Jamina Kraigher

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

Jasmina Kraigher

Idejna zasnova rekonstrukcije in nadzidave stanovanjskih blokov na Ledinah v Novi Gorici

Diplomska naloga

mentor: prof. dr. Aleš Vodopivec

konzultant za statiko: asist. Josip Konstantinović

konzultant za gradbeno fiziko: prof. dr. Sašo Medved

Ljubljana, januar 2012Leto vpisa: 2004/05

IDEJNA ZASNOVA REKONSTRUKCIJE IN NADZIDAVE STANOVANJSKIH BLOKOV NA LEDINAH V NOVI GORICI _2

KAZALO

TEKSTUALNI DEL

Zahvala 3

Uvod 4Potreba po prenovi obstoječega stanovanjskega fonda Potreba po energetski prenovi stavb Referenčni primeri 5

Stanje stanovanjskega fonda v Sloveniji 6Stanje stanovanjskega fonda v Novi Gorici Stanovanjska soseska Ledine 7

Analiza izrabe prostora 9Programska analiza prostora Analiza obstoječega stanja 10

Slike obstoječega stanja 11

Stanovanjski bloki Ledine 12

Cilji naloge 13Idejna zasnova Potek posegov 14

Prostorski prikaz prenove 17

Nadzidava 18

Konstrukcijska zasnova 19

Prometna ureditev in okolica 20Tehnični podatki

NAČRTI

Situacija obstoječega stanja 21 Tloris pritličja obstoječega stanja 22

Tloris tipične etaže obstoječega stanja 23 Tloris strehe obstoječega stanja 24 Prerez obstoječega stanja 25 Nova situacija 26 Nova situacija 27 Tloris pritličja prenove 28 Tloris tipične etaže prenove 29

Tloris 1. etaže nadzidave: 1. varianta 30 Tloris 2. etaže nadzidave: 1. varianta 31 Tloris 1. etaže nadzidave: 2. varianta 32 Tloris 2. etaže nadzidave: 2. varianta 33 Tloris strehe 34

Prerez A_A 35 Prerez B_B 36

Prerez C_C 37 Fasada sever 38

Fasada jug 39

Fasada vzhod 40

Fasada zahod 41

Fasadni pas 42

Energetsko učinkovita prenova 43

Ocena investicije 44

Prostorski prikazi 45

Zaključek 49

Viri in literatura 50


Zahvala

profesorju,

Josipu,

družini,

Denisu

in vsem, ki so si vzeli čas.

UVOD

Začetki gradnje stanovanjskih sosesk segajo v konec 19. in začetek 20.

stoletja, torej čas industrializacije in urbanizacije in sicer kot posledica

reševanja naraščajočega bivanjskega problema – stanovanjskega primanjkl-

jaja. Takrat je bilo primarnega pomena zagotoviti stanovanja tudi za tiste

z najskromnejšimi dohodki, blokovna gradnja pa se je zdela najprimernejša

rešitev problema. Večina evropskih sosesk je bila zgrajenih po drugi svetovni

vojni, kot odraz takratnih družbenih potreb in v skladu s takratnimi standardi,

načinom bivanja in družbenimi razmerami.

POTREBA PO PRENOVI OBSTOJEČEGA STANOVANJSKEGA FONDA

Danes se način življenja hitro spreminja, prav tako naše bivalne potrebe in

navade. Naše življenjske in stanovanjske prioritete so popolnoma drugačne,

kot so bile v začetku 20. stoletja, prav tako se preobraža pojem klasične

družine (oče, mati, otrok). Različnih oblik sobivanja je vedno več, tradiciona-

lna družina je le še ena izmed njih. Pri načrtovanju sosesk je treba predvide-

ti smer razvoja družbe in potreb prebivalcev. Ravno tako pa je potrebno tudi

za načrtovanje prenove že zgrajenih sosesk poznati družbene trende in način

življenja ljudi v teh soseskah. Te se, kot živi organizmi, gibljejo s svojimi

prebivalci skozi različne cikle, zato je zelo koristno, če so soseske zasnovane

tako, da omogočajo prilagajanje različnim obdobjem in spreminjajočim se

potrebam ter navadam stanovalcev.

POTREBA PO ENERGETSKI PRENOVI STAVB

Napovedi za prihodnost našega planeta so vedno bolj skrb zbujajoče; preko-

merne emisije toplogrednih plinov, nekontrolirano izčrpavanje neobnovljivih

virov energije ter posledično naraščajoča cena energije, pa nas vztrajno opo-

zarjajo na potrebo po drugačnem ravnanju. Problem porabe energije je v zad-

njem času postal ključno okoljsko, gospodarsko in politično vprašanje. Ljudje

si želijo živeti v bolj zdravih stavbah, v manj onesnaženih mestih, zavarovati

in razvijati okoljsko politiko v splošnem procesu ohranjanja okolja in misli na

prihodnje generacije.

Prenova stanovanjskih stavb tako prinaša številne pozitivne učinke, kot so

zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje energetske odvisnosti, znižanje iz-

pustov CO2 in nenazadnje tudi možnost novega zagona gospodarstva.

