Vaš mesečnik november 2009

www.biro-bonus.si

elektronsko brezpapirnoposlovanje

T E L E V I Z I J A

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 61 - noVember 2009

60 let Kovinotehne

MKI30 let podjetja

Tisk Šepic

www.imos.si

www.armat.si

BISERKA DOLENC:

Moški so izjemne stranke!

KimsKo jezero28.november cena 56,50 €

odhodi iz Brežic, Krškega in N. mesta!

BenetKe5. decembercena 48 €

odhodi iz Brežic, Krškega in N. mesta!

Budimpešta5. december cena 42 €

odhodi iz Brežic, Krškega in Sevnice!

dunaj19. december

cena 42 €odhodi iz Brežic,

Krškega in Sevnice!

inFormaCije in rezerVaCije

inteGraL BreBus BreŽiCeTel.: 07 49 94 190/[email protected]

v a S v a B i N a p r e d B o ž i č N e i z l e T e :

poseBna uGodnost: 10% popust za otroke do 14. leta!zagotavljamo vam dobro vzdušje, nepozabne oglede in možnost predbožičnih nakupov!

»Da bi šla spat…,? saj sem vendar morala navijat…

za naše za zmago..!«

Marija

Martinčič

»Da bi šla spat? Saj sem vendar morala navijat… za naše.. za zmago..!«, je vsa srečna in ponosna, dan po dnevu, ki je bil vsaj za trenutek kot obliž na stiske in zagate današnjega časa, modrovala moja soseda, ki je že krepko zajadrala v osemdeseta. Ta večer ni bila sama. Bila je v družbi najboljših. In bila je srečna, kot že dolgo ne. Dotaknila se jo je energija zmagovalcev. Tistih na igrišču in tistih, ki so glasno igrali z njimi.

Močna domovinska čustva so tistega magičnega večera, (18. novembra) dobesedno preplavila Slovenijo. Prestižna zmaga nogometnega borbenega moštva slovenske reprezentance je »ožarila« nebo nad vso državo. Evforično vzdušje je združevalo vse, ki so »igrali« za našo zmago, tudi najvišji politiki in gospodarstveniki so radostno izkazovali svojo nacionalno pripadnost. Veličino dogodka so okronali ne le navijači v Mariboru, temveč množice po vsej državi, ki so tekmo spremljale preko televizijskih zaslonov…..Tudi druge največje televizijske hiše so zavzeto poročale o neverjetnem uspehu majhne Slovenije, ki je premagala carsko Rusijo.

Ob televizijskem spremljanju evforičnega utripa in zanosa po tekmi, razmišljam o nenavadno skrivnostni, skoraj magični privlačnosti tekme. Njena osupljiva moč je poenotila vse barve in vse generacije… Gledam naprej…intervjuje, komentarje, fotoreporterje, čestitke, posnetke tekme in ponovitve zmagovitega gola…. Gledam in razglabljam. Za zgodbo s srečnim koncem je bil odločilen en sam zadetek. A v vsa njena poglavja, vse do zmagovite moštvene katarze, je bila na preizkušnji celotna ekipa: prenovljena, borbena, uigrano disciplinirana, osredotočena na igro in soigralce …., z veliko srčnosti in kolektivnega duha. Ugotavljam, da je v resnici vsaka tekma zgodba. In vsaka zgodba ima v svojih ljudeh in epizodah nekaj scenskega in teatralnega. Tudi naše zgodbe.

In ena izmed takih, ki smo jo želeli ponovno obuditi, je tudi zgodba – dokumentarni film o umetniku Božidarju Jakcu, s katerim se je naša medijska hiša poklonila njegovemu spominu ob letošnjih visokih jubilejih. S spoštljivimi mislimi tistih, ki skrbijo, da njegovo delo ne tone v pozabo. Zgodba, drugačna od drugih njegovih zgod in zelo drugačna od nogometne. A gledano skozi oko televizije, obe sledita dosežkom ljudi in človeka. Povezujeta in združujeta. Vsaka na svoj način in vsaka svojo ali isto ciljno publiko. V želji po novih spoznanjih se gledalčeva zanimanja za zgodbe prepletajo. Impresija videnega pa se nas dotakne in ostane.

Izdajatelj: Televizija Novo mesto, d. o. o.

Odgovorna urednica: Irena Vide

Uredniški odbor: Slobodan Jovič,

Tanja Sluga, Mojca Kren, Tatjana Petrič,

Tjaša Pureber

Lektoriranje: Irena Potočar Papež

(Oglasov ne lektorira izdajatelj časopisa.)

Naslov uredništva:

Podbevškova 12, 8000 Novo mesto

Telefon: 07/39 30 860, fax: 07/39 30 870

www.vaskanal.com

Marketing in oglaševanje:

Tel. 07/39 30 876, 39 30 867,

fax: 07/39 30 877

e-mail: [email protected]

Oblikovanje in grafična priprava:

Fotografika, Boštjan Colarič s.p.


Tisk: Delo-TČR d.d., Ljubljana

Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.

Št. vpisa v razvid medijev: 803

Piše: Irena Vide

www.biro-bonus.si

elektronsko brezpapirnoposlovanje

T E L E V I Z I J A

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 61 - noVember 2009

60 let KovinotehneMKI

30 let podjetjaTisk Šepic

www.imos.si

www.armat.si

BISERKA DOLENC: Moški so izjemne stranke!

Foto: Matej R. Škof

3Vaš mesečnik

mod

ri k

avč

Navdušujoča ponudbapaketi Povezani

Publ

icis

, fot

o: T

. Bre

jc, D

. Arr

igle

r

MO

BITE

L, d

.d.,

1537

Lju

blja

na

Akcijska ponudba velja do odprodaje zalog ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja:* Povezani 33, 44, 55 ali 77 za 12 mesecev, za vse, ki nimate veljavnega aneksa GSM št. 8/2005 ali GSM št. 8/2005 Povezani in izpolnjujete ostale pogoje,** Povezani 44 ali 77 za 24 mesecev, za vse, ki nimate veljavnega aneksa UMTS št. 14/2005 ali UMTS št. 14/2005 Povezani in izpolnjujete ostale pogoje.Mobitelova prodajna mreža uporabnikom omogoča nakup akcijskih aparatov na več kot 350 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Zaradi tega je mogoče, da določen model mobitela ni na voljo na vseh prodajnih mestih hkrati. Cene vključujejo DDV. Družba Mobitel si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev. Slike so simbolične. Za dodatne informacije, cenik pogovorov in storitev ter ostale pogoje v paketih Povezani obiščite spletno stran www.mobitel.si ali pokličite Mobitelov center za pomoč uporabnikom na 041 700 700.

9¤*

Sony Ericsson S3122.0 M

9¤*

Samsung S3030 Tobi1.3 M

19 ¤**

Nokia 6600i Slide5.0 M

Ko si z nekom res močno povezan, čutiš z njim v vsakem trenutku. In z njim deliš navdušenje tudi nad bogato jesensko kolekcijo mobitelov. Izberite si enega od paketov Povezani po svoji meri in med odlično izbiro mobitelov takega po svojem okusu ter delite navdušenje s tistimi, ki so vam blizu.

Jesen je razlog za veselje. Bogata izbira mobitelov za vse okuse, paketi Povezani po vaši meri in številne prednosti najboljšega slovenskega omrežja.

Posnetek dobrodelnega koncerta na

Miklavžev večerZ željo, da bi pomagali najmlaj-šim, je prostovoljka Zveze prija-teljev mladine nina Janžekovič v novomeški Športni dvorani Leona Štuklja oktobra pripravila koncert tria Eroike z glasbenimi gostjami Manco Izmajlovo, Nu-ško Drašček in Nušo Derenda. Izkupiček od koncerta, ki bo v celoti namenjen zimskim poči-tnicam za otroke iz socialno šib-kejših družin, v katerih vladata nasilje in alkohol, bo s predva-

janjem celovečernega koncerta skušala oplemenititi tudi Tele-vizija Novo mesto. V programu Vašega kanala si boste posne-tek koncerta lahko ogledali na Miklavžev večer, 5. decembra, ob 19.50, naslednji dan, 6. decembra, pa bo ob 20.55 sledila ponovitev. V času obeh predvajanj bo odprta posebna telefonska linija, preko katere boste lahko prispevali za otroke iz socialno šibkejših družin.dobrodelni koncert eroike z glasbenimi gosti: sobota, 5. de-cember, ob 19.50 in nedelja, 6. december, ob 20.55.

Tanja Sluga arhiv Slovenske kinoteke

Vsestranski Dori

Božidar Jakac velja za enega naj-plodovitejših slovenskih slikarjev, katerega dela štejejo v tisočih kosih. A ni osupljiva zgolj plodovitost njego-vega dela, splošno spoštovanje zbuja tudi nabor področij, ki jim je Jakac z enkratno in neponovljivo osebnostjo vtisnil zgodovinski pečat.

Poseg na področje sedme umetnostiTako denimo malokdo ve, da je bil Jakac edini slovenski slikar 20. sto-letja, ki je tudi snemal. Nastali so do-kumentarni filmi, ki jih danes hrani Filmski arhiv pri Arhivu RS. Snemati je začel v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, zadnji film, ki je zabeležen, pa je nastal okoli leta 1970. Posebej dragoceni so njegovi filmski zapisi s številnih potovanj – med drugim je njegova kamera zabeležila življenje slovenskih izseljencev v Ameriki – in tisti, ki so nastali med NOB. Jakca lahko utemeljeno poimenujemo pi-onir slovenskega dokumentarnega filma, saj je posnel prvi slovenski barvni film (Železarne Jesenice iz leta 1938) in prvi slovenski rekla-mni film (Pomladna moda 1933 za ljubljanskega krojača). Ohranjenih je tudi okoli 12 tisoč diapozitivov, saj je Jakac svoj likovni talent s slikarske-ga platna uspešno prenesel tudi na fotografije.

Od avantgarde do akademika

Pozornost velja nameniti Jakčeve-mu družbenemu angažmaju, saj je pomembno vplival na takratni po-litični in kulturno-umetniški podij. Tako se je v zgodovino vpisal kot

Po poteh umetniške zapuščine Božidarja Jakca

pobudnik in soavtor Novomeške pomladi, pomemben pečat je kot ustanovitelj Akademije upodablja-jočih umetnosti, danes Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, vtisnil slovenski akademski sferi. Bil je prvi rektor omenjene fakultete in

prvi profesor grafike. V času njegove-ga akademskega dela je vzniknil ter-min ljubljanske grafične šole, ki je še danes sinonim za kakovost. Jakac je med drugim zaslužen za vzpostavitev Ljubljanskega grafičnega bienala, za katerega si je intenzivno prizadeval in ga kasneje označil tudi za enega največjih osebnih uspehov.

Slikar in grafikNe glede na številna področja de-lovanja Božidar Jakac prvenstveno ostaja likovni ustvarjalec. Umetno-stna zgodovina ga bo pomnila kot izjemnega risarja, grafika in slikar-ja. Na brezčasnost njegove likovne veličine opozarjajo stalne zbirke v novomeškem Jakčevem domu in kostanjeviški Galeriji Božidarja Jak-ca. Znano je, da je prav Novome-ščan, s koreninami v Kostanjevici in Istri, tesno povezan z začetki ko-stanjeviške galerije, ki sodijo v leto 1974. Prva dela je namreč podaril in v prostor umestil umetnik sam. Širša Dolenjska pa je kulturno-ume-tniški spomenik dobila leta 1984, ko je vrata odprl Jakčev dom. V stavbo svojega otroštva je Jakac ob pomoči umetnostnega zgodovinarja in tesnega prijatelja Milčka Komelja uvrstil 828 del in jih tako rodnemu mestu podaril v trajno last.

