalci, saj so pokazali, da so dobro kondicijsko pri pravljeni. Tu so bili mladi, starejši in tudi nekoliko starejši.
Vseeno bi lahko izpeli zmagovalca pri članih in članicah. Za presenečenje je poskrbel Ptujčan Vindiš, -ki je ugnal znanega državnega reprezen tanta Mariborčana Kremplja ,in Ra-dovljifana Kotnika. V,ženski konku
renci je bi la najhitrejša članica ljubljanske Olimpije Kolmankova, k i je ugnala klubsko kolegico Trobčevo in Pušnikovo iz Janževega vrha. V ostal ih kategorijah pa so zmagovali tisti, k i so to načrtovali. Prav v tem malem maratonu ne morem mimo paraplegi-ka Marjana Peternela iz Podnarta, k i je na progo odšel s svojim vozičkom. B i l je res izvrsten, saj ga je poganjal vseh enaindvajset kilometrov, prišel v cilj in s časom 1;28,45 zasedel šti-riindevetdeseto mesto! Vse pohvale za Marjana. T r im tek na deset kilometrov je zbral staro in mlado in vsi so res dokaj hitro premagali to progo.
• Mi rko Vindiš iz Ptuja: »Res sem prišel v Kranj po zmago.
Toda strah me je bilo Kremplja. A vseeno mi je uspelo, da sem ga premagal. Vse teto sem se udeleževal tak ih in podobnih mal ih maratonov i n v Radencih sem tudi zmagal. Sedaj me čaka še nastop na krosu Dela, k i bo v Novem mestu.«
• Mari ja Kolmanko, A K Ol impi
»Svojo atletsko pot sem začela v Pomurju in nato prestopila v atletski klub Olimpija iz Ljubljane. Srečna sem da sem zmagala in upam, da bom i dobrim treningom lahko še zmagovala na takih in podobnih malih maratonih.«
Rezultati — mali maraton — mladinci od 14 do 18 leta - 1. Rejc (Dol) 1:15,33, 2. Drobne (Sevnica) 1:17,46, 3. črne (Litija) 1:19,44; člani — 1. Vindiš (Ptuj) 1:04,10, 2. Krempelj (Maribor) 1:05,32. 3. Kotnik (Radovljica) 1:06,22; veterani od 41 do 50 let — 1. Berton-celj (Godešič) 1:16,30, 2. Lorenčič (TAM Maribor) 1:17,3; Kvas (Dolga pot-Ljubljana) 1:19,31; veterani nad 50 let - 1. Gologranc (Ljubljana) 1:22,32, 2. Kocbek (ZTO Maribor) 1:29,54, 3. Pušnik (Janžev vrh) 1:36,50; mladinke od 14 do 18 let - 1. Golob (Bled) 1:32,48, 2. J . Kovač (Dol) 1:34,19, 3. Petkovšek (Logatec) 1:35.35, članice od 19 do 30 let - 1. Komanko 1:31,32, 2. Trobec (obe Olimpija) 1:32.05. 3. Konečnik (Dravograd) 1:37,53; st. članice od 31 do 40 let— l . Jerman 1:34,44, 2. Ahačič (obe Tržič) 1:35,07, 3. Grm (Lesce) 1 36.49; veteranke nad 40 let — I. Suštaršič (Dolga pot-Ljubljana) 1.34.54. 3. Bre-gar (Emona) 1:35.23; trim tek (10 km) - moški - 1 Kranj (ZAK Ljubljana}. 2. -Krek iTriidav). S. Zupančič
Foto: F.
Borut Ječnik —
kolesar kranjske Save:
V dveh letih od neznanega tekmovalca do državnega prvaka
Rakovica — Vs i , k i so trdil i , da bo v kranjski Savi po odhodu Ropreta, Marna, Lampica, Cudermana, Polanca in drugih kolesarjev prve članske ekipe zazevala praznina, so se krepko zmotili. Trener Bojan Udovč, nekdanji državni reprezentant in jugoslovanski prvak, namreč dobro prenaša izkušnje na mlade in v Kranju že raste nov obetaven rod tekmovalcev, med katerimi se je v letošnji sezoni najbolj izkazal 16-letni Borut Ječnik z Rakovice, dijak drugega letnika elektronike v šolskem centru Iskra v Kranju-
Borut se je naučil voziti kolo še preden je začel trgati hlače v osnovnošolskih klopeh. S prijatelji se je veliko prevozil s kolesi po bližnjih vaseh. Ko mu je pred tremi leti oče kupi l še prvo dirkalno kolo, ga je prijatelj Ivo P*" vec iz Savske loke prepričal, da se je včlanil v kolesarski klub Sava. Prv1* je dirkal lani: v Beltincih je nerodno padel in si odrgnil kolena. Nezgoda g8, je še bolj spodbudila, pridno je treniral in že v prvi sezoni dosegel prvi zmagi: na Prebačevem in v Varaždinu.
Borut je minulo zimo dobro izkoristi l . S trdim delom si je nabral dovolj moči za letošnjo tekmovalno sezono, v kateri je prekosil samega sebe i*J presenetil tudi najboljše poznavalce kolesarskega športa. Borut je namreč na državnih prvenstvih osvojil kar sedem kolajn — tr i zlate, dve srebrni m prav toliko bronastih. V Subotici je zmagal v cestni vožnji na 82 kilometrov in tudi veliko pripomogel, da je »zlato« osvojila še ekipa kranjskih mlajši? mladincev. Na dirkališčnem prvenstvu v Zagrebu je bi l najboljši na kriteriju. »Srebro« si je privozil v Kobaridu v vožnji na kronometer in v vožnji n 8
čas na dirkališču v Zagrebu. Bronasti kolajni je dobil za posamično vožnjo na 500 metrov na zagrebškem dirkališču in za ekipno vožnjo na 4000 metrov. To je bera, s katero se lahko pohvali le redkokateri kolesar v Jugoslavij i ; Borut pa je za nameček zmagal še na štirih dirkah: v Avstri j i , v Zagrebu za veliko nagrado Metaliacommerce, v Novem mestu in pred kratkim v
Zaprešičih. Največ mu pomeni zmaga na državnem prvenstvu v cestni vožnji v Subotici, najraje se spominja dvodnevne dirke v Novem mestu, kjer se je moral za zmago najbolj potruditi, največje razočaranje pa je dožive na d irk i po kranjskih ulicah v počastitev občinskega praznika. Hotel se j e
izkazati pred domačim občinstvom in pred številnimi prijatelji, k i so g 8
prišli bodrit, pa mu je pred odločilnimi vzponi po Jelenovem klancu počila guma.
Naslednje leto bo prvič nastopil med starejšimi mladinci. Konkurenca bo še močnejša. Težko bo ponoviti letošnje uspehe. »Potrudil se bom. da W se prebil v slovensko reprezentanco, če mi že ne bo uspela uvstitev v najboljše jugoslovansko moštvo,« je povedal Borut in dodal, da bo ta cilj mogo; če uresničiti le s trdim delom in tudi z nekaj športne sreče. Lani je na dir*" v Idriji nevarno padel, si pretresel možgane in tri dni okreval v bolnici; letos je telebnil v sprintu na d i rk i v Dolu. »Mama me ne opozarja zaman, naj se pazim,« se zasmeje skromni in na videz šibki fant, v katerem pa • »skrivajo« moč, vzdržljivost in predvsem veliko, veliko volje.
C. Zap lo tn ik^/
T r ž i č a n i t e k m o v a l i n a k r o s u
Lidija Ambrož (Križe), med člani J j J Bohinc (Križe) in med veterani Meglic (Podljubelj). w|j
Ekipno je zmagala K S PodlJ?^. pred Bistrico, Seničnim, Križam«. žičem-mesto itd. , <
J . Kikel
Šah M r v a r , Kogoj in Škrjanc
Tržič — Zanimanje za redne sečne hitro potezne turnirje, ki J . v Domu Petra Uzarja v Bistrici P Tržiču prireja Šahovsko društvo *
Senično — Telesnokulturna skupnost Tržič in krajevna skupnost Senično sta v Seničnem priredil i peto prvenstvo v krosu za ekipe krajevnih skupnosti in posameznike. Tekmovanje je bilo organizirano v počastitev krajevnih praznikov Križev, Pristave, Sebenj in Seničnega. Proge so bile dolge od 400 do 5000 metrov, teklo pa je 150 tekačev iz devetih krajevnih skupnosti. Najdaljšo progo je najhitreje pretekel Jože Bohinc iz Križev (30 m i nut, 26 sekund) in prejel prehodni pokal krajevne skupnosti Senično.
V cicibanskih kategorijah so bili najhitrejši Anže Lausegar (Bistrica), Su zana Meglic (Senično), Boštjan Ber-gant (Podljubelj), in Nuša Ferl in (Senično). V pionirskih kategorijah so zmagali Fadi l Hamzič (Bistrica), Urška Ude (Bistrica), Jure Rozman (Lom), in Edina Garibovič (Podljubelj). Pr i mladincih in mladinkah sta bila najhitrejša Mitja Vodnjov (Sebenje) in Polona Pesjak (Kovor), med članicami Anica Jerman (Bistrica), med veterankami
prirej žič, je med šahisti vedr veliko tobrskega turnirja se je udele kar 20 tržiških šahistov. Zmagaj J Srečo Mrvar s 17 točkami. Drug] * bil Boris Kogoj s 15 točkami in tji Franc Škrjanc s 14,5 točke.