Posledice, povzročene s prekomerno porabo energije, lahko zmanjšamo z

bolj nadzorovano porabo energije ter lastno proizvodnjo obnovljivih virov

energije. V Sloveniji so največji porabniki energije stavbe, velik delež pa po-

rabita tudi transport in industrija. Začnemo lahko torej pri dvigu energetske

učinkovitosti stavb.

Tri četrtine celotnega stavbnega fonda pri nas predstavljajo stanovanjske

stavbe, od tega 18.5 odstotkov večstanovanjske. Nekatere starejše stavbe so

v celoti neobnovljene, nekatere imajo le zamenjana okna, nekatere že celo

dodan manjši sloj izolacije na strehi in fasadi. Javnost se postopoma seznan-

ja s pomenom energetske prenove objektov, pri čemer je pomembno vlogo

odigrala tudi država s strožjo zakonodajo ter subvencioniranjem in ugodnim

kreditiranjem.


Pri energetski sanaciji objektov je zelo pomemben redosled posameznih pose-

gov, izmed katerih so gotovo temeljni ukrepi izolacija strehe in fasade ter

menjava oken. Toplotno sanirane stavbe imajo z manjšimi toplotnimi izgu-

bami tudi manjše stroške obratovanja, poveča se kvaliteta bivanja in zdravje

prebivalcev.

REFERENČNI PRIMERI

• PRENOVA STANOVANJSKE SOSESKE PRULE (Delavnica z Walterjem Unterrainerjem)

Namen delavnice je bil raziskovanje na temo trajnosti z vidika prenove

obstoječih stavb. Izbrano območje sodi v čas obnove v obdobju po drugi

svetovni vojni. Cilj delavnice je bil ne le izboljšati in prenoviti stavbe na

način, da bodo ustreznejše za današnji način bivanja, ampak tudi organizirati

celotno območje v povezano skupnost.

• PRENOVA STANOVANJSKIH BLOKOV V FRANCIJI (Lacaton Vassal arhitekti)

Gre za prenove različnih stanovanjskih sosesk v različnih mestih, z značilno

masovno gradnjo in urbanizmom iz 70-ih let. Oblast je degradirane soseske

določila za rušenje, Lacaton Vassal pa so predlagali drugačno rešitev in sicer

trajno prenovo celotnih stanovanjskih sosesk.

1 3

42


STANJE STANOVANJSKEGA FONDA V SLOVENIJI

Slovenci smo po evropskih stanovanjskih standardih na koncu lestvice, saj na

stanovalca pripade le 1.2 sobi, zadnja večja anketa o kvaliteti stanovanj pa je

pokazala, da je povprečno slovensko stanovanje veliko le 78.6 m2.

Skromne tlorisne zasnove oziroma majhne površine stanovanj so tudi odraz

prilagajanja gradbenim tehnologijam in zahtevam po čim večjem izkoristku

zazidave.

Stanovanjski fond se ne obnavlja dovolj hitro, da bi ustrezal novim okoljskim,

oblikovnim, prometnim, socialnim in drugim zahtevam, s staranjem se njego-

va kakovost slabša. Zato in zaradi nizke mobilnosti bi bil potreben velik poud-

arek na prenovi sosesk. To bi omogočilo posodabljanje (večanje/združevanje,

preoblikovanje) stanovanj in zunanje ureditve.

STANJE STANOVANJSKEGA FONDA V NOVI GORICI

Število prebivalcev v Novi Gorici se od leta 2008 naprej veča, kar se tiče ses-

tave gospodinjstev pa po številu članov prevladujejo štiričlanske družine, ta-

koj za njimi pa so enočlanska gospodinjstva. Dvo in tričlanskih družin je manj,

zelo malo pa je pet in veččlanskih družin. Z leti narašča tudi število zgrajenih

stanovanj, med katerimi prevladujejo eno- in dvosobna. Stanovanjsko grad-

njo bi bilo potrebno usmeriti k manjšim soseskam, zasnovanim po človekovem

merilu, česar pa večina novozgrajenih sosesk v Novi Gorici žal ne odraža. Tako

še vedno ostaja potreba po zagotovitvi stanovanj z višjim nivojem kvalitete

bivanja, večjimi kvadraturami in uporabnimi zunanjimi površinami (balkoni,

ložami), zeleno okolico in površinami za otroke. Vedno bolj prihaja do izraza

nujnost energetske in oblikovne sanacije obstoječih stanovanjskih sosesk.

81 odstotkov celotnega stanovanjskga fonda v Sloveniji je potrebnega pren-

ove. V Novi Gorici je večina stanovanjskih blokov iz 60. in 70. let prejšnjega

stoletja še neprenovljenih.

5

6


STANOVANJSKA SOSESKA LEDINE

Soseska je primarno okolje vsakega posameznika in s svojimi arhitekturnimi

ter drugimi značilnostmi pomembno vpliva na vsakdanje življenje svojih pre-

bivalcev, hkrati pa tudi življenje v soseski vpliva na njen fizični videz.