Božidar Jakac z 9,5 milimetrsko kamero

Fotografija, ki jo je leta 1929 v Hollywoodu posnel Jakčev prijatelj, scenski fotograf slovenskih korenin, Joe Z. List.

kult

ura

Izdelujemo:• INOXvinskepipe

• INOXspojnice

• INOXkrogličneventile

• NOVOST:INOXkrogličnepipe

evrostroj d.o.o., metlika, tel.: 07 30 63 490 www.evrostroj.si

PROIZVODNJA KERAMIČNIH PEČNIC, d.o.o.Proizvodnja keramičnih pečnic d.o.o. Novo mesto

Proizvajamo, svetujemo, projektiramoin montiramo vse vrste lončenih peči in kaminov, gotovih prenosnih peči, štedilnikov, pizza peči,

toplozračnih peči in kaminov, krušnih peči, popravilo in vzdrževanje peči

Podbevškova 18, Novo mesto, Tel.: NC: 07/393 57 50, Prodaja: 07/393 57 60, www.peci-keramika.si

El. pošta: [email protected]

Poo

bla

ščEN

i Pro

da

jalE

C iN

mo

NTa

žEr

k

am

iNo

v iN

ku

rišč

za

Slo

vEN

ijo

ug

od

ni P

lač

iln

i Po

go

ji: g

oT

ovi

NSk

i Po

PuST

i, k

rEd

iTi (

1-3

lETa

), T

rajN

iki N

lb

1 2 3

4 5 6

7 8 9

Dokumentarni film

Božji-dar umetnosti 21. novembra, dan po 20. obletnici smrti Božidarja Jakca, se je v programu Vašega kanala premierno odvrtel dokumentarni film Božji-dar umetnosti, portret Božidarja Jakca.

Dokumentarni film, ki so ga na-rekovali pomembni jubileji – po-leg umetnikove obletnice smrti še 110-letnica rojstva, 80-letnica pr-vega potovanja v Ameriko, 25-le-tnica Jakčevega doma in 35-letnica Galerije Božidarja Jakca, je pojasnil, zakaj zavedni Dolenjec sodi med najbolj bleščeča imena slovenske li-kovne zgodovine, in razkril vse tisto, kar presega obče védenje o velikem umetniku. 40-minutni dokumentarni

film je tako združil likovno umetnost s številnimi potovanji in pomembni-mi prvimi koraki na področju sloven-skega dokumentarnega filma, druž-benim angažmajem ter prijaznim in med najširšimi krogi priljubljenim

osebnim značajem. Predvsem pa je dokumentarni film dokaz več, da je Božidar Jakac resnično božji dar umetnosti. Na dan premiernega predvajanja, 21. novembra, je pod naslovom Jakac kot razstavni ekspo-

Za podporo pri nastanku dokumentarnega filma se

zahvaljujemo Tovarni zdravil Krka d.d. in Ministrstvu

RS za kulturo.

nat – dokumentarnemu filmu ob bok z direktorjem Dolenjskega muzeja zdenkom picljem in direktorjem Galerije Božidarja Jakca bojanom božičem potekala še razprava o in-stitucionalnem rokovanju z Jakčevo umetniško zapuščino ter prizadeva-njih za dolgoročno uspešno predsta-vitev njegovega dela.

Dokumentarni film Božji-dar umetnosti,

portret Božidarja Jakca, si lahko vnovič ogledate na Televiziji Vaš kanal v soboto, 28. novembra,

ob 19.50.

5št. 61, november 2009 Vaš mesečnik

kult

ura

30 let podjetja Tisk Šepic

»Včasih ni bilo tako pomembno, kakšna je nalepka.«Novomeško podjetje Tisk Šepic praznuje 30-letnico delovanja. Podjetje, ki zdaj domuje v obrtni coni na Livadi, je svoje prve korake naredilo v domači hiši lastnika Žareta Šepica na Brodu v Novem mestu. Kasneje, ko je sezidal večjo hišo, se je tja preselil, del proizvodnje pa je imel v nekdanjih prostorih Adrie Mobil. Pred šestimi leti so se zaradi prostorske stiske, večjega obsega naročil in tudi zato, da bi vsi delali pod eno streho, preselili na Livado.

� zakaj ste se pred tremi desetletji podali na samostojno pot?« Želel sem biti samostojen in delati bolj kreativno.«

� kakšne so razlike v poslovanju danes in ko ste začeli?»Glavne razlike so v tehnologiji, bi-stveno več pa je danes konkurence kot nekoč.«

� kako sledite dnevnim novostim v panogi?»Obiskujemo sejme po Evropi in vsrkavamo nova znanja. Tiskarstvo je danes digitalni tisk in računalnik. Nekoč smo ročno vstavljali svinčene črke, danes so to samo še romantični spomini.«

Danes podjetje zaposluje 15 delav-cev (tiskarjev, grafikov in pomožnih delavcev), prostor, predvsem v pro-izvodnji, pa vnovič postaja pretesen za vse stroje, ki jih je v podjetju ve-dno več. Zahteve naročnikov so vsak dan višje, možnosti tiska pa vsak dan drugačne. Tiskajo na različne mate-riale: papir, majice, steklo, ogledalo, pleksi steklo itd., debelejše materiale tiskajo na sitotisk, tanjše in bolj prila-godljive pa na ofset. Iz ročnih strojev, ki so jih uporabljali na začetku, so najprej prešli na pol-avtomatske, kasneje še na tričetrt avtomatske stroje, ki so bili nekdaj enobarvni, danes pa so štiribarvni.

»Dela je danes ne-p r i m e r n o več kot takrat, ko sem začel de-lati v podjetju,« razloži Sandi Magnik, vodja proizvodnje, ki je v podjetju 15 let. »Pred leti smo

Pred šestimi leti so se zaradi prostorske stiske preselili na Livado.

Žare Šepic, lastnik in ustanovitelj podjetja

� kaj pa konkurenca? Jo občutite?»Ja, zelo jo občutimo, konkurence je veliko in za pridobitev posla se moraš zelo potruditi. Naša sreča je, da ima-mo nekaj dolgoletnih stalnih strank.«

� kakšna je vaša nadaljnja vizija podjetja?»Slediti novostim na področju ti-skarstva, uvajati nove tehnologije ter počasi posle prepustiti mlajšim, ki imajo nove ideje, dodatno energijo in željo po kreativnem ustvarjanju.«

� bi se, če bi se še enkrat podali na poslovno pot, danes odločili enako?(Po malo daljšem premisleku, op. p.) »Verjetno da.«

denimo za Adrio Mobil tiskali pet ali

deset različnih nalepk, danes jih je več kot dva

tisoč, saj imajo za vsak avto, prikolico, pravzaprav za vsako dr-

žavo drugačno grafiko,« pripoveduje Magnik. To se odraža tudi na dostavi,

ki je bila včasih mesečna, danes je dnevna. Poleg Adrie Mobil sodelu-jejo še z nekaterimi večjimi podjetji v regiji, kot so TPV, Revoz, Tilia in Plastoform. Tiskajo pa tudi za po-sameznike, ki prihajajo z različnimi željami. Teh je največ ravno v no-vembru in decembru, ko je obseg

6

obzo

rnik

št. 61, november 2009Vaš mesečnik

Sandi Magnik, vodja proizvodnje

dela, podobno kot v drugih branžah, precej povečan. Koledarji, vabila in podobno so dodatno delo poleg obi-čajnih naročil. Je pa zato februarja dela običajno nekoliko manj, iz izku-šenj pove Magnik. Delo je danes lažje predvsem zato, ker digitalna tehnologija omogoča drugačen način obdelave, manjše količine je lažje natisniti s tiskalni-kom in ne strojem, prav tako vzorce, da jih naročniki lahko pogledajo in jih, preden gredo v tisk, še popravijo, če je to potrebno. »Včasih tudi ni bilo tako pomembno, kakšna je nalepka, le da je bila, danes je drugače, saj mora biti vse narejeno perfektno. Na-ročniki so danes vsekakor bolj zah-tevni,« razloži Magnik.

Podjetja od njih vsak dan zahtevajo več in jih tako tudi silijo k širjenju. Ker so v sedanjih prostorih že ute-snjeni, razmišljajo o širitvi na obsto-ječi lokaciji, do katere naj bi prišlo v kratkem, letos ali najkasneje drugo leto. »Ne moreš reči, da imaš 15 zaposlenih dovolj in da se ne boš več širil, ker je treba zagotavljati ka-kovost in loviti dobavne roke, sicer se lahko zgodi reklamacija ali dve in potem lahko odpuščaš, ne zaposlu-ješ,« meni Magnik. Kupci so tudi tisti, ki narekujejo teh-nološke posodobitve, saj so dimen-zije vedno večje, zato potrebujejo nove stroje, ki pa so precej dragi in je vložek zato ogromen.

PVC Nagode d.o.o., Tržaška 87a, 6230 Postojna, t [05] 720 35 55, f [05] 720 35 56, [email protected], www.pvcnagode.si

Nove dimenzije v okenski tehniki, polno armiran okenski sistem iz novega materiala Rau-Fipro, kar pomeni ojačanost s steklenimi vlakni, ki je prirejen višjim zahtevam po nižji toplotni izgubi elementov.

Izkoristite ugodne cene in kratke dobavne roke.

Nova generacija profila Rehau-Geneo

Moj dom_203x271_4.indd 1 1/13/09 8:57:53 PM

7

obzo

rnik

št. 61, november 2009 Vaš mesečnik

• ogledinsvetovanjezaskladnostvašegaambienta

• izmerainmontažaželeznihkarnis

• izdelavazaves

Ksenija Levičar s.p., Podbevškova 4

(Mercator Center Cikava)

Novomestotel.: 07/33 76 485

sloveNskavastel.: 07/45 74 660

Delovničas:pon.pet. od 12. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure

Ljubljanski pohištveni sejem

Kolpa z novostmi za 2010Kolpa se je letos na Ljubljanskem pohištvenem sejmu predstavila z novostmi za leto 2010.

kopalnica VipPredstavili smo se z novostmi v programih Kolpa san in sicer z novim designom kopalnice kot celo-te z imenom VIP, katera zajema kopalne kadi, tuš kad in kopalniško pohištvo. Je višjega cenovnega razreda. Daje možnosti prilagajanja v prostoru saj imamo kopalne kadi za vgradnjo ob steni ali samostojno v prostoru, kopalniško pohištvo je v dveh dimenzijah 100 in 200 cm v dveh barvnih izvedba bela in teak in pa treh barvnih nijansah umivalniškega pulta, biskue, graphite in platinum kateri so iz Kerrock materiala.Tudi sama tuš kabina je zelo sodobno zasnovana z visoko kvalitetnimi materiala z dimenzijami 120 in 160 cm, kaljenim steklom in aluminijastimi

oporami, katere dajo visoko varnost in stabilnost kabini.

program za stareJše lJUdiNaslednja novost katero želimo izpostaviti je pro-gram za starejše ljudi, katerega smo razvili skupaj z Inštitutom za revmatologijo v Ljubljani. V tem segmentu želimo ponuditi starejšim ljudem ali lju-dem z omejenim gibanjem, izdelke ki so prilago-jeni njihovim potrebam. Program zajema kopalno kad s sedežem in tuš paravanom kateri ima ročaj in se fiksira na kopalno kad, kopalniško pohištvo

katero ima uporabne prostore na dosegu roke iz sedečega položaja pred umivalnikom. Tuš kabina je narejena z nizkim vhodom, sedežem in ročajem, kar omogoča lahek in varen vstop in izstop iz kabi-

ne. Kabina je dimenzije 160 x 90 cm kar omogoča veliko prostora za uporabnika.

UmiValnik skrit V omariKot novost smo izdelali kopalniški sestav – pohi-štvo z imenom Cher, katero ima značilnost da je umivalnik skrit v omari z globino 23 cm, katerega

pa lahko nato odpreš - preklopiš in dobiš kopal-niški umivalnik in pa tudi omarico, s tem želimo ponuditi trgu nekaj popolnoma novega, kar do se-daj še ni bilo. Izdelek se lahko uporablja v manjših kopalnicah, lahko se ga uporabi kar v sobi ali v pisarni. Zelo je primeren za plovila, skratka sestav je zelo prilagodljiv za skoraj vsak prostor. Je v beli in črni barvi.na

roče

na o

bjav

a

» Ev ro p s k i k m e t i j s k i s k l a d z a ra z vo j p o d e že l j a : Ev ro p a i nve s t i ra v p o d e že l j e «

Aktivnost je del projekta »Ohranjanje etnološke raznolikosti podeželja«, ki je delno sofinancirana iz sredstev EKSPR -4. Osi Leader

V okviru projekta »Ohranjanje etnoloških raznolikosti podeželja. Tema: Ženske in podeželje, Vas zavod Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma vabi na

sejeM tUrizMa in poDeŽelja Sejem bo potekal v nedeljo, 29. novembra in ponedeljek, 30. no-vembra 2009, v prostorih Kmetijske šole Grm Novo mesto, Sevno 13, Novo mesto, od 10.00 do 17.00 ure.