J . Kikf ]
OK Žilo
ti*
U s p e h L o č a n o v n a r a l l y j u
Na cestah med Ljubljano in Postojno v organizaciji A M D Slovenija avta je bi l tretji rally za republiško prvenstvo »Slovenija avto 85«. Na 147 km dolgem rallvju s petimi hitrostnimi preizkušnjami v skupni dolžini 43 km su« p niso nastopili vsi naši najboljši vozniki, saj imajo nekateri poškodovana vozila, Kuzmičev renault 5 turbo pa pripravljajo za naslednji rally za evropsko prvenstvo. Kl jub temu pa so gledalci lahko uživali v napetih in izenačenih bojih v vseh kategorijah. V kategoriji do 850 cem je prijetno presenetila posadka A M D Škofja Loka Oblak —Prosen, saj je v dokaj močni konkurenci zasedla prvo mesto in so s precejšnjo prednostjo pred posadko
K i ,i$ovec—Senogačiuk Tudi drug sadka A M D Škofja I-oka je vozil* ^ stno. V kategoriji do 1150 cem 8*^M lan in Pintar z jugom 55 osvoj i ' 0 J a mesto z le 42 sekundami 'aostanpJB zmagovalno dvojico Komel—ffvSB Čič (Kompas - Hertz). V skupni t M H tvi je po odstopu Romane *zrneC
tt\o^ H, renault 11 turbo) in Trobca Olimpija, opel aseona 400).dokaj n • čakovano zmagala posadka Val ^ Petarčič (K—H), Furlan in Pint» »^ bila četrta, med A M D pa sta &J p mesto razdelila Kompas— ^et%m škofja Loka. Na sl ik i : tretjeuvf- jjJ posadka Fur lan—Pintar (AMD " Loka) med vožnjo na letošnjem/ j^Ji Saturnus. Tekst in foto: Franci Pe A
Dušan Mravlje v dresu Spartathlona
*i r
Na Spartathlonu
Pravzaprav je naslov napačen, ^orenjec, k i je tekel na enem naj-°°>i nenavadnih in napornih tekov j a svetu, je bi l samo eden — Dušan M r av l j e iz Kranja, Kalamajc kot
pravijo prijatelji. Inženir strojništva v medvoškem Donitu je do * d a J edini Gorenjec, k i si je upal na «k, dolg kar 250 kilometrov. Z njim je v vlogi maserja, trenerja i n še če-^ tudi žena Zdravka in tudi pisec *eh vrstic, k i je vse skupaj le opazoval z velikimi očmi.
Dušan Mravlje'se je teka udeležil 2 e tretjič in kar na začetku povejmo, da je bi l tr ikrat vztrajno drugi. *° pomeni, da ima doma v Stražiš-^ lepo zbirko pokalov in nagrad sa-J 1 0 s Spartathlona. Pridite jo pogle-~ a t . vendar imate malo možnosti, J * bo Dušan doma. Vsak dan namreč preteče 30 kilometrov tja pod Mohor in še kam, ali pa je na kateri p u hra-maratonskih dirk. Ul tra zaje, ker gre za razdalje čez 100 kilometrov! Ko boste sedli v svoj avto, P?8lejte na števec. Ko bo minilo 250 ^lometrov, se spomnite, da je vse "P Pretekel čez drn in strn naš ma-atonec, k i ga v-svetu izredno cenijo n celo bolje poznajo kot mi .
Spartathlon ni od včeraj. To je ki ga je prvi opisal zgodovinar
Jkrodot, dogajal pa naj bi se kakih let pred našim štetjem. V stari
pčiji so Perzijci neprestano straši-j s svojo vojaško močjo in iz ogromnih Aten so zopet kreni l i v»boj Proti njim. Toda stvar ni bila nedelj i , zato so za pomoč zaprosili ne-7^anjo sovražnico Šparto. Ker pa *'efona še ni bilo, teleprinterjev in r^tornobilov tudi ne, je antični ku-n r Feipides pretekel pot do Šparte
J a drugem koncu Grčije na poloto-*^ Peloponezu v enem dnevu in se jpem tudi vrni l . Ta, res fantastičen l ^ s k i posel iz zgodovine je leta HJ2 navdušil tri bivše pilote, An-| l e z e , da so ga.ponovili. Ker pa so J*ng|eži vsaj tako trmasto pobje kot J*ntj e z Gorenjskega, so tudi uspeli. j *k od Aten do Šparte je bi l rojen ^enkrat in od tod do mednarodne jpmovalne prireditve je bi l samo j, 0 rak. Leto kasneje se je začel prvi , P aHathlon — preizkušnja za ljudi, 2 Pretečejo 250 kilometrov brez P r« stanka. . °ušan Mravlje se pri 33 letih in-Jpzivno ukvarja s tekom šele se-J \ m let. No, kljub temu je bil pova-v že na prvi Spartathlon, saj je j.^vropi hitro postal znan, vsi teka
l a sedaj kličejo »Dušan« in po-
znajo njegovo presenetljivo navado, da si med tekom, k i je zares naporen, privošči steklenico (in več) piva!
Torej smo se odpravili v Grčijo in po pravcatih pripetijah letalskega prevoza ponoči tja tudi prispeli. Na vozičku za prtljago smo videli napis, k i nas je spremljal ves čas — Spartathlon. Organizator je poskrbel za vse. Čakali so nas tudi predstavniki naše ambasade — med njimi šofer Tomo, k i je postal pravi prijatelj naše male ekipe. Vse je bilo v redu, le Dušan je dejal, da ga potovanje z zamudami bolj utruja kot pa tek na 250 kilometrov. Nasmehnil sem se, toda kasneje se je to izkazalo za resnico. Skozi nočne Atene smo brzeli kakih 30 kilometrov proč — v olimpijsko vas ob fantastičnem stadionu, k i mu po lepoti zares ni para. To je novi olimpijski stadion kjer svoje mojstrovine pred 80 tisoč gledalci kaže tudi naš Veli-mir Zajec. V olimpijski vasi so nam pokazali zares grofovsko razkošne sobe (v prostornini), tako da sem spal skupaj s še tremi — posteljami. Praznimi, seveda.
Organizatorji so sicer poskrbeli za vse, a se niso preveč trudil i . Zato pa so prav popoprano sestavili prav i la teka. Tekači so se kar malce pritoževali nad rigoroznimi zahtevami, od prepovedi reklam do pomoči spremstva. Da se takoj razumemo — tek je povsem amaterski, tu nagrad ni , so le lepi pokali. Tudi tekači so vsi amaterji, k i si sami plačujejo potovanja ali j im pomagajo letalske družbe kot Dušanu in ženi naš JAT . Med tekači je veliko takih, ki niso premogli niti za pošteno večerjo v Atenah. Ker pa je bila hrana v olimpijski vasi zares odlična so bi l i tekaču vsaj glede tega zadovoljni. .
Teči je začelo 48, med njimi tudi •dve ženski, ki sta lani prišli na cilj. Letos se to natakarici Donni Hud-son iz Z D A ni posrečilo, že pred tekom je potožila Dušanu, s katerim sta v Avstral i j i tekla skupaj, da je nervozna. Mimogrede, na letošnjem teku je bi l kot prej dvakrat, drugi favorit prav Dušan Mravlje. To so drugi tudi odkrito poudarjali. Dušan pa je vedno dejal, da teče na rezultat in ne na uvrstitev. Nervoza pred startom, k i je bil napovedan za naslednji dan zjutraj ob sedmih, je bila pri vseh prisotna; kar čudno se sliši, a je res, da je edino Dušan čisto mirno odšel na ogled Aten.
M . Šubic
P r a z n i č n a
t e k m o v a n j a Križe — V počastitev krajevnega
praznika Križev, Pristave, Sebenj in Seničnega so pripravil i več športnih tekmovanj, na katerih je bi la udeležba zadovoljiva, srečanja pa so mini la v prijateljskem vzdušju. Najboljši so prejeli častna priznanja in diplome.
Na rokometnem .turnirju generacij je zmagala starejša generacija pred mladimi in srednjo generacijo. V malem nogometu so zmagale Se-benje pred Seničnim in Pristavo, na teniškem turnirju dvojic pa je zmagala dvojica M i l an Nadišar — Dušan Jazbec. Na odbojkarskem turnirju sta prvo in drugo mesto zasedla Pristava in Križe, na namiznote-niškem tekmovanju je med ženskami zmagala A n i Ribnikar, med moškimi pa Dragan Manjulov. Najuspešnejši na šahovskem tekmovanju pa so bi l i Srečo Mrvar, Ivan Ravnik in Pavel Loc.
J . K i k e l
Najboljša udeležba doslej
Smučarski tekači že na snegu
H o k e j
**tri Jesenice : Partizan
j
I V 7 i t^ak 8 ' k o l u L Z H l ' s 0 d o s e ž e n i
• V o ° 7 A N I r e z u , t a u - Jeseničani so W ; i J- kola z Vojvodino preložili, %o r u n J s k e gore pa so v Zagrebu N t o i ' V » n d a r P o v s e m zasluženo pre-
W ^° d v eščak, ki je še po drugi |!° Kra V ° d i l s 5 : 2 - N a z a č e t k u tretjine N l j ^iskogorci izenačili in nato po-\ ^ Z a d n j i minuti srečanja, ko je
' S * S ^ a k v ž e l J ' ' d u b l I V / u l t a t v s a J fc^lce 2 a m - e n j a l vratarja s šestim V1 ir» bL V p o l J u * P a s o dosegli še sedmi th f*ip P ° r a / - spremenili v zmago. v JŠivT k o l u n i b i l t ) n a s P o r e d u z a n i "
n t ekem, še najbolj vroče je bilo }l * j k Jer je mariborski Avtoprevoz NJe r a z l i k e izgubil z Bosno. V S j. derbiju so Jeseničani v dvo-H S S L - Mežakljo visoko premagali
SS? g 0 r o s 1 ; i : 4 ' Vodstvo na lestvi-%nQ.° V / , ' l Partizan pred Jesenicami, bSrkn i s t o število točk in eno manj
tekmo, Kranjska gora pa je % 0 na zelo solidnem petem me-
J* <Je J*° v dvorani pod Mežakljo ve-j N | i b i med Jesenicami in beograj-^ t 0 5 , t t r t i l «nom. Moštvo Partizana se jH }„ Zfch> okrepilo, saj v njegovih vr-
u t , v u odlična češkoslovaška
rane, kot se je to zgodilo pred kratk im v Ljubljani, oziroma lahko pride celo do prekinitve tekme in tako bi domače moštvo avtomatično ostalo brez točk. Moštvo Kranjske gore bo gostovalo v Beogradu pri Crveni zvezdi.
Med tekmo so Jeseničani odigrali tudi prvo tekmo v letošnjem pokalu evropskih prvakov. V Durhamu so premagali prvaka Velike Britanije, moštvo Dunhamu s 7:6. Jeseničani so tekmo začeli slabo, saj so domačini po dveh tretjinah igre vodili s 6:4, v zadnji tretjini pa so Jeseničani dosegli tri gole zapored in zasluženo zmagali s 7:6. Povratna tekma bo 24. oktobra v dvorani pod Mežakljo, zmagovalec pa se bo v drugem kolu pomeril s prvakom Švice Davossom.