Ravnikarjeva zamisel Nove Gorice je predvidevala sončno in zeleno mesto,

kar prvotne stanovanjske soseske tudi odražajo, vendar pa je večina blok-

ovnih sosesk tako bivanjsko kot ekološko pomanjkljivih.

Starejše soseske, kot že omenjeno, sicer zagotavljajo kvalitetne zunanje pro-

store, vendar pa so kvadrature stanovanj večinoma skromne. Sem sodi obrav-

navana soseska Ledine, ki je z nizkimi gabariti in obilico zelenja eden najbolj

kvalitetnih in najprijetnejših predelov za bivanje.

7 lokacija stanovanjske soseske Ledine v sklopu mesta Nova Gorica


Zato se je območje razdelilo na več manjših karejev, med katere sodi

tudi obravnavani kare številka 3, ki je pozidan s petetažnimi objekti in

spremljajočim programom – vrtcem, igrišči, parkingi.

Prvi zazidalni načrt za Ledine – področje med Rejčevo, Cankarjevo in Prvoma-

jsko cesto – je bil izdelan že v avgustu 1965, ki je na podlagi podatkov in

želja investitorja o tipu, načinu in tempu gradnje obravnaval celoten kom-

pleks enotno. Tekom dveh let pa se je izkazalo, da je bilo načrtovanje tako

velikega kompleksa za novogoriške razmere preveč širokopotezno in v praksi

nesprejemljivo, saj so se pogoji in zahteve pri gradnji iz leta v leto spremin-

jali, izgradnja pa naj bi po prvih izračunih trajala 5 let, po kasnejših pa celo

10 let.

PRVOMAJSKA CESTA

CANKARJEVA ULICA

LEDINE - KARE III

REJČEVA ULICA

8 ortofoto lokacije


OBRAVNAVANI STANOVANJSKI BLOKI

PROGRAMSKA ANALIZA PROSTORA

OBJEKTI JAVNEGA PROGRAMA

STANOVANJSKE HIŠE

STANOVANJSKI BLOKI

M 1:2000M 1:2000

ANALIZA IZRABE PROSTORA


OBRAVNAVANI STANOVANJSKI BLOKI

PARKIRNE POVRŠINE

ZELENE POVRŠINE

PROMETNE POTI

PEŠ POTI

ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA

Soseska Ledine je zelo mirno območje, prepredeno s peš potmi; dostop z av-

tomobilom je mogoč preko lokalne ceste, ki sosesko obdaja z zahodne strani,

kjer so tudi parkingi. Prometa ni veliko in je zelo umirjen. Z ostalih treh strani

so bloki obdani z zelenico in drevesi, kjer se nahaja tudi otroško igrišče.

9

10

11

12

9

11

12

10

Proti severu in vzhodu se nadaljuje podobna zazidava, torej stanovanjski

bloki več ali manj enakih gabaritov, vendar se združujejo v strnjene sklope

z veliko zelenja. Zahodno od blokov je naselje vrstnih hiš, ki se nadaljuje do

Prvomajske ulice, južno pa trgovinski kompleks ter parkirne garaže Triplex

vzdolž Rejčeve ulice.

Pomanjkljivost soseske se, kot omenjeno, kaže predvsem v nizkih stanovan-

jskih normativih in zastarelosti blokov, kot bivalno okolje pa nudi visok stan-

dard. Nekoliko se že kaže tudi problem parkiranja, vendar je velik del pre-

bivalcev starejših, kar trenutno občutno zmanjšuje potrebe po le-tem.

M 1:3000


SLIKE OBSTOJEČEGA STANJA

Omenjeno sosesko sem si izbrala zaradi vseh naštetih kvalitet, ki jih večina

novo zgrajenih stanovanjskih okolišev žal nima, pomanjkljivosti in probleme

pa se da z ustrezno arhitektonsko prenovo ter energetsko sanacijo uspešno

odpraviti ter soseski na ta način dvigniti stanovanjski standard.

13

14

15

16

17

18

16

15

17

14

1318

M 1:3000


STANOVANJSKI BLOKI LEDINE

Sosesko sestavlja šest stanovanjskih blokov enake kvadratne tlorisne zas-

nove – visoko pritličje in še štiri etaže, orientirani pa so v smeri sever – jug.

Vsako nadstropje sestavljajo štiri stanovanjske enote s stopniščem v sredini.

Najmanjša stanovanjska enota je enosobna in meri 27.30 m2, največja pa

trosobna v izmeri 62.30 m2. Večina stanovanj je dvosobnih in merijo 49.30

m2. Vsakemu stanovanju pripada tudi balkon v izmeri 3.9 m2, orientiran na

vzhod oziroma zahod.

Problem se torej kaže v skromnih površinah stanovanj, majhnih dnevnih pros-

torih ter neprimernih balkonih, premajhnih za normalno rabo.

