Vaš mesečnik avgust 2012

www.fe.uni-mb.si

Prikljuèi se tudi ti!

T E L E V I Z I J A

www.kolpa.si

PLINSKI Center NOVO MESTO

brezplačna številka

080 22 06

www.art-pe.si

Center za izobraževanje in kulturo Trebnje

www.ciktrebnje.si

Zapirajmo pipe, vode primanjkuje!

Utrip tV programa Vaš kanal - brezplačen izVod - št. 86 - aVgUSt 2012

Akcijska prodaja kopalniške opreme, do konca meseca septembra!

V razstavno-prodajnem salonu Kolpa, d.d. Metlika, bo do konca meseca septembra potekala akcija »vse za kopalnico«!

Zelo ugodna ponudba:

kopalniškega pohištvakopalnih in tuš kadimasažnih kabin in masažnih kadisanitarne keramikeploščice vseh vrstarmatureodprodaja razstavnih eksponatovsvetujemo vam in izrišemo vašo kopalnico

••••••••

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

080 23 53

Razstavno-prodajno-izobraževalni salonCesta XV. brigade 49,8330 Metlika, Slovenijatel.+386/7/[email protected]

www.kolpa.si

2 Vaš mesečnik št. 86, avgust 2012

Jaz zate,ti zame.

PE NOVO MESTO

Trdinova 4

tel.: 07/ 393 53 60

Za večjo varnost otrok in mladostnikov.Za otroke je življenje ena sama igra. Opremite jih s pravim zavarovanjem za njihove dogodivščine.

Vzajemko vam ob sklenitvi zavarovanja podari banjico sladoleda.

Kliknite na www.vzajemna.si in si prihranite skrbi in stroške pred začetkom novega šolskega leta.

Od vsakega sklenjenega

zavarovanja podarimo 1 EUR za nakup šolskih

potrebščin socialno ogroženih otrok.

Naredimo skupaj nekaj dobrega.

Oglas Nezgode 191x131_(16-08-2012)-PE NG.indd 2 16.8.2012 11:58:07

»Največja dota, ki jo bodo

pustili našim otrokom in

vnukom, je kvalitetna voda.«

Dr. Dušan Plut,

okoljevarstvenik v oddaji

Pravi ključi na Vašem kanalu

3Vaš mesečnikšt. 86, avgust 2012

Voda! Zaznamovala je moje otroštvo.Ni bilo lepšega poletja kot prijateljevanje s čudovitimi vibracijami lahkotne reke Krke, ki je tekla mimo moje domače hiše. V njej sva z bratom že zarana lovila ribe; rdečeoke, platice, klece ... Ali pa za Obrhom, bistrim potokom za kostanjeviškim gradom, občudovala množico prelestnih postrvi in delila mnenje: naj uživa svobodo v biserno čistem in bistrem potoku ali midva ob njenem slastnem obroku? Včasih sva nahranila njih, včasih pa one naju. Ko sva to nedeljo, od tedaj je minilo že mnogo let, tam obujala spomine, je bilo najinih vodnih prijateljic le še za vzorec. A vendarle so bile in še vedno so. Tudi vodo sva zajela v dlani kot nekoč in jo pila. Bolj v želji srkniti trenutek vrnitve v tisti čarobni čas brezskrbnosti in otroške radoživosti kot pa zaradi žeje. »Mmm, dobra je,« sva dahnila v en glas in se nasmejala … Potem pa se s kanistri odpravila do bližnjega izvira in jo natočila za domov. Kot že ničkolikokrat …

Voda! V njej sem slutila in iskala rešitev.V strastnem objemu ognjenih zubljev doma, pri sosedih in po svetu. V tej igri življenja je vsaka voda dobra, da je je le dovolj. Bila sem priča, ko še tako pridne roke pogumnih gasilcev in gasilk niso več zmogle gasiti, ko se je ozračje sredi belega dne stemnilo in so pljuča žejno hlastala za zrakom. In bila sem tudi nedaleč stran, ko je v srčni želji in zavezi pomagati celo ugasnilo človeško življenje. Pa morda ne bi, če bi ognja in vode, ki je bila v smrtonosni vojni z njim, ne usmerjal premočan veter drugam.Tudi jeklene ptice pod nebom, ki so sejale slan dež pod oblaki, so morale tedaj priznati premoč krute narave. Pa vendarle. Brez vode bi bile posledice, verjetno tudi nezavednih, a usodnih človeških dejanj, še veliko, veliko hujše.

Voda! Zdi se, kot da zrcali prispodobo našega življenja.Pretaka se po strugah, rekah in potokih, ceveh in ljudeh. Je kot življenje. Teče in teče, a tudi presahne. Te dni, ko zlasti zdrave pitne vode zelo primanjkuje, bi morali glasneje potrkati vsak na svoja vrata vesti in z zgledom in dejanji odgovoriti na vse bolj pereče vprašanje: »Bo kakovostne, zdrave pitne vode dovolj za vse bolj skomercializiran, neodgovoren in natrpan svet? Bomo pripomogli, kot je dejal okoljevarstvenik dr. Dušan Plut v televizijski pomladni oddaji Pravi ključi (www.vaskanal.com), in prispevali k doti, da bodo imeli naši otroci in vnuki kakovostno pitno vodo? Bomo? Morali bi. Moramo! Pred celotno verižno pogubo. Dodajmo svojo »kapjo« v tekoči potok glasno vpijočih sprememb človeških vrednot in etično moralnih načel.

Voda! Moja. Tvoja. Naša. Naša skupna odgovornost. Hvala Bogu, poreče moja soseda Marija, ko pri svojih dvainosemdesetih obuja spomine, kako je na svitku na glavi kot mlado dekle pokončno nosila vodo skozi vas. Glavno zbirališče, se spominja, je bilo pri vodnjaku. Tam je zadonela pesem in sklepala so se prijateljstva …

Voda. Nikar ne izigrajmo darežljivost Zemlje. Ne izigrajmo prijateljstva. Naj voda ostane naše skupno dobro.

Piše: Irena Vide

Izdajatelj: Televizija Novo mesto, d. o. o.

Odgovorna urednica: Irena VideGlavna urednica: Živa Zakšek

Uredniški odbor: Mojca Kren, Marko Meso-jedec, Vesna Lakner Sofrić, Petra Prijano-vič, Živa Zakšek

Lektoriranje: Irena Potočar Papež(Oglasov v uredništvu ne lektoriramo.)

Naslov uredništva: Podbevškova 12, 8000 Novo mestoTelefon: 07/39 30 860, faks: 07/39 30 870www.vaskanal.com

Marketing in oglaševanje:tel. 07/39 30 876, 39 30 867, faks: 07/39 30 877e-mail: [email protected]

Oblikovanje in grafična priprava: Fotografika, Boštjan Colarič, s. p.

Tisk: Delo-TČR, d. d., LjubljanaDistribucija: Pošta Slovenije, d. o. o.Št. vpisa v razvid medijev: 803

Prepovedana je vsakršna reprodukcija, distribucija, predelava in objava vsebin ali delov vsebin ter ogla-sov brez dovoljenja uredništva Vašega mesečnika.

Foto: Simon Hočevar - MEGAfoto

4 št. 86, avgust 2012Vaš mesečnik

aktu

aln

o

Zapirajmo pipe, vode primanjkuje!Voda je življenjsko pomembna dobrina. Pa se tega zavedamo vsi? Ali nam bo to prišlo v zavest šele takrat, ko je bo zmanj-kalo? Stanje na področju vodooskrbe je izredno pereče po vsej državi. Suša oziroma pomanjkanje padavin pušča posledi-ce tako na pridelku kot na izdatnosti vodnih virov. Nista bili zaman dvakratni opozorili Komunale Novo mesto o tem, da naj z vodo ravnamo skrbno, torej varčno.

VesnaLaknerSofrić SimonHočevar-MEGAfoto

Žal pa pri približno60.000upo-rabnikih v osmih občinah, kjerkomunalno podjetje upravlja zvodovodnimi sistemi, vsaj v julijunisozalegla.Porabavodesejena-mrečcelozvišalazadesetodstot-kov,pravidirektorrafko križman. Zato so ljudiprekmedijev vnovičpozvali,najnezalivajovrtov,polni-

jobazenov inperejoavtomobilov.KotpraviKrižman,bozadnjipozivmendavendarlezalegel,sajnajbikonecavgustaporočalioboljšihre-zultatih,torejomanjšiporabivode.Zmanjšanaizdatnostvodnihvirov,premajhne vodohranske zmoglji-vostizazagotavljanjekoničnihpo-treb,velikaporabavodevpoletnih

mesecih in nezmožnost redukcijevodevnašemvodovodnemsiste-mulahkopovzročijoto,dabovodeenostavnozmanjkalo.Zavse,po-

udarjaIstok Zorko,vodjasektorjavodooskrbavnovomeškikomuna-li.Tasicerupravljaz900kilome-tri vodovodnega omrežja, ki ima

Rafko Križman, direktor Komunale Novo mesto

Delavci novomoške komunale popravljajo cevi.

Istok Zorko, vodja sektorja vodooskrba

18.300 priključkov. Vodnih virovjezaenkrat18,a iščejonove,sajbodogledenavremenskerazmerevzadnjihletihinvsevečjosušovprihodnjegotovonepogrešljivi.Kotpravi Zorko, bi trenutne količinevode,kijihnačrpajo,zadostovale,čebiimelidovoljvelikevodohraneinbistemlahkopokrivalikoničnepotrebe.Takopaobstajabojazen,da bo nadaljevanje sušnega ob-dobja povzročilo dodatne težave

pri oskrbi s pitno vodo, ki bi jihobčutili tako prebivalci kot indu-strija.Najprejsepokažejonavišjeležečihpredelih, kot jenaprimerJavorovica v šentjernejski občini,kjertamkajživečimzdajdovažajovodo.PravtakonaAjdovskiplanotivobčiniŽužemberk,kjerjesedemvasibrezvodovoda.»Najprejsmozaznali problematiko na območjuGorjancev, kjer se je vodnima vi-romazmanjšalaizdatnostzapolo-vico.Topajedodatnoobremenilonašnajvečji vodni vir Jezero,kjernačrpamo48odstotkovvode,«po-jasnjujeZorko.Križmanpavnovičopozarja: »Znižanje ravni podtal-nice in izdatnosti virov na najpo-membnejših črpališčih je ta hipžealarmantno.Čevodenebomouporabljali bolj varčno, se lahkozgodi,dajenebovečzanikogar.«

OddajoVarčnarabavodesilahkoogledatenaspletnistraniwww.vaskanal.com varhivuoddajvrubrikiPriložnostneoddaje.

Pokličite župana! ŠevmesecuavgustusebostanatelevizijiVaškanalpredstavila:

anton maver, župan ObčineMo-kronog-Trebelno, premierno v sre-do,29.avgusta,ob20.uri,in

alojz knafelj, županObčineStra-ža,premiernovčetrtek,30.avgu-sta,ob20.uri.

Vmesecuseptembrubodogledal-keingledalciVašegakanalasvojavprašanjalahkozastavljališedve-mažupanoma,sajbostagostaod-dajedušan Strnad,županObčine

IvančnaGorica,premiernovčetr-tek,13.septembra,ob20.uri,in

mojca čemas Stjepanovič, župa-njaObčineČrnomelj,premiernovčetrtek,20.septembra,ob20.uri.

Gledalke in gledalci imate mo-žnost,damedoddajopokličeteinžupaneoziromažupanjosamipov-prašateozadevah,kivasvvašiob-činizanimajo.Lahkopavprašanja,mnenjainkomentarjepošljetetudipoelektronskipoš[email protected] tistegadne, kobo vaš županali županja gost oziroma gostja vnašemstudiu.Vse letošnje oddaje so sicer naogled tudinaspletnistraniwww.vaskanal.comvarhivuoddaj.

Velja za relacijo: Zagradec - Žužemberk (ura odhoda 6.12 in 6.39) - Dvor (6.15 in 6.43) - Dolnji Kot - Soteska - Straža - Novo mesto - Sevno in obratno

E-pošta: [email protected]

Črpajo vodo za sedem občinPredsednik republike dr. danilo türk jeobobiskuobčineŠmarješkeTopliceobiskalvodarno -napravozačiščenjepitnevodenaizviruJezero,kjersomupredstaviliprojektnadgradnjesistemapitnevodenaobmočjuDolenjske."VodarnaJezerojenajvečjivodnivirnapodročjuDolenjske.Tukajnasekundonačrpamo110litrov

vode,skaterooskrbujemosedemdolenjskihobčin.Četavirizpadeizsistema,veniurižečutimoproblemezvodooskrbovNovemmestu,"jeobtempoudarildirektornovomeškekomunalerafko križman.

Foto: Občina Šmarješke Toplice

Učilnica v naraviNaRuperčVrhupriNovemmestusotopoletjeodprlinaravoslovnoučnopot,kiboomogočalaizkustvenoučenjevneposrednemstikuzrastli-njeminživalmi.Oborajenamenjenapredšol-skimotrokom,učencemindijakomzaizkustve-no življenje v naravi. »Izobraževali se bodo olovskemturizmuinlovstvuterspoznavaligoz-dneživaliingozdove,«jeprepričannovomeškižupanalojzij muhič,kiobtemizpostavlja,dasozoboroobogtilitakoturizemkotučnemeto-deučenjavnaravi.

5št. 86, avgust 2012 Vaš mesečnik

Optimistično med kupceV Adrii Mobil z optimizmom pri-čakujejo premierno predstavitevnovosti kolekcije sezone 2013svojim kupcem, ki se bo začelazadnjitedenavgustananajvečjempanožnem sejmu v Düsseldorfu.VprvempolletjuletošnjegaletajeAdriaMobilsicersprodajovečkot

4.800 produktov s skupnimi pri-hodkiizprodajevvišini127milijo-novevrovinčistimposlovniizidomvvišini5,6milijonaevrovposlova-la uspešno. Ključno vlogo pri za-gotavljanju uspešnega poslovanjadružbe pa ima zagotovo odličnaekipazaposlenih,kissvojimstro-kovnim,predanim, inovativnim inzavzetimdelomvsakodnevnoure-sničujeposlovnestrategijedružbe,pravi generalna direktorica Sonja gole (na fotografiji),kiso joprej-šnji mesec imenovali tudi za ge-neralno direktorico družbe ACH,katerenajvečjideljeAdriaMobil.

Novo mesto v gradnjiCGPNovomestojetačasnajvečjigradbinecvdržavi.Poslujejostabilno,vpetipasovštevilne inmanjšeprojekte.TudiponjihovizaslugisevNovemmestuobetajonovosti.Takomeddrugimgradijoosrednjočistilnonapravo,rastepatudinovMercatorjevcentervBršljinu.Grezanjihovonajvečjonaložbovtemčasu,hkratipabotonajvečjicenter,kigabono-

vomeškopodjetjezgradilovlastnirežiji."Gledenato,dasorazmerezah-tevnenatrgugradbenihizvajalcevinpodizvajalcev,delatečejozelodobroinvskladuskratkimterminskimplanom,"jezadovoljenmarjan pezdirc, predsednikuprave.Trgovskosrediščebodoodprlivzačetkudecembra.

Gradijo doma in po svetu

Novomeška Krka je v prvihšestihmesecihprodalazavečkot565milijonovevrovizdel-

kovinstoritevoziromasedemodstotkov več kot v enakemobdobju lani terustvarilado-biček v višini 90 milijonovevrov.VSlovenijimedponu-dniki ohranjajo največji tržnidelež, največji trg pa ostajaVzhodna Evropa. V Rusijinadaljujejo z najpomembnej-šo naložbo, junija so uradnozačeli graditi 200 milijonovevrovvrednonaložbovNotol2vnovomeškiLočni,julijapasostrojizabrneliševKrškem.»Narediti je treba infrastuk-turo,potemnovotovarno.Triletabototrajalo.Nekajdesetsodelavk in sodelavcev bodobilo v začetku tam delo,«izpostavljapredsednikupraveingeneralnidirektorKrkeJože Colarič.

Smo dobri gospodarji?V oddaji Smo dobri gospodarji?, ki bo nasporedu TV Vaš kanal ponovno v torek, 4.septembra, ob 20. uri, bomo med drugimpogledali, kako je poslovala novomeškaKrkavprvipolovicileta,govorilibomoogradnjivodo-vodnegasistemavObčiniŠentjernej(delsoodprliobobčinskemprazniku–Jernejevem),bilipasmotudinaodprtjunovesortirnelinijezaavtomatskomehanskoobdelavomeša-nihkomunalnihodpadkovvSpodnjemStaremGraduvkrškiobčini.

Novi dirkalnik twingo RS R2 EVO uspešno upravil prve preizkušnjeAvtoKlubV-RacingvRevozujepredstavilsvojnovidirkalnikrenaulttwin-goRSR2EVO,skaterimbovnadaljevanjusezoneslovenskegadržavnegaprvenstvanastopalmatej grudnik. PredstavitevjepotekalavRevozu,od

koder izhajatatako vozilo kotvoznik,podjetjepa je obenemtudi pomem-ben partner insponzor pro-jekta.Gledenato, da gre zaprvi takšen av-tomobil v Slo-veniji, je poželveliko zanima-nja tako medobiskovalci kotv širši javnosti.EkipaV-Racingje s tem dobi-la sodoben inkonkurenčendirkalnik, kibolahko enako-vredno nasto-

palvdivizijiIIslovenskegadržavnegaprvenstva.Premierninastopjebil23.in24.junijanaGorskihitrostnidirkiGorjancislovenskegadržavnegaprvenstva,kigajeRevozpravtakosponzorskopodprlinještelatudizamednarodniFIAevropskipokal.Matejintwingostaženasvojemprvemnastopuposeglavsamvrh.Obprogisojunavdušenopozdravljalištevilnigledalci,šeposebejsodelavciizRevoza,kisobilizeloveselipremierneganastopanovegadirkalnegatwinga.

Twinga RS R2 EVO sta premierno razkrila voznik Matej Grudnik in predsednik Uprave Revoza Aleš Bratož.

v torek,

4. septembra,

ob 20.00


gosp

odar

stvo

V času Radgonskega sejma (25.-30.08.2012) vam nudimo izreden popust. Akcija velja le na sedežu AGROSERVIS-a Vode,

Osredke 44, 1262 Dol pri Ljubljani. Vabljeni!

Nadomestni motorji Subaru različnih moči za motokultivatorje in kosilnice

Traktor Labinprogres TUBER 404x4, moč 40 KM, EU in SLO homologacija

AGROSERVIS VodePRODAJA - SERVIS - REZERVNI DELI

01/563-93-20 l www.agroservis-vode.si

0

5

25

75

95

100

image 93 x42mm

12. junij 2012 16:41:13


25-% popust na vse zvezke in šolske komplete podjetja Eurocom

V avgustu in septembru smo pripravili pestro ponudbo zvezkov in šolskih kom-pletov po izredno ugodnih cenah. Izbirate lahko med različnimi motivi za deklice in fante.