Rezultati: 7. kolo: Bosna : Partizan 1:8, Medveščak : Kranjska gora 5:7, Crvena zvezda : Cinkarna 8:4, Kompas Olimpija : Avtoprevoz 13:3, 8. Kolo: Kranjska gora : Jesenice 4:13, Kompas Olimpija : Cinkarna 11:3, Vojvodina : Crvena zvezda 1:8, Avtoprevoz : Bosna 4:5, Partizan : Medveščak 13:1. ( —fp)
K R A N J — Smučarski tekači in tekačice se tako kot alpski smučarji in smučarski skakalci vneto pripravljajo na novo smučarsko sezono. Smučarska A mo§ka in ženska reprezentanca sta že imeli prvi trening na snegu. Čar-man, Klemenčič, Kršinar, Grajf, Slaba-nja, Klemenčič, Kerštajn, Raišp in K u -stec ter ženske Mlakarjeva, Bertonce-ljeva, Smrekarjeva, Beštrova in Kovačeva so imeli prvi stik s snegom že septembra v Piztallu v Avstri j i in v Crans Montani v Švici.
Pod vodstvom Jožeta Raišpa, zveznega trenerja za moško A reprezentanco, in Janeza Mlakarja, k i trenira žensko, so vsi na tretjem snežnem treningu v Ramsau v Avstri j i . Razmere za trening na višini tr i tisoč metrov so dokaj ugodne, čeprav je v zadnjih dneh zapadlo nekaj novega snega. Vs i lahko povsem izpolnjujejo načrt dela, k i temelji predvsem na izboljšavi tehnike smučarskega teka. Na srečo v Ramsau ni poškodb in obolenj. Po tem treningu se bodo 18. oktobra s snegom ponovno srečali za devet dni v Ramsau. Na treningu se j im bodo pridružili tudi mladinci in mladinke, k i j ih v novi sezoni čaka nastop na svetovnem prvenstvu. Naši smučarski tekači bodo do prvih tekem trenirali na snegu. Še največ pa pričakujejo od novembrskega treninga v Skandinavij i . Tudi člansko žensko in moško reprezentanco v novi sezoni čakajo pomembni nastopi v svetovnem pokalu in na mednarodnih tekmah. Tekma svetovnega pokala bo tudi februarja v Bohinju.
Pomembno delo na treningu na plastičnih skakalnicah in skakalnicah z ledeno smučino so opravili tudi smu-
* carski skakalci, k i imajo sedaj na Malem Lošinju rekreacijsko vadbo. Vs i naši najboljši skakalci bodo imeli prvi trening na 30-metrski snežni skakalni-
/ ci v Dachsteinu v Avstri j i . O pripravah naših biatloncev se ne ve dosti, saj so priprave prepustili posameznim republikam, kasneje bodo sestavili reprezentanco za skupen trening in prve tekme; potem bodo odločili o nadaljnjem delu. Med mladimi je vedno več zanimanja za biatlon, čeprav je trening izredno zahteven.
" -dh
Tržič — Tržiški jesenski kros je privabil rekordno število tekačev in tekačic, kar ni presenetljivo, če vemo, da je bilo to tekmovanje izbirno za sestavo reprezentance, k i bo branila barve Tržiča na jesenskem krosu Dela v Novem mestu. Se posebej vzpodbudno je to, da je med skoraj 300-tekači in tekačicami nastopilo kar devet članov, kar se n i zgodilo še nikol i doslej. Tudi sicer so bile starejše kategorije solidno zastopane.
Tekmovalci in tekmovalke so se mer i l i na terenih za osnovno šolo Kokr-škega odreda v Križah, jesensko prvenstvo v krosu pa so organizirali člani Odbora za rekreacijo pr i T K S , Atletske sekcije T V D Partizan Tržič in ŠŠD Ko-krški odred.
Najboljši po posameznih kategorijah so bi l i : cicibani 77—78): 1. Grega Ribič (Storžič), 2. Aleš Jazbec, 3. Roman Per-ko, 4. Primož Perne (vsi Polet), 5. Franci Soklič (Storžič); cicibanke 77—78): 1. T ina Jerkič (SK Tržič), 2. Tej a Tavčar (Polet), 3. Tanja Perko (Storžič), 4. Bojana Belak, 5. Fadi la Hamzič (obe Polet); cicibani 75—76): 1. Anže Re-ner, 2. Florjan Jordan (K. odred), 3. Blaž Belhar (Storžič), 4. Boštjan Ber-gant (Storžič), 5. Aljoša Krohne (K. odred); cicibanke (1975—76): 1. Špela Jančič, 2. Petra Jurjevčič (obe Polet), 2. Urška Eržen (K. odred), 4. Janja Perne (Polet), 5. Simona Fer l in (K. odred); ml. pionirji 73—74): 1. Fadi l Hamzič, 2. Izidor Jerman, 3. Andraž Koren, 4. Nedžad Ibradžič, 5. Boštjan Praprotnik (Polet); m l . pionirke 73-74) : 1. Urška Ude, 2. Danica Mlinaric, 3. Simona Božnar, 4. Damjana Mlinaric (vse Polet), 5. Barbara Nikolič (K. odred); ml. pionirji 72): 1. Aleš Koder (K. odred), 2. Davorin Perne (Storžič), 3. Mati ja Koren (Polet), 4. Dragan Som (Storžič), 5. Vil jem Dolžan (K. odred); ml. pionirke 72): 1. Edina Garibovič, 2. Tanja Dežman, 3. Barbara Verbič, 4. Urške Rožič, 5. Mateja Špik (vse Polet); st. pionirji 1. Juri j Rozman (Storžič), 2. Grega Janškovec (K. odred), 3.
5,HJ2 t e r b r » t e Ix>movšek, Vidmar >.lt)(.,,,<' Partizan ima tako dvr odli
^ i ' r ' treja pa po znanju precej Mtii Velik izbor kvalitetnih igral tu Da kondicijska pnpravlje-\ . s , ' i gla\ n i idut;i
\V°dstvo kluba prosi vse navi-CSr« ° P " * 1 ' bodrit svoje moštvo i k ^ , / ' 0 p o d Mežakljo, naj navijajo u t a , , n naj ne mečejo predmetvo
^ 1 k ' m v n a s P r o t m ' m primeru a hko zahteval izpraznitev dvo-
iAJstvica: 1. Partizan 2. Jesenice 3. Kompas
Olimpija 4. Crvena
/ve/da 5. Kranjska
gora 6. Bosna 7. Cinkarna
Vojvodina
0 1 0 0
8 (i 0 2
8 6 0 2
8 4 1 3 8 3 1 4 8 2 1 r> 7 1 1 5
9. Medveščak 8 1 0 7 10. Avtoprevoz 8 0 0 8
78:13 14 74:17 14
73:27 12
52:24 12
45:51 9 34:48 7 31*4 5 24:64 3 25:76 2 10:70 0
Evropski hokejski pokal J e s e n i č a n i
u s p e š n i
v A n g l i j i
NEVVCASTLK - V tem mestu je bilo prvo kolo pokala za evropski hokejski pokal. Jugoslovanski državni prvak Jesenice se je v prvem kolu pomeril z angleškim državnim prvakom Duhanom. Jeseničani so bili na prvem gostovanju v Angliji uspešni, saj so moštvo Duhana premagali z 7:6. Izid srečanja: Duhan : Jesenice 6:7 (3:1, 3:3, 0:3).
Angleški državni prvak je okrepljen z igralci iz Kanade in je v prvih dveh tretjinah igral precej ostro. S tako igro je hotel Jeseničane prisi l it i , da bi j im odgovarjali z enakimi ostrimi dvoboji. Toda Jeseničani niso nasedli. Igrali so tako, kot znajo in na koncu slavili . Njiho va igra je bila zrela in tehnično do vršena. Čeprav so Angleži vodili vse do zadnje tretjine, je bilo to premalo, da bi premagali Jeseničane. Leti so v zadnji tretjini nadoknadili zamujeno in gostitelja premagali.
Povratno srečanje bo 24. oktobra na Jesenicah in skupni zmagovalec s«> bo v drugem kolu pomeril s prvakom Švice Davossom.
-dh
Izlet v neznano Kranj — Planinsko društvo Kranj
vabi v soboto, 19. oktobra, na izlet v neznano. Odhod avtobusa bo ob 7. ur i izpred hotela Creina, za izlet pa morajo imeti udeleženci planinsko opremo in veljaven potni list. Prijave z vplačilom 700 dinarjev sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu.
Vojko Lapajna (Polet), 4. Bojan Bida, 5. Marko Tadl (oba Storžič); st. pionirke 71) : 1. Andreja Grašič (K. odred), 2. Jana Ahačič (Storžič), 3. Ramiza Hamzič, 4. Rosana Golmajer, 5. Saša Meglic (vse polet); st. pionirji 70): 1. Andrej Fijavž (Bistrica), 2. Matej Flor-jančič, 3. Janez Hladnik (oba Tržič), 4. Damjan Pavl in (Senično); ml. mladinci
69-68): 1. Janez Šmid (Tržič), 2. Flo-rijan Požun (Leše), 3. Mit ja Vodnjov (Križe), 4. Peter Klofutar (Bistrica), 5. M i h a Teran (9lt Tržič); ml. mladinke
69): 1. Slavi Roblek (Peko —Obutev II); st. mladinci 66—67): 1. Uroš Mar-kič (SK Tržič), 2. Slavko Pesjak (Ko-vor), 3. Jože Gabor (ZLIT), 4. Boštjan Uzar (SK Tržič); st. mladinke
76—68): Polona Pesjak (Kovor), 2. Mar i ja Petrinec (Žiganja vas), 3. Helena Govekar, 4. Darja Govekar (obe Podljubelj); članice 1. A n a Jerman ( W O Tončke Mokorelove); veteranke: 1. Sonja Sajovic (BPT — Konfekcija), 2. Majda Pesjak (SGP); člani: 1. Jože Bohinc (Peko — Orodjarna), 2. M i l an Rozman (GG Tržič), 3. Darko Lausegar (Peko — Mreža), 4. Matej Jazbec (Se-benje), 5. Drago Srečnik (OPT); veterani »A«: 1. Jože Meglic (Podljubelj), 2. Franc Dobre (Križe), 3. Janez Ambrož, 4. Stane Valjavec (oba Peko DSSS); veterani »B«: 1. Ludvik Soklič (Slap); ekipe ŠŠD: 1. Polet 120, 2 . - 3 . Storžič in Ko krški odred 90 točk.
J . K i k e l
Tenis O d l i č n a u d e l e ž b a
Tržič — Zanimanje za tenis narašča tudi v tržiški občini. Ta športna panoga je še posebno množična po zgraditvi teniških igrišč v Križah. Potrdilo množičnosti je tudi zadnje občinsko teniško prvenstvo, na katerem je igralo kar 70 igralcev.