Bloki prav tako nimajo klančin niti dvigal, s čemer je otežen dostop starejšim

in gibalno oviranim osebam ter tudi mamam z vozički in majhnimi otroki.

Stavbe so energetsko potratne in tako breme za okolje ter drage za vzdrževanje.

Imajo sicer nove fasade, vendar ob posegu niso bile toplotno izolirane.

M 1:200

M 1:200

A49.30 m2

B49.30 m2

C49.30 m2

D27.30 m2

A49.30 m2

B49.30 m2

C49.30 m2

E49.30 m2

Stanovanjske enote A, B, C in E so enakih kvadratur, stanovanjska enota D

je manjša. Tlorisi etaž se med bloki nekoliko razlikujejo, saj imajo nekateri

izmed njih tudi trosobna stanovanja v velikosti 62.30 m2, nekateri bloki pa

imajo po vseh etažah le dvosobna stanovanja, z izjemo garsonjere v pritličju,

kar je povsod enako.

OBSTOJEČ TLORIS PRITLIČJA

OBSTOJEČ TLORIS TIPIČNE ETAŽE


CILJI NALOGE

ARHITEKTONSKI POSEGI:

• izboljšati bivalne pogoje trenutnim stanovalcem s povečanjem

obstoječih bivalnih površin,

• z namestitvijo dvigala olajšati oziroma omogočiti dostop vsem skupi

nam prebivalcev,

• z nadzidavo zagotoviti dodatnih nekaj stanovanj v kvalitetnem

okolju in s tem investicijsko podpreti obnovo,

• izboljšati izgled same stavbe.

ENERGETSKA SANACIJA:

• z dodatno novo opno (na vzhodu in zahodu) ter novimi sloji izolaci

je (na severni in južni fasadi ter strehi in kleti) zmanjšati toplot

ne izgube, povečati energetsko učinkovitost stavb in bivalno ugodje

ljudi, zmanjšati stroške upravljanja stavb,

• z namestitvijo sončnih kolektorjev na streho zmanjšati odvisnost od

neobnovljivih virov energije,

• možnost namestitve fotovoltaičnih modulov za pridobivanje

električne energije.

STATIČNA SANACIJA:

• Z uvedbo dveh betonskih jeder (za dvigala), ki se čez streho stavbe

povežeta v betonski nosilec, se blok statično utrdi, poveča se mu

potresna odpornost, poleg tega betonska konstrukcija

prevzame večino obtežbe nadzidave in je tako obstoječa stavba

minimalno obremenjena.

IDEJNA ZASNOVA

Nalogo sem zastavila kot realen projekt, zato sem poskušala upoštevati vse

faktorje, ki imajo pomembno vlogo pri tovrstnih prenovah – in sicer:

• Posegi obsegajo samo zunanjo opno stavbe, tako da se

stanovalcem med potekom del ni treba izseliti. Predvidela

sem sicer tudi možne spremembe oziroma izboljšave za vsako

posamezno stanovanjsko enoto, pri čemer pa so potrebne rušitve

predelnih sten, za kar se lahko stanovalci odločajo neodvisno eden

od drugega.

• Konstrukcija nove opne oziroma podaljška stanovanj je zasnovana

na način, da omogoča montažno, torej suho gradnjo, saj so vsi

elementi prefabricirani in se jih na samem gradbišču samo montira.

• Z energetsko sanacijo bi se znižali stroški upravljanja stavbe in

bivanja.

• Z namestitvijo sončnih kolektorjev se zmanjša odvisnost stavbe

od neobnovljivih virov energije ter zadosti obvezi za 25 odstotkov

obnovljivih virov energije v primarni energiji

• S prodajo novozgrajenih stanovanj bi se lahko financiralo vsaj del

prenove.

Prenova obsega vzhodno in zahodno fasado vsakega bloka, saj se tam nahaja-

jo bivalni prostori, ki tako postanejo večji, balkone pa se nadomesti z novimi,

prostornejšimi. Poleg tega je v omenjenih smereh možna širitev, medtem ko

kakršnekoli posege na južni fasadi omejuje vhod v blok in bližina parkirišča.


POTEK POSEGOV

Vzhodno in zahodno steno bloka se v celoti odstrani in nadomesti z jekleno

strukturo, ki omogoči podaljšanje bivalnih prostorov za 1.2 m, kolikor je bil

globok prejšnji balkon in tako pridobi 6.6 m2 dodatne stanovanjske površine.

Prejšnjo polno fasado se nadomesti s stekleno steno in tako stanovanje pridobi

več svetlobe. Preostali del dodane konstrukcije služi kot balkonska loža, vzdolž

celotne širine stanovanja, v izmeri 12 m2.

Med dve stanovanji se umesti betonski jašek z dvigalom ter vetrolovom, s

čimer pridobimo dva nova vhoda, ki omogočata dostop do dveh stanovanj na

etažo (od prvega nadstropja naprej), vsako po svoji strani; le visoko pritličje je

dostopno samo skozi glavni vhod, kjer je dodana klančina. Čez streho obstoječe

stavbe se betonska jaška povežeta v šest metrov visok nosilec. Ta se deloma

opre na obstoječe betonsko jedro, ki poteka po sredini bloka in tako tudi sam

predstavlja jedro novi nadzidavi.