Komplet vsebuje: zvezek A 4, peresnico in etikete za zvezke.

7,90 € 5,92 € CENA ZA KOMPLET

Motivi na zvezkih za dekleta in fante

Velikokrat se zgodi, da so pri pisanju s flo-mastrom vidne sledi zapisa tudi na drugi strani lista, kar onemogoča nove zapise. Ker moramo izpuščati strani, so takšni zvezki seveda potratni in neekološki. Veči-na naših zvezkov ima liste iz 80 g papirja, ki so primerni za pisanje z vsemi vrstami pisal. Da bi zvezki ostali lepi in nepoškodo-vani čim dlje časa, pa so platnice zvezkov praviloma plastificirane.

Zvezki Holly Hobbie,A 4, 42-listni, črte z robom2,13 €1,59 € (CENA ZA KOS)

A 5, 42-listni, črte z robom1,13 €0,84 € (CENA ZA KOS)

Zvezki DanzeA 4, 42-listni, črte z robom ali malo karo1,71 €1,28 € (CENA ZA KOS)

Zvezki Red BullA 4, 42-listni, črte z robom ali mali karo2,33 €1,74 € (CENA ZA KOS)

Obiščite nas in izberite tudi razna pisala, radirke, šilčke, ravnila, projektne mape …

Projektna mapa A 4100-listna, tudi v rožnati barvi 15,99 €12,80 € (CENA ZA KOS)

Otroški komplet Disney PrincessKomplet vsebuje: vse-buje svinčnik, ravnilo, peresnico in radirko. 2,43 € (CENA ZA KOS)

Akcija ob nakupu izdelkov iz linije Poštar Pavli

Za mlade prijatelje Poštarja Pavlija je na iz-branih poštah na voljo tudi linija izdelkov Poštar Pavli. Novo šolsko leto si tako lahko popestrite z zvezki, barvicami in vrečko za copate oz. športno opremo z motivom Po-štarja Pavlija. Izberite kresničko z motivom Poštarja Pavlija, s katero bo vaš šolar jeseni na cesti viden in s tem tudi bolj varen.

Vrečka za copate ali športno opremo velikost 33,5 x 44,5 cm4,60 € (CENA ZA KOS)

Barvice12 lesenih barvic v kartonskem tulcu 1,73 € (CENA ZA KOS)

Zvezek A 4 48-listni, črte z robom ali brečr-tni 1,59 € (CENA ZA KOS)

Kresnička6 cm, z oznako CE in za-konsko predpisano odboj-no površino 1,51 € (CENA ZA KOS)

P.s. : Dragi otroci in starši. Na vseh poštah vas čakajo šolski urniki z obešanko za vrata ZNAMKAJ SE z motivom Poštarja Pa-vlija. Obiščite nas!

Šolske potrebščinena izbranih poštah

Toplo poletje in čas brezskrbnih počitnic se bosta kmalu poslovila in šole bodo ponovno na stežaj odprle svoja vrata. Da bo tudi za starše začetek novega šolskega leta čim manj stresen, v denarnici pa bo ostal še kakšen evro, predlagamo, da obiščete pošto. Na izbranih poštah po vsej Sloveniji smo pripravili pester in cenovno ugoden nakup šolskih potrebščin.

Ob nakupu dveh izdelkov iz linije Poštar Pavli prejmete v avgustu in septembru 2012 DARILO – blokec z motivom

Poštarja Pavlija.

Ponudba je na voljo na izbranih poštah do odprodaje zalog. Akcija traja od 1. avgusta do 30. septembra 2012 oz. do odprodaje zalog, če bodo te prej razprodane. Seznam prodajnih mest je na voljo na www.posta.si. Slike so simbolične. Cene so v EUR z DDV.

PANONIKA HARMONIKA, festival rekordov

„Tri dni pa pol, ne gremo še domov …!“Tako pravi znana skladba. In tri dni kakovostne domače glasbe, harmonike, pozitivne energije, pristne kulinarike in vrhunskih vin iz dežel Panonske nižine ter domače in tuje harmonikarske mojstre obljubljajo organizatorji letos že tretjega festivala Pano-nika Harmonika.

MojcaKren PanonikaHarmonika

Vse na enem mestu s skupnimnamenom: druženje s harmonikoinpromocijategapriljubljenegain-štrumenta.InčesolanipodrliGu-innessovrekordznajvečharmoni-karji,zbraniminaenemmestu,soletosvnačrtuštirje:podvakulina-ričnainglasbena.Kuhalibodonaj-večjoobaroinslovenskonedeljskokosilo, pričakujejo pa tudi padecrekorda v najdaljšem neprekinje-nemigranjunaharmonikiinigra-nju največ ženskih harmonikarknaenemmestu.Vsetopajeletosprvičpospremilamednarodnahar-monikarskadelavnica,kipotekaževes teden.Kje?V središčumestaobSavi–Brežic.Ovsemtemzve-likimnavdušenjempredzačetkomfestivalapripovedujeTomažZorko,idejniočeprojekta,kimunačrtovtudizaprihodnjenemanjka.

� začenja se letošnji, tretji festi-val panonika Harmonika. kakšne so novosti tega edinstvenega fe-stivala?Novost, na katero smo najboljponosni, je vsekakor mednaro-dnaglasbenadelavnica.Zadenarzanjo smozaprosiliBruselj inbiliizbranimedštevilnimiprojekti.NarokenamješlaObčinaBrežice,skaterosmoksodelovanjupritegnilišepartnerjasHrvaškeinizSrbije.Vsekakorpajetrebaomenitiizvr-stnementorjeiztehdržav,kibodopoučevali najbolj perspektivnemladeglasbenike.

� Je pa cilj širši, ne le učenje zno-traj delavnic?Iztegaželimonareditinajvečjipa-nonski harmonikarski orkester, kibi štel 150 članov in bi gostovalpo velikih evropskih mestih. Kerprojekttrajaenoleto,bizačelipri-hodnjeletozgostovanjivLjubljani,ZagrebuinNovemSadu.

� zbrati 150 harmonikarjev naj-

brž ne bo lahka naloga?Nemogočejepričakovati,dabisetak orkester lahko sestajal teden-sko,mesečnoalikakorkoli,ampakselahkosestanesamotikprediz-vedbo.Takodamorabitivseizre-dnodobronačrtovanoinstrokovnopripravljeno.Tedelavnicesovbi-stvuodličnazačetnaosnova,izka-terepotempridobimodolgseznamševsehostalih,kisedelavnicnebodomogliudeležiti.

� kakovost delavnic dokazuje-jo tudi mentorji. kako vam jih je uspelo pridobiti?Še sam sem bil presenečen, kersepravzapravni bilo treba velikotruditi. Predvsem jim je bila všečtanašaideja.Natosmosesrečali,da sem jim podrobneje pojasnil,kaj želim s temdoseči, inbili sonavdušeni ter pripravljeni sodelo-

vati.Inhvaležensemjim,sajimašlahkošetakovrhunskoidejo,ačejenihčenepodpre,titoničnepo-maga.

� lahko bi rekli, da je panonika Harmonika tudi festival rekordov. lani ste podrli tistega z največ harmonikarji na enem mestu, le-tos pa se lotevate novih. zakaj?Letosselotevamoštirih.Najdaljšeigranje posameznika na harmo-niki, ki ga bo podiral Zoran Zor-ko, največ žensk harmonikark naenemmestu,medkaterimibomoizbralitudimissPanonikeHarmo-nike, harmonikarko, ki bo najboljatraktivna.Vnedeljobomokuhalinajvečjeslovenskokosilo,vsobo-to pa največjo obaro. S pestrimdogajanjem smo poskušali zajetiogromnomasoinširokociljnoob-činstvo.

� letos bo festival potekal v bre-žicah. zakaj?Mislim,dasoBrežiceizrednopri-merne, ker jemestna struktura zgradominsparkomvozadjuizre-dnolepambient.Verjamem,daboletostudimnogovečobiskovalcevkot doslej, saj sem prepričan, dapočasistopamovsrcaljudi.Lahkopovem,dajezanamiizrednotež-kaprehojenapot,dasmosevmessoočalitudizdoločenimitežavami.Avztrajamonatejpoti,sajželimodokazati,dadobriprojektivbistvunegledenato,dasoidejnodobrozasnovani,potrebujejodaljšičas,daseprimejoinrodijodobrerezul-tate.

� od kod ideja za ime panonika Harmonika?Imejenastalopovsemnaključno.Obposlušanjunekihkonjskihdirkinharmonikevšentjernejskidolini,kjersemnekočživel.Takratsemijeutrnilamisel,dajebilotunekočPanonskomorje. In vglavi jeav-tomatično nastala rima PanonikaHarmonika.To idejosemnegoval10let.Nakoncusejeizkazalo,dajebilazanimivatudivsemostalim,ki so želeli pristopiti k projektu.Prav tako je prav, da ostanemozvesti Posavju, čeprav smo imeliponudbezadrugelokacije.

� pa je recimo srž ali rdeča nit tega festivala podiranje rekordov? lani ste podrli enega, letos podi-rate štiri ...Ugotovili smo, da smo Slovenciizjemno podvrženi temu, da po-skušamo na nek način pokazatiostalim,dasmonegledenato,dasmomajhnipošteviluprebivalcev,sposobnidosegativisokerezultatetakovšportu,kulturi...Karzadevaharmoniko, smo pa največji in iztegajeizšlaideja,dabiposkušalipodretirekord.Inžeprvoletosejezbralo 234 harmonikarjev, nasle-dnje leto smo rekord že podrli inugotovili,darekorditemufestivalupristojijo.Nirečeno,dabomovsa-koletodelalinanekihpresežkihvštevilurekordov,vsekakorpabomoposkušaliponujatitakšnevsebine,kibodovšečneljudem.Prinjihže-limovzbuditinekopripadnost,daseenkratnaletonafestivaluvsi,kiglobokovsrcučutimoenakoljube-zendoglasbe,harmonike,povese-limoinizmenjamoizkušnje.

� kaj pa vam osebno pomeni slo-gan festivala brez meha ni smeha?Sloganpovevse.Ljudjesosežeodnekdajznalipoveselitiobharmoni-ki.Resje,dajebilavčasihpriso-tnatudiobboljžalostnihdogodkih.Načelomajetovednoinštrument,ki ljudi povezuje in združuje. Jeunikatna, ker lahko eden igra naharmoniko, poleg pa se jih 100zabava.

inte

rvju


Svojevrstnež, ki se ne boji izzivov!Zoran Zorko. Samouk v igranju na harmoniko, virtuoz, katerega početje se marsikomu zdi nenavadno. Takšen je tudi njegov izziv, ki se ga loteva v sklopu letošnjega festivala Panonika Harmonika. 24 ur na dan brez predaha bo njegova spremljevalka deset kilogramov težka diatonična harmonika. In to 32 ur ali več. Vsaj tak je načrt, saj želi podreti rekord v neprekinjenem igranju na harmoniko. Mu bo uspelo? Sam verjame, da ne bo igral le toliko časa, ampak precej dlje.

MojcaKren PanonikaHarmonika

� podirali boste rekord na letošnji panoniki Harmoniki. kako to, da ste se odločili za ta podvig?Ni bilo lahko. Podiranje rekordasemvzelkotnekofizičnoaktivnost,nobenega umetniškega ustvarja-nja,ampaknakoncu,kosemzačelmaloboljdetajlnosestavljatikoc-

ke, sem prišel do tega,

dajepodiranjetakegarekordaresmočan izziv - v smislu, ko daš vta projekt sebe tako v fizičnemkotpsihičnemsmislu.Sevedavseskupajpodkrepljenozznanjem,kiga imaš.Grezakoordinacijo rok,prstovinglave.Mislim,dasemseodločilprav,inupamoziromavem,dasemi,kokončam,mordačeztedendni(smeh,op.a.),harmoni-kanebozamerila.

� pa ste se že kdaj soočili s ka-kšnim rekordom?Ne.Sempaimelpredletipodob-neideje(krajšipremor,op.a.).Čedobropomislim, lahko rečem,daimam svojevrsten rekord. S svojoekiposembilproglašenzanajviš-jiživiglasbenistolpnasvetu,kersemnahrbtunosildvaglasbenikain smo igrali na odrih, večinomav tujini.Mojsvojevrsten rekord jetudi,dasempred15letizačelhar-moniko igratistojenaglavi.To jedosežek/izziv,kiganekateriposku-šajoposnemati,ajimneuspeva.

� torej ste na tem področju po-sebnež, kot je na primer martin Strel v plavanju?Harmonika je zame medij inhkrati orodje izražanja moje no-tranjosti.Poenistraniverjamem,dadajemkakovostno informacijoskozisvojeigranje,podrugistra-

nipauprizarjam,kajjemožnoobharmonikišedodatnopočetiinseobtemzabavati.

� nenavadno pa bo tudi to podi-ranje rekorda ...Kosemrazmišljalotem,šesplohnisem vedel, kaj vse potrebujempoleg. Res je, vsaj 32 ur, kolikorznašasedanji rekord, je trebaza-gotoviti nemoteno funkcioniranje;danisižejen,lačen,dasepočutiš„fit“ in da nisi utrujen, da lahkovseskozi funkcioniraš. Potem jetušeseznamskladb.Čejihimam150,200ali300, jihnemoremigrati po enem in istem vrstnemredu,zatomijihmoranekdosprotiprilagajati...

� ne bo pa šlo zgolj za igranje v nekem zaprtem prostoru, kjer bi igrali neprekinjeno samo zato, da bi podrli rekord, ampak ste si za-mislili nekoliko drugačno zgodbo. kakšno?ZGuinnessompromoviratiSloveni-jo.Tujedodatnobreme,kjermo-raš biti drugače osredotočen, kerse potuje. Čez noč se bo zadevaumirilainbomnaavtobusuverje-tno sam.Sicer pa je namenpro-moviratitakodiatoničnoharmoni-kokot tudi igranjenaharmoniko.To bo tudi preizkus, koliko lahkozdržim. Hkrati pa bo to druženjevsehharmonikarjev,kisemibodopridružiliinsezabavaliobpodira-njurekorda.

� pri podiranju rekorda so dolo-čena tudi pravila. med njimi tudi, da štiri ure ne smete zaigrati iste skladbe. Je bilo težko pripraviti seznam?Skladbatudinesmebitikrajšaoddvehminutinjasnomorabiti,dajoigrašpravilno.Prvičpodolgihle-tihsemspetprišeldotistihskladb,kisemjihzačeligratipred25leti,čepravtoneradigram,kerjepre-več enostavno, a jih za ta rekordpotrebujem.Igralbompatudi,karpač trenutno počnem, od rocka,jazza,funka,jazzrockainnarodnozabavnoglasbo.

� koliko ur pričakujete, da boste igrali? okrog 32 ur je sicer zdajšnji rekord, verjetno pa ni cilj samo za nekaj minut preseči rekord ...Načrtjevelikoveč.Boljesejeosre-

dotočitinavelikovečinpotemmalomanjdoseči.Neosredotočamsena32ur,nakolikose,bompazazdaj

šeskrivnosten.Čebosteimeličas,voljoinveselje,semipridružiteinbostevideli(smeh,op.a.).

Reportažo s festivala Pa-nonika Harmonika si lahkopogledate v septembrskemprogramuVašegakanala.


inte

rvju

V Novem mestu spet odmeval jazzNaj bo trinajst tokrat srečna številka. Tolikokrat zapovrstjo namreč Novo mesto sredi avgusta postane sloven-ska glasbena metropola. JureMarolt TomažKos

Razlog?Mednarodnaglasbenade-lavnicainfestivalJazzinty,kiježedolgo tegapreraselne le lokalne,temveč tudi državne okvire. Tuditokrat so se na festivalu zbralanekateranajvečjadomača in tujajazzovska imena. »Kot vedno botudiletosnasporeduzelozanimi-vaglasba.Spetimamozelomed-narodnoinraznolikozasedboljudi.Pričakujemonekajzelolepihkon-certovinkotvednobomotudiletosgostili veliko slovenskih avtorjev,«je dejal andy middleton, ume-tniški vodja Festivala. Koncertnodogajanje je odprl čudežni dečekslovenske jazzglasbeVid Jamnik ssvojimkvartetom,svojprojektje

dankasnejepredstaviltudiandrej Hočevar.TradicionalnosopodeliliJazzon; tistega za najboljšo kom-pozicijo in nagrado občinstva jeprejelŽanTetičkovičsextet,med-

temkojeJazzonzanajboljšo živo izved-bo prejel Črt RemicTrio. Dogodka sta seudeležila tudi predsednik

Republike Slovenije, dr. danilo turk,sicervelikljubiteljjazzovskeglasbe,innovomeškižupanalojzij muhič.VGalerijiSimulakerjesvojdualniprojekt z naslovomFluidna parti-tura jazza predstavillado Jakša, medtemkosonaMuzejskihvrto-vihzažurposkrbeliRaphaelWres-snig&BigBoogalooHorns.Eden

vsakoletnih vrhuncev jetudi mentorski kon-cert Jazzinty En-semble,kateregaposebni gost jebil tokrat le-gendarnibasistmiroslav Vito-uš izČeške.NaGlavnem trguje bilo medtemmočslišatiprelepi

glas alenke godec, kijojespremljaljazzki-

taristteo Collori.SklepnodejanjeJazzintyja je bil sobotni zaključ-ni koncert udeležencev delavnic.Kot je dejalratko zajca, mentortečaja etno–improvizacije za vseinštrumente, se najverjetneje nitinezavedamo,kakopomembeninvelikjevbistvutafestival.Intovsvetovnemmerilu.Allthatjazz…

10 št. 86, avgust 2012Vaš mesečnikVaš mesečnik

[email protected]

T: 07/39 35 420M: 041 274 231 E-pošta: [email protected]

www.integral-voznik.si

DIJAKI, ŠTUDENTJEV šolskem letu 2012/2013 velja enotna cena mesečne

vozovnice, že od 20 euro/mesec dalje. Za več informacij o nakupu pokličite ali obiščite našo spletno stran.

Ljubljanska cesta 268000 Novo mesto

Obveščamo vas, da je podjetje Franbus d. o. o. prenehalo z opravljanjem prevozov na relaciji Studenec - Novo mesto - Studenec.

Prevoze bo od 01. 09. 2012 dalje po enakih voznih redih opravljalo naše podjetje INTEGRAL VOZNIK d.o.o.

• SlikopleSkarStvo• faSaderStvo• montažamavčnih

ploščBorispakars.p.