Med članicami je zmagala Mi l ena K ik e l , k i je v finalu premagala Karmen Grum. Pr i pionirjih je bil najboljši Jože Jazbec. V finalu je premagal Uroša Japlja.
Člani so bi l i razdeljeni v tri starostne skupine. V skupini nad 45 let je zmagal Pavel Kra l j pred Franci jem Stritihom in Ivanom Kaplom, v skupin i od 35 do 45 let so bi l i najuspešnejši Dušan Jazbec. Relja Dragutinovič in Štefan Jakšič, najostrejši boji pa so bili v skupini do 35 let, kjer je slavil M i lan Nadišar pred Matejem Jazbecem in Jožetom Jazbecem.
J . K i k e l
Veliko zanimanje za razstavo gob - Gobarska družina Kranj, ki beleži že 15-letnico obstoja, je tudi na letošnjem mednarodnem sejmu stanovanjske opreme pripravila zanimivo razstavo gob. Kar okrog 350 vrst jih jim je uspelo zbrati kljub veliki suši. Zanimanje za razstavo je zelo veliko. Še posebej priporočajo, da si jo ogledajo učenci in dijaki. Razstava bo odprta do četrtka. — A. Z. — Foto: F. Perdan
Cojzovo kočo bodo razširili — Če kočo na Kamniškem sedlu pogledaš od zgoraj, iz ptičje perspektive, izgleda kot velik avion, da ji pravijo kar DC-9, Cojzova koča na Kokrškem sedlu pa je ozka in visoka, zato z višine spominja na transformator. Sploh se planinci v Cojzovi koči že dolgo čutijo utesnjene. Kuhinja je premajhna, shramba prav tako, ležišč je premalo, stranišča že dolgo ne ustrezajo več, nove greznice potrebujejo. Zato so se v kamniškem planinskem društvu odločili, da bodo kočo razširili. Temelje za prizidek so naredili že to poletje, prihodnje leto bo pa tu pravo gradbišče. A ne se bati, koča bo ves čas odprta. Zdaj ima koča 84 ležišč, po novem jih bo imela pa 150. — Foto: D. Dolenc
G L A S 12. STRAN OGLASI IN OBVESTILA
Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o. OBRATNA AMBULANTA ŽELEZARNE JESENICE b. o.
Delavski svet temeljne organizacije razpisuje ponovno imenovanje
individualnega poslovodnega organa — direktorja temeljne organizacije za mandatno obdobje 4 let.
Kandidat i morajo poleg splošnih pogojev, k i j ih določa zakon, in pogojev, k i j i h d o * c a družbeni dogovor o izvajanju kadrovske politike v občini Jesenice, izpolnjevati še naslednje: — končana medicinska fakulteta z opravljenim specialisti
čnim izpitom s področja splošne medicine al i medicine dela, prometa in športa al i končana medicinska fakulteta — splošna ali stomatološka smer z opravljenim strokovnim izpitom,
— najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki.
Kandidat i naj prijave z dokazih o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: O Z G — tozd Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Cesta železarjev 30, z oznako »razpis za IPO.« Kandidat i bodo o imenovanju obveščeni v 30 dneh po poteku roka za sprejemanje prijav.
V O D N O G O S P O D A R S K O P O D J E T J E K R A N J Komisija za delovna razmerja ponovno oglaša prosta dela oz. naloge
V O D E N J E SLUŽBE V A R S T V A PRI D E L U
Kandidat i morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovn im časom izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo dokončano višjo tehniško varnostno šolo, — strokovni izpit iz varstva pr i delu, — 5 let delovnih izkušenj, — 3-mesečno poskusno delo.
Kandidat i naj pošljejo pisne prijave s priloženim življenjepisom, dokazilom o strokovnosti ter potrdilom o stalnem bivališču na naslov najkasneje v 8 dneh po objavi. Prošenj brez zahtevanih dokazil komisija za delovna razmerja ne bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo kandidati pisno obveščeni o izbir i najkasneje v roku 40 dni.
p= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj
Z A V A R O V A L N A S K U P N O S T T R I G L A V
Razpisna komisija pr i Izvršilnem odboru Zbora delegatov Gorenjske območne skupnosti Kranj razpisuje naslednja prosta dela in naloge, na katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti in sicer:
L V O D E N J E S E K T O R J A ZA I Z V A J A N J E Z A V A R O V A N J 2. V O D E N J E S E K T O R J A F INANC, RAČUNOVODSTVA
IN I N F O R M A T I K E 3. V O D E N J E S E K T O R J A ZA S A M O U P R A V N O
ORGANIZ IRANOST IN K A D R E
Na razpisana dela in naloge bodo delavci imenovani za dobo 4 let. Za opravljanje razpisanih del in nalog so lahko imenovane osebe, k i poleg splošnih pogojev izpolnjujejo še naslednje posebne pogoje: a) pod 1. in 2., da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo
ekonomske smeri pod 3., da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo pravne smeri,
b) da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, c) da izpolnjujejo pogoje, k i j ih določa Družbeni dogovor o
kadrovski polit iki občine Kranj .
Kandidat i za opravljanje razpisanih del in nalog naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih razpisn ih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj , Oldham-ska c. 2 — razpisna komisija za imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo.
O opravljeni izbir i bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
KOVINAR JESENICE
Komunalno podjetje KOVINAR J E S E N I C E
tozd Komunalne službe oddaja v najem neopremljene poslovne prostore v pokopališkem objektu ob pokopališču na Blejski Dobravi v velikosti:
73 kv. m. za BIFE, 27,50 kv. m. za CVETLIČARNO in 27,50 kv. m. za SVECARNO.
Informacije dobite na gornjem naslovu oziroma po telefonu (064) 81-850.
I N T E G R A L DO S A P L J U B L J A N A , TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem J E S E N I C E
Komisi ja za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. A V T O L I C A R J A Pogoji: — K V ali P K avtoličar, 1 leto delovnih izkušenj. 2. S P R E V O D N I K A Pogoji: — dokončana osemletka, znanje slovenskega jezika. Izbrani kandidati bodo skleni l i delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazil i o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Integral, TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67. Kandidate bomo o izbir i obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav.
SŽ V E R I G A L E S C E
Komisija za delovna razmerja T O Z D Vzdrževanje objavlja prosta dela in naloge T E S A R J A Pogoji: K V tesar
Kandidati naj dajo pisne prijave v 10 dneh po objavi na naslov SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba, Lesce, Alpska 43. Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka.
S R E D N J A L E S A R S K A ŠOLA ŠKOFJA L O K A
Komisi ja za delovna razmerja razpisuje dela in naloge
UČITELJA F I Z I K E IN M A T E M A T I K E Pogoj: — visoka izobrazba smeri f iz ika in matematika.
Delovno razmerje sklepamo za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke, k i je na porodniškem dopustu. Nastop dela 1. novembra 1985. Kandidat i naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: Srednja lesarska šola Škofja Loka, Kidričeva 59, komisija za M D R .
(M) E N G I N E E R I N G K R A N J , p. o. Šuceva 23
Komisi ja za delovna razmerja vabi k sodelovanju V O D I L N E G A T E H N O L O G A Pogoji: — visoka ali višja izobrazba kemijsko-tehnološke
smeri, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj, — trimesečno poskusno delo, — pasivno znanje enega tujega jezika.
Ponudbe naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. O izbir i bomo kandidate obvestili v 14 dneh po objavi.
lesna industrija 64260 bted. tjufatjamka c 32
telefon: 064 77661 4 * l i p b l e d
LAHKO GRADIŠ.ČE IMAŠ VSE PRI ROKI • vrata*obloge«opažne plošče »pohištvo*
ALPETOUR A L P E T O U R ŠKOFJA L O K A
Delovna skupnost skupnih služb objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela in naloge S A M O S T O J N E G A R E F E R E N T A ZA GRADBENIŠTVO Pogoji: — srednja gradbena šola in 6 mesecev delov
nih izkušenj, delo je tudi na terenu, — poskusno delo dva meseca •
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 60 dni po izteku prijavnega roka.
TOREK, 15. OKTOBRAjji
SKUPŠČINA OBČINE R A D O V L J I C A
R A Z G L A S O J A V N I DRAŽBI najdenih in odpisanih predmetov
ki bo v četrtek, 17. oktobra 1985, ob 13. uri pred kinodvora»°v
Radovljici, Gorenjska cesta 19.
Na javni dražbi bomo prodajali več moških, ženskih in po^j koles, ročne ure, računske kalkulatorje, nekaj telefonski11
aparatov, fotokopirni stroj Nashua Copvgraph 240, kolo z torjem, osebni avto zastava 750, letnik 1977 in še druge mete.
Če bo slabo vreme, bo javna dražba teden dni kasneje, 24. ok' tobra 1985.
Upravni organi in strokovne službe OBČINE K R A N J
razpisujejo dela in naloge
POMOČNIKA S E K R E T A R J A IN S A M O S T O J N E G A SVETOVALCA v sekretariatu za finance
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni in družbenhni govori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje-— visoka izobrazba ekonomske smeri , — pet let delovnih izkušenj^ — trimesečno poskusno delo.
Kandidat i za imenovana dela in naloge morajo imeti P° z|^ ven odnos do samoupravljanja, socialistične ureditve in s™ štovanja zakonitosti. ^ Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerj e
nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati , k i izpolnjujejo pogoje za zasedbo razpisanih dej^ nalog, naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju r a Z P, l S s n e pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj , spl° službe — kadrovska služba, Kranj , Trg revolucije 1. O izbir i bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh P končanem zbiranju prijav.
KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ, n. sol. o. Kranj, M. Vadnova 1 TOZD OBRT, b. o.
objavlja prosta dela in naloge
V O D J E P E TAPETNIŠTVO -NOTRANJA O P R E M A
ali
SŽ V E R I G A L E S C E
Komisi ja za delovna razmerja delovne skupnosti s l
služb objavlja prosta dela in naloge K E M I J S K E G A T E H N I K A Pogoji: — dokončana tehnična šola — kemija,
— sprejmemo tudi pripravnika. ... Delovno razmerje sklenemo za določen čas — za čas P r , P ništva oziroma za 6 mesecev. ^ Kandidati naj dajo pisne prijave v 10 dneh po objavi n 9
slov SŽ Veriga Lesce, kadrovska služba, Lesce, Alpska * ' Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega r °
Pogoj: — srednja strokovna izobrazba lesne, tapetniške oblikovalne smeri ter tri leta delovnih izkušen]
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s poskusnim lom tri mesece.