Projektna skupina za izdelavo študije je v poletnih mesecih zaključila z delom in kot sklepno aktiv-nost pripravila sejem. Ta sejem naj bi z vašim soglasjem postal tradicionalni jesenski sejem.

Sodelujoči: • občine dolenjske regije, • aktivi kmečkih žena,• turistične organizacije, • turistična društva, • gostinski obrati,• kmetijske zadruge,• kmetje posamezniki,• Društvo Grmčani.

Vsebine:• etnološka raznolikost podeželja,• prehrana na podeželju,• običaji,• folklora (narodne noše),• kmetijski pridelki.

Sejemsko dogajanje:

nedelja, 29. november 2009 ob 11.00:Slavnostna otvoritev sejma z govor-niki: g. Mitja Maruško, vodja službe za investicije, Ministrstvo za šolstvo in šport, g. Alojz Muhič, župan Mestne občina Novo mesto, mag. Mojca Špec Potočar, direktorica Razvojnega cen-tra Novo mesto, Tone Hrovat, direktor zavoda Grm Novo mesto – center bio-tehnike in turizma.

ponedeljek, 30. november 2009 ob 11.00:Srečanje županov na temo »Življenje na podeželju«, z Igorjem Hrovati-čem, direktorjem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Janjo Kokalj in Bredo Kovačič z Ministrstva za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Mojco Špec Potočar in Jožico Povše z Razvojnega centraNovo mesto ter Tonetom Hrovatom in Vido Hlebec z zavoda Grm Novo mesto – center bio-tehnike in turizma.

ponedeljek, 30. november 2009 ob 16.00:Dobrodelni bazar

8 št. 61, november 2009Vaš mesečnik

naro

čena

obj

ava

čeprav korenine današnjega revoza segajo daleč v 50-a leta prejšnjega stoletja, je natančno pred 20 leti takratni imV prestopil pomemben mejnik v zgodovini razvoja avto-mobilske industrije na dolenjskem. na podlagi pogodbe med imV in renaultom o sovlaganju v proizvo-dnjo modela renault 5 je bilo usta-novljeno novo podjetje revoz, ki kot zaprta delniška družba v 100-odsto-tni lasti skupine renault še danes uspešno deluje v tem prostoru.

S proizvodnjo t.i. petice so bili v Revozu postavljeni novi temelji or-ganizacije dela in življenja v tovarni, pri čemer velja izpostaviti predvsem koncept »celovite kakovosti«, s katero se je Revoz obvezal, da bo izdeloval avtomobile enake kakovo-sti kot druge Renaultove evropske tovarne.

aleš bratož, predsednik uprave Re-voza: »V 20 letih je Revoz prema-gal neverjetno pot od zagotavljanja celovite kakovosti do ene od naju-činkovitejših tovarn znotraj Skupine

20 let Revoza

Od zagotavljanja celovite kakovosti do ene najučinkovitejših tovarn Skupine Renault

20-letnico so v Revozu obeležili z razstavo, na kateri so se v družbi dvajsetletne »petice« zbrali zaposleni z 20 let delovne dobe, pridru-žili pa so se jim tudi takratna direktor tovarne Pavle Noč in vodja projekta Štefan Poredoš ter zdajšnji predsednik uprave Aleš Bratož.

Renault, ki ji je bila s twingom leta 2007 prvič zaupana samostojna proizvodnja novega modela, s proi-zvodnjo novega modela E33, katere-

ga projektna faza je ravno v teku, pa tudi dobršen del razvojne faze, kot je n.pr. izdelava prototipov. Vsi zaposle-ni smo lahko upravičeno ponosni na

rezultate, ki nam jih je uspelo v tem času doseči in Slovenijo trdno začrta-ti na zemljevidu evropske avtomobil-ske industrije.«


mag. Igor Vajda, univ. dipl. ekon.,direktor podjetja

ESPERO d.o.o.,Vinogradniška 418330 Metlika

PE LjubljanaKomenskega 361000 Ljubljana

tel.: 01 54 00 004

GSM: 051 374 759

[email protected]

www.espero.si

pridobivanje nepovratnih sredstev iz skladov evropske unije

119 mio EUR ugodnih finančnih sredstev Podjetniškega sklada v letu 2010

bančni krediti s subvencijo obrestne mere

nova tehnologija

R&R projekti

alternativni viri energije

turistični projekti

podeželje

izobraževanje

skladi tveganega kapitala

Naprava je stala nekaj več kot 14 ti-soč evrov, od tega so pridobili 63,62 odstotka nepovratnih sredstev, ostalo je plačala Komunala Novo mesto. Membranska ultra filtracija čistilne naprave omogoča dezinfekcijo, v pro-cesih čiščenja odpadnih voda pa se je v svetu pojavila v zadnjih letih in je v strmem porastu, saj omogoča zelo kakovostno očiščeno odpadno vodo. Vrednosti parametrov so v povprečju pod 50 odstotkov dovoljenih vredno-sti, pri posameznih pa tudi do 80 odstotkov nižji.

Membranski sistem čiščenja odpadnih vodaOdpadna voda doteka po kanaliza-cijskem kanalu (1-2-odstotni naklon) do mehanskega predčiščenja – prvi rezervoar. Delovanje mehanske sto-pnje obdelave je sestavljeno iz sedi-mentacije (usedanje zaradi gravitaci-je) in flotacije (izplavljanje s pomočjo vzgona). Uporablja se tudi kot zbira-nje presežnega blata. Mehansko prečiščena odpadna voda teče preko preliva v biologijo (1 re-

zervoar). V rezervoarju z biologijo so nameščeni trije siClaro® FM – filtrni moduli.

Mikroorganizmi opravljajo čiščenje v bioreaktorju. Prehranjujejo se z ener-gijsko bogatimi snovmi, ki se naha-jajo v odpadni vodi. Zato potrebujejo izmenjajoče se pogoje pri dovajanju in odvajanju kisika. Kisik, ki je ži-vljenjsko potreben za mikroorganiz-me, se s pomočjo zračnega puhala dovaja v bioreaktor. Fino mehurčka-sti cevni membranski aeratorji poraz-delijo zrak in ustvarjajo nujno potreb-no turbulenco, ki jo mikroorganizmi potrebujejo za lebdenje. Cevni membranski aeratorji so name-ščeni na dnu dovoda in so povezani s filtrnimi moduli, kjer poleg zraka za vnos kisika zagotavljajo tudi zrak za čiščenje membranskih površin. Tako je energija optimalno izkoriščena. Spreminjanje nivoja polnosti v bio-loškem delu se usklajuje s konicami dnevnega dotoka (BMA® Prin-zip) in s tem omogoča ekonomsko delova-nje membran. Potopljene ultra filtra-cijske membrane učinkovito ločujejo mikroorganizme iz biološko očiščene odpadne vode in s tem zagotavljajo želeno dezinfekcijo odpadne vode. Premeri por na membranah so ta-kega velikostnega razreda, da so v sredini veliki samo 0,035 mikrona - premer neke črevesne bakterije znaša približno 0,1 mikrona, tako da membrane za te bakterije predsta-vljajo nepremagljive ovire. Ta zanesljiva sposobnost zadrževanja mikroorganizmov omogoča nadaljnjo možnost delovanja biologije pri bi-

Membranska čistilna naprava na GospodičniPri planinski koči Gospodična na Gorjancih bo od zdaj okolje bolj čisto. Tam namreč po novem stoji membranska čistilna naprava, ki je prva tovrstna na Dolenjskem. Gradnja sicer sodi v okvir projekta Obnova planinskega doma pri Gospodični - LIN 2009, ki je delno sofinanciran iz programa Leader, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Lokalne akcijske skupine Dolenjske in Bele krajine.

Čistilno napravo so vgradili v dveh tednih.

Trak so ob odprtju prerezali Bojan Kekec, direktor Komunale Novo mesto, župan Mestne občine Novo mesto Alojzij Muhič in Anton Progar, predsednik Planinskega društva Krka Novo mesto.

Planinski dom pri Gospodični.

stveno višjih koncentracijah mikroor-ganizmov. Zato je potreba po prosto-ru pri siClaro® mali čistilni napravi v primerjavi s konvencionalnim bio-loškimi napravami občutno manjša. Filtracija poteka od zunaj navznoter (podtlačna varianta, ploščate mem-brane – »flat sheet membrane«). Bio-loško očiščeno odpadno vodo (filtrat) se s pomočjo majhnega podtlaka vodi skozi membrane, skozi drenažni sistem do centralnega odvoda filtrata in odsesa iz sistema. Prezračevanje, ki je razporejeno pod filtrne membra-ne, ustvarja turbulentno mešanico zrak/voda, ki se dviguje prečno na membranske površine v filtru. Ta tok vseskozi odstranjuje koncentrirane delce iz membranskih površin in preprečuje nastanek krovnega sloja, ki bi zaviral filtracijo. Tovrsten način delovanja je označen tudi kot »Cross-flow« delovanje.

Črpalka za presežno blato periodično transportira z rastjo mikroorganiz-mov producirano presežno blato v predhodno priklopljen zbiralnik blata (prvi rezervoar, recikel).

Krmiljenje naprave poteka preko nastavljive časovne stikalne napra-ve in plavajočega stikala. Oskrba stikalne naprave poteka preko vtič-nice v neposredni bližini (400 V, 50 Hz). Motnje se signalizirajo optično s pomočjo zaslona časovne stikalne naprave in s pomočjo signalizacije (hupe) za javljanje motenj. Krmilje-nje je lahko opremljeno z napetostno neodvisno kontrolo izpada toka. Na-daljnje posredovanje javljanja motenj na mobilni telefon dežurnega delav-ca Komunale Novo mesto poteka s pomočjo akumulatorsko zaščitenega GSM modema.

Učinek čiščenja

Odpadna voda bo očiščena do zahte-vanih parametrov za iztok. Glede na Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav spada ta čistilna na-prava med male komunalne čistilne naprave in za njo veljajo naslednji parametri:

ZAKONSKA MEJAREZULTATI

prvih meritev

BPK5 30 mg/l 2 mg/l

KPK 150 mg/l 15 mg/lnaro

čena

obj

ava

10 Vaš mesečnik št. 61, november 2009

Salon keramike MOZAIK, Foesterjeva 10 (prostori nekdanje tovarne Novoteks v Bršljinu)Tel./Fax: 07 33 21 202, 051 634 631, E-pošta: [email protected]

Novi salon keramike Mozaik vam nudi veliko izbiro keramike za notranje prostore, kvalitetno keramiko za terase in balkone, kopalniško pohištvo, kopalne kadi in tuš kabine, pipe.

Salon keramike MOZAIK

Izdelujemo

kopalnice

na ključ!

www.salon-mozaik.si RačuNovodske iN kNjigovodske

stoRitve

garancija • korektnostdogovorjeni roki • zanesljivost

elektronsko poslovanje

28 let delovnih izkušenj

eva Prešeren s.p., češnjevek, 8210 trebnje

tel./fax: 07/346 35 30,gsM: 031/372-944


za Nove stRaNkePRvi Mesec gRatis!

kompletne računovodske storitve za vse oblike družb in s.p.

• verskainduhovnaliteratura• krstne,poročneinokrasnesveče• bogatdarilniprogram• nabožniinturističnispominki

Slomškova knjigarna novo meStoHladnikova18000NovomestoTel:0590/80-275

Slomškova knjigarna krškoCestakrškihžrtev358270KrškoTel:0590/80-273

http://druzba.slomsek.net

SLOMŠKOVAKNJIGARNA

VESELIMOSEVAŠEGAOBISKA!