Gorenjesušice17a,8323Uršnasela

tel.:041803411

CONECT d.o.o., Efenkova 61, VELENJE, GSM 031 630 545; Tel: 03 898 57 70; E-mail. Conect @siol.net, WWW.OGRAJE-VRATA-AW.SI

Najve~ja in najugodnej{a ponudba kvalitetnih kovinskih ograj in gara`nih

vrat v Sloveniji

KOVINSKE OGRAJE AW: drsna vrata, dvokrilna vrata, osebni prehod, ograjni paneli - 54 vzorcev ograj - vroče cinkano

in prašno barvano - možne vse barve iz RAL lestvice

GARAŽNA VRATA AW: dvižna, dvokrilna, sekcijska in rolo vrata - ročno ali daljinsko upravljanje - barve iz RAL lestvice

Predstavljamo ustvarjalce Vašega kanala - Branka Dernovšek

Razočarana nad razvojem novinarstvaposavski obzornik je informativna oddaja, ki je na sporedu vsak drugi četrtek. prispevki so osredotočeni na dogajanje v posavju, ki so po-membni za tamkajšnje okolje in ljudi, hkrati pa tudi izobražujejo in izpo-stavljajo različna področja – od gospodarstva do kulture. oddajo pripra-vlja in ureja branka dernovšek.

� Že vrsto let si predana novinar-skemu poklicu. Se je tvoj odnos do njega v tem času kaj spremenil?Vnovinarstvusem30let into jenačin življenja, saj moraš zaseb-neaktivnostipodrejatislužbi.Večko je izkušenj,večje jezavedanjeonovinarjeviodgovornostido jav-nosti. Zelo sem razočarana nad»razvojem«tedejavnostivsamo-stojni državi. Namesto dvigo-vanja standarda je novinarlahko vsak, kdor obvladaabecedo,zatojetapoklicpopolnoma razvrednoteninfinančnopodcenjen.

� kateri dogodek v letu 2012, pri katerem si bila kot novinarka prisotna tudi ti, se ti je najbolj vtisnil v spomin? Sprejem za olimpionika PrimožaKozmusavBrežicah.Ljudjesopri-šli tudi izdrugihkrajevSlovenije,neleizPosavja.Tačustveninaboj,kigajeprispevalodvatisočljudi,mijedvignilvoljododela.Vzrakujebilobčutek,dasetrudobrestujeindobrodelonagrajuje.VsetojezabeležilakameraVašegakanala.Čestezamudilipredvajanjerepor-taže,sijolahkoogledatenaspletnistraninovomešketelevizije.

� in kakšen je olimpijski podpr-vak v živo?Preprost inprijazen.Vočeh izža-

reva iskrenost. Nesramujesekmečkihkorenin, saj iz njihčrpa delovne navade

in vztrajnost, še posebejpotrebnezagaraškošportnodisci-plino.

� kaj lahko gledalci posavskega obzornika pričakujejo v prvi sep-tembrski oddaji?Govorili bomo o obnovi cest ingradnji sekundarne kanalizacije vSevnici,onovifakultetivBrežicah,oarhitekturnidediščiniKostanjevi-ce inoknjiginekočznačilnihpo-savskihjedi,kijeizšlaspomočjodruštvaTericazJelenjekapriRaki.IzSvetaenergijepabomoprikazalidelavnicozaotroke,kibodovza-nimivih poskusih pokukali v svetznanosti.

Študent iz Novega mesta

Odkrival skrivnosti medijevŽesedmoletozaporedještu-dent Fakultete za družbenevedeizNovegamestapoletjepreživeldelavno.Preizkusilseježevštevilnih različnihpo-klicih, saj se vedno radčesanovega nauči in spoznava

nove ljudi. Letošnje poletjegajezamikalodelovmedijih.TakojedvatednapreživelnaVašemkanalu.Pobližje se je seznanil pred-vsemzdelomnaterenu."Spo-znalsem,nakajmorašpazitiprisnemanju–tudizetičnegavidika, da koga ne užališ aliosmešiš," pravi. Naučil se jetudi osnov montiranja. "Napogledjetovidetienostavno,a ni.Ugotoviš, da je en kuppravil,zakajnekkadernekampaše inzakajdrugine,zakajse kadri ne smejo ponavljatiin tako naprej," pojasnjuje.Čepravješepredpočitniškimdelomnanašitelevizijimenil,damedije razume, semu jezdajodprldrugačenpoglednanjihovodelovanje. "Vporastumonopolizacije medijev no-vinarska objektivnost upada,saj se medije uporablja zaprikazideologijtistih,kiimajotemedijevlasti.Pozitivnomejepresenetilo,kakonaVašemkanalu poskrbite za čim boljobjektivno poročanje," pou-darja.Samsesicerukvarjasprodu-ciranjem elektronske glasbe,zelo rad pa posega tudi poknjigah."Čebiljudjevečbraliinmanj gledali filme, bi bilomogočedanesstanjevsvetudrugačno,"šedodajaskrivno-stnež, ki ni želel biti imeno-van.

Živa Zakšek

Dolenjski obzornik

Poletje je minilo, kot bi mi-gnil,inlenekajdninamjevuredništvuDolenjskegaobzor-nikašeostalo,davampred-stavimo zanimivosti tega po-

letja, kiso nam o s t a l ein bijih biloš k o d aspregledati.Med zadnjimibo tudi vsakoletno dogajanjeobrekiKrki,kijeletoszaradisuše in vročine zelo nizka, atoneboustavilopripravljalcev"Noči na Krki", ki obljubljajoobilico kulturnih in športnihdogodkov. Tako kot vsakoleto tudi letospričakujejove-liko obiskovalcev, še posebejotrok, kibodo spuščali lučkepo reki.Torej,veljapovabilo,dastetuditokratznamivto-rek,4.septembra,zvečer.

v torek,

4. septembra,

ob 20.30

BElOkRaNjSki OBzORNik

bo z vami ponovno 6. septembra

ob 20.30


vaš

kan

al

Vaš mesečnik

v četrtek,

13. septembra,

ob 20.30

Hladnikova 1, Novo mesto, Tel.: 07/384-44-33, e: naslov:[email protected]

Lepa darila in knjige za vse praznične priložnosti!Obiščite nas!

darila• sveče• CD-ji/DVD-ji• jaslice, • križi in kipi,• rožni venci, • voščilnice,• slike

kNjige• sveta pisma,• molitveniki,• kuharice• priročniki,• leposlovje,• duhovnost, • otroške knjige


špor

t

Na sprejemu za Primoža Kozmusa

»Družina je nekaj najlepšega, kar imam«»Pred tekmo sem prejel veliko spodbudnih besed, kar mi je dalo samozavest in navdih, pa sem vrgel to kladivo čim dlje od sebe,« je Primož Kozmus na sprejemu v Brežicah komentiral osvojeno srebrno me-daljo na olimpijadi v Londonu. Z največjih tekmovanj se je s kolajno vrnil petkrat: leta 2007 s srebrno s svetovne-ga prvenstva v Osaki, leto kasneje z zlato z olimpijade v Pekingu, šampionski naslov je ubranil tudi na svetovnem prvenstvu leta 2009 v Berlinu, lani v Daeguju pa je osvojil bron.

BrankaDernovšek NikaBratkovič,NatašaKalin

� zlatu iz pekinga ste v londonu dodali srebro. kaj načrtujete po tem uspehu? najbrž je vaš cilj, da čez štiri leta v riu spet stopite na najvišjo stopničko?Čebozdravjedalo,zagotovoštar-tamonazlato.Tudičebobron,bovredu.Vsekakorpanekajmoramoprinesti vBrežice, da imamopo-temtakšensprejem!

� kdo iz Slovenije vam je najprej čestital ob osvojitvi medalje?Žena - znjo semse slišal še istivečer,patudiostalinastadionu.

� to so bile za vas že četrte olim-pijske igre. kako bi opisali vzdušje v primerjavi s prejšnjimi igrami?Angleživedo,kajjeatletika.Superje bilo že zjutraj na kvalifikacijahstopitinastadionz80tisočgledal-ci.Vzdušje,kigajetežkoopisati.Nastopati predpolnimstadionomježeljavsakegašportnika.Jazsetega vedno veselim in mi da šedodaten zagon. Bilo je res fanta-stično.

� letos je bil madžar pars izraziti favorit za zmago v londonu, kar so napovedovali njegovi meti med sezono. Je bilo zlato za vas sploh dosegljivo?Parsjebilabsolutnifavorit,vseka-korpasemjazciljalnazmago.Natakšnitekminidrugeizbire.Ciljjebildosegljivzdobrimmetom,bilopajemogočemalonerealnopriča-kovati, dabi jazdobrometal, onpa slabo. Bil je dobro pripravljenzaosvojitevnaslovaprvaka,jazpasemveselsrebrnemedalje.

� Vam je zdaj težje trenirati, ko imate odgovornost do družine?Odgovornostdodružinejenajlep-ša med vsemi odgovornostmi in

družina je nekaj najlepšega, karimam.Takolajnajetudiplodželjepodosežku,dalahkonekajpoda-rimdružini,kisemoraprilagajati.Podarjamjoženiinhčerki.

� kako je s sponzorji? Jih je težko pridobiti, sploh po tem, ko ste se že poslovili in nato vrnili na tek-movalno prizorišče?Sponzorji so zvesti. Takoj so od-reagirali in nadaljevali smo sode-lovanj,stomedaljosmotosamošepotrdili.Veselsem,damespre-mljajonamojipoti.

� imate hostel v brestanici in načrte za šolo atletike. Se vam to lahko poslovno izide brez sponzor-skih sredstev?Brezsponzorskihsredstevtakpro-jekt ne gre, zato računam nanje.Sevedapamoramonajprejzgraditiigrišče,dabisplohlahkozačelisšolo.

� kako ocenjujete barbaro špi-lar? letos se ji sicer še ni uspelo uvrstiti v olimpijski finale. kaj ji napovedujete čez štiri leta?Pokazala jezrelnastop inbilazadevetmestboljšaodmenenamo-jihprviholimpijskih igrah.Njenih67metrovjerealenrezultatgledenaletošnjeizide,morapašedelatinapridobivanjumišic.VRiobovaobašlapomedaljo,ampak...Nijilahko,kerprihajazamano,zatoji ne nalagajmo še bremena pre-velikih pričakovanj. Spodbujajmojo,stojmojiobstraniinprepričansem,danasbomarsikdajrazve-selila. Športno lepo raste, imaodličen odnos do športa inprepričansem,dabošam-pionka.

� met kladiva je fizič-no zelo naporna disci-plina. Je to po vašem mnenju edini razlog, da se mu posveča tako

malo športnikov?Kladivoniravnorazširjeno,kernidovoljstrokovnjakovzatodiscipli-no. Je tehničnozelo zahtevnadi-sciplina.Velikodelajepotrebnega,dapridešnavrh,kopasitam,siglede na kakšne druge disciplinemedijskozapostavljen.Tozagotovobotrujetemu,dajemanjzanima-njazatašport.Ampakkljubtemumislim,davSloveniji lahkonare-dimo nov rod uspešnih metalcevkladiva,diskainkrogle.

� Ste eden najbolj izposta-vljenih športnikov, ki jasno in glasno povejo, kaj bi po končani karieri pričakovali od države. mislimo na rento. Se boste še borili za to?Mislim,dasebomtokratdržalmalonazaj, saj semeno lek-cijo žedal skozi.Vsekakorpabomo športniki držali skupaj,delalinaprej inrazveseljevali lju-di.Tojenašedelo,sproti pasebomoborilitudizasvojepravice.

� otroštvo ste preživeli v ro-dnem pre-sladolu. gotovo s t e bili

ubogljivi, saj vas mama menda ni nikoli okoli ušes?Mamame ni ravno tepla (smeh,op.a.).Lahkorečemsamohvala,da me je tako vzgojila. Jaz semzadovoljen, verjamem, da je tudiona.Imelsemlepomladost,imamlepoživljenje inverjamem,dabotaka tudi starost.

V objemu hčerke Marije Rose

Srebrnemu olimpijcu je čestitke ekipe Vašega kanala prenesel novinar Jure Marolt.

Primožu so v Brežicah vnovič pripravili bučen sprejem. Pričakala ga je 2000-glava množica, ki so jo do njegovega prihoda ogrevali harmonikarji Tonija Sotoška, Big band Krško, Peter Dirnbek in Nuša Derenda. Olimpijskemu podprvaku in njegovemu trenerju Primožu Četrtiču je med drugim čestital tudi brežiški župan Ivan Molan.

Najzvestejši navijači so olimpijskega podprvaka pričakali že na Brniku.


špor

t

Uvrstitve ostalih dolenjskih in posavskih športnikov v londonu

ŠezdalečpanibilbrežiškiasPri-možKozmus edini uspešen špor-

tnik jugovzhodne regije SlovenijevLondonu.MetličanJani brajko-vič,ki je takojpozaključenidirki

poFrancijižeodletelnaprizoriščeOlimpijskihiger,sejevcestnidirkiznašelvskupinikakovostnihkole-sarjev,kijepobegnilaglavniniinvkaterisotemponarekovalibritan-skikolesarji.Ubežnikisoprednostpredglavninozadržalivsedocilja.Brajkovičjevciljprišelkot21.,včasu tretjeuvrščenega, zmagal pajelegendarnikazahstanskikolesarAleksander Vinokurov. Nekaj dnikasneje jebilnavrsti tudikrono-meter-Metličanjena44kilome-trovdolgiprogizasedeldesetome-sto. Za zmagovalcem BritancemBradleyjemWigginsom je zaostaltriminuteinpol.V metu kladiva se je na prvemvečjem tekmovanju med članica-mipomerila tudiBrežičankaBar-

bara špiler,kiženekajčasaveljaza naslednico Primoža Kozmusa.20-letnica,kijesicerbilažetakoevropska kot svetovna mladinskaprvakinja, je kladivo zalučala 67metrov in 21 centimetrov daleč,karjezadostovalozakončnotride-setomesto.NjenglavniciljpasoOlimpijske igre v brazilskem Riučezštiri leta,kjernajbižekrojilasamsvetovnivrh.

Sprejem srebrnega kozmusa na Brniku in v Brežicah

ZadnjidanOlimpijskihigervLon-donupajenastopiltudiNovome-ščan,maratonecprimož kobe, ki je 42 kilometrov pretekel v časudobrihdvehurin19minut.Tojebilodovoljza46.mestovdiscipli-ni,kjerpremočnoprevladujejoafri-škiatleti.Čestitkevsem!

Jure Marolt

ReportažoPrimožKozmusssrebromokolivratusilahkoogledatevrubrikiZvami-zavasna

www.vaskanal.com

» svetovanje s področja geodetske dejavnosti » izdelava geodetskih načrtov » ureditev in izravnava meje » parcelacije » izvedba postopkov za pridobitev hišne številke » sprememba katastrske kulture » vpis objektov v uradne evidence » zakoličbe objektov

Miha Ban, geodetske meritve, d.o.o.Pod Trško goro 10, Novo mesto

T: 07 33 26 361M: 041 445 595E: [email protected]


S počasnimi koraki, vendar neizbežno prihaja v deželo jesen. Lepi in topli dopustniški dnevi, letos tako bogato obdarjeni s soncem in vročino, se umikajo megli in vlagi. Kako pa je poletje prenesla vaša koža? Ali se že oglašajo posledice pretiranega sončenja in premalo vestnosti? Kakor že, sedaj je čas, ko se moramo prav skrbno posvetiti negi kože na obrazu in telesu.

Kakor sem že pisala v prejšni številki časopisa, sončenje kožo kaj hitro poškoduje. Letos je bilo sonca poleti dovolj. Prepričana sem, da se že pri marsikomu kažejo posledice preintenzivnega izpostavljanja son-cu. Med najpogostejšimi znaki opažamo srbenje kože, predvsem po telesu, vratu in dekolteju. Sončni žarki oziroma energija UV žarkov se vsrka v kožo, kjer se delno spremeni v toplotno energijo, ki se zaradi delovanja IR žarkov še poveča, ti pa zaradi valovne dolžine doseže-jo tudi globje plasti kože. Posledično je povečana toplota v koži, kar vodi k izsušitvi, poškodbam vezivnih vlaken v usnjici in izrazitejšim gubicam. Izsušenost kože povečajo še izjemni klimatski vplivi, kot na primer veter in slana voda. Zaradi delovanja sonca se poveča iz-ločanje vode, sicer pa sonce ne vpliva na delovanje žlez lojnic. Tako se poruši in spremeni naravna zaščita, imenovana hydrolipidni plašč. Vse to izzove v koži porušene naravne funkcije, predvsem naravno zaščito. Zelo priporočljiv je obisk kozmetičnega salona, kjer vam oce-nijo stanje kože in svetujejo nadaljnjo nego doma.

Najprej je treba kožo skrbno očistiti. Priporočam uporabo blagih či-stilnih sredstev, saj bo lahko samo pravilno očiščena koža sprejela kvalitetne učinkovine v kozmetičnih proizvodih ...

Nadaljevanje prihodnjič ... Lepo vabljeni v naš Beauty spa center!

Piše: Anamarija Janežič- kozmetik

PODOPUSTNIŠKA NEGA OBRAZA

NAJNOVEJŠI TREND KOZMETIKE THALGO

SONČNI PUDER ZA ČUDOVITO POLT• ultra naraven ten kože• podari lepo polt preko celega leta• omogoča hiter, estetski in naraven make up• popravi vse nepravilnosti z enim samim nanosom NAJNOVEJŠI TREND V SVETU KOZMETIKE THALGO

Pokličite nas!

Moja slOVEnščinaV okviru jesenske programske bere začenjamo z izobraževalnooddajoMoja sLOVEnščina.Vsakih14dni seboste seznanjali zjezikovnimipraviliinvrazličnihrubrikahspoznavalipravopisnainpravorečnapravilaalipaleutrdilitovrstnoznanje,izvedelizaizvor

nekaterihzanimivihbesedinpomenslengovskihizra-zov. Različnim jezikovnimnamigom bomo v rubrikiKlubknjigobubdodalitudinaslove knjig za različnebralne okuse in razpolo-ženja.Občasnovasbomopovabili k sodelovanju vnagradnihigrah.

Oddajo bo vodila irena potočar papež, univ.dipl.pedagoginja in prof. slo-venščine, ki razkriva jezi-

kovnapravilana številnih seminarjih inde-lavnicahtervčasopisnihrubrikah.Pridružite se nam v torek, 25. septembra 2012,napredvečersvetovnegadnevajezikov,kobomonaVašemkanaluob 21. uriveterpo-

spremiliprvooddajoMojasLOVEnščina.Zljube-znijodomaternegajezika.Boditeznaminauvodnem

izobraževalnempopotovanjutudivi.Vstopninesevedani.

v sredo,

25. septembra

ob 21. 00

Vaša poletna zgodbaV prejšnji številki Vašega mesečnika smo vas povabili k sodelovanju na natečaju Vaša pole-

tna zgodba. Med različnimi kratkimi zgodbami, ki se nam jih pridno pošiljali vse poletje, se

je uredniški odbor Vašega mesečnika solgasno odločil, da objavi in s paketom Vašega kanala

nagradi eno. To je zgodba Volkovi in poletne noči, ki jo je napisala Manca Pajk.