Kandidati za zgoraj navedena dela in haloge naj pošljejo vf£ ge na naslov K O G P Kranj , Komisi ja za delovna razme TOZD Obrt, Kranj , Ul ica M . Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni po objavi oglasa.
K R A J E V N A S K U P N O S T K R A N J S K A G O R A Na podlagi 56. člena Statuta krajevne skupnosti svet krajema skupnosti Kranjska gora po sklepu z dne 30. septembra ponovno razpisuje prosta dela in naloge
T A J N I K A K R A J E V N E SKUPNOSTI
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kand* izpolnjevati še naslednje pogoje: ^ e
— višja ali srednja izobrazba ekonomske ali sorodne sfl ter 2 leti oziroma 4 leta delovnih izkušenj,
— znanje strojepisja, ^ — imeti mora organizacijske sposobnosti in moralnopo*1
ter osebne vrline.
Izbrani kandidat bo izbran za 4 leta in je po poteku te lahko ponovno imenovan. ftjljti Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o i zpo ln j^ eJi pogojev ter z navedbo o družbenopolitični aktivnosti v 8 -po objavi razpisa na naslov: svet krajevne skupnosti **• ska gora, Borovška 81.
O G L A S I IN O B V E S T I L A 13. STRAN ® M M § S W S S l £ <
F E R D I N A N D
LAHKI IN MEHKI MODELI ZA HLADNE DNI S POLIURETANSKIMI PODPLATI IN TOPLO PODLOGO
[ŽIVILA CENJENE KUPCE
OBVEŠČAMO, D A JE OD 11. OKTOBRA 1985 DALJE PONOVNO ODPRTA
PRODAJALNA AGRARIA
V PREŠERNOVI ULICI V KRANJU.
V ADAPTIRANIH PROSTORIH V A M NUDIMO ^ L O T N O PONUDBO SVEŽEGA S A D J A IN ZELENJAVE, KONZERVIRANO BLAGO IN
OZIMNICO.
VSE ZA DOM IN DRUŽINO o d 14. d o 24. o k t o b r a
T ^ T L J U B L J A N A , ŠKOFJA LOKA, CERKNO, KOČEVJE, TITOVO VELENJE, ^ 1 SLOVENJ GRADEC, RAVNE NA KOROŠKEM, ŽALEC, LEVEČ
V.
DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE
£3 LIPA POHIŠTVO
S A L O N V K R A N J U V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem
UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - U G O D N O - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO
kovinotehna KOVINOTEHNA BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
v 9 m v t e m č a s u n u d i p o i z r e d n o u g o d n i h c e n a h r a * n e t i p e p r a l n i h s t r o j e v t e r š t e d i l n i k o v P o t o v a r n i š k o z n i ž a n i h c e n a h .
P r i p o r o č a m o n a k u p t e r m o a k u m u l a c i j s k i h p e č i , t r a j n o ž a r n i h š t e d i l n i k o v , k a l o r i f e r j e v t e r p o d o b n i h o g r e v a l n i h t e l e s .
P o s e b e j p a š e r a d i a t o r j e v JUGOTERM.
Blagovnica je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure.
55!0-— UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - U G O D N O - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO - UGODNO
G L A S 14. STRAN. OBVESTILA — OGLASI TOREK, 15. OKTOBRA
alples industrija pohištva Železniki
Želite sodobno in lepo pohištvo, želite sestavljivo pohištvo za opremo vseh bivalnih prostorov?
Kulturna skupnost Kranj
Svet za razvoj objavlja razpis za velike in male Prešernove plakete, ki jih podeljujejo kulturnih skupinam in kulturnim delavcem na področju ljubiteljske dejavnosti za posebne zasluge P r l
razvoju ljubiteljske kulture v občini Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organiz^ cijske dosežke na kulturnem področju. Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo OD" činska konferenca SZDL, umetniška in kulturna društva, Zveza kulturnih organizacij Kram * e
organizacije združenega dela, ki na območju Kranja opravljajo kulturno dejavnost.
Predlogi z obrazložitvijo morajo prispeti na Svet za razvoj pri Kulturni skupnosti Kranj najkasneje* do 15. novembra 1985 na naslov: KULTURNA SKUPNOST KRANJ, Trg revolucije 1
Naši proizvodi so vam na voljo tudi v vseh trgovinah s pohištvom in v našem salonu v Železnikih, kjer vam nudimo strokovni nasvet
arhitekta ter brezplačno dostavo in montažo na dom.
poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj p. o.
PPC G O R E N J S K I S E J E M K R A N J , p. o. objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE - K U R I R K E Pogoji: — dokončana osnovna šola,
zaželen je vozniški izpit B kategorije.
Delo je za nedoločen čas, poskusni rok traja 2 meseca. OD po pravi lniku.
Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: PPC Gorenjski sejem Kranj , Kranj , Stara cesta 25. O izbir i bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri .
Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska,
TOZD Komercialni servis, Kranj M e r c a t o r
SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.. 26-371
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni mater ia l :
— stavbno pohištvo INLES — OKNA INOVAK, KOMBIVAK,
— parket in lesne obloge, — cement, hidrirano apno, — SCHIEDEL - YU dimnik, — modularno in ostalo opeko, — strešno opeko, salonit plošče, — kombi plošče, tervol, stiropor, — betonske mreže in ostalo železo, — betonske mešalce, — ostali gradbeni material.
Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro pelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju ih nazaj!
Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju od 11. do 17.10.1985
Se priporočamo!
SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA, p. o. KRANJ
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja za nedoločen čas dela in naloge
— 2 SNAŽILK
Pogoj: — nedokončana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj
Poskusno delo en mesec. Kandidatke naj pošljejo prijave na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj , Staneta Žagarja 33.
Pluta. V vaš dom bo prinesla toplino in domačnost. Je kvalitetna in obstojna, obenem služi kot odličen toplotni in zvočni izolator. Lakirana je uporabna za vsak prostor.
In če se želite naučiti polaganja, pridite na prikaz, ki bo v petek, 18. oktobra, med 10. in 12. uro dopoldne in 16. in 18. uro popoldne v Blagovnici Kranj.
•STRJJJ Blagovnica Kranj
S G P T E H N I K I K S T c J « * *
S GP T E H N I K Š K O F J A L O K A T O Z D Gradbeništvo
Objavlja proste delovne naloge:
1. K V K L E P A R J A
Pogoji. — KV klepar in 1 leto delovnih izkušenj ali KV delavec kovinske stroke z željo za priučitev kleparstva
2. 2 K V STROJNA KLJUČAVNIČARJA
Pogoji: — KV strojni ključavničar in 1 leto delovnih izkušenj
TOZD Komunalne dejavnosti objavlja proste delovne naloge:
L KV VODOVODNI INSTALATER
Pogoji. — K V vodovodni instalater in 1 leto delovnih izkušenj ali K V delavec kovinske stroke z željo za priučitev vodoinstalaterske stroke
Prednost imajo kandidati iz bližnje okolice Škofje Loke.
Za vse delovne naloge je določeno dvomesečno poskusno u ( , i u .
Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru.
Prošnje z dokazili o izobrazbi sprejema S G P Tehnik Škofja Loka, Kadrovska služba, 15 dni po objavi.
Morebitne informacij** lahko kandidati dobe osebno ali po telefonu 064-60-371, kadrovska služba.
P O D J E T J E ZA PTT P R O M E T K R A N J
Obvešča uporabnike telefonskih storitev, da bo zaradi r e ° r A j nizacije in izboljšanja storitev službe informacij 12. 1985 prevzelo posredovanje naslednjih storitev PODJE* ZA PTT P R O M E T L J U B L J A N A .
Tel. št. 900: prijava medkrajevnih pogovorov Tel. št. 901: prijava mednarodnih pogovorov Tel. št. 904: prijava pogovorov z obvestilom ali pozivnico
splošne informacije športne informacije informacije o telefonskih naročnikih z obmocj SRS . $ informacije o telefonskih naročnikih iz orw> območij SFRJ
Uporabniki navedenih storitev iz območja omrežne s H u ^ a Kranj izbirajo telefonske številke brez prejšnjega i zbiram karakteristične številke omrežne skupine 061 Ljubljana-
Tel. št. 981: Tel. št. 984: Tel. št. 988:
Tel. št. 989:
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisi ja za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela naloge:
1. O R G A N I Z I R A N J E IN P R O G R A M I R A N J E PROJ O B D E L A V — zelo zahtevno
Za uspešno opravljanje del se zahteva: .^e, — višja strokovna izobrazba organizacijsko-računaim
ekonomske ali tehnične smeri, . cjji — 4 leta delovnih izkušenj na programiranju in organih
AOP, — tečaji za organizatorje AOP, — znanje programskega jezika PL/1, Cobol ali Assemblef' — znanje tujega jezika, — organizacijske sposobnosti, — uspešno opravljen psihološki test (IBM), — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo.
Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek k o m b ' ^ . P lanika Kranj , Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. O i z l? i r.! i t ev do kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za v»oJ
prijav.
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE IJUBLJANA, Mestni trg 26 Splošno kadrovski sektor
Komisi ja za medsebojna razmerja delavcev objavlja P f
dela in naloge
PRODAJALCEV V (dva delavca) v knjigarni v Kranju Bledu n V . i*11
Pogoji: srednja šola trgovinske ali družboslovne smeri l V. stopnja)
Dela in naloge razpisujemo zu nedoločen čas. Poskusno traja en mesec.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju ™ jev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: AAe$' DRŽAVNA ZALOŽBA S L O V E N I J E , Kadrovski ooo^r Ljubljana, Mestni trg 26 ali pa neposredno v knjigarno nju, Prešernova 2, oz. na Bledu, Cesta svobode 3. ^
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 d n e
opravljeni izbiri .