MIRA LALIČ, s.p., Danila Bučarja 22, Novo mesto

teL.: 07 33 73 380, GSM: 041 682 470e-mail: [email protected]

poDRužNIcA žužeMBeRk: teL.: 07 30 88 606

upoštevamo kartico “oBRtNIk - oBRtNIku”

; vodenje poslovnih knjig za zdravnike, odvetnike, sindikate, društva, podjetja, sp-je, kmete, novo - za cerkev ... ; pomoč od ustanovitve do registracije podjetja

že 19 let z vami

11Vaš mesečnikšt. 61, november 2009

Sekcijska garažna vrata Crawford - originalna švedska kvaliteta, zaprta vodila

Protivlomna in ProtiPožarna vrata

• industrijska vrata

• rolo vrata

• garažna vrata

www.vratazaren.sie-pošta: [email protected]

tip G60, debelina izolacije 42 mm

vabljeni v novoodprti salon na kolodvorski 4 (salon avto slak)

krško, golek 17: 07/49 212 59 • fax: 49 21 250• 041 652 343pe nm, kolodvorska 4: 07/33 22 475 • fax: 33 22 476 • 051 652 006

Kovinotehna MKI je danes največje slovensko pod-jetje, ki se ukvarja s projektiranjem in izvajanjem elektro in strojnih napeljav v gradbeništvu. Zgodba Kovinotehne MKI se je sicer začela 20. de-cembra 1949. leta, ko je v Novem mestu mestni

ljudski odbor ustanovil Elektrotehnič-no podjetje za opravljanje gospo-

darske dejavnosti s področja električnih inštalacij in so-rodnih dejavnosti. V šestih desetletjih so se zgodili nekateri dogodki, ki so prelomno zaznamovali usodo podjetja. Po za-slugi marije Jurekič so odslej številna dejstva in

tudi manj znani podatki zbrani v knjigi Vizija priho-

dnosti v vrednotah preteklosti. Podjetje je naslednik nekdanjega

novomeškega gradbenega velikana Pionir. Slovesnosti so se udeležili številni nekdanji pionirjevci, ki so z dolgotrajnim ploskanjem nagra-dili predajo Listine o ustanovitvi Društva Pionir. Ob prejemu listine iz rok direktorice Vašega kanala irene Vide (nekoč je tudi sama delala v Pionirju, op. p.) je prvi mož Kovinotehne MKI Franci berlan dejal: »Počaščen sem! Dolgoletna želja se je tako mnogim uresničila. Marsikaj smo že naredili, pa bomo tudi to – ustanovili Društvo Pionir.« Pester umetniški program so sooblikovali Jure ivanušič, pevka irena Yebuah, Vokalni kvartet stična, ple-salec gregor luštek in skupina terrafolk.

Foto: Marko Klinc – Foto Life

Pred šestimi desetletji se je v Novem mestu začela pisati zgodba o dolenjskih inštalaterjih. In danes je Kovinotehna MKI v svoji stroki cenjeno mednarodno podjetje, ki pod geslom »Nič ni nemogoče« odpira nove razsežnosti v slovenskem gradi-teljstvu. Visok jubilej so petega novembra v Novem mestu obeležili s slavnostno akademijo; idejno zasnovo in produkcijo je realizirala Televizija Vaš kanal.

Franci Berlan s svojo ekipo.

Dobrodošlica Štefki Blatnik, ki je svojo poslovno pot pri-čela pred 60 leti v Elektrotehničnem podjetju, zaključila pa jo je pred 20 leti v TOZD PIONIR MKI.

Tone Kozoglav, ki je delovno kariero pričel v Novomontaži, in Jože Malenšek, ki je svojemu nekdanjemu sodelavcu, zdaj pa poslovnemu partnerju Franciju Berlanu izročil glasilo Športnega društva Pionir.

Jože Preskar in Miha Jalovec – gotovo si imata veliko po-vedati o starih časih.

Borut Bržinič, direktor Zbornice gradbeništva in IGM, Jože Renar, pomočnik generalnega direktorja GZS, in Branko Selak, predsednik Zbornice gradbeništva in IGM, izrekajo dobrodošlico direktorju Franciju Berlanu in njegovemu pomočniku mag. Gregorju Deželaku.

Zakonca Marija in Karel Košir – dva izmed gradi-teljev poslovnega sistema v Pionirju.na

roče

na o

bjav

a


Županja in poslanka Renata Brunskole predaja šopek v modri barvi Kovinotehne MKI direktorju Franciju Berlanu in njegovemu pomočniku mag. Gregorju Deželaku.

Utrip v dvorani – spredaj direktor Franci Berlan in njegov pomočnik mag. Gregor Deželak v spremstvu.

Na slovesnosti je Irena Vide predala direktorju Franciju Berlanu zapis o pobudi za usta-novitev Društva Pionir.

In potem je pozvala vse, ki so kdaj koli delali v gradbenem podjetju Pionir, da so vstali. »Veliko nas je še,« sta ugotovila z Berlanom.

Direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Franci Bratkovič je po svečanem nagovoru podelil direktorju priznanje za prispevek k razvoju dolenjskega gospodarstva.

Priznanje je kolektivu podelil tudi župan MO Novo mesto Alojz Muhič.

Po prireditvi pa klepet v prijetni družbi: Franc Panjan, Branko Selak, Jože Colarič, Franci Berlan in Borut Gržinič.

Skupno jim je delo z ljudmi, svoje znanje in izkušnje pa izmenjujejo v dveh dolensko-belokranjskih kadrovskih »cehih«: Mira Retelj, Marta Strmec, Marija Jurekič in mag. Nina Šab.

Ponosni pionirjevci: Janko Hrovat, Milan Čampa, Stjepan Krsnik, Franci Berlan, Ivan Ilijanič, Jože Ribič in Igor Čampa.


Ivan Bukovec, župan Občine Semič:

Novo mesto je vreča brez dna!Naslednje leto bo minilo petnajst let od ustanovi-tve Občine Semič, na čelu katere je že četrti mandat Ivan Bukovec. Pravi, da so za Semičem ustvarjalna leta, ki zagotavljajo, da se za prihodnost kraja ni bati. A dejstvo ostaja, gospo-darska kriza je obubožano občino še dodatno pri-zadela, ljudje izgubljajo službe, cestne povezave z notranjostjo Slovenije so slabe in še naprej odvra-čajo morebitne vlagatelje. Bukovec s prstom kaže na državo, ki Belo krajino po njegovem mnenju že vrsto let zapostavlja. A zagotavlja, da se bo kljub trenutnim težavam razvoj v industrijsko-obrtni coni prihodnje leto nadaljeval. V zadnjem času je Buko-vec, ki se v prostem času ukvarja z vinogradništvom in konji, pozornost javnosti vzbudil z ostrim nasproto-vanjem delitvi evropskih razvojnih sredstev.

Potrl me je odnos občin pri delitvi regionalnih sredstev!

Tjaša Pureber arhiv Občine Semič

� Svojim občanom ste obljubljali, da bodo kmalu dobili dom za starejše. Sedaj se to zaradi razdelitve evropskih sredstev med občine jugovzhodne Slovenije ne bo zgodilo. Vztrajate pri tem, da so vas ope-harili dolenjski župani?Razvoj regije je uveljavljen zato, da slabo stoječim občinam subregije omogoči hitrej-

ši razvoj z večjim deležem sofinanciranja. Po prvotnem razdelilniku, ki je to dejansko udejanjil, je Bela krajina dobila 33 odst. sredstev, Kočevsko-Ribniško področje 36 odst. in Dolenjska, kot daleč najbolj razvita subregija, 31 odst. Na pobudo najbogatejše občine, Mestne občine Novo mesto, je bila Bela krajina preglasovana in odvzeli so nam sredstva v višini dveh milijonov evrov. Med belokranjskimi občinami je iz sofinanciranja izpadel semiški projekt »Izgradnja doma za


pogo

vor

z žu

pan

om

Če hoče vlada izboljšati stanje v Beli krajini, je iz-gradnja tretje osi prvo dejanje!

Začrtano pot med razvitejše občine bo Semič nadaljeval z mano ali brez mene!

starejše v Občini Semič«, s katerim bi odprli 33 novih delovnih mest.

� Gospodarska kriza je še poslabšala že sicer slab položaj Bele krajine. Vi ste o tem pisali vladi. Ste zadovoljni z odgovorom?Gospodarska kriza je prizadela predvsem odročne kraje. Znotraj Bele krajine je nastalo krizo najbolj občutil Semič. Zmanjšanje števila zaposlenih v naših podjetjih iz 1920 na 920

zaposlenih in skoraj 15-odstotna brezposel-nost je hudo breme. Bela krajina ima danes 13,5-odstotno brezposelnost. Povprečna bruto plača na zaposlenega v Beli krajini pa znaša le 1.079 evrov. Če primerjamo Belo kra-jino s Prekmurjem, ima slednje 14-odstotno brezposelnost, povprečna bruto plača na za-poslenega pa znaša 1.195 evrov. Prekmurje ima avtocestno povezavo, za sosedi Avstrijo in Madžarsko in najboljša kmetijska zemlji-šča. O vsem tem lahko Bela krajina le sanja, zato apeliram na vlado, da Beli krajini omo-goči enake pogoje kot Prekmurju. Vse, kar je vlada do sedaj naredila, je, da je dala petim ministrstvom nalogo, naj proučijo nastale raz-mere. Predsednik vlade si ni za Belo krajino vzel niti toliko časa, da bi na sejah predstavil problematiko in zahteve Bele krajine. Belo-kranjci smo sedaj odločni, vztrajali bomo pri naših zahtevah.

� Semiču napredek onemogočajo pred-vsem slabe prometne povezave. Mislite, da je tretja razvojna os realna možnost ali zgolj načrt v oblakih?Tretja razvojna os je realnost in nujno potreb-na investicija za razvoj celotne Bele krajine in za 1000 Belokranjcev, ki se dnevno vozijo na delo v Novo mesto in dlje. Skoraj vse srednje in visoke šole, kot tudi zdravstvo in regijsko središče, so na drugi strani Gorjancev. Tretja razvojna os bo tudi najbližja povezava Slove-nije z Jadranom. Če hoče vlada s svojimi de-janji izboljšati stanje v Beli krajini, je izgradnja tretje osi prvo dejanje, ki ga je treba nujno narediti. Po treh vpadnicah v Belo krajino se dnevno vozi preko 10.000 vozil. Ker so vse tri vpadnice zaradi slabega stanje preobreme-njene, jih je treba razbremeniti, predvsem pa takoj obnoviti.

� Na občini ste zaposlili mlade, ki se ukvarjajo predvsem z evropskimi razpisi. A Semič je majhna občina, zato se težko poteguje za velika sredstva. Mislite, da bo delitev na pokrajine stanje izboljšala?V Občini Semič imamo sorazmerno mlado, a strokovno podkovano ekipo, ki uspešno kandidira in pridobiva razna sredstva tako na državnih kot tudi evropskih razpisih. Ve-lik uspeh se kaže tud v tem, da smo be-lokranjske občine pri skupnih projektih enotne in uspešne pri pridobivanju sred-stev za te projekte. Dolenjsko-belokranjska pokrajina v tem trenutku predstavlja velik minus za belokranjske občine, saj je Novo

mesto vreča brez dna, ki v večji meri vidi samo sebe, in tudi v zgodovini okrajev je bilo tako, zato ne moremo pričakovati, da bi bilo sedaj kaj boljše.

� Semič ima trenutno likvidnostne teža-ve, in sicer predvsem zaradi neplačanih državnih dolgov. Kako se boste rešili iz trenutnega položaja?Situacijo bomo rešili z novim kreditom in z izterjavo podpisanih državnih pogodbenih obveznosti ter z zategovanjem pasu v nasle-dnjem proračunskem letu.

� Kaj je po vašem mnenju največji uspeh in kaj največji poraz mandata?Za največji uspeh si štejem izgradnjo vodovo-dov v petindvajsetih vaseh, do skoraj vsake hiše v občini nam je uspelo urediti in asfaltirati javne poti in ceste. V zadnjem mandatu pa si za največji uspeh štejem izgradnjo Kulturne-ga centra Semič. Razočaral in potrl pa me je odnos občin pri delitvi regionalnih sredstev, kjer smo pri zadnjem razpisu izpadli s projek-tom doma starejših.

� V času tega mandata ste se upokojili in funkcijo sedaj opravljate neprofesionalno. Imate politične kariere dovolj ali imate še vedno neizpolnjene cilje?Smatram se za svobodnjaka in ne politika. Iz gospodarskih potreb sem tudi sam prispeval k ustanovitvi Slovenske kmečke zveze in leta 1976 k ustanovitvi vinogradniškega društva. Danes se žal dogaja, da hoče vsak postati »vsevedni« politik in gospodarstvenik, sam pa se počasi umikam. Neuresničenih je ostalo še veliko ciljev in hotenj, vendar predlagam, da pustimo času čas. Verjamem pa, da je ostalo še veliko stvari, katerim sem kos in jih lahko uspešno izpeljem.