VOLKOVI IN POLETNE NOČI

Veter je nežno premikal veje in tema je dokončno prekrila njeno okolico. Dvignila je glavo in se ozrla naokoli. Ob šuštenju se je sunkoma skrila nazaj v grmovje in stopila na vejico, ki je glasno počila. Zaklela je in se pognala iz skrivališča.„Našel sem te!“ Stekla je na drugo stran velikega drevesa in mu pokazala jezik.„To pa še ne pomeni, da me boš ujel.“ Oči so mu zažarele.„Greš stavit?“ Glasno se je zasmejala

VABIMO VAS NA JESENSKI INFORMATIVNI DAN, ki bo 10. 9. 2012 ob 17. uri v prostorih VSŠ.

VPIS V IZREDNI

ŠTUDIJ POTEKA

OD 14. DO 30. 9. 2012.

in zbežala, ko se je zapodil proti njej. Kako zelo ima rada lovljenje po gozdu, ko ni nevarnosti, da naletiš na lovce in podobne primerke človeške vrste. Noči s polno luno pa je preprosto oboževala. Tuljenje – nič ni lepše od tega! Še pose-bej, kadar se jih zbere manjša skupina in potem tekmujejo, kdo ima najdaljšo sapo in kdo je najglasnejši. Veselo je zabevskala. Aaah, življenje je lepo.„Pa te imam!“ Skočil je nanjo in skupaj sta se zakotalila po rahlem pobočju in pristala tik pred nogami njune mame. Ta je naveličano kihnila.„Otroka, kolikokrat vama moram še reči ...“

„Ne tekajta naokoli brez nadzora.“„In obnašajta se kot normalna volko-va!“ Spet veselo bevskanje. Volkulja je samo zmajala z glavo. Otroci danda-nes! Onadva pa še nista imela dovolj, kje pa! Zdaj je bilo na vrsti ravsanje!Veliko pozneje je ona zadovoljno za-vzdihnila v spanju. Komaj čakam, da se začne nov dan, je utrujeno pomislila. In komaj čakam, da zopet napoči noč. Naslednjič bi lahko šla na drugo stran hriba in se kotalila po travniku ali pa šla čofotat v ribnik. Ustnice so ji trznile v nasmeh. Poletne noči so preprosto najboljše. Manca Pajk

POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE

OKLEŠEN(07) 33 70 200 - NON STOP

Nudimo vam vse storitve na enem mestu.Trudimo se biti najboljši ter najugodnejši.

O k l e š e n d . o . o . , K R o k u 2 6 , N o v o m e s t o

INŠTALACIJESamo Krušič

Hrušica 51 a8000 Novo mesto

GSM: 040 769 [email protected]



ART optika na novi lokaciji!PE Novo mesto, Seidlova cesta 16 (Ločna - nekdanji Autocommerce)

Tel.: 07/332 3110

Del. čas: od 8. do 19. ure; sobota od 9. do 12. ure

• opravljamo okulistične preglede s koncesijo (zdravstveno kartico in urejenim zavarovanjem) stroške krije ZZZS

• pregledi vsak torek popoldan, naročite se na: 07/33 23 110

• pestra izbira sončnih očal in korekcijskih okvirjev

• kontaktne leče Safilens (med vodilnimi proizvajalci v Evropi)

• kontaktne leče Johnson-Johnson ter pripomočki za nego ...

Art optika d.o.o.Goriška cesta 78Ajdovščina

Oddamo poslovne prostore v izmeri 125 m2

HLADILHE in KLIMA NAPRAVE terTOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE HIŠ in SANITARNE VODE

AKCIJA! AVGUST - SEPTEMBER

TOPLOTNE ČRPALKEs subvencijo EKO SKLADA

Prepolovite stroške ogrevanja

s toplotno črpalko

Fakulteta za industrijski inženiringNovo mesto

strokovni naslov:diplomirani/-a inženir/-ka strojništva

Šolski center Novo mestoVišja strokovna šolaŠegova ulica 112, 8000 Novo mesto

Playyy

Playy

Playy

Play

KOZMETIKA

Playy

Izdelava in montaža: polic, stopnic, tlakov, stebrov, nagrobnikov, nagrobnih napisov

Kamnoseštvo PlutOtovec 15, 8340 Črnomelj

LOKAcIJA: Industrijska cona Kanižarica

www.kamnosestvoplut.si, [email protected]

Tel./fax: 07/ 30 56 380GSM: 040 517 517GSM: 040 507 507


Očesni stikSestavni del prvega vtisa, ki sodi k nebesednemu sporazumevanju, je očesni stik. Pomemben je pri vsakokratnem srečanju z drugimi (pri rokovanju, pozdravljanju in kasneje). Še več – medsebojni stik najprej ustvarimo prav z očmi. Mnogokrat z očmi povemo več kot z besedami.

V starem Rimu je bilo branje z obraza častivreden poklic. Na pod-lagi tovrstne analize so si ustvarjali mnenje o sogovorniku; njegovem značaju in namerah. In še danes mu upravičeno pripisujemo velik pomen. Očesni stik je namreč tako v poslovnem kot zasebnem okolju zelo pomemben. Nanj nikoli ne smemo pozabiti, saj si sogovornik tudi po tem, ali ga pogledamo pri srečanju v oči, ustvarja vtis o nas.Z očmi izražamo marsikaj: veselje, prijaznost, toplino, naveliča-nost, zasmehovanje, ironijo … Pomembna je že velikost zenic, saj ta izda pomembna nebesedna sporočila, kot so iskrenost, veselje, zaskrbljenost, sovražnost…, a jih ne moremo nadzorovati. Zato je pomembno, da je tudi naše počutje pozitivno in da imamo prave, poštene namene ob sreča-nju in pozdravljanju z drugimi. Z usmeritvijo pogleda in odprtostjo oči povemo tisto, kar mislimo … Za večjo zgovornost pa poskrbimo z dvigovanjem in spuščanjem obrvi.Pri srečanju in nato pogovoru z drugimi ljudmi torej usmeri-mo pogled v oči. Pri tem gre za t.i. širši pogled, ko lahko poleg sogovornikovih oči v vidnem polju zaznavamo tudi njegov celoten obraz. Takemu pogledu pravimo tudi mehki pogled. Pri predsta-vljanju poglejmo osebo v oči. To pomeni v nosni koren, saj tako s pogledom zaobjamemo obe očesi. Ta pogled naj bo torej prijazen, topel in naj traja nekaj sekund. Predolgo usmerjen pogled v eno točko na obrazu ali kam drugam je moteč in ima negativno sporočilno moč. S pogledom v oči sogovor-niku sporočamo, da smo oseba, na katero se lahko zanese ter ji zaupa. S takšnim pogledom v oči nam drugi priznavajo pozitivno avtoriteto in so do nas spoštljivi. Pri tem res pazimo, da ne bomo v sogovornika stremeli, saj bi s tem izražali željo po spopadu oziroma konfliktu. Tudi s pogledi v strop ali z beganjem z očmi naokrog izra-žamo strah, nesamozavest, nave-ličanost … Očesni stik je treba tudi med pogovorom ohranjati, s tem dajemo vtis zbranosti, poslušanja, samozavesti, razumevanja … Ob srečanju naj bo torej očesni stik kratek, mehak in usmerjen v

nosni koren. Če pa imamo pred seboj več kot eno osebo, bodimo pozorni na to, da svojo pozornost obema oziroma vsem namenjamo približno enakomerno. Ko nekdo govori, se seveda osredinimo nanj, a tu in tam pogled usmerimo tudi na ostale v družbi. In tudi če smo pred večjo skupino ljudi (npr. kot predavatelj, ko gre predvsem za enosmerno besedno komunici-ranje), pazimo, da si ne izberemo le nekaj poslušalcev, ampak s pogledom »potujemo« po vseh prisotnih. Seveda ne ves čas, saj bi to delovalo zbegano in bi nas bo oviralo pri zbranosti.

Kaj pa sončna očala?Ko se z nekom srečamo (še posebej to velja ob prvem stiku), snemimo očala oziroma si jih dvignimo na glavo. Naš pogled mora biti odkrit in razkrit, očala pa to onemogočajo. Če se pogovarja-mo v poslovnem okolju s sončnimi očali na obrazu, to pomeni, da smo nevljudni in da kaj prikrivamo. Očala pospravimo takoj, ko presto-pimo prag katere koli stavbe. Če svojemu sogovorniku ob pogovoru namreč ne dovolimo oziroma one-mogočimo, da nam lahko pogleda v oči, zbujamo vtis, da nekaj skriva-mo in da nismo iskreni. Očala zato snemimo tudi v pogovoru izven pisarne, medtem ko jih znotraj nje pravzaprav nikoli ne nosimo. Sploh pa ne takrat, ko se pogovarjamo z nadrejenimi. Ko smo v delovnem oziroma poslovnem okolju, očala naj ne bi bila na vidnem mestu. To pomeni, da jih ne smemo odložiti na pisalno mizo, prav tako pa jih seveda ne smemo imeti na glavi ali okoli vratu.

ZanimivostNeka ameriška raziskava je poka-zala, da se ljudje kmalu po tistem, ko si nataknejo očala, pričnejo obnašati precej bolj egoistično in ošabno kot takrat, ko očal ne no-sijo. Dejstvo, da imajo zatemnjene oči, jim namreč zbuja občutek anonimnosti in s tem zmanjša tudi moralno odgovornost posame-znika.

Piše: Irena Potočar Papež

Nika Bratkovič

Fotoaparat njen stalni spremljevalecMedijske izkušnje je dva tedna na Vašem kanalu nabirala tudi17-letnaNovomeščankaNikaBratkovič,sicerdijakinjatamkajšnjegimnazije.Najsibonaterenualivuredništvujebrezfotoaparatav rokah skorajda ne bi spoznali. Vseskozi je bila v nizkem štar-tuzakakšendoberposnetek.Tudizato,kersejevtistemtednuudeležilaFotopubainsizatemoizbralaprodukcijoVašegakanala.„Delonatelevizijijevčasihnaporno,patudi sproščeno,“ govorijo njene izku-šnje.Delalajerazličnestvari,meddrugimsejepreizkusilatudivpisa-njučlanka,čepravjoboljzanimatafotografija inmontaža. „Vzdušje natelevizijijepozitivno,sproščeno,od-prto,“znasmehomnaobrazurazlagaNika.Čepravježeod12.letazaljubljenavfotoaparat,najdečastudizakolesarje-njeintreningtenisa,NavijapazaAndyjaMurrayja,NovakaĐokovićainMarijoŠa-rapovo.Radatudipotuje.Takoježeobi-skalaštevilneevropskedržave,najboljpasojoprepričalikulturainljudjenaNizozem-skem.IzvenEvropejepotšenizanesla,atonepomeni,dajetjanevleče.NajboljsiželivAvstralijo,naNovoZelandijoinvKanado.Dapa je spretna tudi s predpasnikom in kuhal-nico,dokazujespekotortvsehvrstinokusov.

Mojca KrenFoto: Goran Badovinac

Katja Špoljar

Voditeljstvo želja iz otroštvaVpoletnihmesecih,koniučnihskrbi,simarsikaterištudent,štu-dentkaalidijak,dijakinjaposkušapridobitiizkušnjezamorebitnibodočipoklic.KakšnojedelonatelevizijiVaškanal,jespoznavala19-letnabodočaštudentkanovinarstvaizSmolenjevasipriNovemmestu Katja Špoljar.

Predennamrečoktobraodprevrata fakultetezadružbene vede, je želela preveriti, kaj jo čaka.Inbilazadovoljna.Delojerazgibano,vsakdansenekajdogaja, jenavdušena. „Vseenopasinisemmislila,dajevsakanovicanaštudiranapraktično do sekunde natančno, da je trebaizjaverezatinatanačin,“razlaga.Natelevizijise jepreizkusilavpisanjuprispevka,samajenaredilaanketo, ki jebila tudi objavlje-na,pomagalavuredništvuinšekaj.Žeizotroštvajenjenaželjanovinarstvooziromapredvsem vodenje informativnih oddaj.„Novinarmorabitizgovoren,ravnopravsamozavesten,včasihtudivsiljiv,“meni19-letnica,kisibočimvečizkušenjvnovinarskihvodahskušalapridobitižemedštudijem,dabikasnejelažjedo-bilazaposlitev.Sicer pa se mlada Novomeščankaukvarja tudi s fotografijo, v prostem

času s fantom obiskujeta različne kraje in sedružitasprijatelji.Prostetrenutkepreživljatudizmešanko

Lano,ponovempaimatudihrčka.Indanjehitronaokoli.Mojca Kren

leskovplast Tomaž Škrlec s.p., Cesta ob barju 40, ŠkofljicaKontakti: gsm 041/683-929, tel 01/36 63 506

E-mail: [email protected], www.leskovplast.si

pvC ograje za dvorišča in vrtove,za balkone, terase ter stopnišča

Pokličite: 041/683-929


vaš

kan

al

Vaš mesečnik

Katja in Nika

»in jaz mislim, da bomo danes poskusili potegniti Hrvate v evropo.«–VINKOFUGINAŠLAJSAR,humoristizPoljanskedo-line,vizjavizaVaškanalnaprireditvivSodevcih,nakaterisoSlovenciinHrvatjetekmovalivvlekivrvičezKolpo

»odhod opozicije je zelo skrajšal današnjo sejo in glede na to, da je počitni-ška seja, mi tudi paše.«–ALOJZIJKASTELIC,županObčineTrebnje,vizjavizaVaškanalpotem,kosoobčinskosejozapustiliopozicijskisvetniki,kerjeprineodločenemiziduglasovanjaonadomestnemčlanuNadzornegaodboraObčineTrebnjeprišepnilenemuizmedsvetnikov,kakonajglasuje.

„Upam, da je slišal in je bil vesel, tam zgo-raj nekje.“ –ANDREJBERGANT,članFantovsPraprotna,obspominskimašiinpriložnostnemkon-certunaTrškigoriob80.obletnicirojstvaLojzetaSlaka

»novo mesto je bilo, je in bo ostalo mesto duha.« –IVOKULJAJ,direktorZavodazaturizemNovomesto,vizjavizaVaškanalnakoncertuansamblaGa-udeamusvNovemmestu

»plačila, kot ste že ugo-tovili, ne bo dobil. dobil bo eno malico, in to je z naše strani vse. Smo pa veseli, da se je oglasil pri nas.« – MARJAN TURK,lastnik zavetišča za živalina Zajčjem Vrhu, o pred-sedniškem kandidatu Bo-rutuPahorju,kijeosemurpomagalvzavetišču(Foto:Novice,1.8.)

"Zadetek v polno" na Vašem kanalu

Enajst let nepozabnih zgodb19. februarja je minilo natanko enajst let, odkar je v programu Televizije Vaš kanal stekla redna tedenska oddaja, ki je z leti spre-minjala sceno in naslove, a njen namen je ostal enak: v sproščenem pogovoru predstaviti življenje in delo uspešnih posameznikov. In bilo jih je veliko, ki smo jih že strnili v Klepet z ..., V Tomovo dnevno sobo in v Vaš krog. Konec leta pa bomo v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu snemali 500. oddajo. Vsa leta oddajo pripravlja in vodi Verica Marušič.

Saj ni res, pa je - približujemo se 500. oddaji!

A še vedno se dobro spominjamprve, prvegaKlepeta znušo de-

renda, ki se je takrat pripravljalanaEmo.Zaželelasemji,dazma-ga.Sladkosejenasmejalainde-jala:»Lepobibilo!«InjezmagalaterodličnozastopalaSlovenijonaEvrosongu.

Zatoniččudnega,da jebilapravNuša prva, ki je obljubila, da bozapelanasnemanju500.oddaje.)Namodremkavču, v soju studij-skihluči,seježevprvemletuod-dajezvrstilovelikogostov.Klepetalismoozdravju,športu,kulturi,no-vinarstvu, potovanjih ... Zanimivezgodbe uspešnih Dolenjcev, Be-lokranjcevinPosavcevsmostrniliv polurni Klepet. Ko tako listampovečkotenajst letstarihpapir-jih,razmišljam,kolikopredstav jeod takrat odigralaVioleta tomič, koliko del naslikal Janko orač, knjignapisaltoni gašperič,državprepotoval zvone šeruga ... dr. marko marin je v tem času ob-novil svoj grad,matjaž Vrhovnik končaluspešnosmučarskokariero,novinarmarjan Jerman premagalraka ...Nekaterihpani večmednami.Vendarsonjihoveživljenjskezgodbeostaleživevnašemarhivu,pa tudi vmojem spominu. Zani-mivojebiloklepetatisSilvestrom mihelčičem, nikolo padevskim, mirjano Vovk, Stanetom lozar-jem, brendijem ...Šeposebejpasta se mi vtisnila v spomin veli-kana lojze Slak in tone pavček.

Nuša Derenda in Verica Marušič radi obujata spomine na prvo oddajo.

Še slišim Pavčkov glas, kako miobljublja,dasebonaučilplesatiindabova zaplesala zanjegov stotirojstnidan,kobomehharmonikeraztegnilLojzeSlak...Ja,velikole-pihspominovjeostaloinvelikoži-

vljenjskihmodrostisomidalimojigostje.Pašeledostoteoddajesemprišla pri listanju mojega arhiva.Večino med njimi sem ponovnosrečala leta2003,kosmovKul-turnemcentruJanezaTrdinevNo-vemmestuposneli100.oddajo,vkaterijebilgosttakratniprvimožnovomeške Krke miloš kovačič.

Nepozabno...Kolikoadrenalinasejepretakalopomojihžilah,kolikopozitivneenergijejebilovdvorani!ČutilisojotudigledalciVašegaka-nala.Zagotovobotakotudikonecleta,kobomosnemali500.oddajo.

V ponedeljek, 10. septembra, se po poletnem predahu oddaja VaškrogvračavprogramTelevizijeVaškanal.Gostililbomoslovenskovin-skokraljicomartino baškovič,kijenedavnonagraduMokricevdružbištevilnih prijateljev in sorodnikovproslavilačetrtstoletja.

Verica Marušič


vaš

kan

al

Vaš mesečnik

Še zadnjič pod vodstvom priljubljenega NizozemcaDolenjska prestolnica že tradicionalno konec julija preživi s prstom na fotografskem sprožilcu, saj je na sporedu festival dokumentarne fotografije Fotopub. Tokrat že dvanajstič zapovrstjo, osrednja tema pa je bila Evrovizija.

Televizija Vaš kanal je bilamedijski pokrovitelj festiva-la.Pripravilipasmotudire-portaže,kisijihlahkoogle-datenawww.vaskanal.com vrubrikiIzsvetakulture.