0 1 2

0 1 2


OBSTOJEČE: - bivalna površina: 49.30 m2

- balkon: 3.9 m2

M 1:100

PO PRENOVI: - bivalna površina: 55.90 m2 - balkon: 12 m2

M 1:100

STANOVANJE A

0 1 2


OBSTOJEČE: - bivalna površina: 27.30 m2

- balkon: 3.9 m2

PO PRENOVI: - bivalna površina: 33.90 m2

- balkon: 12 m2

M 1:100

M 1:100

STANOVANJE D


0 1 2

OBSTOJEČE STANOVANJE PRED PRENOVO

PROSTORSKI PRIKAZ PRENOVE

OBSTOJEČE STANOVANJE PO PRENOVI


NADZIDAVA

Obstoječo stavbo se nadzida za dve etaži in tako pridobi štiri manjša dupleks

stanovanja oziroma dve večji dupleks stanovanji. V primeru štirih stanovanj

meri posamezna enota 87.96 m2, orientirane pa so na severo-vzhod, severo-

zahod, jugo-vzhod oziroma jugo-zahod. V primeru dveh dupleks enot, meri

posamezna 178.40 m2 in je orientirana na sever, jug in vzhod, oziroma sever,

jug in zahod. Tlorisi so zasnovani okrog betonskega jedra/nosilca, v katerem

se nahajajo stopnišča in kopalnice, preostali prostor pa je prost in si ga lahko

stanovalec razporedi po želji in potrebah.

S187.96 m2

S287.96 m2

S387.96 m2

S2a178.40 m2

S487.96m2

S1a178.40 m2

Na vzhodu in zahodu nadzidava sledi gabaritu obstoječe stavbe, na severu in

jugu pa se za 0.9 m umakne od roba obstoječe fasade. Tako so stanovanja z

vseh strani obdana s teraso, na severu in jugu je ta široka 0.90 m, na vzhodu

in zahodu pa 3.00 m, kar pomeni, da ima vsako od štirih dupleks stanovanj

25.96 m2 terase, v primeru dveh stanovanj pa vsakemu pripada 51.92 m2

terase. M 1:200

M 1:200

Fasada terasnih stanovanj tako v pritličju kot v etaži sestoji iz zasteklitev v

kombinaciji z vlaknocementnimi ploščami, po principu polno – prazno, glede

na želje in potrebe posameznega stanovalca. V etaži se strop poševno dviga

od jedra proti zunanjemu robu stanovanja in sicer od svetle višine 2.40 m do

2.70m, saj je nadzidava pokrita z lahko jekleno streho, ki se poševno dviga od

jedra proti severu oziroma jugu, simetrično glede na jedro. Streha sega čez

celoten gabarit prenovljene stavbe ter tako zagotavlja nadkritost vseh teras.

Vsa okna so senčena z zunanjimi senčili, ki so pritrjena na nosilno jekleno

konstrukcijo ter tako zaščitena pred burjo.

Glede na to, da obravnavana soseska sestoji iz nižjih blokov in je na splošno

cel okoliš grajen po merilu človeka, sem poskušala kljub posegom ta razmerja

ohraniti. S prenovo obstoječih stavb se vsak blok podaljša za 3 m proti vzhodu

in zahodu, vendar jeklena konstrukcija deluje lahkotno in transparentno, saj

se prejšnje polne fasade nadomesti z zasteklitvami. Balkoni so ozelenjeni, kar

stavbo še dodatno poživi in hkrati zagotavlja večjo mero zasebnosti. Nadzi-

dava je umaknjena od roba fasade obstoječe stavbe in tako z vidika pešca ne

deluje okorno in težko. Tudi sama paviljonska zasnova pripomore k občutku

lahkotnosti.

pogled z vzhoda/zahoda

pogled s severa/juga

nadzidava štirih dupleks stanovanj

nadzidava dveh dupleks stanovanj

26.00m2

26.00m2

26.00m2

26.00m2

51.92m2

51.92m2


KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

Obstoječe stavbe so polmontažne, zasnovane v modularni koordinaciji. Vsi

nosilni ter vezni zidovi so zidani z modularnimi opečnimi zidaki, kletni zidovi

so betonski, instalacijski jaški pa so obzidani s porolitnimi stenami. Ostali

elementi zgradbe so v celoti montažni in sicer:

- Stropovi, ki sestojijo iz prefabricirane armirano betonske polne

plošče

- Stopnišče

- Balkoni

- Predelne stene v stanovanjih, ki so iz siporex plošč

- Ventilacijske stene za vzgonsko zračenje, ki so armiranobetonske

- Strešni venec, ravno tako armiranobetonski

Z odstranitvijo vzhodne in zahodne fasade in s tem nosilne stene, se jo nado-

mesti z jeklenimi okvirji, ki prevzamejo obtežbo prejšnjih sten. Pod odstran-

jeno steno se nadomesti tudi temelj in vzhodno ter zahodno steno kleti, ki

je deloma vkopana. Novo dodana jeklena konstrukcija je sidrana v obstoječo

stavbo, ob strani pa vpeta v betonsko jedro. Slednje poteka do vrha stavbe,

kjer se čez njo poveže z jedrom na drugi strani in tako nastane šest metrov

visoko betonsko jedro, ki služi kot nosilec in prenaša večino obtežbe nadzi-

danih dveh etaž ter hkrati stavbo statično in protipotresno utrdi. Celotna

nadzidava vključno s streho sestoji iz jeklenih profilov v kombinaciji s Hi bond

pločevino, tako da je konstrukcija čim lažja in s tem čim manj obremeni

obstojčo stavbo.

210

210

210

prikaz konstrukcijske zasnove


PROMETNA UREDITEV IN OKOLICA

Do soseske Ledine vodi lokalna cesta z dvosmernim prometom, na katero so

priključeni parkirni žepi pred vsakim blokom, razen pred prvim. Vmes je pas

zelenice z drevesi in pločnik.

Moj predlog preureditve ohranja obstoječo prometno ureditev in parkirne

žepe, v sklopu katerih pa se parkiranje preuredi v smeri vzporedno z objekti.

Trenutno se pred bloki nahaja 69 parkirnih mest, z novo preureditvijo pa

jih dobimo 100, kar pomeni 1,3 parkirnega mesta na vsako novo stanovanje,

oziroma 7 dodatnih parkirnih mest za obstoječa stanovanja. Preostali del

prejšnjih parkirnih površin se zazeleni in zasadi z drevesi, obstoječa drevesa

pa se v čim večji meri ohrani. Odstranjeno zelenje se prav tako nadomesti ter

tako zgosti zeleno bariero med prometnimi površinami ter samimi objekti.

Do vhodov v bloke vodi tlakovana pot, dodaten pas tlakovanja pa se uvede ob

novih dveh vhodih, na vzhodu in zahodu. Obstoječe peš poti in nove tlakovane

površine se preko zelenic poveže s tlakovci v travi. Klopi, ki se jih zaradi um-

estitve klančine odstrani, se nadomesti na zelenici med bloki.

Sama lokacija je sončna, objekti pa so umeščeni v prostor z zamikom in tako

v največji meri osončeni. V okolici ni drugih visokih objektov, ki bi na bloke

metali senco. S povečanjem osnovnih gabaritov obravnavanih objektov, ti

seveda vzamejo nekoliko več sonca, vendar le v dopoldanskih urah. Poleg

tega so stanovanja po prenovi bistveno bolje osvetljena.

TEHNIČNI PODATKI

Vsi posegi so v skladu s prostorskimi akti. Faktor zazidave ni presežen, saj se

pozidana površina poveča le malo, prav tako ne faktor izrabe, procent zelenih

površin pa se skoraj ne spremeni, saj se nekaj zelenice, ki se spremeni v tla-

kovane poti nadomesti z zazelenitvijo ostankov parkirnih žepov.

Objekt spada med 'Požarno zahtevne stavbe PZ2', saj ima več kot 10 stano-

vanj. Naloga je zasnovana v skladu s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah,

v kolikor so dane tehnične možnosti za dosego njegovih zahtev, glede na to,

da gre za rekonstrukcijo.

nova situacija M 1:2000


SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA_ M 1:1000


TLORIS PRITLIČJA OBSTOJEČEGA STANJA _ M 1:100


TLORIS TIPIČNE ETAŽE OBSTOJEČEGA STANJA _ M 1:100


STREHA OBSTOJEČEGA STANJA _ M 1:100


PREREZ OBSTOJEČEGA STANJA _ M 1:100


NOVA SITUACIJA _ M 1:1000


NOVA SITUACIJA _ M 1:500


TLORIS PRITLIČJA PRENOVE _ M 1:100


obstoječe novo - betonnovo - montažna konstrukcija

3

1

2

4

CE

A B

5 8 11 12

8 11 121112

11

12

9

10

10

10

9

9

9

8

8

6

7 7

SEZNAM SKUPNIH POVRŠIN

1 klančina 10.55 m2 2 zunanje stopnice 5.85 m23 vhodni vetrolov - obstoječ 6.28 m24 hodnik 6.53 m25 kolesarnica 8.41 m26 stopniščno jedro 17.40 m27 vhodni vetrolov - nov 4.04 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ A, B IN C

8 predprostor 3.81 m29 kopalnica 4.40 m210 spalnica 13.12 m211 dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 35.51 m212 balkon 12.00 m2 skupaj 68.84 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJA D

8 predprostor 3.50 m29 kopalnica 5.92 m210 dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 25.63 m212 balkon 12.00 m2 skupaj 47.05 m2

TLORIS TIPIČNE ETAŽE PRENOVE _ M 1:100



CD

A B

9 8 1111 1212

8 11 121112 9

10

1010

10

9

9

8

6

7 7


6 stopniščno jedro 17.40 m27 vhodni vetrolov - nov 4.04 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ A, B, C IN E