� Se boste naslednje leto torej potegova-li za še en mandat?Semič je danes primerljiv z drugimi kraji, na ve-liko področjih pa nam je uspelo prehiteti mar-sikatero občino. Verjamem, da se bo stanje v gospodarstvu začelo izboljševati in bomo vsi lažje zadihali. Semič je danes v dobri kondiciji, ob treh največjih projektih, ki jih izvajamo, sta nakazani pot in vizija razvoja, če pa nam bo-sta zima in vreme naklonjeno, bo zaživel tudi Smučarski center Bela. Začrtano pot med raz-vitejše občine bo Občina Semič nadaljevala z ali brez mene, to pa je tisto, kar šteje.


pogo

vor

z žu

pan

om

pogo

vor

z žu

pan

om

Jernej Lampret, župan Občine Ivančna Gorica

Občin ni preveč, to govorijo rezultatiJernej Lampret je župan, ki sodi v garnituro najstarejših in najbolj izkušenih županov po številu mandatov. Občino Ivančna Gorica vodi od leta 1994, ko je ta tudi nastala. »Začetki so bili navdušujoči, a so zelo kmalu prerasli v realnost in profesionalizem,« mi razloži ob vprašanju, kako se spominja svojih županskih začetkov. Žal mu je, da ni vztrajal pri funkciji nepoklicnega župana v času, ko je bil ravnatelj na OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, in da je popustil komisiji, ki je sklepala o nezdružljivosti funkcije, kljub temu da se je ustavno sodišče odločilo drugače. Že 20 let predseduje organizacijskemu odboru Tabora pevskih zborov Šentvid pri Stični. Bil je tudi med pobudniki za ustanovitev, zdaj že tradicionalnega pohoda po Jurčičevi poti, od Višnje Gore do Muljave.

Slobodan Jovič Matej Šteh

� Po skoraj 16 letih županovanja ste si za-gotovili in ustvarili nek pogled na funkcijo župana – je to poklic, poslanstvo …?Funkcija župana je zagotovo profesionalna opredelitev na podlagi izreka volivcev na volitvah. Petnajstletno obdobje županovanja pomeni petnajstletno odrekanje osebnim in-teresom v prid vsem dejanjem in dogodkom, na katerih mora biti župan prisoten in spreje-mati odgovornosti pri vseh odločitvah, najsi bo v občinski upravi, krajevnih skupnostih ali pa pri še tako drobnih težavah, s katerimi se srečujejo naši občani. Vsekakor je to poslan-stvo, ki ima tudi svoje zahteve v karakterju človeka in voljnosti do dela. Prav zaradi tega se človek na takih mestih izčrpava in mora imeti srečo, da zna uravnovesiti telesno in du-hovno plat. To mu omogoča, da zdrav sledi novim idejam in nalogam.

� V Sloveniji imamo trenutno 210 občin. Nekatere nove so na vidiku … Menite, da je občin preveč ali je za razvoj Slovenije dobro, da jih je toliko?Občine so dale velik prispevek k enakomer-nemu in enakopravnemu razvoju ne glede na velikost in geografsko sredino. Vendar je prišel čas, ko so se osnove infrastrukture in posebnosti, ki jih prinaša življenjski prostor, že

Zato je po mojem mnenju pokrajin lahko več, vendar ne za ceno birokracije in ad-ministracije.


pogo

vor

z žu

pan

omuredile, zato je treba razmišljati bolj o združe-vanju, ne le geografskem, temveč tudi pro-jektnem, kjer meja občine ni ločnica, temveč pot združitve. Občin ni bilo preveč, to govo-rijo rezultati.

� Bili smo priča prvi rekonstrukciji v Pa-horjevi vladi, zamenjala sta se ministra na področju lokalne samouprave. Kako oce-njujete delo vlade v prvem letu z vidika lokalne samouprave? Nova vlada ima na začetku mirni tek in išče primerne vodstvene strukture. Zagotovo ni dobro, da sta se ministra na področju lokal-ne samouprave v enem letu že zamenjala, preden so bili vidni rezultati njihovega dela. Rezultat tega ministrstva bo za mene optima-len takrat, ko bomo dobili pokrajinsko zako-nodajo.

� Različni so pogledi, koliko pokrajin po-trebujemo; kakšna je vaša ocena?Geografsko in demografsko razvejena država z ostalimi posebnostmi, ki so jih posamezni predeli te države pustili v orisu zgodovine, nas vodi, da ne razmišljamo o kriterijih, ki bi uniformirali pokrajino. Zato je po mojem mnenju pokrajin lahko več, vendar ne za ceno birokracije in administracije. Tudi naša obči-na, ki ima v sestavi 228 km² površine in pri-bližno 15.000 prebivalcev, lahko upravlja s 17 delavci in poklicnim županom. Ves strah za potratnost je lahko odveč, če bodo projekti zaživeli po prioritetnem vr-stnem redu ali drugače, v prispodobi - najve-čji »onesnaževalci« morajo biti prej odklonje-ni kot manjši ne glede na meje.

� Po ne vem katerem poizkusu je po-novno v državnem zboru padel predlog zakona, s katerim bi bila odvzeta možnost opravljanja funkcij župana in poslanca hkrati. Kakšno je vaše stališče glede tega vprašanja?

Ni vse tako slabo, kot bi se rado pokazalo z nezdružljivostjo funkcij, saj lahko prenos izkušenj z dobrimi idejami v parlamentarno razpravo s poznano problematiko, ki je lahko zelo razširjena z lokalnim prizvokom, v aka-demskih razpravah, kar se običajno dogaja v državnem zboru, privede do zelo uporabne zakonodaje. Kljub temu da nisem bil nikoli župan poslanec, sem pa bil župan ravnatelj osnovne šole, lahko z vso gotovostjo trdim, da je izkoriščanje v obsegu odločanja le pred-nost, nikakor pa ne izkoriščanje povečanih pristojnosti.

� Kako bi na kratko opisali dosedanje žu-panske mandate?Nikoli ne gledam na svoje delo tako, da se določeni projekti končajo v mandatu. Nobe-na stvar se kronološko ne zaključi s koledar-skim letom ali v drugih časovnih okvirjih. Ne vem, ali so tri zgrajene osnovne šole, vrtec, čistilna naprava, številni kilometri posodoblje-nih cest več kot stadion, športna dvorana, do-bro organiziran muzej in številne prireditve in dejavnosti, ki občino delajo prepoznavno. Za dolgoletno županovanje je lahko tudi ocena volivcev, da človek s svojim zgledom, mogo-če celo z modrostjo in ljudskostjo, lahko daje pomen tej dolenjski občini.

� V vseh vaših mandatih nikoli nismo bili priča krizi vodenja občine na relaciji župan – občinski svet. Kako vam to uspeva? Ali politične nasprotnike utišate že na začetku mandata ali znate poskrbeti, da razprtije ostanejo med štirimi stenami sejne sobe?Kriza v vodenju nastane tam, kjer vodstveni delavec ali župan ne prevzame odgovornost in ne nastavi svojega hrbta za upogljive pri-tiske. Povezave z občinskim svetom, občin-sko upravo in z ostalimi javnimi ustanovami ter krajevnimi in drugimi asociacijami morajo

Nikoli ne gle-dam na svoje delo tako, da se določe-ni projekti končajo v mandatu.

Vloga Krjavlja je blizu naravnemu sporočilu, da vsak-do lahko nosi svojo malho, pa tudi če je na pol prazna, saj je za vse dovolj prostora na tem svetu.

biti korektne in vzpodbudne do te mere, da lahko vsakdo da svoj prispevek k oblikovanju občine. Dogovor je težko doseči v popolno-sti, zato je potrebno zbliževanje interesov do te mere, da sledimo cilju in se hkrati približa-mo interesom drugače mislečih.

� Ste navdušen rekreativni kolesar, odli-čen vinogradnik … Nepozabne in unikatne so vaše vloge Krjavlja, ko na samo vam svojstven način upodabljate tega Jurčiče-vega literarnega posebneža. Kako vam uspeva vse uskladiti?Še dobro, da pridevnika nista zamenjana; da bi bil rekreativni vinogradnik in odličen kole-sar. Eno in drugo izhaja iz potreb, ne po pri-delani količini vina in prevoženih kilometrih, temveč v iskanju ravnotežja znotraj narave, obremenitve in sprostitve. Vse to se še kako navezuje na naše predhodnike, ki so pusti-li sledove pri naših ljudeh in delih, ki jih še danes občudujemo. Vloga Krjavlja je blizu naravnemu sporočilu, da vsakdo lahko nosi svojo malho, pa tudi če je na pol prazna, saj je za vse dovolj prostora na tem svetu.

� Boste poskusili doseči rekord in kandi-dirati za peti mandat župana? Ob toliko interesnih križpoteh, ki človeku je-mljejo čas in dajejo svobodo, se sprašujem, kdo me še potrebuje bolj kot lastno in družin-sko življenje?!

Podpis pogodbe z izvajalcem gradbenih del za novi vrtec: Drago Muhič, GPI Tehnika Novo mesto in Jernej Lampret.

17št. 61, november 2009 17Vaš mesečnik

Računovodstvo, knjigovodstvo, finančne stoRitve za s.p. in d.o.o.

KonTo,jožica Piškur s.p., Rakovnik 29, ŠetrupertTel.: 07 3434 710GsM: 041 451 897

• vodenje glavne knjige s saldakonti in enostavno knjigovodstvo• obračun osebnih dohodkov• obračun ddv-ja• izpisi virmanov• statistična poročila• vodenje osnovnih sredstev in drobnega inventarja• izdelava vseh obračunov in letnega poročila o poslovanju• izdelava investicijskega programa in poslovnih načrtov

že

14

le

T z

va

Mi

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN(07) 33 70 200 - NON STOP

Nudimo vam vse storitve na enem mestu.Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši.

O k l e š e n d . o . o . , K R o k u 2 6 , N o v o m e s t o

www.stanovanjskikredit.si

Do 30. januarja 2010, z možnostjo predčasnega zaključka.

Dodatne informacije dobite v najbližji poslovalnici NLB, na spletni strani www.stanovanjskikredit.si ali na telefonski številki 01 / 477 20 00.

NLB

d.d

., Tr

g re

publ

ike

2, 1

000

Ljub

ljana

Izkoristite ponudbo NLB Stanovanjskih kreditov pod izredno ugodnimi pogoji. Naši kreditni svetovalci vam bodo predstavili tudi ponudbo kreditov iz jamstvene sheme RS in skupaj boste našli kredit po vaši meri.

Ponovno ugoden

NLB Stanovanjski kredit

Tudi vi potrebujete več prostora?

Diagnoza+

www.vzajemna-diagnoza.si

www.vzajemna.si/net

Darilo ob sklenitvi*Darilo ob sklenitvi*

VzajemnaDiagnoza-VzNET-(08-10-2009)-Akcija.indd 3 8.10.2009 16:16:47Darilo ob sklenitvi*Darilo ob sklenitvi*

VzajemnaDiagnoza-VzNET-(08-10-2009)-Akcija.indd 4 8.10.2009 16:16:49

Diagnoza+

www.vzajemna-diagnoza.si

www.vzajemna.si/net

Darilo ob sklenitvi*Darilo ob sklenitvi*

VzajemnaDiagnoza-VzNET-(08-10-2009)-Akcija.indd 3 8.10.2009 16:16:47

pe novo mestoPrešernov trg 5Tel.: 07/393 53 60

črnomelj, Zadružna c. 33krško, Bohoričeva 9kočevje, Ljubljanska 25brežice, Černelčeva 3a


Informacije: 051 635 691 - 07/30 81 054

KUŠLJAN d.o.o. že več kot 28 let

Na gmajno 5 8310 Šentjernej

www.karcher-kusljan.si

POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA

PONUDBA: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški •prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola...

ROLESF®

d.o.o.

Dolgoletna tradicija.

Dol. Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, tel.: (07) 39 37 530f a k s : (07) 39 37 531e-pošta: [email protected]

ZASTOPANJE IN PRODAJA »VELUX« STREŠNIH OKEN

ROLESF®

d.o.o.

Dolgoletne izkušnje

tel.: (07) 39 37 530, faks: (07) 39 37 531, e-pošta: [email protected]

PONUDBA: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški • prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola...