JureMarolt BorutPeterlin,SimonedeGreef

»Imamo veliko razstav o Evropi,prihajavelikoljudi,različnedelav-niceinudeleženci,vsebotakoalidrugače govorilo o Evropi,« je obzačetkufestivaladejalnjegovume-

tniški vodja, NizozemecChris de bode. Letošnjačetrtkovanagradazanaj-

boljšo dokumentarno fotografskozgodbo, ki jo na Fotopubu pred-stavijo v obliki projekcije oziromakratkegafilma,ješlatokratvrokeSimonu Changu za fotografskozgodbo o prvih dneh starševstvaznaslovomMidva2010–2028.»Tojebilresfilmmednarodneka-kovosti. Vidim veliko multimedijeinnainovativennačinuporabljeneveščine, vse to skupaj je bilo res

impresivno,« je o zmagovalnemprojektu povedala članica žirijeann Stevens. Tradicionalno se je festival sklenilsprojekcijoprojekcijinpodelitvijodiplom udeležencev. Grenak prio-kuszaključkufestivalapajepred-stavljalobridkoslovoumetniškegavodje in izjemno priljubljenega

ChrisadeBoda, ki popetih letihzapuščaFotopub.»ŠebomprišelvNovomesto.Krajmejeresodličnosprejel.Velikosemvložilvtafesti-val,navezansemnanj, to jemojmaliotrok,ampakčasje,daotro-ci odrastejo in da jim pokažemosvet,« je misli sklenil simpatičniNizozemec. Polno mesto fotogra-fov in radovednih pogledov, zani-mivihljudiinpredavanj,raznolikihdelavnicterdogodkovsovnovičendokaz, da Novo mesto Fotopubpotrebuje skoraj tako srdito, kotFotopub potrebuje Novo mesto.Edenbrezdrugegastadomalaženepredstavljiva.

Vodja festivala in umetniški vodja Chris de Bode.

MONMETAL Oštir Johannes s.p., Brezina 28, 8250 Brežicetel/fax: 07 496 42 75, gsm: 041 636 585

e-mail: [email protected]žite se našim zadovoljnim strankam.

voda • plin • ogrevanje • vse vrste toplotnih črpalk • sončni

kolektorji • talno, zidno, stropno hlajenje in gretje

Vse inštalacije izdelamo na ključ.

Cirila Adja Muhič s.p., t.073380145, f.073380147

GLOBUSS PAPIRNICA

Nudimo vam pester izbor kakovostnih

šolskih in pisarniških potrebščin.

Rozmanova 15, Novo mesto

TIM-S Robert Lovše s.p., ŠENTRUPERT 69TEL:+386 7 30 40 788, MOBI: 031 788 032

» Biološke čistilne naprave » Greznice » Zbiralniki za vodo

25 le

tna

gara

nc

i ja na polietilenski rezervoar

[email protected]

CEMENTNI IZDELKI01 361 79 36

tlakovci, robniki, palisade, škarpnice, plošče ...



ww

w.b

utan

plin

.si |

zel

ena

jekl

enka

VEDNO PRI ROKI, KJERKOLI ŽE STE

Zelena jeklenka za vas na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji.

Butan oglas 190x131.indd 1 8/17/2012 9:13:52 AM

Zakaj cela Slovenija želi Zeleno?Samo Zeleno jeklenko lahko zamenjate tako udobno, varno in enostavno. Vedno tudi v vašem kraju.

Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujete. Po njo lahko skočite mimogrede, saj vam je na voljo že na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Najbolj dosto-pna jeklenka, ki je vedno pri roki, kjerkoli že ste. Če želite, vam jo lahko v vaš kraj in na vaš prag enostavno in hitro prinese tudi uslužni dostavlja-vec.

Edina vedno pri roki, kjerkoli že ste

Razvejana mreža urejenih pro-dajnih mest Zelene jeklenke, vam omogoča zanesljiv ter va-ren nakup plina, kjerkoli že ste. Po vsej Sloveniji vas pričakuje-jo številna prodajna mesta, ki vam bodo bistveno skrajšala

pot. Sebi najbližje poiščite na www.butanplin.si.

Edina tako varna

Samo Zelene jeklenke imajo na ventilu nameščeno zaščitno folijo. To je trdno zagotovilo, da je bila jeklenka pregledana, očiščena ter pravilno polnje-na. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnim varnostnim tesnilom, ki ob vsakem priklopu poskrbi za vašo dodatno varnost.

Edina zelene barve

Zelena jeklenka se po barvi in obliki razlikuje od vseh ostalih. Izdelana je iz posebnega jekla, zato je ob enaki količini plina občutno lažja. Zaradi prepoz-

navne oblike pomeni za vas tudi manjšo porabo prostora znotraj kuhinjskega elementa, z dvojnim ročajem pa je odslej še udobnejša. Vsaka Zelena jeklenka je tudi posebej očiš-čena, zato ne oddaja slabega vonja.

Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanplin.si, kjer pa vas čaka tudi Svet ugodnosti in številne nagradne igre.

naročenaobjava

ReportažooDeželikozolcevsilahkopogledatenaspletnistraniwww.vaskanal.comvrubrikiZvamizavas.Da gradnja kozolcev ne bi šla v pozabo, skrbijo člani Etno družabnega društva Dra-ga pri Šentrupertu.

Posebnost v svetovnem meriluPrvi korak pri ohranjanju kozolcev - v zadnjih letih jih je samo na Dolenjskem propadlo kar 15 odstotkov - je muzej na prostem s kozolci v Šentrupertu, ki je sploh prvi tovrsten muzej na svetu.

ŽivaZakšekŽivaZakšek

Območje bodo še hortikulturnouredili,potempaboDeželakozol-cevnared,dajoprihodnjeletoobprazniku Občine Šentrupert tudiuradnopredajonamenu.Vmuzejubonaogled19takoimenovanihsušilnihnaprav.»Odtegaje17ko-zolcev, na začetku predstavitvenepotisošeostrviinminikozolček.Vlogičnemsosledjusinatosledi-jo kozolci - od najpreprostejšegado najzahtevnejših toplarjev. Potje dolga natančno en kilometer,«jepovedalvodjaprojektadr. iztok kovačič. Celotenprojekt,odkate-rega si veliko obetajo tudi doma-čadruštva,jesicervredenvečkot700 tisočakov in je sofinanciranizevropskegaskladazaregionalnirazvoj.


Šentrupertski župan Rupert Gole se veseli, da je projekt pripomogel tudi k temu, da so se lastniki kozolcev začeli zavedati njihovega izrednega pomena.

Vstop v Deželo kozolcev predstavlja Simončičev toplar na Bistrici pri Šentrupertu, ki velja za enega najlepših kozolcev v Sloveniji.

Za promocijo muzeja so v Društvu podeželskih žena in deklet Šentrupertske šmar-nice spekle piškote z vzorcem kozolcev, ki so navdušili tudi Andrejo Jernejčič, direk-torico podjetja za svetovanje in izobraževanje Lin&Nil (druga z leve).

Živinski sejem vnovič vabiNajpomembnejši projekt, ki so ga po dolgoletnih pogajanjih uresničili v Občini Šentjernej, je zagotovo izgradnja nad-strešnice za živali na tamkajšnjem sejemskem prostoru.

VesnaLaknerSofrićV.LaknerSofrić,L.Markelj

Šentjernejjebildolgaletapoznanpobogati sejemski tradiciji,pred-

vsempoprodajidomačihživali.Poštirihletihpremorabotakoživinskisejemvsako2.in4.sobotovme-secu vnovičprivabljal obiskovalceter rejce od blizu in daleč. Polegsejmapanajbimedletompripra-vilitudištevilnerazstaveživali.

Predštirimiletiježivinskidelsej-ma z odločboprepovedala veteri-narska inšpekcija. Obiskovalci izbližnje indaljneokolice,kiso re-

dnoprihajalinasejem,sobilinadopustitvijo živinskega sejma raz-očarani. Zato se je pojavila želja,daživinski sejemvnovič zaživi.ZvstopomvEvropskounijojemora-laObčinaŠentjernejupoštevativsepredpise s področja veterinarskeuprave.Konecminulegaletajepri-dobilavsopotrebnodokumentacijo

zapridobitevgradbenegadovolje-nja za izgradnjo nadstrešnice zaživali in takozavnovičnooživitevživinskega sejma, ki je bil edennajmočnejših,dolgočasapasplohediniv temdeluSlovenije.Kot je

naodprtju sejmav sklopuobčin-skega praznika Jernejevo 2012povedalžupanFranc Hudoklin,bisejemlahkozaživelžepreddvemaletoma,čenebiimelvneposrednibližini soseda, ki se je pritoževalnavseodločbeogradbe-nem dovoljenju. Avendarle je ob-čini uspelo,dajeuredi-la prostorpo vsehstandar-dih innormati-vih.Nad-strešnicas površino225 m2 ima bokse sprivezizakonjein govedo, prostorza drobnico, za vozila sprikolicami za živali, za izolacijobolnihživaliterzakrmo,steljoingnoj.Polegnadstrešnicesozgradilinakladalno-razkladalno rampo inpostavili montažni objekt za deloveterinarja in dežurnih delavcev.Vstopnaživinskidelsejmajetakomožen zgolj prek novozgrajene-ga razkuževalnika koles vozil inobutveobiskovalcev.Zanaložbov

vrednostidobrih150tisočevrovjeobčinaprejelaskleposofinancira-nju iz sredstevLeader inLokalneakcijskeskupineDolenjskainBelakrajina(LASDBK)vvišini90tisočevrov.Preostanekbomoralapokri-

ti iz občinskega pro-računa. Slavnostni go-

vorniknaodprtjuživinskegasejma Cvetko zupančič, predse-

Trak ob odprtju živinskega sejma so slovesno prerezali Stanislav Galič, direktor Občinske uprave Občine Šentjernej, Franc Hudoklin, župan Občine Šentjernej, Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, in Majda Kavšek, direktorica JP EDŠ.

dnikKmetijsko-gozdarskezborniceSlovenije,jepoudaril,dajesejemodlična priložnost za predstavitevživinorejskih dosežkov, hkrati patudizasklenitevposlov.„Živinorejaje namreč pomembna gospodar-

ska panoga, od katere moramonekaj iztržiti, in v Šentjerneju bopriložnostzato.“


ReportažoJernejevopoJernejevemsilahkoogle-datenaTelevizijiVaškanalvčetrtek,30.avgusta,ob

20.30

naročenaobjava


Se želite za vedno znebiti nadležnih dlačic?Čudimo se, kako kompleksno je sestavljeno človeško telo in kako zelo premišljeno, kako dobro deluje in kako je vse na svojem me-stu, točno tam, kjer mora biti. Po drugi strani pa so malenkosti, ki nas vržejo iz tira, še posebej takšne, ki se ponavljajo v nedogled. Seveda imamo v mislih nadležne dlačice, ki se pojavljajo na predelih telesa, kjer kvarijo naš izgled, hkrati pa zmanjšujejo čistočo. In včasih povzročajo celo zdravstvene težave.

PLAČAJ SAMO 399€za trajno depilacijo z DIODNIM LASERJEM

v vrednosti 1000€Število tretmajev in predele izberete po izbiri

Kupon velja do 12.9.2012 za bralce Mesečnika

Verjetno smo prav zaradi tega razvili rek »Za le-poto je treba potrpeti!«. Toda kmalu ga bomo lahko opustili. Nadležno britje, voskanje in po-navljajoče se depiliranje je postalo preteklost. Vedno bolj razširjena in uporabljena je namreč »laserska« tehnologija IPL (intense pulse light, v prevodu pomeni intenzivna pulzna svetloba). Laserska v narekovaju zato, ker je izraz redno

pogovorno v uporabi, ni pa pravilen. Več o raz-likah med laserskimi in IPL napravami si lahko preberete na spletni strani www.art-pe.si.

Epilacija ali trajno odstranjevanje dlačic z IPL laserjem je povsem neboleč, v celoti varen in, kar je daleč najlepše, postopek, ki prinaša trajne rezultate. Epilacija z IPL laserjem na-mreč prinaša trajno odstranjevanje dlak. Teh-nologija deluje tako, da s pomočjo svetlobnih žarkov in energije teh žarkov trajno uničimo celotno strukturo posamezne dlake. Pri tem je ključnega pomena to, da so uničene tudi tiste celice, iz katerih rastejo dlake. Na takšen na-čin lahko uničimo vse dlačice, ki so v fazi rasti. Sicer rastejo dlačice v treh fazah: anagena faza ali faza rasti – v tej fazi je dlačica najbolj občutljiva in tako najbolj primerna za traj-no odstranitev; druga faza je katagena faza – ta traja le nekaj dni, nakar se rast dlačice ustavi; tretja faza je telogena faza – v tej fazi dlačice spontano in samodejno izpadejo. Naenkrat je v fazi rasti le približno 10–20 % vseh dlačic, zato je potrebno postopek tretma-ja nekajkrat ponoviti.

DIODNI LASER – zlati standard trajne odstranitve dlak

Diodni laser je najnovejši in najboljši način za trajno odstranjevanje dlak. Trajna depilacija z diodnim laserjem je izredno hitra, neboleča, primerna za vse tipe kože.

Diodni laser je poznan kot zlati standard za odstranjevanje dlak zaradi velike moči prodo-ra do korenine dlačice. V podjetju ART-PE, kjer

tudi prodajajo visokokakovostne kozmetične in medicinske naprave, so nabavili diodni laser izrednih sposobnosti. Kot se vedno potrudijo za svoje stranke, so tudi tokrat nabavili najso-dobnejši diodni laser za odstranjevanje dlačic.Novost je SHR metoda (super hair removal), ki pomeni hitro metodo, ki je do petkrat hitrejša od klasične IPL metode, bolj varna in bolj učin-kovita.

V Hiši lepote ART-PE v Novem mestu so s to pridobitvijo spet poskrbeli za najvišjo raven za-dovoljstva svojih strank. Če je kdaj pravi čas, je to SEDAJ!

Tretma z diodnim laserjem

Diodni laser v praksi

Diodni laser je primeren tudi za moške

TRI GLAVNE PREDNOSTI DIODNEGA LASERJA PRED IPL LASERJEM:

1. Diodni laser je primeren za vse tipe kože, ne glede na porjavelost.

2. Vsak pulz je pri diodnem laserju popolnoma enak, zato se termična energija akumulira v celicah dlačice.

3. Hitrost delovanja je pri diodnem la-serju do petkrat hitrejša od klasične-ga IPL laserja.

Preventiva ključ do uspehaBliža se začetek novega šolskega leta. Ceste in šolske poti bodo spet preplavili šolar-ji. Da bi bili na poti do šole in iz nje čim bolj varni, smo se o nasvetih za udeležence v prometu pogovarjali z Borutom Šuštaršičem, prvim možem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

ŽivaZakšekSPVNovomesto

� kaj lahko vozniki sami storijo za večjo varnost v prometu?Najvažnejšeje,davoznikiupošte-vajoprometnapravila, dapredvi-devajo in da so strpni do drugihudeležencevvprometu.

� kaj glede varnosti na cesti predvsem najmlajših šolarjev sve-tujete njihovim staršem?Starši morajo biti s svojim rav-nanjem v prometu vzor svojimotrokom. Ti potrebujejo pomočpri vzgoji, učenje mora potekatipostopoma, ravnanje v prometumorajoponavljati.Morajopaotro-ke pripraviti na samostojno ude-ležbovprometu.Vzadnjemčasuje ugotovljeno, da imajo nekateriotrocivelikotežav,kosepojavljajovprometukotpešci,kerjihstaršivglavnemprevažajozavtomobili.Zelopomembnoje,danepozabijonasloganVidetiinbitividen.Torejnajotrokeoblačijovvidnaoblačilaživahnihbarv,nesmejopapozabi-titudinauporabosvetlobnoodboj-nihteles,kotsokresničke,odboj-ni trakovi, odsevniki na torbicah,oblekiinpodobno.

� kakšno vlogo pri večji varnosti v prometu igra Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu?Varnostivprometunimogočegle-datikotposamičnokategorijo,kajtinaenistranivključujeposamezne-gaudeležencavprometu,nadrugistranipaštevilneorganizacije,kotsonaprimerpolicija,šolstvo,pro-met, civilne iniciative, združenjain vrsta drugih. Namen SPV-jevjeravnouskladitevdelovanjavsehsubjektov, dabi tako vsi čim večprispevalikvarnosticestnegapro-meta.

� Se septembra zaradi začetka šolskega leta in s tem povezanim večjim številom otrok na cesti zgodi več prometnih nesreč kot v drugih mesecih?Z veseljem lahko povem, da ne.Tudi nesreč z udeležbo otrok nivečkotvostalihmesecih.Ktemupripomorejoakcije,kipotekajoobzačetkušolskega leta.Nanašemobmočju že več let ni bilo hudeprometne nezgode, ki bi se zgo-dilanapotiotrokvšolooziromaiznje.

� ali glede na opozorila voznikom beležite izboljšanje prometne var-nosti?

Prometna varnost se v zadnjemobdobjuizboljšujeizletovleto.Vzadnjihdesetihletihseještevilomrtvihnaslovenskihcestahpre-polovilo.Stapazahudeprome-tne nesreče še vedno po vzrokunavrhuprisotnostalkoholavkrviinprevelikahitrost.Ševednopajenaškončnicilj»vizijanič«,topomeni nič smrtnih žrtev v pro-metu.

� kaj bi bilo še treba narediti za boljšo prometno varnost vseh ude-ležencev?Polegzakonovinostalihpredpisov,ki vplivajo na prometno varnost,je seveda še veliko dejavnikov, kivplivajonavarnostvprometu.Iz-obraževanje otrok in mladine jezelopomembendejavnik.Vsaksemorazavedati,dalahkokotposa-mezniknajvečnaredizasvojovar-nost.Potemsotuševozila,kisos tehničniminovostmibolj inboljvarna. Pomembna je tudi cestnainfrastruktura,sepabojim,dabona tem področju zaradi pomanj-kanja sredstev največji problem,ceste se slabše vzdržuje, gradnjonovihinobnovoslabihpasepre-stavljaizizletavleto.

Letos so priznanja Agencije za varnost prometa za delo v prometni preventivi prejeli (z leve) Damjan Skok – srebrno priznanje, Marjeta Ferkolj Smolič – bronasto priznanje in Matija Blatnik – zlato priznanje. Priznanja je podelil predsednik SPV Novo mesto Borut Šuštaršič (na fotografiji desno).

kMEtijSka aPOtEka

in vinski laboratorijnovo mesto, 07/302 31 99AGRONASVETd.o.o.,Smrečniko-vaulica45(PrivrtnarijivŠmihelu)

» VSe za trgateV » 20vrstkvasovk » hranazakvasovke,encimi,čistila,barvila...

» sredstvazakletarjenje » refraktometri,škarjezatrgatev

» analizevina

izkoriStite naSVet AGRONOMA

deloVni čaS: pon.-pet:8.-18.ure,sobota:8.-12.ure

; vodenje poslovnih knjig za zdravnike, odvetnike, sindikate, društva, podjetja, sp-je, kmete, za cerkev ...

; pomoč od ustanovitve do registracije podjetja

že 20 let z vami

Naj računovodski servis 2010!

www.oriks.si

MIRA LALIČ, s.p., Danila Bučarja 22, Novo mesto

teL.: 07 33 73 380, GSM: 041 682 470e-mail: [email protected]

poDRužNIcA žužeMBeRk: teL.: 07 30 88 606

LOKAR RADO s.p.