TOREK, 15. OKTOBRA 1985 MALI OGLASI. O B ^ T H A . OSMRTNICE KRONIKA .15. STRAN © © S B U S M S I 1
NESREČE Eksplozija v zabojniku
^MRL V BOLNIŠNICI
Štefanja gora — V soboto, ^•oktobra, je v ljubljanskem Khničnem centru za posledic i prometne nesreče umrl ^-letni Štefan Cimžar s Štet j e gore. Ponesrečil se je ^nulo nedeljo, 6. oktobra, ko ?.e i« z motornim kolesom pe-'ftl od spodnje postaje žičnice ^ Krvavec proti domu. V JJ^ku je zapeljal s ceste in tr-r v lato kozolca, nato pa še v °*k»nski steber. Po nezgodi so |k domači odpeljali domov, "Jslednjega dne pa v kranjski ^favstveni dom, kjer so po-Ijjsrečenca poslali v Ljublja-
^ U A L PO LEVI
Jegunje pri Tržiču — Voz-osebnega avtomobila Av-
Jj^ Bukovec, star 54 let, do-iz Begunj, je v soboto,
£ oktobra, peljal iz Tržiča v ^Sunje. P red križiščem je vo-r 1 Po levi, tedaj pa m u je nasi t i pripeljal voznik motorne-
1 g kolesa Bor i s Zavr l , star J5
l e t , iz Tržiča. Voz i l i sta čel-^ trčili, motorist je padel i n
i! J^udo ran i l . Odpel ja l i so ga v jf^niško bolnišnico. Za B u -
so miličniki odredi l i l^izkus
MALI OGLASI tek27-960 c e s t a 1 L A t e
GOLF JGL, letnik 1982 prodam. Telefon 45-263
oktober, 13370
DPIPIDITVIT
Poljane nad Škofjo Loko — V T e r m i k i n e m tozdu v Poljanah se je v petek, 11. oktobra, ponesrečil 34-letni M a r t i n J - T ==• Knape l j s Srednjega Brda pri a p a i a i l j l l T O H Škofji L o k i . Delavec je čistil zabojnike za prevoz smole. K o je vr ta l z v r ta ln im strojem, je v zabo jn iku nenadoma eksplodiralo, vne l se je aceton, s ka t e r im je čistil, nato pa še K n a -pljeva delovna obleka. Delavca, k i je utrpel opekl ine 2. stopnje, so odpeljali v K l i n i čni center v Ljubljano.
z alkotestom.
^ K T O R SE JE PREVRNIL
upnica — N a gozdni cesti ? Jelovici, med Spodnjo L ip -
v ? u n o d c e P ° m z a Talež, se je .soboto, 12. oktobra, ponesre-
traktorist A leksander Roš, l i r . 2 7 iet, doma iz Radovlj ice.
i ^ J e peljal od L ipnice prot i del U ' s e J e n a preglednom J * 1 ceste srečal z osebnim av-s^°bilom. Po srečanju je Roš to a k t ° r j em zapeljal preveč j e
r°b ceste, udr la se je neutr-Pte °ankina i n traktor se je
' ^aT^ 1 p o s t rmin i . M e d pre-^ a n j e m je Roš skočil s ^ o r j a in s i z lomi l nogo.
Traktorski priključek zadel delavca
Šenčur — Dušan Lukić iz K r a n j a je v petek, 11. oktobra, voz i l t raktor po dvorišču KŽK v Šenčurju. N a traktor ju je ime l priključen t raktorsk i v i l i čar. M e d vožnjo s prazn im pr i ključkom se je pre lomi l h i dravlični c i l inder za nagib dvigala v i l i c . Ves priključek, težak več kot sto ki logramov, je padel na t la, p r i tem pa zadel mimoidočega delavca Valent i na Smole ja , starega 17 let, dom a z Luž.
Otroška igra zanetila požar
Podljubelj — V Podljubelj u je v petek, 11. oktobra, začelo goreti n a podstrehi garaže Stan is lava Nemca. Ogenj je zanet i l 5-letni otrok z iskro, k i je nastala, ko je drgni l dva kres i lna kamna . Požar so pogasi l i domači s pomočjo sovaš-čanov. Večje škode n i bilo.
Prodam star ŠIVALNI STROJ sin-ger. Tel.: 65-195 13323
Nujno prodam ZVOČNIKE PIONEER
HPM-40 (2 x 80W), Kalan, Planina 16, tel.: 26-729 13324
Prodam GLASBENI CENTER tensai compo 5, z deklaracijo. Korenjak, Pre-doslje 100/A 13325
Poceni prodam rabljen SORTIRNIK krompirja. Čežnjevk 12, Cerklje 13326
Prodam GLASBENI CENTER gore-nje. Šenčur, Partizanska 45, tel. 41-038
13374 Prodam TROSILEC hlevskega gno
ja, nosilnost 1500 kg, prirejen za traktor TV in pasqvali. Miha Kosmač, Do-vje 16, Mojstrana 13375
gradbeni mal. Prodam NAPUŠČ in stenske OBLO
GE, širine 9 cm. Volča 3, Poljane, tel. 65-042 13298
Prodam 1 tono CEMENTA, po 19 din za kg. Dolenja vas 34, Selca 13350
Prodam novomeški STREŠNIK s po-sipom, sive barve, nov, približno 180 kosov, 10 ceneje. Anton Prezelj, Otoki 26, Železniki 13351
Prodam dve novi OKNI Jelovica, z roletami, 140x120 in VRATA z nad-svetlobo, lužen hrast. Trampuž, Tem-niška 26, Naklo 13352
Prodam AUDI 80, 1973, v odličnem stanju. Trampuž, Temniška 26, Naklo
13371
Prodam VVARTBURG caravan, letnik 1979. Zaplotnik, Letence št. 15 Gol-jTik 13333
Prodam TOMOS APN 4 in KOLO rog-sprint. Jezerska 26, Kranj 13334
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Metod Zorman, Krvavška 9, Vodice nad Ljubljano 13335
rtan.oprema Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK
gorenje, na trda goriva. Škoberne, Smledniška 60, Kranj 13343
Ugodno prodam OTROŠKO POSTELJICO. Grujičič, Planina 7, Kranj 13344
Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO POSTEUICO. Pintar, Planina 21, Kranj 13345
Poceni prodam FOTELJE. Telefon 23 723 13346
Ugodno prodam PEC in ŠTEDILNIK kuppersbusch ter PEČ za etažno centralno TVT central 17 K. Radovljica, tel. 75-501 13347
Prodam KUHINJSKO OMARO svea, z vgrajenim hladilnikom ter GARDEROBNO OMARO. Ogled po 16. uri. Radovljica, Cankarjeva 12, stanovanje 3 13348
Ugodno prodam 3 kW termoakumu-~"C. Telefon 50-361 dopoldan
MISS TOPLES SHOW v DISCU KOBRA v Kranju, v SREDO, 16.10., ob 22. 30. GOST - DISCO MARATONEC Milan KABIĆ 13207
GOSTIŠČE »DRAGA« v Begunjah prireja vsako SOBOTO zabavo s PLESOM, od 20. do 24. ure. Igra harmoni kaš Andrej PIVK VABLJENI! 13208
PLESNI KROŽEK za otroke in PLE-SNI TEČAJ za ODRASLE v Radovljici EŠC organizira v Delavski univerzi, Linhartov trg 1 (graščina) PLESNE TEČAJE s pričetkom v PETEK, 18.10. 1985. Ob 16.30 PLESNI KROŽEK za otroke (1. do 4. razreda). Ob 18. uri ZAČETNI PLESNI TEČAJ za MLADINO in STAREJŠE. Ob 19.30 NADALJE
VALNI TEČAJ. Vpis pol ure pred pn-četkom posameznega tečaja^jr G RA; ŠČINI. Informacije £ . £ j X 5 l 1 M 8 8 ali 21-130 dopoldan. VABLJENI!
O B V I 1 1 I 1 A
Izdelujem NAGROBNE SVETILKE ŽELEZNE IN BAKRENE. Predoslje 81 Kranj
SREBRNE SMREKE in OMORIKE za parke in vrtove ter CIPRESE v kontejnerjih za ograje, dobite pri KANCILI-JA, Kranj, C. Kokrškega odreda 12/A
13198 INVESTITORJI! Velika izbira prepro
stih in manj preprostih načrtov, ki pomagajo prihraniti denar. Telefon 061/322-502 13388
lacijsko PE do 15. ure 13349
Sporočamo žalostno vest, d a nas je zapus t i l a naša sode l a vka v poko ju i z tozd VLP
M A R I J A M O H A R roj. 1931
O d nje smo se pos lov i l i v soboto, 12. ok t ob ra 1985, ob 15. u r i i z p r ed mrliške vežice v K r a n j u
SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ
Poceni prodam 28 KOMBI PLO 5 cm. Telefon 82-103
Prodam tel.47-190
MIVKO. Strahinj 68, 13354
razno prodam SEME razstavljene velikanske BUČE
lahko kupite na Cesti 1. maja št. 4, Kranj, tel: 21-582 13238
Prodam skoraj suha bukova DRVA v »goleh« ali »klaftrah«. Ambrož št. 6, Cerklje 13314
Prodam cementno strešno OPEKO — špičak in rabljeno kombinirano PEČ za kopalnico. Lahovče št. 52, Cerklje
13315
S CESTE t ^ k o v i c e — P reve l ika h i -p^t in alkohol sta k r i v a za toSetno nezgodo, k i se je v t j ! 1 0 . 12. oktobra, zgodila na
i v v^ . m e d Logatcem i n Žirmi, i Krekovice. Vozn ik oseb-
avtomobila Anton Ušeni-\\) S t a r 2 0 l e t - i z Žirov, k i je hot 5? l o k a m i cesti od Rovt toe i r e m > 3 e
v desnem ner e d n e m ov inku v Brekov i -v j*apel ja l s ceste in se presta!" V n e s r e č i je b i l hudo ra-^r . s.°P°tnik 20-letni Matej O ° Ž n i k i z Zirov. Starši so ^ f nca odpeljali v Klinični
n t e r v L i u h l i a n o . D. Z.
rr— ,
ALPETOUR Hotel TRANSTURIST Škofja Loka vas vabi v soboto, 19. oktobra 1985, na GOBARSKI VEČER.
Sodelu je gobarska družina Škofja Loka, zabaval pa vas bo ansambel SIBILA.
Informacije in rezervacije: tel. 61-261.