8 predprostor 3.81 m29 kopalnica 4.40 m210 spalnica 13.12 m211 dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 35.51 m212 balkon 12.00 m2 skupaj 68.84 m2

TLORIS 1. ETAŽE NADZIDAVE _1. VARIANTA: 4 DUPLEKS STANOVANJA _ M 1:100


novo - betonnovo - montažna konstrukcija


1 stopniščno jedro 17.40 m22 vhodni predprostor 4.04 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ 1, 2, 3 IN 4

3 dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico 33.87 m24 garderoba 3.36 m25 kopalnica 5.00 m26 terasa 26.00 m2 skupaj v etaži 68.23 m2

2

3

4

5

5

4

4

5

5

4

3 6

6

6

6

3

3

2

1

ST 3ST 4

ST 1 ST 2

TLORIS 2. ETAŽE NADZIDAVE _ 1. VARIANTA _ 4 DUPLEKS STANOVANJA _ M 1:100




1 svetlobnik 8.58 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ 1 IN 4

2 stopnice 4.02 m23 predprostor 2.25 m24 hodnik 6.77 m25 kopalnica 3.41 m26 wc 3.36 m27 spalnica 13.25 m28 soba 12.67 m2 skupaj v etaži 45.73 m2


2 stopnice 3.12 m23 predprostor 2.25 m24 hodnik 4.52 m25 kopalnica 5.08 m26 garderoba 3.53 m27 spalnica 12.58 m28 soba 13.16 m2 skupaj v etaži 45.73 m2

2

4

5

5

4

4

5

5

4

6

7

7

8

88

8

7

7

6 6

6

3

3

3

3

2

1

ST 3ST 4

ST 1 ST 2

TLORIS 1. ETAŽE NADZIDAVE _ 2. VARIANTA _ 2 DUPLEKS STANOVANJI _ M 1:100




1 stopniščno jedro 17.40 m22 vhodni predprostor 4.30 m2


3 dnevni prostor 32.96 m24 kuhinja z jedilnico 32.96 m25 garderoba 2.91 m26 kopalnica 6.85 m27 delovna soba / utility 9.78 m28 terasa 51.92 m2 skupaj v etaži 137.38 m2

3

4

5

7

1

2 2

6

5

7

6

3

4 8

88

8

ST 1 ST 2


TLORIS 2. ETAŽE NADZIDAVE _ 2. VARIANTA _ 2 DUPLEKS STANOVANJI _ M 1:100



1 svetlobnik 8.58 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ 1

2 stopnice 5.28 m23 večnamenski prostor 25.71 m24 garderoba 6.63 m25 spalnica 13.00 m26 soba 12.81 m27 soba 12.81 m28 soba 12.88 m29 garderoba 6.63 m210 kopalnica 4.04 m2 skupaj v etaži 92.94 m2

SEZNAM POVRŠIN STANOVANJ 2

2 stopnice 5.28 m23 večnamenski prostor 18.86 m24 garderoba 6.63 m25 spalnica 13.00 m26 delovna soba 12.81 m27 soba 12.81 m28 delovna soba 12.88 m29 garderoba 6.63 m210 kopalnica 4.04 m2 skupaj v etaži 92.94 m2

1 22

34

56

4

7 8

5 6

78

10

9

9

3

ST 1 ST 2


TLORIS STREHE 1:100

PREREZ A-A _ M 1:100



PREREZ B-B _ M 1:100



PREREZ C-C _ M 1:100



FASADA SEVER _ M 1:100


FASADA JUG _ M 1:100


FASADA VZHOD _ M 1:100


FASADA ZAHOD _ M 1:100


FASADADNI PAS _ M 1:20

DET

AJL

A

DET

AJL

A


ENERGETSKO UČINKOVITA PRENOVA

Predhodnica programa za učinkovito rabo energije stavbe je energetski pre-

gled, saj lahko parcialni pristop k stvari privede do tehnično in ekonomsko

neustreznih rešitev. Glavni sestavni del pregleda je predlog možnih ukrepov

z določenimi prioritetami, ki nudi napotke za organizacijske spremembe in

kvalitetne investicijske odločitve.

Osnovni elementi pregleda so:

- Analiza energetskega stanja in upravljanja z

energijo,

- Obravnavanje možnih ukrepov učinkovite rabe

energije,

- Analiza ukrepov učinkovite rabe energije,

- Poročilo o energetskem pregledu,

- Predstavitev energetskega pregleda.