Dolnja Prekopa 20,8311 Kostanjevica na Krki

tel.: 07/49 87 310gsm: 041 630 456

e-mail: [email protected]

dobava in montaža toplotnih črpalk • inštaliranje vodovodnih

in plinskih napeljav• toplotne oz. centralne

inštalacije in vzdrževanje

• inštalacije talnega ogrevanja•diamantno vrtanje•čiščenjehišnihinvečjih

kanalizacij


TRGOVINA MIKE, prinašalcu izrezanega oglasa iz Mesečnika,

zagotavlja 50% popust za blago iz zaloge,

ob nakupu v znesku nad 100 €.

Ponudba velja za kompletno ribiško inlovsko opremo (razen za orožje in

strelivo), do konca novembra 2012.

Mike d.o.o., Brod 74, Novo mesto

Telefon: 07 33 22 405

Delovni čas:Ob delovnikih od 9.00 do 18.00.

Sobote od 9.00 do 13.00.

Četrtek, 6. september 201219.00 Predavanje z naslovom – Pripra-va na trgatev

Petek, 7. september 201218.00 »Snočkaj so se fantje stepli« - 9. srečanje ljudskih pevcev in god-cev (kraj dogodka Prečna - stara osnovna šola) 19.00Praznik kruha, vina in salam • nagovor Kralja in Princese

cvička • degustacija vin • podelitev priznanj domačim

vinarjem

Program 26. straške jeseni

20.00 Spust lučk po reki Krki (»govejak v Straži«)20.00 Veseli večer z ansamblom Do-lenjski zvoki

Sobota, 8. september 201207.40 Sprejem ultramaratonca Radova-na Skubica Hilarija 08.30Pohod do jame Velika Prepadna: odhod iz avtobusne postaje v Straži (malica iz nahrbtnika)15.30 Vožnja z »lojtrnikom« in jahanje konj

16.00 Otvoritev razstave šarkljev TD Straža in ročnih delo DU Straža (sejna soba občine Straža) 17.00 Finalno tekmovanje za Sloven-skega Martina Krpan 201220.00 Veseli večer z ansamblom Rok 'n' band

Nedelja, 9. september 201208.00 – 10.00 Zbiranje naj pridelkov iz občine Straža 09.00 Odhod konjenice po meji občine Straža – odhod iz naselja Prapreče

10.00Sveta maša, ki jo bo vodil duhov-nik Robert Friškovec 14.30V križišču v Straži osrednja pri-reditev, POVORKA: »Pridelano doma«16.00 do 18.00 KGZS Novo mesto – delavnica o lokalni predelavi hrane in načinu trženjaPo povorki sledi gasilska veselica z bogatim srečelovom in ansam-blom NOVI SPOMINI

Večina dogodkov se odvija v Straži pod šotorom.


kam gredo sirote? V času »recesije« se v nekaterih panogah spremembe dogajajo hitreje kot sicer. podjetja tudi propadajo. to samo po sebi ni nič slabega, tisto, kar ne deluje dovolj dobro, mora (tako kot je to v naravi) umreti. zato, da se rodi nekaj novega, hitrejšega, močnejšega, spretnejšega.

www.fe.uni-mb.siPrikljuèi se tudi ti!

Študijska programa I. bolonjske stopnje:

Visokošolski strokovni študijski program EnergetikaUniverzitetni študijski program Energetika

2. prijavni rok:22. do 29. avgust 2012

Prijavni roki za vpis v študijske programe Fakultete za energetiko v Krškem:

Študijska programa II. in III. bolonjske stopnje:

Magistrski študijski program EnergetikaDoktorski študijski program Energetika

prijavni rok: 3. september 2012

Kopropadekaterokolipodjetje,zasabopusti»sirote«.Sirotesokup-ci,kisokupovalipritempodjetju,pasedajnemorejoveč.Jaznapri-mervozimsaaba.Lastnikisaabovs(m)obilitradicionalnozelozve-stiblagovniznamki.Ampakpodjetjejeletosdokončnobankrotiralo in novegatovrstnegaavtanemo-remkupiti,tudičebigahotel. ključno vprašanje je, kdo bo poskrbel za vse »sirote«. Je v vaši panogi kdo propadel, zapustil stranke?Čejetotakoaliče sekaj takšnegamordapripra-vlja,moratebitinatopripravljeni.Zadevenesmeteprepustitinaklju-čju. Pripravite poseben programzasirote,kibodoprišleodnekoddrugje.Današnjinasvetzavsepodjetnikeje enostaven. Kriza pomeni spre-membo, kriza pomeni, da bodostrankeodpropadlihpodjetjihšlenekamdrugam.Kambodošle,je

seveda odvisno odaktivnosti tistih, kiše vedno poslujejo.Priložnosti je v krizimordaševečkotsicer.

Tudi jesenibona televi-zijiVaškanalmag.AlešLisac

ustvarjalinvodiloddajoKakokupi-ti,prodatiindobrozaslužiti.Tokratbomeddrugimodgovarjalnavpra-šanja:Katereso3najpomembnej-šetočke,čeželipodjetjepovečatiprodajo in dobiček? Kako izbratiinkjenajtidobregaprodajalca?Jedovolj, če ponudbo pošljemo poelektronskipošti,alimoramotudipoklicati,poslatiklasičnopismo?Vabljenihogledu!

v sredo,

12. septembra,

ob 20.30

•m2žeod5,04€•strešniksvetlosiv,dvakratlakiran,promocijsko5,99€/m2

•UGODNECENEDODATKOV

•UGODNADOSTAVA

•POKLIČITEZABREZPLAČNOPONUDBO

akcija!

Dančulovič Ninoslav s.p., Vorančeva 5, Novo mestoTel: 07 3375 080, mobitel: 041 236 375; 041 612 070

Servis NiNOSERViS gOSPODiNjSkih aPaRatOV iN BElE tEhNikE

www.servis-nino.siemail: [email protected]

27št. 86, avgust 2012 Vaš mesečnikVaš mesečnik

Tel.: 07/393 4 740, Tel.: 07/393 4 751www.veterina-nm.sie-mail:[email protected]

AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI

delovni čas: pon. - pet.od 7.00 - 19.00 ure

sob. od 7.00 - 11.00 ure

izven delovnega časa pokličite 112

VETERINARSKA LEKARNA

delovni čas:pon. sreda:

od 7.00 - 18.00 uretor., čet., pet.:

od 7.00 - 15.00 uresobota:

od 7.00 - 11.00 ure

Šmarješka c. 2, 8000 Novo mesto

[email protected].: 041/527-101

Vabilo k vpisu 2012/2013

Info in prijave

• Osnovna šola za odrasle (brezplačno)

Informativni dan: 28.8., 11.9. in 25.9.2012, ob 16.00 uri

Preverite tudi ponudbo TEČAJEV, programov USPOSABLJANJ in drugega SPLOŠNEGA izobraževanja na: www.ciktrebnje.si.

CIK Trebnje, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje T: 07/ 34 82 100 | E: [email protected]


Srednje poklicno izobraževanje• ADMINISTRATOR (spi) • TRGOVEC (spi)• GASTRONOMSKE IN HOTELSKE STORITVE (spi)• GASTRONOMIJA (pti) • EKONOMSKI TEHNIK (pti in ssi)• GASTRONOMIJA IN TURIZEM (ssi)• PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi)

Višješolski strokovni programi, ki jih kot študij na daljavo izvaja ERUDIO izobraževalni center• ORGANIZATOR SOCIALNE MREŽE• EKONOMIST• LOGISTIČNO INŽENIRSTVO

CIKoglas_Mesecnik_93x131mm_08-2012.indd 1 20.8.2012 7:39:58

ENOTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

Vpis v izredno izobraževanjeza šolsko leto 2010/2011

Programi poklicno tehniškega in srednjega strokovnega

izobraževanja:

Avtokaroserist, avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij, klepar krovec,mehatronik operater, oblikovalec kovin-orodjar, bolnièar -negovalec,elektrikar, raèunalnikar, zidar, tesar, peèar-polagalec keramiènih oblog,mizar

Prekvalifikacije:

Strojni tehnik, avtoservisni tehnik, elektrotehnik, tehnik raèunalništva,gradbeni tehnik, lesarski tehnik, zdravstvena nega, logistièni tehnik, predšolska vzgoja, kemijski tehnik, farmacevtski tehnik, kozmetièni tehnik,tehnik mehatronike.

Programi srednjega poklicnega

izobraževanja:

Vse informacije, priznavanje predhodne izobrazbe, oceno trajanja izobraževanja in stroškov dobite na tel.št.

, še bolje pa osebno na Šolskem centru Novo mesto v pisarni EIO vsak delovni dan od 9.00 do 17.00. Kontaktirate nas lahko tudi na elektronski naslov

(07) 39 32 202, GSM (031) 396-340

[email protected]

Vpis bo 16. 09. 2010 ob 17. uri na šolskem centru

Iz razliènih poklicev v vse navedene programe

Predhodni vpis v izobraževanje odraslih za šolsko leto 2012/2013

Pripravili vam bomo priznavanje, izračunali stroške izobraževanja, vam zagotovili prostor v izbranem programu,

ter vas obvestili na dom o podrobnostih vpisa, ki bo

predvidoma 12.9.2012, ob 17. uri.

ENOTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

Vpis v izredno izobraževanjeza šolsko leto 2010/2011

Programi poklicno tehniškega in srednjega strokovnega

izobraževanja:

Avtokaroserist, avtoserviser, inštalater strojnih inštalacij, klepar krovec,mehatronik operater, oblikovalec kovin-orodjar, bolnièar -negovalec,elektrikar, raèunalnikar, zidar, tesar, peèar-polagalec keramiènih oblog,mizar

Prekvalifikacije:

Strojni tehnik, avtoservisni tehnik, elektrotehnik, tehnik raèunalništva,gradbeni tehnik, lesarski tehnik, zdravstvena nega, logistièni tehnik, predšolska vzgoja, kemijski tehnik, farmacevtski tehnik, kozmetièni tehnik,tehnik mehatronike.

Programi srednjega poklicnega

izobraževanja:

Vse informacije, priznavanje predhodne izobrazbe, oceno trajanja izobraževanja in stroškov dobite na tel.št.

, še bolje pa osebno na Šolskem centru Novo mesto v pisarni EIO vsak delovni dan od 9.00 do 17.00. Kontaktirate nas lahko tudi na elektronski naslov

(07) 39 32 202, GSM (031) 396-340

[email protected]

Vpis bo 16. 09. 2010 ob 17. uri na šolskem centru

Iz razliènih poklicev v vse navedene programe


Anton Gubenšek, direktor Resisteca

V Kostanjevici na Krki bo po zaključku naložbe celotna proizvodnja Athosa, pro-izvodnja brizganih delov in iz Krškega preseljena proizvodnja izsekovanih delov.

Resistec v Krškem

naročenaobjava


inovativnost, hitrost in timsko delo

„Naš cilj: Biti vodilen na trgu!“Kostanjeviško podjetje Resistec je eno tistih podjetij, ki v času krize vlaga v razvoj in se širi, saj se zaveda, da le to prinaša uspeh na dolgi rok. Pred dvajsetimi leti v Ljubljani nastalo podjetje, ki proizvaja pretežno dele za avtomobil-sko proizvodnjo, je pred novimi izzivi. V Kostanjevici na Krki načrtujejo širitev obstoječih poslovnih prostorov, ki naj bi jo predvidoma zaključili februarja 2013. Trenutne načrte in vizijo nam je razkril direktor Resisteca Anton Gubenšek.

nesprejetega občinskega pro-storskega načrta smo se zaradipomanjkanja prostora in širitvedejavnosti z novim programombrizganjaplastičnihdelovodločili,dabomoširitevposlovnihprosto-rovizvedlivKostanjevicinaKrki.ŠevednoostajamotudivKrškem,sajvKostanjevicinimožnaširitevvtolikšnemobsegu,dabipridobilišedodatnih6000m2površin,ko-likorjihimamotrenutnovKrškem.

� kolikšen je finančni vložek v širitev dejavnosti in kaj boste pro-izvajali v novih prostorih?Naložbavproizvodneinskladišč-neprostorebostalapribližno1,7milijonaevrov,naložbavnovpro-izvodniprogrambrizganjaplastič-nih delov pa 2,5milijona evrov.

Celotnanaložba,takokotvsedo-sedanje,bofinanciranazlastnimisredstvi.Posofinanciranjusstranidržavenismoposegli,kersoraz-pisi za sofinanciranje neživljenj-ski.VKostanjevicinaKrkibopozaključku naložbe - predvidomabotov februarju2013-celotnaproizvodnja Athosa, proizvodnjabrizganih delov in iz Krškegapreseljena proizvodnja izsekova-nihdelov.Polegtegabovnovihprostorihšeosrednjevzdrževanjeorodij za izsekovanje inbrizganjeterstrojegradnja.

� kaj bo s prostori v krškem?SproščenidelprostorovvKrškemboslužilširitviutesnjeneproizvo-dnjeResisteca.

� koliko zaposlenih je trenutno v resistecu in ali glede na širitev dejavnosti pričakujete, da boste potrebovali več sodelavcev?PodjetjaskupinevSlovenijizapo-slujejo409delavcev,pretežnidel

sevedaResistec,kizavsapodjetjazagotavlja tudi vso strokovno inadministrativno podporo. Širitevproizvodnega programa je nuja,sajjevsedanjihkriznihčasihmo-goče lena tanačinkompenziratiizgubedelovnihmest,kisoposle-

dica avtomatizacije proizvodnihprocesov. V avtomatizacijo smoprisiljeni zaradi visokih stroškovdela v primerjavi z našimi sestr-skimipodjetjinaDaljnemvzhodu.Kljub temu pa bomo zagotovilitudidodatnezaposlitvepredvsemnapodročjustrojegradnjeinvzdr-ževanja. Pričakujemo, da bomozaposlilinajmanj20dodatnihde-lavcev.

� kateri so vaši ključni kupci ozi-roma kateri trgi so za vas najza-nimivejši?Ključni kupciResisteca so doba-viteljisklopovhlajenjamotorja inklimatizacije notranjosti vozila.Največji so Denso, Valeo, BoschinDelphi.Našeizdelkebostenašliskorajvvsakemevropskemvoziluinvpoloviciameriških.Athosovekabelske navijalce boste kupili zvsakimsesalcemBoschaoziromaSiemensa,patudizGardeninoza-livalnocevjonanavijalcu.

� kako pa je s konkurenco?Kotvsidrugismotudimisooče-ni s konkurenco, tako s tisto, kijopredstavljajopodjetjaznizkimistroškidelaznotrajskupine,kotzzunanjo.Vbitkiskonkurencood-ločajoinovativnost,takoprirazvo-juizdelkovkotnjihoviproizvodnji,sposobnost hitrega odzivanja intimskodelo.Toso tudielementi,kijihspodbujamoprisodelavcih.Natanačinnamjedoslejuspeva-loohranitikonkurenčneprednosti.

� ali je gospodarska kriza povzro-čila upad povpraševanja po vaših proizvodih? kako se odzivate na nepredvidljive razmere na trgu?Leta2012beležimoupadproda-je, ki pani kritičen inne ogrožapodjetij.Upadjebiltudipričako-van, saj smo se zavedali, da sebo avtomobilska industrija gledekoličin ustalila na nivoju, ki jenižjiodtistega,kismogaimelivletu2010 in2011.Na razmerena trgu,kibi jim težko rekelne-predvidljive,seodzivamosstalnokrepitvijo konkurenčnosti, ki jodosegamo z nižanjem vseh vrststroškov in boljšim izkoriščanjemvsehvirov.

� kakšna je vizija nadaljnjega razvoja resisteca?VizijapodjetijvSlovenijijesestav-nidelvizijecelotneskupine,kijonajboljeodražaključnicilj skupi-ne.Tojezadovoljenkupec.Tapajezadovoljen,čemuponudimovvseh pogledih optimalen izdelek,ki zadovoljuje vse njegove željeinnastanev tesnemsodelovanjuz njim. Naročila sprejemamo zzavezokupcudobavitipopoln iz-delek.Samostakšnimproduktomlahko dosežemo tudi svoj podje-tniškicilj,tojebitivodilennatrgu.

� Vaše podjetje deluje znotraj skupine krah iz nemčije. katera je vaša poglavitna dejavnost in kakšno vlogo imate v celotni sku-pini?Nemška skupina Krah je vodilnaproizvajalka delov za upravljanjesistema klimatizacije motorja in

notranjosti vozila.Poleg teh izdel-kov za avtomobilsko industrijo,ki tvorijo pretežni del celotne tr-žne realizacije, proizvaja še širokspekter žičnih uporov za uporabovindustrijskenameneinkabelsketer cevne navijalce. Skupina je vzasebnilastitrehlastnikov,kitudioperativno vodijo skupino. PolegproizvodnihlokacijvNemčiji,kjerje tudisedežskupine, invSlove-nijiimavEvropišepodjetjanaČe-škem,vItalijiinTurčiji.IzvenmejaEvropesopodjetjaševBraziliji,naKitajskem,vJužniKorejiinIndiji.VSlovenijijekrovnopodjetjesku-pineResistec,ki jepretežnopro-izvajalec delov za avtomobilskoindustrijo. Svoje izdelke dobavljapretežno evropskim kupcem inkupcem v ZDA. Poleg ResistecajevSlovenijišepodjetjeMetaltec,ki jeproizvajalec izsekovanihde-lovzapotrebeskupineinpodjetjeAthos, ki je vodilni proizvajaleckabelskihincevnihnavijalcev.Re-sistec je v skupini Krah največjaproizvodnalokacijainhkratikom-petenčnicenterzarazvojtehnolo-gij inopremezacelotnoskupinopodjetijKrah.

� delujete na dveh lokacijah, v krškem in kostanjevici na krki. zaradi prostorske stiske v krškem načrtujete širitev. kje boste širili svojo dejavnost in ali še vedno ostajate na obeh dosedanjih me-stih?Glede na omejene možnosti ši-ritve na lokaciji v Krškem zaradi

Globoki udarni valovi pri bolečini v peti ali plantarnem fascitisuV prejšnjih številkah smo opisali globoke udarne valove kot zelo uspešne pri zdra-vljenju težav zaradi kalcinacij v rami in bolečinah v križu z išiasom. Tokrat pa vam predstavljamo omenjeno terapijo kot zelo uspešno pri odpravi težav z bolečino v peti ali pri plantarnem fascitisu.