Dol. Sušice 17 8350 Dolenjske Toplice


Z lepotnimi pri-pomočki staranja ne moremo ustaviti, lahko pa ga zelo upočasni-mo.


inte

rvju

Biserka Dolenc je v zadnjih dveh desetletjih marsikateri dolenjski dami polepšala zuna-nji videz in upočasnila neizogibni proces staranja. Z medicinsko-estetskimi stori-tvami se je začela ukvarjati po naključju, sprva je bila namreč zaposlena v novo-meški bolnišnici, kjer je ob delu najprej dokončala visokošolski, nato pa še po-diplomski študij. Vmes jo je preko raz-ličnih strokovnih usposabljanj potegnilo v kozmetične vode in slednjič je odprla salon, kjer še danes skrbi za dobro počutje svojih strank. Ključno pri uspehu, pravi, je bilo grajenje zaupanja preko kakovostnih storitev. Da za učenje nikoli ni prepozno, dokazuje z nenehnim do-datnim izobraževanjem ter obiskovanjem svetovnih kozmetičnih sejmov, od koder mati dveh otrok v dolenjsko prestolni-co prinaša najnovej-še trende umetnosti ličenja ter skrbi za zdravo kožo.

BISERKA DOLENC:

Tisto, kar te resnično moti, moraš popraviti!

Urejen si lahko tudi povsem brez ličil!

Tjaša Pureber osebni arhiv

� Se vam kdaj zgodi, da se zalotite v raz-mišljanju o tem, kakšno nego bi potrebo-val posamezni obraz mimoidočih?(Smeh, op. p.) Pravzaprav se dogaja ravno na-sprotno. Ko srečam ljudi na ulici, sprehodu ali v gledališču, mi pogosto najprej rečejo: »Joj, moram se naročiti.« Verjetno pomislijo, da bi bilo treba »nekaj« urediti. To je popolnoma normalno, saj je treba za urejenost vedno kaj postoriti: nohte, dlačice, linija, gubice ... Ni-koli ne zmanjka razlogov in vedno je treba še nekaj dodatno narediti ali že spet tisto, kar smo že, obnoviti. Res pa je, da takoj opazim obraz, skrit pod debelo plastjo pudra, ali po-vešen pogled zaradi mozoljev in takrat vedno pomislim: »Biopiling bi tole lepo pozdravil – kožo in dušo.«

� Gotovo se pri delu srečujete s številni-mi kompleksi in težavami, ki jih imajo po-samezniki … Mislite, da mora biti dober estetski svetovalec ženskam hkrati tudi nekakšen psiholog? Vsak, ki dela z ljudmi, mora biti psiholog in imeti sposobnost empatije, da je komunika-cija lažja. Mislim, da je izredno pomembna diskretnost, ki gradi zaupanje in medsebojno spoštovanje. Pogosto se pogovarjamo o zelo intimnih stvareh in poskušamo najti rešitve.

� Ste kdaj pod pritiskom, da morate biti zaradi svojega poklica nenehno urejeni?Urejenost je izredno pomembna. Zame ureje-nost pomeni čista, zdrava in negovana koža, lasje, nohti, depilacija ... Lahko si popolnoma urejen brez ličil – ta so vedno samo pikica na i.

� Tudi vaša hči že več let stopa po vaših poklicnih stopinjah. Vaša ali njena želja?Želja je njena, moje pa je veliko veselje, da sem ji lahko predala svoje znanje in nepre-cenljive izkušnje pri oblikovanju lastne poti.

� Mislite, da se ženske bojijo staranja in se zato zatekajo k lepotnim pripomočk-om?Z lepotnimi pripomočki se staranja ne more ustaviti, lahko pa se ga izredno upočasni in pripomore, da se človek odlično počuti v svoji koži. To mu daje večjo samozavest in energi-jo, da je veliko bolj aktiven in družaben.

� Pri nas je ljudi sram priznati, da si po-magajo z estetsko kirurgijo, kar je že dol-

go znano. Zdi pa se, da ljudje skrivajo tudi obiske pri kozmetičarki. Opažate ta po-jav? Kako si ga razlagate?Mislim, da je ta pojav povezan s karakterjem osebnosti. Nekateri so zelo iskreni in »prizna-jo«, da nekaj storijo zase zato, da se bodo lepo starali, drugi pa - kljub temu da vsak laik

prepozna radikalen poseg - zagotavljajo, da oni pa resnično niso še nikoli obiskali estet-skega kirurga. Sama menim, da moraš tisto, kar te resnično moti, popraviti. Vedno pa je vredno poizkusiti najprej z manj radikalnimi posegi, saj se da z njimi marsikaj popraviti.

� Če se ozrete na svojih 20 let izkušenj, ali opažate, da so v zadnjih letih zaradi vse bolj stresnega življenja ter onesnaževanja zraka in okolja kožne težave večje kot v preteklosti?Današnji način življenja pomeni velike psihofi-zične obremenitve, neredno in nekakovostno prehranjevanje, pomanjkanje časa za gibanje na prostem. Mladi ljudje so razpeti med dru-žino in kariero. Oboje zahteva stoodstotnega človeka. Preobremenjenost podre ravnoves-je, obrambni sistem oslabi, kar se pokaže v različnih kožnih nepravilnostih, ki so v obču-tnem porastu.

� Zaradi katerih težav vas ženske najpo-gosteje obiskujejo? Pogosto pridejo po pomoč mlade žene, ki nikdar niso imele težav s kožo. Nenadoma pa se pojavijo »karierne« akne, alergije, vnetja, izsušena utrujena koža, brez leska, z izrazitimi gubami. Potrebujejo učinkovito, hitro pomoč. Izredne uspehe dosegamo pri odstranjevanju

mladostniških aken in odpravljanju celulita z naravnimi razstrupljevalnimi postopki.

� Je splošno prepričanje, da h kozmeti-čarkam zahajajo zgolj ženske, stereotip? Ali k vam prihajajo tudi moški?Kožne težave se pojavljajo pri ženskah in mo-ških. Današnji moški je urejen, samozavesten in se še kako zaveda pomembnosti dobrega izgleda. V našem salonu imamo zelo visok odstotek moških obiskovalcev različnih staro-sti. Moram reči, da so moški izjemne stranke. Zelo natančno želijo vedeti, kaj, zakaj, kako in potem navodila upoštevajo do najmanjših podrobnosti, kar nam omogoča, da hitro in uspešno rešujemo njihove težave. Ženske smo drugačne ... Velikokrat še malo po svoje eksperimentiramo.

� Dame različnih starosti k vam prihajajo tudi zato, ker želijo, da jih naličite. Katere stranke so najzahtevnejše? Maturantke, njihove mame ali dekleta pred poroko?Prijetni dogodki so zelo pomembni za vse, zato se vedno zelo potrudimo, da sta na matu-rantskem plesu hči in mamica lepi in sprošče-no uživata v nepozabnem dogodku. Posebno ličenje pa pripada nevestam. Njihov make up mora prenašati različne preizkušnje kar cel dan in ostati »nepoškodovan« do jutra.

� Kaj za vas pomeni beseda lepota?Pri ljudeh odraz notranje harmonije in zu-nanje skladnosti, na splošno pa vse, kar mi jemlje sapo in za trenutke pritegne mojo po-zornost.

� Bliža se veseli december, čas prazno-vanj in silvestrovanj. Kakšni so letošnji mo-dni trendi ličenja?Predvsem je pomembno, da prilagodimo li-čenje vrsti zabave. Za poslovno praznovanje si bomo privoščile nežnejše, nevpadljivo ličenje, za bolj nore zabave pa glamurozen izgled v stilu Marilyn Monroe, ki bo zagotovo pritegnil vse poglede. Torej zelo svetla matirana polt, z rahlo rožnato zardelimi lici. Svetlo zasenčene oči z vanilijo ali marelico močno poudarimo z intenzivno črto na zgornji veki, ki jo na zunanjih kotičkih nagajivo privihamo navzgor. Trepalni-ce okrepimo z večkratnimi nanosi maskare ali pa si omislimo umetne. Obrvi morajo biti šir-še in poudarjene, vsaj dva odtenka temnejše od naravnih. Na ustnice nanesemo mat rdečo šminko in dodamo velik smehljaj.

Moški so izjemne stranke!


inte

rvju

Kako iz krize?

HYB vidi priložnost na trgu medicinena

roče

na o

bjav

a

Debeloplastna hibridna tehnologija je bila v Šen-tjerneju vzpostavljena pred 37 leti. V začetku osemdesetih let so začeli izdelovati senzorje krv-nega tlaka, konec 80–ih pa še senzorje za indu-strijske potrebe.

» Letos načrtujemo mogoče malo več kot 10 od-stotkov manj prihodkov kot lani. Zastoj je pred-vsem na avtomobilskem delu in pa na industrij-skem delu, ki je vezan na senzorje, ki se vgrajujejo v investicijsko opremo. Ta del je upadel do 30 %, nekje tudi več. Pričakujemo pa večje prihodke na področju medicine, približno 3 %, tako da bo pri-hodek manjši od načrtovanega, to pa pomeni tudi manjši dobiček. Vendar v tem letu nismo ustavili načrtovanih investicij, investiramo v okviru plana; tako bomo za investicije in v razvoj namenili nekaj več kot milijon evrov,« je poslovanje v tem letu

Podjetje Hyb iz Šentjerneja se ukvarja z razvojem in proizvodnjo senzorjev tlaka, temperature, sile in elektronskih sklopov, ki se vgrajujejo v različne aplikacije: od medicinskih aparatov kot so senzorji krvnega tlaka, dializni aparati in respiratorji do avtomatskih stojnih linij, od hišnih aparatov do avtomobilov. Od leta 2001 je podjetje v lasti družbe Novoline, zaposluje pa 120 ljudi, od tega 90 v proizvodnji, ki je pretežno izvozno usmerjena.

pokomentiral dušan plut, direktor podjetja Hyb.Kljub kriznim časom bodo letos ustvarili dobrih 7 milijonov evrov in pol prihodkov oziroma pol mili-jona evrov dobička. »Glavni način, kako mislimo povečevati prihodke v naslednjih letih, sloni na

dveh stebrih, en steber so novi proizvodi, pred-vsem nov senzor krvnega tlaka, ki ga bomo pla-sirali na tržišče naslednje leto. Veliko stavimo tudi na cele senzorske sete - komplete, kar namerava-mo začeti prodajati v drugem kvartalu prihodnjega leta. Potem je tu še wireless sistem in ostali novi produkti. To je en del, drugi del, ki ga namerava-mo širiti, bazira na KeraMEMS senzorjih, izdelanih na osnovi LTTC tehnologije, v katere razvoj vlaga-mo že 4 leta, a je še ne uporabljamo v proizvodnji. Mislimo pa, da bomo preko centra odličnosti NA-MASTE, ki je bil ustanovljen in podprt v letošnjem

letu v naslednjem letu to prototipno proizvodnjo zagnali v redno proizvodnjo. To je naš cilj,« odloč-no doda Plut, ko nam zaupa bodoče smele, a kot pravi, uresničljive načrte. Nosilni produkt je senzor krvnega tlaka: tega bodo letos proizvedli dva in pol milijona kosov, kar predstavlja 6 odstotkov svetov-ne proizvodnje; z izdelkom so prisotni v več kot 90 državah sveta.

PODROČJE MEDICINE – NEUSTAVLJIVA PRILOŽNOST

Pri analiziranju priložnosti na trgu so se v podje-tju odločili, da okrepijo intenzivnost raziskovanja in razvijanja na področju medicine. Usmerili so se na področje merjenja življenjskih funkcij pacientov v intenzivni negi in med samim operativnim pose-

gom. Odločitvi je botrovala tudi ugotovitev, da je trg na tem področju v porastu. Kljub zahtevnim glo-balnim gospodarskim razmeram, nastalim zaradi gospodarske krize, na tem delu medicine ni čutiti vpada. » V Hybu imamo letos na programu me-dicinskih senzorjev krvnega tlaka celo 3 odstotno rast prodaje. Razvitim tržiščem na tem medicin-skem programu, tu mislim tržišča zahodne Evrope in Severne Amerike, pa napovedujemo med pet in osem odstotno letno rast. Globalno gledano pa je predvidena rast trga kar 20 odstotna, predvsem na račun rasti azijskega, južnoameriškega in ruskega

Direktor podjetja Dušan Plut in sin Jaka.


Kako iz krize?