" Prodam 100 suhih bukov.n BUTA* Zg. Besnica St. 68
Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c, tel.: 24-034
Obiščite naš razstavni prostor! Nudimo več vrst ogledal, obešalnikov, sten, razne mizice in masivne mize, klopi ter razne letve. J
Prodam GAJBICE. Tel.: 49-155 13317
Prodam 2KW termoakumulacijsko PEČ, dele za zastavo in prinza 1200. Jože Kuštrin, Mestni trg 33, Škofja Loka 13318
Prodam droben KROMPIR za krmo in TELIČKO frizijko za pleme. Vohlje št. 63, Šenčur 13319
Zamenjam semenski DESIRE za semenski igor. Debeljak, Podbrezje St. 72, tel.: 70-069 V3320
Prodam 200 kv. metrov LENDAPOR-JA, I. kvalitete in R 4 za dele. tel.: 21-164 popoldne 13321
Prodam KRZNEN PLAŠČ in KUČMO iz polarne lisice. Informacije po tel.: 45-646 13322
Prodam SIPOREKS BLOKE 25 x i x 50x20, modularno OPEKO MBV6, manjšo količino in SKLOPKO za opel rekord ali ascono. Telefon 061/317-153 do 13. ure — Tržič, Pristava 78 13376
Ugodno prodam dirkalno MOŠKO KOLO sprint, 10 prestav, bencinsko motorno KOSILNICO gorenje Muta, kavč in dva fotelja. Telefon 24-730
13377
rtano%anja Na Bledu ali okolici iščem SOBO.
Kličite po tel. 77-315 13359 Dve uslužbenki iščeta GARSONJE
RO ali enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Telefon 62-169 13360
Zaposleno dekle, nujno išče opremljeno SOBO na območju Selške doline. Možnost pomoči, popoldan. Po-nudbe pod: Zanesljiva 13372
Kmetu takoj prodam GOZD na Jesenicah. Kličite po tel. 061/263-118 al, pišite: Pegan, Ljubljana, Škrabčeva 23
Novo vseljivo HISO, 14 km iz Kranja,
^ U V S K A UNIVERZA T O M O B R E J C K R A N J
j w v i j a prosta dela in naloge:
\ SJJESLIKOVALCA - M O N T A Ž E R J A O S K A R J A
8oji : __ d 0 k o n c a n a poklicna šola grafične smeri, — 1 leto delovnih izkušenj
Hijj^V 1* 0 razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delov-V]0
a s o m , poskusno delo tri mesece. u ej z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objav
s ko univerzo Tomo Brejc Kranj , Staneta Žagarja 1. iavi na
w*lla
300 kv. m stanovanjske površine, 1140 kv. m vrta, možnost obrti, prodam. Stanko Kozamernik, Glinje 17, Cerklje 13362
Kupim ZAZIDUIVO PARCELO ali starejšo HIŠO z vrtom, v okolici Kra-nja. Šifra: Gotovina 13363
Prodam ZAZIDUIVO PARCELO, v izmeri 828 kv. m, v okolici Golnika. Po-nudbe pod: Posebna prildžnost 13364
, N K O L E S A R S K I K L U B J A N E Ž P E T E R N E L J
Š K O F J A L O K A
prirejata 18. in 19. oktobra S M U Č A R S K I S E J E M
n a torišču stare Odeje nasproti Name.
— prodaja nove in rabljene smučarske opreme,
brezplačna montaža okovja ob nakupu smuči ali okovja.
Prodam odlično ohranjen rdeč FIAT 127 special, letnik december 1982, prevoženih 18.700 km. Voglje 28, tel : 49-106 13104
Prodam ZASTAVO 750, prva registracija januarja 1976, celo ali po delih. Boris Klemenčič, Sr. Brdo 5, Gorenja vaj . 13126
PEUGEOT 20/ caravan, prenovljen, nujno prodam. Kern, Britof 98/A, Kranj
13163 ZASTAVO 750, letnik 1966 vozno,
poceni prodam. Tel: 60-919 13327 Motoristični dvodelni KOMBINE
ZON Darnice, manjša številka, pro dam. Tel: (064) 61 686 13328
ZASTAVO 101. 1977, registrirano do januarja, karambolirano, prodam. Vrhovnik, Zasavska c. 49/A Kranj — po poldne 13329
živali
Kupim ZASTAVO 101, letnik 1980/81, lahko potrebno hčarskih del Ždbič. Retnje 45, Tržič
Za ZASTAVO 101, prodam ME NJALNIK, HLADILNIK (kiler) VOLAN, vsa VRATA, HAUBO, vse v dobrem stanju, ter še druge dele za Zastavo 101 čedo Vučenović, Proleterska 6 Tržič 64290. tel : (064) 25-761 - int. 263
13331 Prodam športno ŠKODO, letnik
1980 za 28 ŠM. Informacije po telefo-nu. 38-784 po 15 uri. 13332
Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Mežnarec. Selo 22, Žirovnica 13048
Prodam manjšo črno-belo KRAVO. Rihtaršič, LajSe 16, Selca 13336
Prodam plemenskega OVNA. Janez Stanonik, Hafnerjevo nas. 20, Škofja Loka . 13337
Prodam PRAŠIČKE, stare sedem tednov. Sp. Brnik 15, Cerklje 13338
Prodam TELETA - BIKCA, starega 10 dni. Struževo9. Kranj 13339
Prodam KRAVO, 8 mesecev brejo, simentalko, dobra mlekarica. Tenetiše 44 13340
Prodam mlado KRAVO, staro leto dni. Milan šuligoj, Javorniški rovt 16/B, Jesenice 13341
Prodam dve OVCI in dva JAGNJE-TA. Krmelj, Gorenja dobrava 7, Gore-nja vas 13342
knplm
o
MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam!
Smrekova in borova suha DRVA, vseh dimenzij, kupim Kličite po tel. 061/612-246 ali 611-471 13355
Kupim SADJE za namakanje. Tele-fon 70-069 13356
Kupim 250 kosov STREŠNE OPEKE »Novo mesto«, sive s posipom in 6 SLEMENJAKOV Telefon 81-427 13357
TRAKTOR, približno 15 KM, s priključki, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe no tel. 064/77 406 13358
Kupim športni OTROŠKI VOZIČEK (marala). Darja Pivec, Grajska 48, Bled
13373
V SPOMIN
14. o k t o b r a m i n e v a leto, o d k a r je odšla od nas naša d r a g a
L J U D M I L A B A J T roj. KO KALJ, iz Laniš
H v a l a v s e m , k i čuvate topel s p o m i n nan jo !
NIKOLI JE NE BOMO POZABILI! VSI NJENI
Takoj zaposlim dva MIZARJA OD od 60000 do 80.000 din Telefon 061/841-048 13365
Takoj zaposlim KV KUUČAVNI CARJA. OD po dogovoru Informacije po tel. 62 926 13366
GOSPODINJSKO POMOČ, enkrat tedensko, iščem Ponudbe pod: Prim-skovo 13367
V 55. l e tu s taros t i je u m r l
JOŽE K O S borec Kokrškega odreda in Sercerjeve brigade,
upokojenec postaje milice Jesenice
Zadn j e s lovo j e b i lo n a željo p o k o j n i k a v družinskem k r o g u v sredo, 9. o k t o b r a 1985, n a pokopališču n a Bre z -
n i c i
VSI NJEGOVI
ZAHVALA O b boleči i n mnogo p r e r a n i s m r t i žene i n m a m e
P A V L E R U P A R roj. JURMAN
se iskreno zahva l ju j emo v s e m so rodn ikom, pr i ja tel j em, n e k d a n j i m sode lavcem, sosedom i n z n a n c e m z a darovano cvetje, denarno pomoč, i z raze sožalja ter spremstvo n a n j en i mnogo p r e r a n i z adn j i po t i . I s k r e n a z a h v a l a z a darovano cvetje i n i z raze sožalja D O T e k s t i l i n d u s K r a n j , K S V o d o v o d n i stolp, Društvu inva l idov K r a n j , Društvu s l a b o v i d n i h K r a n j , g o vo rn i ku , pevcem i n župniku z a obred . V s e m , k i ste n a m v t eh
težkih t r e n u t k i h s ta l i ob s t r a n i , še e n k r a t hva la .
Žalujoči: mož T ine , hčerka T a t j a n a i n s i n Jože z družino.
K r a n j , 8. o k t o b r a 1985
ZAHVALA O b boleči i n p r e r a n i i z gub i našega dobrega moža, očeta, b ra t a , s t r i c a i n s v a k a
F R A N C A
Č E S N I K A Breg ob Savi 88
se i s k r e n o zahva l ju j emo z a izrečeno sožalje i n pomoč v s e m svo jcem, sosedom, pr i j a te l j em, znancem, bivšim sode lavcem v I B I K r a n j , O O S I B I K r a n j , D O S a v a K r a n j za podar jene vence, cvetje i n denarno pomoč. Posebno zahva l o dr . Stenšakovi i n bolnišnici G o l n i k za vso s k r b i n zdrav l jen je . P r a v t a k o se zahva l ju jemo gov o r n i k o m a i z I B I i n K S V o d o v o d n i sto lp K r a n j z a ganl j i ve pos lov i lne besede ob s lovesu . H v a l a tud i pevcem z a petje žalostink. V s e m skupa j , k i ste n a m v težkih
t r e n u t k i h s ta l i ob strani,še e n k r a t najlepša hva l a !
ŽALUJOČI: žena L o j z k a , s i n Z l a t k o i n drugo sorodstvo Breg ob Savi, Kranj, Idrija, Vojsko nad Idrijo in Krni
ca pri Bledu, 8. oktobra 1985
G l a s o v i z l e t v N o v o G o r i c o
D o b r a volja je najbolja Z zelenim vlakom T T G iz Ljubljane se je v soboto 86 naročnikov in bralcev Gorenjskega glasa odpravilo na Primorsko. Kot vselej na Glasovih izletih je bilo tudi tokrat veselo in pesem je potihnila šele pozno ponoči, ko se je druščina razšla na kranjski železniški postaji.
Ze len i v lak, k i je v soboto zarana pob i ra l po Goren j sk i udeležence jesenskega iz leta naročnikov v Novo Gor ico , najbrž že dolgo n i ime l tako prešernih potnikov. Večina od 36 izžrebanih a l i pr i jav l jenih G la sovih iz letnikov, k i je vstopi la na kran jsk i železniški postaji, se je h i -,ro razživela. Z a ostale je na vožnji 3d K r a n j a mimo Lesc, Jesenic, Bohinjske Bistr ice , Podbrda, Kana l a , Mosta na Soči do Nove Gor ice neumorno skrbe l vesel i Janez U r h z Brega ob Sav i . S pesmijo i n šaljivim i domis l i cami je razg ibal druščino, da se nihče več n i k is lo držal.