Plantarni fascitis je zelo pogost pojav, kadar govorimo o bole-činskih stanjih ali poškodbah v področju stopala. Največkrat prizadane ljudi, ki se ukvarjajo s tekom, s športi z žogo in tudi

manj aktivne ljudi. Izvira iz kom-biniranih dejavnikov, kot so bio-mehanske nepravilnosti, pretre-niranost, prevelika telesna teža (BMI>30) itd. Ob morebitnem pojavu imenovanega stanja bo-lečina, povezana z njim, postane zelo nadležna in utrujajoča. Po-gosto se misli, da je zanjo vzrok trn v peti, ki pa je samo posledica nastajanja plantarnega fascitisa. Pravzaprav gre za lokalizirano degenerativno stanje strukture v podplatu, ki se imenuje plan-tarna aponevroza. To je gosta, z vezivom prepojena membrana, ki se razteza prek celotne dolžine stopala. Izvira iz izrastka petnice

in se narašča na prve falange pr-stov. Naloga te strukture je, da vzdržuje vzdolžni stopalni lok in nudi oporo celotnemu stopalu. Ker je stanje povzročeno s pona-vljajočimi mikrotravmami, večina

ljudi doživlja bolečino v peti kot del sindroma preobremenitve po spremembah v protokolih trenin-gov ali aktivnostih, pa tudi celo v naglem porastu telesne teže. V večini primerov lahko traja od 6–18 mesecev in se lahko pona-vlja. Vse konzervativne metode zdravljenja so v večini primerov neuspešne in stanje lahko celo poslabšajo. Ljudje iz obupa tudi poskušajo z jemanjem različnih protibolečinskih in protivnetnih zdravil, ki bolečino redko samo omilijo in so v večini neuspešna. Potem so tu še blokade s korti-kosteroidi, za katere je v sodobni medicini vse manj prostora, kajti

povzročajo zelo škodljive struk-turne spremembe ovojnice in tetive in lahko privedejo celo do strganja plantarne fascije.

Kako prepoznati plantarni fascitis?

Bolečina v peti je tipično močnej-ša pri prvih korakih zjutraj po spa-nju ali pri stoji po daljšem sede-nju. Pogosto se pojavi zelo ostra bolečina v predelu sredine pete in tudi vzdolž stopalnega loka, veli-ko prizadetih jo opiše, kot da bi stopili na steklo. To boleče stanje se praviloma zmanjša po nekaj minutah ali celo izgine in se lahko

vrne kasneje čez dan, ko mišična utrujenost povzroči nezmožnost podpore stopalnega loka. Poseb-no problematična je lahko tudi

daljša stoja. Pri tekačih pa je zna-no, da se pojavi na začetku teka, se med tekom izboljša in se zopet pojavi proti koncu obremenitve. Zelo značilna je kompenzacija obremenjevanja na zunanji pre-del stopala ali celo na prste, da se izognejo neposrednemu pritisku na peto.

Kar zadeva zdravljenja bolečin v peti, ki jih povzroča plantarni fascitis, je zelo uspešna metoda z aplikacijo globokih udarnih va-lov, ki v sodobni znanosti fiziote-rapije in medicine velja za najbolj učinkovito in pravo izbiro pri to-vrstnih težavah. Ti valovi vplivajo na mikropoškodbene brazgotine v plantarni fasciji, ki so največkrat vzrok za bolečino, in jih dobese-dno uničijo oziroma »razbijejo«. Tako omogočijo, da se dražeče snovi hitro in uspešno resorbirajo v ekstracelularni prostor in jih po-večana globoka cirkulacija odpla-vi stran od poškodbenega prede-la. Posledično pride do nalaganja novih mikrostruktur, predel se regenerira in postane pripravljen za nadaljno rehabilitacijo, ki je vsekakor sestavni in nujni del do-bre fizioterapije.

Če imate podobne ali opisane težave, se ne obotavljajte in nas pokličite, ker vam bomo z zago-tovostjo in z veseljem pomagali.


Izidor Ivanović, dipl. fizioterapevt

Prikaz terapije z globokimi udarnimi valovi

Prikaz bolečega predela na peti Pogost način raztezanja za zmanjšanje bolečin


www.ciktrebnje.si/projekti/item/snioT: 07 34 82 103 | [email protected]

Več o programih, pogojih za vključitev in urnikih na:

Projekt SNIO zajema 14 različnih izobraževalnih programov, za različne ciljne skupine: zaposleni v starosti od 25. do 55. leta, brezposelni, starejši odrasli (nad 55. letom), prebivalci podeželja, Romi in zaporniki.

Vabimo vas k vpisu v brezplačne programe splošnega neformalnega izobraževanja za odrasle (SNIO).

Vabljeni.

CIKoglas_Mesecnik_93x131mm_08-2012.indd 2 20.8.2012 7:39:58

InformacIje: tel.: 07/39-33-267spletna stran: http://www.esnm-visja.si

e-pošta: [email protected]

informativni dan za vpis 2012/2013 za višješolska programa

POSLOVNI SEKRETAR in EKONOmIST (računovodja)

IZREDNI ŠTUDIJv četrtek, 6. septembra 2012, ob 16. uriDuga prijava za vpis do 1. oktobra 2012!

že 16 let z vami

RAčuNoVoDsTVo, KNjiGoVoDsTVo, fiNANčNe sToRiTVe zA s.P. iN D.o.o.

KoNTo, jožica Piškur s.p., Rakovnik 29, Šetrupert

tel.: 07 3434 710, GSm: 041 451 897

•velikaizbiramaterialovzazavese•roloji,panelnezavese,karnise•klasičnogubanezavese,namizneprte...

Darja PreDovič s.p., Bereča vas 15 a, Suhor

Tel.: 07/30 50 153 Gsm: 041 649 872

Največ za vašo varnost!telefon: 07 30 20 000, splet: www.gvs.si

31št. 86, avgust 2012 Vaš mesečnikVaš mesečnik

PONUDBA: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški •prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola...

ROLESF®

d.o.o.

Dolgoletna tradicija.

Dol. Sušice 17, 8350 Dolenjske Toplice, tel.: (07) 39 37 530f a k s : (07) 39 37 531e-pošta: [email protected]

ZASTOPANJE IN PRODAJA »VELUX« STREŠNIH OKEN

ROLESF®

d.o.o.

Dolgoletne izkušnje

tel.: (07) 39 37 530, faks: (07) 39 37 531, e-pošta: [email protected]

PONUDBa: izdelovanje lesenih ostrešij • lesene brunarice • nadstreški • prekrivanje streh s kritinami Bramac, Creaton, Tondach, Salonit, Tegola...

Dol. Sušice 17 8350 Dolenjske Toplice

• predšolskiotroci,• mladina,• odrasli,• maturanti,• valetanti.

041625949

Vse,kizahajajovplesnošoloUrškaNovomestodružijoljubezendoplesa,dobraglasbainprijetnadružba.

Česeželitenaučitikakoseobvarovatipredtujiminogamiindabododrugivarnipredvašimipotempokličite

• izdelava brunaric• lesenih hiš• kozolcev• ut• ostrešij ...

Tel.: 07/30 81 448Gsm: 041 651 435

Gornja Prekopa 8, Kostanjevica na Krki, [email protected]

NOTRANjA VRATAizmera •dostava •montaža A

ndre

j Šilc

s.p

., Za

mos

tec

31, 1

317

Sod

ražic

a

Informacije na: 041/694 871

• izmere in ponudbe

• brezplačno svetovanje

UGODNI POPUSTI!


Igor OgorevcIrma Ogorevc

Zdrav človek ima nešteto želja,bolan pa eno samoTema skoraj vseh naših pogovorov je naše zdravje. Verjetno zato, ker ga je v nas samih čedalje manj. To nam govorita de-jansko stanje in statistika. Bistveno vprašanje je, zakaj je splošno zdravstveno stanje naroda v celoti iz leta v leto slabše. V strmem porastu so bo-lezni že pri majhnih otrocih, pri odrasli populaciji pa že težko najdemo človeka, ki ne bi imel vsaj enega od zdravljenih in ni-koli ozdravljenih bolezenskih stanj. Tudi Evropska komisija in Evropski parlament bijeta plat zvona. Če ne bo izboljšav zdra-vstvenega stanja, bo vsak tretji Evropejec zbolel za rakavim obolenjem, pogostnost kroničnih bolezni je še bistveno višja. Komu ustreza takšno alarmantno stanje?Nobenemu, ki mu je zdravje v osebnem ali širšem družbenem interesu. Kako učinkoviti kot družba smo pri ohranjanju zdravja? Lahko trdim, da gre trend strmo navzdol. Opažam, da si kot družba in kot posamezniki raje zakrijemo oči in odgovornost za zdravje naprtimo drugemu češ, on je odgovoren za nas in zame. Raje plačujemo zelo visoke dajatve za zdravstvo. Rezul-tat je, da vsak dan plačujemo višje zneske in vsak dan je več bolezni. Opažam, da smo tu popolnoma neučinkoviti, če ne kar kronično neracionalni. Dejstvo je, da smo edino mi sami odgovorni za svoje zdravje in posledično tudi za zdravje družbe kot celote. Majhni delčki sestavljajo celoto. Osnova za naše zdravje je prav gotovo način prehrane. Nešte-tokrat je dokazano, da je rastlinska hrana edina zdrava hra-na za ljudi. Neštetokrat je dokazano, da umetni konzervansi povzročajo bolezni. Neštetokrat je dokazano, da preveč hra-ne živalskega porekla dobesedno uničuje zdravje. Dokazano dejstvo je, da že samo izločitev živalskih beljakovin pri diabeti-kih zmanjša potrebo telesa po inzulinu za kar 40%. Zakaj nam tega ne pove naš zdravnik? Ne sme ali noče vedeti? Resnica je, da je edina res učinkovita medicina, preventivna medicina. Najcenejša in najbolj učinkovita in v tem okviru je način prehranjevanja odločilen faktor. Dokazano.Ali smo pripravljeni slišati to resnico?

Planet Zdravja trgovine in svetovalnice

Lokacije in telefoni za obisk in naročilo na osebni posvet

pri svetovalcu

Novo Mesto 07 332 50 17

Ljubljana 01 518 76 10

Poletni utrinkiPoletne počitnice preživljamo na različne načine: večina se sicer vsaj za kakšen dan odpravi na morje, mnogi gredo v gore, nekateri pa brezskrb-ne dni preživljajo ob rekah in jezerih. So pa tudi takšni, ki dopustniške dni izkoristijo za raziskovanje bližnjih in daljnih dežel. Ustvarjalci tele-vizijskega programa Vaš kanal in časopisa Vaš mesečnik so imeli zelo pestre počitnice; nekatere poletne utrinke tokrat tudi objavljamo.

NAJRAJE V KAMP - »Letošnje poletne počitnicesmo drugo leto zapored preživeli v LoparjunaRabu.Tazelenhrvaškiotoksenamježelaniizrednopriljubil,pravtakomestece,kjersmo2tednapreživelivkampu,«pravinašanovinarkaVesnaLaknerSofrić.Mivkastapla-žajebilaidealnaigralnicazahčiMiloinsinaAlekseja,malomanj zamamico,kiobožujeplavanje,ajedoglobokevodetrebahoditiinšekarhoditi.Počitnicevkampusozanimivetudizato,kersootrocivselejzunaj,nasvežemzraku,ponavadisrečajoprijateljeinseskupajigrajoobprikolici.Staršipalepopečejozunajnažaruinsenepotijovzaprtemapartmaju.Innenazadnjesejimnitrebaurejatiinlišpatikotvhotelu.»Kerstatudiotrokanavdušenanadkampom,bomoprav gotovo tudi vpri-hodnjedopustpreživljalinataknačin.Čene

drugače, bomo kupili velikšotor.Kajti kampane za-menjamovečzanobenapartma,« poudarjaVesna.

POTEPANJE PO DUNAJU - Naše novinarke ŽivaZakšek, Mojca KreninTjašaPurebersodo-pust izkoristile za nekaj

skupnihdninaDunaju.Od-krivale so čare avstrijske pre-

stolnice in skrivnosti habsburškedinastije.TjašainMojcastasicerdopust

preživelitudinamorju,ŽivapasetednipotepapoNemčiji.

SPREHOD SKOZI ZE-MELJSKI RAJ -»Mor-da nekoliko nena-vaden naslov, a kose sprehajaš medPlitvičkimi jezeri, člo-

vekdejanskodobiobču-tek,dasesprehajavraju,«

pravi naš novinarmarko meso-jedec.Kernjegovletošnjiglavnidopustpotekaravnovčasu,ko prebirate te vrstice, jetujunijskiutrinekzizletanaPlitivčkihjezerih,kiso svojemesto našlatudinaUnescovisve-tovnidediščini.

POTEPANJE PO POLJSKI - Našanovinarka Katja Cimer-mančič se je sprijateljicoz vlakom odpravila napotepanje po Krakovuin Varšavi. Obiskali statudi eno največjih de-lovnih taborišč, ki soga na Poljskem meddrugo svetovno vojnopostaviliNemci.DekletistanaPoljskempreživeliosemdni,doživelipavse:odnapolpodrtegahostladomagičnih trenutkov v staremdelu Varšave, zabave, tipičnepoljskejediinšemarsikaj.SejepaKatjakasnejeodpravilašenanekoli-koboljlenobnepočitnice.TedendnijenamrečpreživelanaRabcu.

POTEPANJE PO SICILIJI - "Moj letošnjiosrednjidopust–karpašezdalečnepomeni,dakmaluneposežemponovemoddihu–jebiltedenskiobiskSicilijemedprvomajskimodmorom,"pravinašnovinarJureMarolt.Petericajunakovsejepodalaznizkocenovnimletomintemuprimernemtveganjunazavidanjavrednodogodivščino,prepletenosčudo-vitiminaravnimidanostmi,prijaznimi ljudmi inkulinaričnimipregrešnostmi.Z izposojenimavtomobilomsoprečesalicelotnočudovitosicilijanskoobaloinse,takratšenizkimtempera-turammorjanavkljub,tudiveselonamakalivčistemmorju.Ocena:"Zaprsteobliznit.Priporočam."

Poletni utrinki


Udeležba na Rock Otočcu je pač obvezna!Konec julija je na jasi na Otočcu tudi letos potekal festival z najdaljšo tradicijo v Sloveniji, Rock Otočec. Letos je bil sicer nekoliko drugačen, saj je prva dva dni gostil predstavo Anton Podbevšek Teatra ČlovekA z bombami. Po malo manj tradicionalnem delu Rock Otočca se je v četrtek začelo tisto pravo otoško dogajanje.

samokolnice

črpalke z elektro in bencinskim motorjem

traktorske črpalke za namakanje

ŠKROPILNICE/NAMAKALNI SISTEMI

črpalke za pretok gNOjEvKE

Mirka Vadnova 22, 4000 KranjT.: 04/204 14 79M: 040/831 441E: [email protected]

KOMBINIRANE PEČI ZA CENTRALNOOGREVANJE NA TRDA GORIVA IN OLJE

zelo visok izkoristek majhne dimenzije izdelava po naročilu prodaja kombiniranih bojlerjev

možnost ogrevanja na lesne sekance in pelete 40-letna tradicija (začetki izdelovanja peči v Britofu pri Kranju)

www.vrecek-agro.si

•zelovisokizkoristek•prodajakombiniranihbojlerjev•40letnatradicija

Vreček agro d.o.o., M. Vadnova 22, 4000 Kranj , T 04 23 41 740, 040 831 441, www.vrecek-agro.si

pečI za CeNtralNo OgREvANjE HITOP

• na trda goriva in olje• na pelete• na lesne sekance

škropilnice pršilniki• protilajanju• zatrening• nevidne,vkopaneograje• avtomatskihranilniki,pitniki• vratazamačkeinpse• lokatorzaiskanjepsa,doseg16km

opreMa za HIŠNe lJUBlJeNčke

pravo IN zračNo orožJe, lokI, saMostrelI

KatjaCimermančičČrtJaklič

NaglavnemodrusomeddrugimnastopilišvedskiMovitsi,šestjezič-nazasedbaKulturShock,britanski

NewYoungPonyClub, italijanskiPassogigante,makedonskisklada-teljinproducentKirilDžajkovskiindrugi.Predodersonajvečpublikeprivabile predvsem domače uve-ljavljeneskupine.Obiskovalci rajaso namreč na ves glas, skupaj zMI2prepevaliMagdalenoinPojdizmenojvtoplice,Orlekisojihtudi

tokratprepričalizizvirnomešanicorock'n'rolla, folka in etno glasbe,seveda pa je tisto črno kitaro naRock Otočec prinesel tudi VladoKreslin.Najboljglasnastabilaza-gotovo nastopa čudežnega dečkaexYurockaBajageininstruktorjev

ter zasedbe Gogol Bordello, ki jes svojim eksplozivnim nastopomprepričalaotoškopubliko.RockOtočecpatudiletosniminilbrez spremljevalnega programa.Na malem odru so si obiskoval-ci lahko ogledali Improleptiko inštevilnestandupnastope.VsedniRockOtočcajepotekalašeodboj-

kanamivki,nogometnamilnici,nočnaDJzabavavvelikemšotoru,kopanjevKrkiinblatneaktivnosti.LetosjeRockOtočecsicerobiska-lonekolikomanjljudi,tudizaradištevilnihdrugihfestivalov,kisosevzadnjihnekajletihmnožičnoraz-širili.Številni,vsajtakšenobčuteksmo dobili, ko smo se s kamerosprehajalipoprizoriščuRockOto-čca,nafestivalpridejozaradiusta-ljenosti in tradicije. Udeležba nanajstarejšem festivalu v Sloveniji,kateregakoreninesegajoževleto1976,jepačobvezna.

"Partnerstvo ni za lenuhe"Septembrazačenjamonovoserijooddaj,kisebodoime-novale Imago–novapot kljubezni.OljubeznisebomopogovarjalizImagopartner-skimaterapevtomaMeto inRudijem Tavčarjem, ki staporočenaže32letinimataštiriodraslehčere.Voddajah,kibodotemeljiletakonaImagoteoriji,pred-vsem pa na bogatih oseb-nih izkušnjahgostov,bomopogledali, kako se odnosirazvijajo, kako se zalomiin kako priti do srečne intrajneljubezni.Kerpajetodolga in včasihtudi napornapot, smopripravi l ikar dva-najst od-daj.Vprvise bomoposvetili Ra-zvoju odnosov.Govorili bomo otem, kako se odnos razvijaod svojega rojstva – to jezaljubljenosti – pa do zreleljubezni."Cikel ljubeznigreodzalju-bljenostialiromantičnefazeprek faze boja. Večina pa-rov preživi svoje življenje vbolj alimanj intenzivni faziboja. Nekateri do »srečne«ločitve, drugi pa do »sreč-ne«smrti.Tisti,kise ločijoinneugotovijo,zakajsoseločili, običajno naletijo napartnerja,kijezelopodobenprejšnjemu. Kmalu zaidejovpodobno fazoboja tudi znjim.Nekateripaseksrečizavedo,dapačneželijopre-živetiživljenjanataknačin,obenempavedo,daljubijotegačlovek,skaterimsoinželijo z njimpreživeti preo-stanek svojega življenja. Intu nastopi faza zavedanja,odločitve … Nato pa uče-njeintrdodelospoznavanjasebe,odnosainpartnerja,kilahko traja več let. In celopo tem, ko misliš, da vseveš in znaš, občasno pridedo boja," pravita zakoncaTavčarotem,datisti,kiseločijo, pogosto naletijo nanovegapartnerja, ki je zelopodobenprejšnjemu."Zvezajepodobnavožnji zavtom.Invsetonegledenato,alitazvezatrajaenoalipaštiri-desetlet.Partnerstvopačnizalenuhe,"staprepričana.