HYB vidi priložnost na trgu medicine

trga,« pojasnjuje prvi mož podjetja Dušan Plut.Do leta 2015 pa z razvojnimi projekti na podro-čju medicine in industrijskih programov načrtujejo skokovito rast prihodkov. Povezujejo se s številnimi raziskovalnimi inštitucijami, pri razvoju samih pro-duktov pa sodeluje več kot 40 zunanjih razisko-valcev in strokovnjakov. Ta čas z Institutom Jožef Stefan, Fakulteto za elektrotehniko iz Ljubljane ter nekaterimi drugimi raziskovalnimi institucijami, kot je denimo Univerzitetni Klinični center Ljubljana

organizacijami, ki nam to znanje, ki ga potrebuje-mo lahko nudijo. Trudimo se iz različnih koncev sveta to znanje povezati in ga uvrstiti v neko višjo dodano vrednost; ali drugače povedano nekatere proizvode ustvariti tržno zanimive,« nam Dušan Plut »plastično« pojasni razmere na trgu znanja.

RAZVOJ NOVIH IZDELKOV – IZZIV PRIHODNOSTI

Predvsem brezžični sistem merjenja krvnega tlaka naj bi po napovedih v prihodnjih letih predstavljal tisti nišni produkt, s katerim nameravajo izrazito povečati prihodke, čeprav je – kot dodaja Plut – tržišče v medicini zelo konservativno. Velike upe v prihodnje polagajo v povsem lasten izdelek – tako imenovani multiparameterski wireless sistem, ne-pogrešljivi del v sleherni operacijski sobi in pri in-tenzivni negi pacientov.»Wireless sistem je sistem, je plod našega znanja. Je v zaključni fazi razvoja in je sedaj v fazi certi-ficiranja. Ocenjujem da bi v začetku prihodnjega leta, ali v drugem kvartalu bil pripravljen za trže-nje. Je pa to izdelek, ki daje izjemno dobro osnovo našemu multiparametrskemu wireless sistemu, s katerim lahko v intenzivni negi merimo štiri do pet parametrov merjenih življenjskih funkcij pacienta, kot npr. krvni tlak, EKG, saturacija, temperatura. In kar je najpomembnejše, danes v svetu ta pro-dukt še ne obstaja. Res je, da je prvi wireless sistem prenosa signala merjenega krvnega tlaka že razvit, mi smo verjetno drugi na svetu. Poleg nas je še nekaj podjetij, ki si tako kot mi prizadevajo priti do tega cilja, ampak menim, da smo mi kljub vse-mu v majhni prednosti pred ostalimi«, izpostavlja prvi mož Hyba, Dušan Plut.Hyb je prepoznal medicinsko področje / monitoring življenjskih funkcij pacienta v klinični negi/ kot pra-vo in perspektivno. Prepričani so, da lahko prav na tem segmentu dosežejo pravi preboj in še bolj utr-dijo svoj položaj na svetovnem globalnem tržišču. »Pot je vedno dolga in dinamična. Pomembno je, da v vsakem procesu iščemo inovativne pristope, kako nekaj narediti drugače in čim bolje«, je še dodal Dušan Plut. Prav usmerjenost podjetij na globalni trg, proi-zvodnja kompleksnejših produktov z višjo dodano vrednostjo ter ustreznejša podpora države pa so nemara pravi koraki za čimprejšnji izhod Slovenije iz sedanje gospodarske krize.

Gregor Golobič, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je ob obisku podjetja poudaril: »V podjetju se zave-dajo, da je potrebno vlagati v razvoj.«

ali Mariborska Fakulteta za elektrotehniko sodelu-jejo pri 5 raziskovalnih projektih. »S temi razisko-valnimi ustanovami sodelujemo že vrsto let, z IJS delamo na točno določenem projektu, prav tako s Fakulteto za elektrotehniko iz Ljubljane. Ugotavlja-mo da je tega znanja, ki ga mi potrebujemo, pri nas premalo oziroma ga v Sloveniji preprosto ni. Zato moramo rešitve poiskati v tujini, predvsem v Nemčiji, tam smo tudi povezani s štirimi inštituti oziroma znanstvenimi, strokovno specializiranimi


ŠETinC d.o.o., brezina 15a, 8250 brežice

07/49 61 068 041 631 431 torek - petek: 9 do 20h, sobota: 8 -14h

nedelja, ponedeljek, prazniki: zaprto www.setinc.si [email protected]

Alternativna medicina, šamanske tehnike, IFA, radiestezija, masaže, kozmetika, solarij, savna, pedikura

alT

Ern

aT

ivn

a m

EdiC

ina

za

hiŠ

o i

n d

om

CEmEnTninarsTvo in PrEvozi novak, radovlja 35, šmarješke Toplice

07/38 43 220 041 639 181

Nudimo: prevoze ter izdelovanje kakovo-stnih in trajnih betonskih barvnih stešnikov. Sterho varujejo pred močnimi sunki vetra, toče, nalivi.Stešniki so izdelani iz materialov, ki so prijazni okolju in so lepega videza, saj so prevlečni z dodatno akrilno barvo

vET

Erin

ar

sk

a P

os

Ta

ja

vETErinarska PosTaja TrEBnjE d.o.o., Pekel 8

07/34 82 120 - dosegljivi 24 ur! tel: 07/34 99 014 (mokronog) ponedeljek - sobota: od 8. do 12.h PoP.: pon., sreda in petek: od 14. do

18. h, torek in četrtek: od 16. do 18.h

Zdravljenje domačih živali v ambulanti, na domu (teren), lekarniška dejavnost. No-vost: bogata izbira hrane za male živali!

Zg. Brnik 143, 4207 Cerkljetel.: 04/252 66 50 fax: 04/252 66 55gsm: 041/734 018

» 5 let garanciJe na peči » možna kUrJaVa z lesenimi peleti » aVtomatsko doziranJe » boJlerJi iz nerJaVeče pločeVine

e-pošta: [email protected] www.vrecek-peci.com

peč na trda goriva

bojlerjipeč na olje

in plinpeč za pelete

Tone Jalovec s.p., Velike Malence 17C, 8262 Krška vastel.: 07/49 595 30 gsm: 041/745 959

Splošna gradbena dela: zidarstvo fasaderstvo novogradnje gradbena

sanacija gradbena

SPLOŠNO ZIDARSTVO

KOVINARSTVO

IzDELAVA KOTLOV zAPRIPRAVO žIVINSKE KRmE

LEOPOLD KOŠČAK s.p.Kamnje 7a, Šentrupert

tel.: 07/30 40 214GSM: 041 754 051

Tržiška 10, Novo mesto, tel.: 07/33 72 420

P.E. na Podbevškovi (Mercator center), gsm: 040 234 691

P.E. Trebnje (Mercator center)

Del. čas: od pon. do pet. od 07. do 19. ure, sob. od 08. do 12. ure

Del. čas: od pon. do pet. od 08. do 20. ure, sob. od 08. do 14. ure

Stari trg 48, gsm: 040/323 846Del. čas: od pon. do pet. od 8. do 20. ure, sobota: od 8. do 14. ure

ste zamudili novice.indd 1 15.11.2007 10:40:01

24 št. 61, november 2009Vaš mesečnikVaš mesečnik

kam

?

20% od 1. do 31. decembra 2009 na vse artikle (razen otroški program)

PTC Hedera, 1. nadstropjeLjubljanska cesta 26, Novo mesto, tel.: 07/33 23 727

Delovni čas: pon pet od 10. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure

Pižame iN sPaLNi Program saTeN

osTaLi Program:

• žensko in moško spodnje perilo,• nogavice, dokolenke in hlačne nogavice.

mK

m d

.o.o

., D

olen

je K

amen

ice

78, N

ovo

mes

to

prazničnipopust

LOKAR RADO s.p.

Dolnja Prekopa 20,8311 Kostanjevica na Krki

tel.: 07/49 87 310, gsm: 041 630 456e-mail: [email protected]

www.instalacije-lokar.informacija.net

NOVO! DObAVA iN mONtAžA tOpLOtNih čRpALK

• inštaliranje vodovodnih in plinskih napeljav

• toplotne oz. centralne inštalacije in vzdrževanje

• inštalacije talnega ogrevanja• diamantno vrtanje• čiščenje hišnih in večjih

kanalizacij

pro

fesi

on

aln

a st

ori

tev!

lokacija:Industrijska cona Kanižarica

Kamnoseštvo Plut

Tel./fax: 07/ 30 56 380GSM: 040 517 517GSM: 040 507 507

O t o v e c 1 5 , 8 3 4 0 Č r n o m e l j

izdelava in montaža:

- POlIc- STOPnIc- TlaKOv- STebrOv- naGrObnIKOv- naGrObnIh naPISOv

12,7 mm / 15,1 g

9 mm / 5,1 g

6,35 mm / 3,4 g

10

00 f

/s

- 2

50 b

ar

• zelovisokizkoristek• majhnedimenzije• 30letnatradicija• izdelavaponaročilu• prodajakombiniranihbojlerjev• možnostogrevanjanalesnesekance(biomaso)

Vreček agro d.o.o., M. Vadnova 22, 4000 Kranj , T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si

ovratnica proti lajanju

daljinski upravljalec kot pomoč pri šolanju psa

Ali vaš pes nepre-stano laja? Rešitevje ovratnica protilajanju! Ko peszalaja, se iz ovra-tnicesprostisprejzvonjem po limoni.Sprej je neškodljivzapsainokolico,psuneprizadenebolečine,ampakgapreprostoprese-neti.Ževnekajdnehsepesodvadilajanja.Ničvečtežav s sosedi!

kombinirane peči za centralno ogrevanje na trda goriva in olje

zračne puške

loki in samostreli


FRIZERSTVO IN LASULJARSTVOJožica Mavsar s.p., Ljubljanska cesta 70, Novo mesto

del. čas: tor. - pet. 8. -12. in 14.30 -19., sobota: 7. - 12.33-26-028

strokovno svetovanje, nega vaših las in lasišča po izreDno UgoDnih cenah

V podjetju z več kot desetletnimi izkušnjami, nudimo zanesljive sto-ritve kot so:

• mizarstvo (izdelava notranje opreme po meri)• vrtnarske storitve (urejanje zelenic, obrezovanje grmovnic in

dreves ter živih meja ...)• upravljanje z nepremičninami• čiščenje objektov (stanovanjskih in poslovnih)

AkcIjA v DeceMBRu nudimo 10 % popust za otroške sobe

pod trško goro 89, Novo mesto07/391 77 90, www.zelva.si

pokličite nas in z veseljem se bomo odzvali!Spletna trgovina www.zelva.si - Akcija v decembru

Foersterjeva ulica 11, 8000 Novo mestoTel: 07 / 33 75 427; Email: [email protected]; www.kaaap.si

svETovaNjE izmEra šivaNjE moNTaža

saLoN zavEs( n e k d a n j a t o v a r n a N o v o t e k s )

• velika izbira tekstilov za zavese (velana)

• tapetniški materiali• karnise odrežemo

po meri• dekoracije (prti, okras.

blazinice, tabureji, po-steljnina,…)

Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751www.veterina-nm.sie-mail:[email protected]

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

delovni čas: pon. - pet.od 7.00 - 19.00 ure

sob. od 7.00 - 11.00 ure

izven delovnega časa pokličite 112

VETERINARSKA LEKARNA

delovni čas:pon. sreda:

od 7.00 - 18.00 uretor., čet., pet.:

od 7.00 - 15.00 uresobota:

od 7.00 - 11.00 ure

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

tršinar sandi s.p.gornja prekopa 88311 kostanjevica na krkie-mail: [email protected]

hitro • kakoVostno • Ugodnotel.: 07/498 61 40, Fax: 07/498 61 41, gsm: 041/651 435

Jordan Gorazd s.p.,Cesta oktobrskih žrtev 658310 Šentjernej

07/308 14 54041/34 44 30

vodovodnecentralne plinske

www.instalacije-avsec.si


vas razpoke na asfaltu in betonu jezijo?Mi jih saniramo in v popolnosti odpravimo!

RezaNje asFaLta iN BetoNa

BiN d.o.o., zilje 30a, 8344 viNicatel.: 07/36-46-561, gsm: 041/639-100, www.bin.si

Novi trg 10 (1. nadstropje)Novo mestoTel.: 07/33 79 435

Okulistični pregledi za očala in kontaktne leče

Ponedeljek–petekOd 8.00 do 20.00

sobota od 8.00 do 17.0024.12. od 8.00 do 15.0031.12. od 8.00 do 13.00

Nedelja, praznik zaprto!