Ci l j tokratnega iz leta je b i la Nova Gor i ca . T a m smo »zelenca« pust i l i na t i r ih i n s i z dvema avtobusoma ogledali okolico tega mladega, po vojni zgrajenega mesta. Vodiči so nas popel jal i n a Kostanjev i co, kjer stojita cerkev i n samostan
iz 17. stoletja. V n jem so sprva živel i j ezui t i , nato karmeličani, leta 1811 pa so ga nase l i l i frančiškani. Redovn ik i tega reda še zdaj prebivajo tu. Obiskova lcem radi povedo kaj iz zgodovine samostana, najbolj ponosni pa so na grobnico zadnjega Bourbona i n njegovih potomcev, v ladarske družine iz Franci je , k i j i h je iz domovine pregnala revoluci ja . Ponosni so tudi na bogato knjižnico, čeprav so knjige že stare i n propadajo. M e d n j im i je tudi prva s lovenska s lovnica A d a m a Bohoriča. V samostanu je v prejšnjem stoletju deloval tudi slovens k i jezikoslovec, pater Stanis lav Škrabec. Od tod so nas popeljal i na bližnji hr ib , razgledno točko, od koder se v id i ta obe Gor i c i . Hribček, kjer stoji gost i lna p r i M a r k u , je pr i l jubl jena izletniška i n rekreativna točka Novogoričanov.
Glasovi razsodniki so ocenili, katera izletnica nosi najkrajše krilo.
N a kosi lo smo se ustav i l i v bližnjem So lkanu, v hotelu Sabotin, kjer nam je popoldne mini lo ob glasbi domačega ansambla Tandem, plesu, prešernem pogovoru i n šaljivih tekmovanj ih , p r i kater ih s i je vsakdo lahko zaslužil eno od va-h l j i v ih nagrad. Najprej so podel i l i
Okusno malico za Glasove izletnike so prispevali v hotelu Creina v Kranju, vabljive nagrade pa: HP Kolinska, Ilirija Vedrog, Tekstilindus, UKO Kropa, Ljubljanska banka TBG, Zlatarna Goldie iz Radovljice, Eta Kamnik, Gostilna Sejem, hotel Transturist, Plastika Mira Varla in Iskra Reteče.
Harmonikar novogoriškega ansambla Tandem in veseli Gorenjec Janez Urh sta skrbela, da je izletniška druščina ves čas prešerno prepevala.
nagrade t is t im, k i so pod desert n i m krožnikom našli Glasovo nalepko, nato smo nagradi l i najstarejšega i n najmlajšega iz le tn ika, obe sta b i l i ženski, po naključju tud i obe Mar i j i . Potem smo z grafičnim metrom i zmer i l i , kdo hodi po najdaljšem podplatu, prednjačil je Štefan Zaplotnik s Pristave s stopalom, dolgim 74 cicerov (4,5 cicera sta 2 cent imetra, sicer pa izračunajte sami). Podoben postopek smo ponovi l i p r i nežnejšem spolu, le da smo tokrat i ska l i najkrajše kr i lo , se prav i mer i l i razdaljo od tal do roba k r i l a . T u se je najbolje odrezala Jerca Šolar s 196 ciceri , k i je b i la že petkrat na naših iz let ih
i n je kot veteranka že vedela, kako visoko mora spodrecati kr i l o . V tej igr i smo podel i l i tudi eno glavno nagrado. Zmagova lka si je prislužil a svečnik U K O iz Krope , fen pa tekmova lka z najdaljšim k r i l om kot tolažilno nagrado. V igr ic i s čajno žličko sta sodelovala oba spola. Tekmovalo je pet parov. Ženska je mora la spravit i žličko skoz i moške hlače, i n sicer tako, da je začela p r i dnu leve hlačnice i n končala v dnu desne. Smeha n i manjkalo , pa tudi
zadrege ne p r i moških tekmoval* c ih .
S t ak im i šalami, s plesom, z rafl' g ran im petjem p r i omiz j ih je mini* lo popoldne. Še vedno pod vtisom veselega doživetja, nagrad in vseg* prijetnega, kar so doživeli Glasovi i z l e tn ik i , smo v So lkanu s t o p i l i * 8
»zelenca« in se po ist i poti vrni l i D» Gorenjsko. Malce hripavo od celo* dnevnega petja smo s i obljubili,«*8
sobotno srečanje n i bilo zadnje. D. Z. Žlebir
B e s e d a i z l e t n i k o v
77-letna M a r i j a Be rnard iz Škofje Loke je b i la — čeprav n i bilo v i deti — najstarejša udeleženka G la -sovega izleta. N a pomladnem izletu v Logarsk i do l in i j i je bilo tako všeč, da tudi jesenskega n i hotela zamudi t i . S icer pa je M a r i j a zvesta b ra lka gorenjskega poltednika. P rav nobenega naslova ne spregleda, nobenega malega oglasa, nobene osmrtnice.
An t on Jelovčan iz Podblice »Vedno sem rad hodi l na izlete,
na tiste, k i so j i h pr i re ja l i v G G , kjer sem delal, na cerkvene, na Glasovem pa sem prvič. Tako sem videl že vel iko s lovenskih krajev. Tokra t sem b i l izžreban, prihodnjič pa bom najbrž ka r sam prišel zraven. Kdo b i s i m is l i l , da je lahko na iz letu tako prijetno.«
Še ena Mar i j a , Ma r i j a Vevar Gozda, tokrat najmlajša na Gla ^ vem izletu, najmlajša tudi kot n
ročnica. N a časopis se je z n 1 0 ? ^ naročila pred letom dni . »Tudi izletu sem prvič. Vendar ne z njič!« je pr ib i la .
Žirovski skakalci bodo nosili ime Alpina Žiri — V petek so v A l p i n i pod
p isa l i samoupravni sporazum med Smučarskim s k a k a l n i m k lubom Žir i i n tovarno A lp ino . A l p i n a je za štiri leta prevzela pokrovitel jstvo nad k lubom, k i se bo odslej imenova l Smučarski skaka ln i k lub A lp i na Žiri.
»Alpina se je odločila za podporo k lubu kot .dober krajan',« je dejal direktor Alpine Tomaž Košir. »Spremljamo delo k luba in v id imo, da dobro delajo, ka r dokazujejo doseženi rezultat i . Razen tega pa je A l p i n a vezana na smučanje in skoke z dobršnim delom svojega proizvodnega programa. Čutimo se pr i padn ik i teh športov in zato menimo, da j i h moramo podpirat i , z last i še, če se razvijajo v domačem kra ju . Smučarskemu k lubu A l p i n a bomo zagotavl jal i finančno pomoč, k i jo potrebuje za kval i tetno delo.«
»Pretekla smučarska sezona je pokazala , da je naše delo dobro zastavljeno,« je povedal predsednik smučarskega skakalnega kluba Žiri Tone Oblak. »Največ je dosegel Borut M u r , k i je b i l prepričljivo najboljši v m lad insk i konkurenc i . Osvo j i l je naslov republiškega i n državnega prvaka . B i l je tudi najboljši Jugos lovan na 9. svetovnem mlad inskem prvenstvu ter tretji v seštevku pokala a lpsk ih dežel. Tu d i Rob i Kopač si je z rezultat i v poka lu mlad inskega pokala a lpsk ih dežel pr idobi l naz iv športnika zveznega razreda. Drug i mlad inc i i n p ionir j i pa so tekmova l i na domačih t ekmah za poka l Cockta ter z dobr imi rezultat i pr ipomogl i , da so ekipno Žirovci dosegli 3. mesto.
N a osnovi dobr ih rezultatov se je ka r šest naših tekmovalcev uvrst i lo v reprezentenčno selekcijo: Bo-
Niko BelopavloviČ in Oto Giaco-melli, ki je bil pred leti najuspešnejši žirovski skakalec.
rut M u r v člansko A reprezentanco, Robi in Borut Kopač v mladinsko reprezentanco, Evgen Jesenko, Mate j Oblak in Andraž Kopač pa v mladinsko perspektivno selekcijo.
Najvidnejši in najvrednejši so vsekakor rezultat i v članski konkurenci , kjer nas bo letos zastopal Borut M u r . V prvem delu sezone naj b i nastopi l na novoletni skaka l n i turnej i in drug ih t ekmah svetovnega pokala, kjer naj bi se uvrščal v f inalno serijo. V drugem delu sezone pa naj bi prišel prvič do točk svetovnega pokala, želimo pa tudi , da bi se uvrst i l v ekipo štirih najboljših skakalcev letalcev, k i bodo zastopali Jugoslavi jo na svetovnem prvenstvu v polet ih. Prvenstvo bo marca 1986 v K u l m u .
Primož Kopač naj bi se kot mlad insk i reprezentant bor i l za čim-boljšo uvrstitev v pokalu a lpsk ih dežel. Robi Kopač ima kot mladinsk i reprezentant za cilj uvrstitev med šest najboljših v mlad inskem pokalu O P A ter uvrstitev do 15. mesta na mlad inskem svetovnem prvenstvu, k i bo na o l impi jsk i skaka ln i c i v Lake P lac idu.
V imenu skakalcev se je zahv* Kobi Kopač.
Mlajši mlad inc i in pionir j i P* j j bodo v svojih kategori jah skt fS . prebit i čim višje. H k r a t i pa bo** 1^ k lubu stalno skbel i , da bomo & . skakalce pr ivab i l i čim več P^ 1 ^-
io šli po poti sedanji«1 jev, k i bodo šli po pot prezentantov.«
n«5
Tone Oblak in Tomaž Košir sta podpisala sporazum med Alpino in Smučarskim skakalnim klubom Žiri, ki bo odslej nosil Alpinino ime.
Žirovski skakalci s trenerjema Janezom Poljanškom In Nikom Dollnar-jem.
»Brez dobr ih tekmovalcev '•\y Planice ne bi bilo,« je dejal f g j sednik planiškega "komiteja . ^ BelopavloviČ. »Na njej mora j 0 H| leg drug ih skakat i tudi doma' ' 1
ka lc i . Zato smo zelo veseli, da ^ ka ln i šport v Žiieh napredu j e^ podpiramo sporazum med k'u,Lrj(i in A lp ino . T a sporazum P ^ ^ o l j * zahteva od k luba, da bodo š° . delal i , kajt i ljudje so vedno p rJP jjj vl jeni dati denar za dobro de1
dober šport.«
V imenu skakalcev se je zahva l i l skakalec Robi Kopač. * j dejal, da bodo v k lubu tudi naP.^ dobro delal i , skaka lc i pa bodo P j , , no t renira l i , tako da bodo n ^ g 3 mah A lp inc i ponosni na svoje i " 1
L. B o g o ^