ReportažozletošnjegaRockOtočca si lahko pogledatena www.vaskanal.com. Za vas smo namreč pripraviliposebnopolurnooddajoBrezpanike, ki je v celoti name-njena dogajanju v otoškemraju.Izbralismonajboljnore,glasne, zabavne in kočljivetrenutkeRockOtočca.


kMalU NOVa

ODDaja

iz najbolj seksi zdaj še največjiPred petimi leti je ob Kolpi v Vinici potekal prvi Schengenfest. Po nekaj deset nastopajočih in nekaj tisoč obiskovalcih je ta festival letos prerasel v največji festival na območju Dolenjske in Bele krajine. Slogan, pod katerim je deloval pet let »Nismo največji, smo pa najbolj seksi«, sedaj ne velja več. Bela krajina, prijazni ljudje, Kolpa in odličen lineup so letos namreč privabili več kot 20 tisoč ljudi.

KatjaCimermančičRokMalek

Petkovvečer jenaSchengenfestupopestril nastop Siddharte in le-gendarnefinskeskupineLeningradCowboys.Vrhunecpajebilnastop

srbskih legendRibjeČorbe, ki šedanesvrokahdržijorekordnajboljprodajanega albuma v zgodovinijugoslovanskeglasbe.Za številne je bilo so-botnokoncertnodo-gajanjavrhunecle-tošnjega festivala.Naglavnemodruso najprej nasto-piliNovomeščaniEl Kachon, slediljenastop zasedbeTabu. Na vrsto pasoprišli tudi ljubitelji

trših ritmov,GoranBareje z zasedbo Majkemed drugim zapeltudi vsem poznanopesem Teške boje.Na glavnem odrusonastopilišeDanD-jevci,kisozado-

voljili ljubitelje slovenske glasbe.Predvsemženskidelobčinstvapajeskorajponorel,kosonaoder

stopiličlanizasedbePar-ni valjak. S starimiuspešnicami in skomadi s plošče,kijeizšlalani,sotudi tokrat na-redili dober žur.Nedeljsko kon-certnodogajanjepa sta zazna-movala predvsemkoncerta avstrijske

s e n z a c i j eParov Ste-larinbri-tanskihi n d i er o c -ker jevKaiser Chiefs.Že res,da Kol-pa naredi

svoje, vendartudi na najbolj

seksi festivalu ni šlobrez bogatega spremljevalnegaprograma. Sobotno in nedeljskodopoldnejebilonamenjenokultur-nemuizobraževanju,Schengenfestje namreč gostil predstavi Čefurji

raus in Jamski človek. Oboževal-cielektronskeglasbepasoseobvečerih lahko zabavali ob elektroodru.

CelotnodogajanjenaSchen-genfestusmoujelivobjektivkamere.Reportažoznajboljseksi festivala si lahko pre-miernoogledatevpetek,24. 8. 2012, na Televiziji Vaškanal,kijebilamedijskipo-krovitelj festivala,vposebniizdajimladinskeoddajebrez panike.

NagRaDNO VPRaŠaNjE: Zavsenaše rednegledalcein bralce smopripravili na-gradno vprašanje, ki si za-služiposebnonagrado–bonzaspapedikuronadomu.

Vprašanjeseglasi:

ob koncu leta bo Verica marušič vodila jubilejno po-govorno oddajo. katero po vrsti?

a) 200b) 500c) 100

Pravilni odgovor pošljite nanaslov:TelevizijaVaškanal,Podbev-škovaulica12,8000Novomesto


kMalU NOVa

ODDaja

JuRE IN PARNI VALJAKLetošnjiSchengenfestjebilza-radiglasbenihimen,kisonav-duševalanaodruvVinici,pravipresežek.Eniodvelikanovfesti-vala–predvsemzajugonostal-gike,kajpada–sobililegendar-nihrvaškirokerjiParniValjak,kivztrajajože36let.Intošekakouspešno.NavašidesnijeHus,ki je krivec za vsa nepozabnabesedila,nalevipaAki,le-gendarnivokalbenda,kipravi,dadoklerbodo-voljzdravjainmoči,bodo s pomočjotakega občinstva,kot ga imajo, go-tovo živeli večno.MednjimajenašnovinarJure ma-rolt, ki je dokaz,da ljudje delajotudi ob za mnogenemogočihurah.

uPORABNO ŠE ZA KAJ DRugEgAPonapornem terenu prija kozarček piva. Če jemiz

premaloinkozarcanimaškamodložiti,pravpridetudistojalokamere.Takosogazamizicouporabilinašasnemal-

camatej r. škof in Srečko JakšeternjegovaSuzana.

V DRužBI TuDI ZAPOJEŽupanObčineIvančnaGoricadušan Strnadsicerneprepevavnobe-nemzboru.Boljgamikajošportnevode,jepatudizaprisežengasilec.Adaseznavdružbidobrosprostitiinnadružabnemdogodkutudizapeti,jedokazalnaeniizmedprireditevvsklopuAninegasejmavVišnjiGori.Takolesmogavfotografskiobjektivujeli,kojepritegnilljudskimgodcem–vinskimbratom.

KO ZASRBIJO PETEVokvirupraznikaObčineDolenjskeToplicesopripravilikarnekajdogodkov.MeddrugimsonamenupredalikanalizacijoObrh-Suhor.Naslovesnostisevedanimanjkalaharmonika,vnjenemritmupasejeza-sukaltopliškižupanJože muhičintakosplesompospremilodprtjezatamkajšnjeprebivalcevelikepridobitve.

VROČI-NA ALI PIJAČA?V vročih pole-

tnihdnehnahrbet

nevržesamoljudi,am-

paktudinašeštirinožneprija-

telje.Takolesovisoketempe-

rature zdelale mačka Ficka.

Lahkopabikdopomisli,daje

omagaltudizaradi

pijače, saj jeobležal nasodu.

RuDOLFOV SPLAV ZA POROKO ALI KONCERTKompasNovomestožešestletprevažapotnikezRudolfovimspla-vomporekiKrki.Največkratgrezaturističnevožnje,vkaterihsidomačiintujituristiogledajodolenjskoprestolnicozrekeKrke.NasplavujenovomeškiKompasorganiziraltudiogledgledališkeigreŽupanovaMicka,karnekajparovpajenatemnovomeškemlepot-cužedahnilosvoj»DA«.TokratsosevKompasuodločilipopestritidogajanjeobstaremmestnemjedruzrazličnimivečernimikoncer-ti.PrvijebilvokvirufestivalaJazzinty,kostasenaRudolfovemsplavupredstavilaSheila Cooper(vokalinsaksofon)in Jeanfran-cois prins(kitara).NaravniamfiteaterpodslikovitimnovomeškimBregomjepredstavljalnepozabnokuliso,rekaKrkapajeposkrbelazaizjemnoakustičnostglasbenegadogodka.Naslednji glasbeni dogodek naRudolfovem splavu bo v četrtekzvečer,14.septembra,kosebostapredstavilavrhunskabeograj-skakitaristaizduetaTaurus.


v ob

jekt

ivu

Vaš mesečnik

Najdete jo na

www.vaskanal.com

STe zamUDIlI vašO

NajljUbšO ODDajO?

NASMEJANI OBRAZI uSPEH PODJETJAKopanje invragolijenaplaži,večernisprehodipomestu, likovne,plesne in jezikovnedelavniceteršportneaktivnosti.TakojepočitnicevBaškivokviruMIK-ovekaravaneotroškegasmehapreživelo95otrok.CeljskopodjetjeMIK,kijesicerznanopoproizvodnjiinprodajistavbenegapohištva,jenamrečžesedmoletozaporedposkrbelozabrezskrbnouživanjenamorjuzaotrokeizsocialnošibkejšihdružin.»Nasmejaniotroškiobrazi,polnispominovnanepozabnadoživetjainnovaprijateljstva–tojetisto,karštejemzanajvečjiuspehnašegapodjetja.Samoumevnobimoralobiti,dadoživivsakotrokvsajnekajbrezskrbnihpočitniškihdni,ažaljetako,dajevednovečtakih,kiotemlesanjajo.Zatobiželelvidetiševečpodjetij,kibisledilapodobnimakcijam,dadamomladimpriložnostspoznatitudilepestraniživljenja,«jedejalFranci pliberšek,lastnikingeneralnidirektorMIKCelje.

ZELIŠČNI ČAJI IZ MOJČINE DEžELEMojčin tabor v Dolenjskih Toplicah je letos žedvajsetič postal počitniški kraj za skoraj 2000otrokzvsehkoncevSlovenije.Otrocinadopol-danskih delavnicah, ki letos potekajo na temoMojčinedeleže,spoznavajozdravilnazelišča inživljenjenašihbabic,vsepajeobarvanoangle-ško. Popoldneve preživijo zdravo in aktivno spostavljanjemšotorov,pekopalačink,kolesarje-njem,vožnjoskanuji...Največjiglasnikitaborasozadovoljnistaršiinnjihoviotroci,kisevsakoletovračajonapočitnice.Vsepridobljenoznanjeotrociobkoncutednapredstavijostaršemnaza-ključnihprireditvah.

NA TRŠKI gORI ODMEVALA SLAKOVA MELODIJAVdolinitihi,Trškagora,FantjesPraprotna.LenekajbesedinsleherniSlovenecbougotovil,dagovorimoolojzetu Slaku, legendislovenskenarodno-zabavneinljudskeglasbe,kibi23.julija2012praznoval80let.ObtejpriložnostisonaTrškigori,kamorjevJordankalupriMirniPečirojeniSlaktakoradzahajalinskrbelzasvojvinograd,pripravilispo-

minskomašoinpriložnostnikoncertFantovsPraprotna.SicervremenskomuhastajulijskanedeljajevMarijinocerkevnaTrškogoroprivabilaogro-mnoljudi,kisestrinjajo,dajenjegovaglasbenazapuščinaneprecenljiva.DogodekstavsodelovanjusSlakovoženoivankoorganiziralanjegovamalabratrancaJožef doblehar in Janez kramar.

SKRBI ZA FINžgARJEVO KAPELONašdolenjskirojakdr. Janez gril, ekonomnanovomeškiškofiji,zeloradzahajavgore.Ževečkot15letjeskrbnikkapeleMarijeSnežnenaplaniniJasenjenadGozdomMartuljkom,kijomnogiimenujejokarFinžgarjevakapela,sajjetjazahajaltudislovenskipisateljinduhovnikFranSaleškiFinžgar.Ponjegovismrti jeskrbzakapeloprevzelpravGril,kivkočicipolegkapelevsakoletopreživljatudidopust.AvgustagajeobiskalavtobusNovomeščanov.Vsisobilinadlepotaminašihgoranavdušeni.

Čestezamudilireportažo»Spominskamašaob80.obletnicirojstvalojzeta SlakanaTrškigori«nanašiteleviziji,sijolahkoogleda-tetudinanašispletnistranivaskanal.com.


v ob

jekt

ivu

Vaš mesečnik

OBISKALI »SVOJE« OTROKEDolenjskeotroke,kiso letovalivMladinskemzdravilišču in letovi-ščuRdečega križa SlovenijeDe-beli rtič, so obiskali predstavnikiObmočnega združenja RdečegakrižaNovomesto in novomeškeenote Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije ter županipetih občin.Pridružilapa se jimje tudimetliška podžupanja, sajso takrat tam letovali tudi otrociizMetlike.Vorganizacijinovome-škegaRdečegakrižajesicerletosnaDebelemrtičuskupajpočitni-kovalo350otrok.

ZA PRIHODNOST SE JIM NI TREBA BATI

SfotoaparatomsmozabeležiliBo-ruta Jakšeta ssoprogo inhčerkoiz znane novomeške gostilne Ja-kše naDrski, ki že vrsto let sla-vi po odlični domači kulinariki,predvsem pa prijetni senci podkošatimikostanji,kišekakopri-javvročihpoletnihdneh.Obna-stankutefotografijejebilamladadružinavpolnempričakovanjušeenega družinskega člana. Bratcaali sestrice se najbolj veseli pravnajmlajša članica družine, ki ježe izredno spretna pri gostinskipostrežbi.Obnašemobiskujena-mreč pokazala kar precej znanjainvoljeprigostinskistrežbi,takoda se jim za prihodnost tradicijeočitnoni trebabati.Vsekakorpamladadamapriseganadekoracijoscvetlico.

V NAJLEPŠI VASI OBNOVLJEN VODNJAK

Gradišče, tako Gorenje kot Do-lenje, je najlepše urejena vas vObčini Šentjernej. Tako je odlo-čila tamkajšnja komisija v sklo-puprojekta „Mojadežela– lepaingostoljubna“,kijetretjeletozaporedocenjevalanajlepšeure-jenestanovanjskehišezokolico,kozolce in vasi. V Turističnemdruštvu Zvon iz Gradišča pa sose že pred časom odločili, dabodo uredili učno pot okoli vasiterobnovilistarvaškivodnjak.Tosostorilipravtoleto,kosopoletigostili srečanjeGradiščSlovenijein iz zamejstva.Vodnjak jemedleti1925in1929zgradilHigien-skizavod,sajsotedajvtehvasehrazsajale kuga in kužne bolezni.Gradiški vodnjak so s prihodomvodovodavvasopustili in jeza-puščen propadal poleg ribnikasredi vasi. V sklopu občinskegapraznika Jernejevo 2012 pa sogaodprli vnovi, lepšipodobi inbopolegučnepotipravaturistič-nazanimivost.

ČRNFEST ZA MLADE IN STAREŽepetoletozaporedsevČrnomljuodvijaČrnfestssloganom»Dobrozavse«,karjenaneknačintudiposebnostfestivala.Zotroškimipred-stavamiposkrbijozanajmlajše,nekolikostarejšipauživajovgledališkihpredstavah,stand-upvečerihinvbogatemkoncertnemdelu:zlatko ka-

učič,TheBambiMolesters,Lolita,Cheshna,Incapsa,Niet,DubzillainSportbillykršiimbargo.Novostnaletošnjemfestivalujebilfilmskivečer,sajsobelokranjskimladcipremiernopredstavilibelokranjskicelovečernifilmPetek13.–Maščevanjepadlih,kijesštevilnimiakrobacijaminav-dušilzbraneobiskovalce.Festival,kateregamedijskipokroviteljjemeddrugimitudiTelevizijaVaškanal,sebozaključil25.avgustaznastopomskupineKatalena. Foto: borut petric

uJETI MED DELOMPolegekipVašegakanalasedogodkovnaDolenjskem,vBelikrajiniinPosavjusevedarednoudeležujejotudipredstavnikidrugihmedijev.Ta-kolesmoobogleduDeželekozolcev,ki jobodosiceruradnonamenupredališeleprihodnje leto,v fotografskiobjektivujeliJanjo ambrožič, Jožeta grajžlja in petro držaj medpogovoromsšentrupertskimžupa-nom rupertom goletom.

arhiv oddaj

Vašega kanala

si oglejte na vaskanal.com


v ob

jekt

ivu

Vaš mesečnik

NAPETO DO KONCATuditopoletjejepotekaltradici-onalnidanTPV,kisegajeletosudeležilo okrog 700 zaposlenihin upokojencev. Napeto je bilopredvsem pri športnih igrah, kisopotekalevduhu„Igrajmočno,apošteno“.Ekipesobilenamrečzeloizenačene,nakoncupasejezanajboljšo izkazalaekipaTPV

Prikolice. Sicer pa so obtej priložnosti podelilitudi priznanja zaletošnje najboljinovativne pre-dloge.

JANEZOVIH 15 LETLekdovTemeniškiinMirnskido-lini–patudiširše–nepoznana-šegasnemalcaJaneza Janežiča?

Letosminevanatanko15 let, odkar je

s kamero na rami začelb e l e ž i t idogodkeza našot e l e -v i z i j o .Ta ko l esmogavfotograf-ski objek-tivujelipodSimončičevim

toplarjem naBistrici. Janez tudi

sicer pridno beleži nasta-janjemuzejakozolcevvŠentru-pertu.Reportažootemsilahkopogledatenaspletnistraniwww.vaskanal.com.

KRKIN KuLTuRNI VEČERNašestemKrkinemkulturnemvečeru,kise jeodvilvsamostan-skicerkviGalerijeBožidarjaJakcav Kostanjevici na Krki, so gostiliruskiKomornizborkatedraleSmol-ni.Predstavilisoruskocerkvenoinnarodno glasbo ter priredbe sve-tovno znanih uspešnic, zapeli paso tudi nekaj slovenskih ljudskihpesmi.ZborizSt.Peterburgajebilustanovljenleta1991inšteje32glasebnikov.Odleta2004gavodipriznani ruski umetnik Vladimir beglecov. VKrkisicerstradicional-nopoletnoprireditvijoutrjujejosvojodnosdokultureinskrbzakakovo-stnoinbogatejšeživljenje.

VZPON NA TRIgLAV Podvodstvomdušana možeta sosenanajvišjislovenskivrhvprvipoloviciavgustaodpravilimarjan in borut CimermančičterJanez Hrovatič innjegovasinova.Kotpravijo,stapreleprazgledinobču-tekponosa,dasoleprišlinavrhSlovenije,pregnalatudibolečinevmišicahinmiselnatežakvzpon.

KAFOL PODPRVAK

SLOVENIJEV začetku avgusta je v Mora-vskih toplicah potekalomedna-rodnoprvenstvoSlovenijevgolfuzamladince inmladinkedo21let. Hkrati pa so organizatorjipripravilituditekmovanjezadr-žavnegaprvaka.Udeležili sosegatuditrijemladidolenjskigol-fisti,vsičlaniGolfklubaOtočec.V najmlajši kategoriji do12 letstatekmovaladvagolfistainbilazelouspešna.aljoša kafoljepo-stalpodprvakSlovenije,lan ga-šperinpajedelil6.mesto.Nju-naklubskasotekmovalkanastja banovec jevkategorijimladinkosvojila3.mesto.

MARIO IN JELENV obori Ruperč Vrh pri Novemmestu so odprli naravoslovnoučno pot, ki bo omogočala iz-kustvenoučenjevneposrednemstikuzrastlinjeminživalmi.Za-četkioboresicerse-

gajovleto1996,namenjena pa je predvsemučencem in dijakom ter tudipredšolskim otrokom, poudarekpa bo na avtohtonih živali. Nafotografijinašmario murkozenoizmednjih,navadnimjelenom.


v ob

jekt

ivu

Vaš mesečnik

Vaš mesečnik avgust 2012

Documents