DelovničastrgovinvBtCCityNovomestovmesecudecembru:

Katarina Mervar, s.p.Na žago 39, 8351 StražaTel./fax: 07/38 47 201, mobitel: 031/757 606E-mail: [email protected]


Galeb svet perila en svet, dva vhoda. - VaŠ SVeT.

Glavni trg 29, Novo Mesto

Prodajalna spredaj: Triumph • lisca • Calida

Prodajalna »za vogalom«: Galeb • Snelly • Pounje • GMV

Ponudba klasičnega in tudi cenovno ugodnega Perila.

� Moški bokser »snelly u 110«: 3,85 eur � Ženski slip »snelly 1394«: 3,26 eur

27.11. - 5.12.

MiklavŽev PoPust na celotno redno Ponudbo -10%

Gabron Zvones.p. Ragovska16, NOVOMESTO07/3342383,MOBI041671383zvo

[email protected],w

ww.color-se

rvis-gabron.si

•predelnestene,stenskeobloge,ureditevmansard

•izolacijskefasade

•slikopleskarskestoritve

Salon lepotnih ritualovV e l a S m o o t h i n I P L z E l o s t e h n o l o g i j o

S Pomočjo LaSErSkE tEhnoLogIjE Vam nudImo: � odpravljanje celulita � lasersko odstranjevanje dlak � zmanjševanje gub � odpravljanje žilnih nepravilnosti � odpravljanje aken

Salon lepotnih ritualov, obrtniška 33, 8210 trebnje, tel: 051 63 68 69, www.salon-lepotnih-ritualov.si

Adecco H.R. d.o.o., PE Novo mestoKandijska 51, 8000 Novo mesto

GSM 041 645 444

www.adecco.si

zaposliteV dobi

POMOČNIK V RAČUNOVODSTVU Z AKTIVNIM ZNANJEM NEMŠKEGA JEZIKA (M/Ž)(Novo mesto)Zadolženi boste za vodenje materialnega knjigovodstva, pisanje dobavnic, faktur, naročil ter ostalo pomoč pri računo-vodskih delih. Zahtevajo se iz-kušnje iz osnov računovodstva ter aktivno znanje nemškega jezika.

PROIZVODNI DELAVEC (M/Ž)(Kostanjevica)Delo poteka v večjem proi-zvodnem podjetju, kjer boste zadolženi za različna montažna dela plastičnih ter kovinskih komponent. Delo poteka v dveh izmenah.

Z NAMI JE ISKANJE SLUŽBE

LAŽJE IN HITREJŠE.

Novo mesto, Šegova 90Tel.: 07/33 75 960, Fax: 07/33 75 961

19 letz v a m i

knjigovodstvo, organizacija in trgovina d.o.o.

vodenje knjigovodstva za podjetja in samostojne

podjetnike za domači in tuji trg

INŠTALACIJESamo Krušič

Kočevske Poljane8350 Dolenjske Toplice 22

Telefon: 040 769 152


Pravilno rešeno geslo oktobrske križanke je CEMENTNINE AN-TON ROJEC.

Srečni izžrebanci oktobrske šte-vilke so:1. anton mihelič iz Brežic2. igor sladič iz Novega mesta3. klemen zajec iz Žužemberka Za nagrado nagrajenci oglasijo pri podjetju Cementni izdelki Anton Rojec s.p., v Ivančni Gorici, z do-pisom, ki ga dobijo po pošti.Sponzor nagradne križanke v mesecu novembru je: PRESAD d.o.o., Pod Radovnico 3, 8233 Mirna, ki podarja naslednje na-grade (1. do 3. nagrada): izdelki v vrednosti 40, 30 in 20 EUR.

Dopisnice z geslom nam pošljite do 7. decembra 2009 na naslov: televizija Vaš kanal, za Vaš Me-sečnik, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto.

www.renault.si

Mas

ter F

urgo

n dc

i 100

MPC

20.

050

EUR,

Tra

fic F

urgo

n dc

i 90

MPC

18.

000

EUR,

Kan

goo

Expr

ess

Acce

ss 1

.6. M

PC 1

0.95

0 EU

R. M

ASTE

R GV

: Por

aba

pri m

ešan

em

cikl

u: 8

,5 -

9,1

l/10

0km

. Em

isija

CO 2:

223

- 24

0 g/

km. T

RAFI

C GV

: Por

aba

pri m

ešan

em c

iklu

: 7,9

- 1

0,8

l/100

km. E

mis

ija C

O 2: 21

4 -

247

g/km

. KAN

GOO

EXPR

ESS:

Po

raba

pri

meš

anem

cik

lu: 5

,2 -

7,7

l/10

0km

. Em

isija

CO 2:

137

- 18

6 g/

km. S

lika

je s

imbo

lna.

Ren

ault

Niss

an S

love

nija

, d.o

.o.,

Duna

jska

22,

151

1 Lj

ublja

na.

*Akcija velja z Renault financiranjem - Posebna ponudba za gospodarska vozila. Izračun velja za finančni lizing, za dobo 72 mesecev. Polog v višini do 6000 € ter strošek 6-mesečnega moratorija plača Renault Nissan Slovenija d.o.o.

Odpeljite lahko gospodarsko vozilo Renault brez pologa in plačajte prvi obrok šele čez 6 mesecev. Srečno vožnjo!ŠTEVILKA 1 V EVROPI MED LAHKIMI GOSPODARSKIMI VOZILI.

ODLOŽITE ZA POL LETA

KANGOO EXPRESS ŽE ZA 140 EUR/mesec*

MASTER FURGON ŽE ZA 249 EUR/mesec*

TRAFIC FURGON ŽE ZA 219 EUR/mesec*

AvtOhišA vrtiN, ČrNOmelj, Prodaja vozil: 07/35 66 101, www.avto.net/ahvrtin


nag

radn

a kr

ižan

ka

OSMA GENErAcIJA DIPLOMANTOVV četrtek, 12. novembra 2009, je Višja strokovna šola Novo mesto, organizacijska enota Ekonomske šole Novo mesto, slovesno podelila diplome 56 rednim in izrednim štu-dentom programov poslovni sekretar in računovodja. V devetem letu de-lovanja višje šole je študij uspešno zaključilo že 459 študentov.

Osma generacija diplomantov z žu-panom Mestne občine Novo mesto alojzijem muhičem, direktorjem šole Jožetom zupančičem in ravnateljico mag. iris Fink.

KOrAK PrED KONKUrENcOČlani Zbornice ra-čunovodskih servi-sov so se sestali na svojem že 11. kon-gresu. Udeležili so se ga tudi računovodski servisi iz Dolenjske in Bele krajine. Računo-vodsko podjetje Biro BONUS iz Novega me-

sta se je na kongresu predstavilo z elektronskim brezpapirnim računo-vodstvom. Na predstavitvenem prostoru so jih obiskali številni stanovski kolegi, ki so se želeli seznaniti z novostmi in spremembami. Direktor podjetja drago bučar pravi, da sistem brezpapirnega računovodstva tudi mikro in malim podjetjem prinaša veliko prihrankov tako na material-nem področju kot pri človeških virih.

KrKINE PLANINSKE POTI

Z akcijo »V skrbi za vaše zdravje skupaj osvajamo vrhove« želijo v Krki ljudi spodbujati h gibanju in jih tako ozavestiti o pomenu zdravega načina življenja. S Planinsko zvezo Slovenije so označili in uredili petnajst priljubljenih planinskih poti. V le-tošnjem letu so krkaši od petnajstih načrtovanih pohodov uspešno organizirali pet pohodov: Šmarna gora, Trdinov vrh, Murska Sobo-ta, Strunjan in Lisca. Množična udeležba na pohodih dokazuje, da smo Slovenci pohodniški narod. Reportaže s pohodov Šmarna gora, Trdinov vrh in Strunjan si lahko ogledate na spletni strani www.vaskanal.com.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Prevozi Novak_curves.pdf 23.11.2007 13:36:20

• PrEvozi z modErnimi visokoTurisTičnimi avToBusi• organizaCija izlETov

07/ 81 62 960 041 637 443

NOV SALONV središču Semiča je tamkajšnje dru-žinsko podjetje BKM odprlo vrata novega razstavno-prodajnega sa-lona. Podjetje je začelo poslovati pred desetimi leti, v novem salonu pa so na ogled postavili celoten prodajni program. Družina Bezek je svetel primer, da se z vztrajno-

stjo in pridnostjo lahko uspe. Glava podjetja dušan bezek pa vedno rad

izpostavi, da bi bilo veliko težje, če mu ne bi ves čas stali ob strani žena lidija in

hčerkica leja.

Jože Colarič, prvi mož Krke je na cilju pohoda predal žig posa-

mezne poti Tonetu Tomšetu iz PZ Slovenije.

Elvira Medved


v ob

jekt

ivu

vstopna točka vem:• informiranje in svetovanje v zvezi z zagonom,

poslovanjem in razvojem podjetij• registracije, spremembe in izbrisi za s.p. in za

»enostavne« d.o.o. preko e-VEM• svetovalne storitve po subvencioniranih cenah

(program vavčerskega svetovanja)

razvojni center novo mesto, d.o.o. www.rc-nm.si

Aktivnost je sofinancirana s strani JAPTI in Ministrstva za gospodarstvo.

Tudi uveljavljeni gastro-nomski kritiki in novinarji uvrščajo gostilno Vovko med najboljše na Dolenjskem pa tudi v širši Sloveniji. Gastrokritik v Nedelu Uroš Mencinger je tako zapisal: »Vovko je domača družin-ska gostilna, kakršne bi po slovenskem podeželju morali posejati kot bencinske črpalke ob avtocestah. Vsaj vsakih sto kilome-trov.«

Gostilna Vov-ko na Ratežu je družinska gostilna z več kot trideset le-tno tradicijo. Vodenje

gostilne je z letošnjim letom prevzel sin Rok, mu pa ob strani še vedno stoji celotna družina, tako da se po-slanstvo družinske gostilne nadaljuje. Pri Vovkotovih dnevno pečejo domač kruh, sami pripravljajo tudi raznovr-stne štruklje, rezance, žlinkrofe…Nji-hovo kuhinjo odlikujejo mesne jedi, ki jih pripravljajo na pravem žaru na oglje, gostom pa nudijo tudi kulina-rične dobrote v katerih se prepletata slovenska in dolenjska tradicija. Gre za kuhinjo, ki se ozira na letne čase. Skrb za kuhinjo ima mama Marina, njena desna roka je odlična kuharica

Zdenka Jančar, ki ji stoji ob strani nepogrešljiva ku-

harska ekipa.Vinska klet hrani

okoli 80 raz-ličnih etiket, mednje so-dijo najbolj-ši dolenjski in slovenski vinarji. Vov-kotovi imajo vinograde na

Tolstem vrhu pod cerkvijo sv.

Roka, za vinsko

klet in vinogra-de skrbita oče Anton in sta-rejši sin Iz-tok. Poleg cvička in m o d r e frankinje pridelu-jeta tudi o d l i č e n Kerner, ki je med go-sti postal že nepogrešljiv. V prihodnjem letu bodo v gostilni posta-vili manjšo vitrino, v kateri bodo hišna žganja, marmelade, orehi in še nekateri hišni proizvodi, dodali bodo še nekatere butične slovenske izdelke. Na Ratežu lahko tudi prespi-te, na voljo je deset sob in 23 postelj, kategorije ***.

»Gostilna je naš način življenja. Do-jemamo jo kot naš dom, v katerega vsak dan sprejmemo goste. V vsaki hiši imajo svoje hišne navade in po-sebnosti. Tako je tudi pri nas. Prepri-čan sem, da je tako tudi prav; na ta

Gostilna s prenočišči VovkoRok Vovko s.p.Ratež 48SI - 8321 Brusnice, Slovenija

tel.: ++ 386 (0) 7 30 85 603fax: ++ 386 (0) 7 30 85 400

zaželjene so predhodne rezervacije e-mail: [email protected]: www.gostilna-vovko.si

način smo različ-ni, raznolikost

pa vse nas bogati. Ve-seli me, da nas v veli-ki večini obdajajo gostje, ki cenijo naš trud, do-

mačnos t , tradicijo in

p r epo zna j o našo kakovost.«

Rok Vovko


Vaš mesečnik november 2009

Documents