Obstoječi stanovanjski bloki so potrebni energetsko učinkovite prenove, kar

zahteva celovit pristop, s katerim lahko dosežemo vsaj 30% zmanjšanje rabe

energije glede na izhodiščno stanje. To lahko dosežemo, če pri načrtovanju

prenove, izvedbi in sami uporabi upoštevamo naslednje korake:

- Ovoj stavbe z dodatno toplotno izolacijo je

izveden brez toplotnih mostov in čim bolj zrakotesen

- Vgraditev sodobnih ogrevalnih in prezračevalnih sistemov

- Namestitev nizko-energijskih oknen z dobrimi lastnostmi za

prepuščanje dnevne svetlobe, ki

hkrati preprečujejo pregrevanje prostorov v

poletnih mesecih

- Izraba sončne energije za pripravo tople sanitarne vode, kar lahko

zmanjša rabo energije za pripravo tople vode za 50%

- Namestitev fotovoltaičnih modulov za proizvod njo električne en

ergije, kar vpliva na energijsko

bilanco stavbe

- Primerna izbira energenta

- Pasivno hlajenje.

Novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah postavlja stroge kriterije

za toplotno zaščito in obvezen delež obnovljivih virov energije v stavbah ter

tako zaostruje pogoje za dosego energetske učinkovitosti stavb.

TRENUTNO STANJE OBSTOJEČIH OBJEKTOV

PORABA ENERGIJE ZA OGREVANJE (daljinsko ogrevanje)

- leto 2009:

povprečna poraba za vse bloke znaša 76.25 MWh

- leto 2010:


- leto 2011:


Stavbe nimajo centralne priprave tople sanitarne vode, zato lahko vplivamo

le na porabo energije za ogrevanje. Natančnejšo oceno trenutne porabe

energije (in strošek v evrih) za ogrevanje in oceno prihranka le-te po ener-

getski sanaciji bom v nadaljevanju prikazala na primeru bloka Ledine 10.

- poraba leta 2009:

• 76,20 MWh/blok

• 6411,12 €/blok

- poraba leta 2010:

• 75,47 MWh/blok

• 6352,41 €/blok

- poraba leta 2011:

• 68,60 MWh/blok

• 5799,91 €/blok

Opomba: zelo velik upad letne porabe energije je opaziti od namestitve ka-

lorimetrov dalje, kar se je pri prvem bloku zgodilo leta 2005, v ostale so bili

nameščeni do leta 2009. Pred tem se je povprečna poraba za vse bloke gibala

nad 100 MWh letno.


Postopek računanja gradbene fizike sem razdelila v dve fazi in sicer sem na-

redila ločen izračun za obstoječo stavbo vključno z novo dodanim podaljškom

ter poseben izračun za vsakega od novozgrajenih dupleks stanovanj v nadzi-

davi.

Izračuni dokazujejo, da je koeficient specifičnih toplotnih transmisijskih izgub

obstoječe stavbe večji od dovoljenega, prav tako je presežena tudi največja

letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe.

STANJE PO ENERGETSKI PRENOVI

S temeljitim izoliranjem celotnega zunanjega ovoja stavb in zamenjavo stavb-

nega pohištva, se toplotne izgube tako zmanjšajo, da je dosežen ustrezen

koeficient specifičnih toplotnih transmisijskih izgub, prav tako tudi največja

letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe ne presega več dovoljene meje.

Stavbe so priključene na toplovod, zato lahko z namestitvijo sončnih kolek-

torjev na streho zadostimo obvezi po 25% obnovljivih virov končne energije

za delovanje sistemov v stavbi. S tem se tudi zmanjša njihova odvisnost od

neobnovljivih virov energije, znižajo se stroški ogrevanja – skratka dvigne se

energetska učinkovitost stavb.

Potrebno bi bilo tudi uvesti centralno pripravo tople sanitarne vode, ki bi jo

prav tako lahko zagotovili s pomočjo solarnih sprejemnikov energije.

Nenazadnje bi bilo smotrno razmisliti tudi o namestitvi fotovoltaičnih modu-

lov za pridobivanje električne energije – ti so lahko integrirani tako v streho

kot v fasado.

Po prenovi stavb v skladu s predpisi dobim naslednji podatek v zvezi s porabo

energije in denarja (na primeru bloka Ledine 10):

• 21,55 MWh

• 3084,35 €

V primerjavi z letom 2011 je to 43,05 MWh manj ter 2715,56 € prihranka,

kljub temu, da se s prenovo ogrevana površina stanovanj in s tem posamezne

stavbe še poveča. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je skoraj polovica

omenjenega zneska fiksni del cene, na katerega nimamo vpliva ter da se cene

energentov spreminjajo, s čemer tudi cene mega vatnih ur.

OCENA INVESTICIJE

- PRENOVA FASADE VKLJUČNO Z MENJAVO

STAVBNEGA POHIŠTVA:

• 67.692 €

- NOVO DODANA KONSTRUCIJA

(PODALJŠEK STANOVANJ + BALKON):

• 297.600 €

- BETONSKI JEDRI VKLJUČNO Z DVIGALOMA:

• 151.680 €

- IZGRADNJA DUPLEKS STANOVANJ:

• 534.600 €

- SKUPAJ:

• 1.051.572 €

Cene kvadratnega metra novih stanovanj v Novi Gorici so se v zadnjem času

občutno znižale. Še ne dolgo nazaj, so se novozgrajena stanovanja prodajala

po ceni, ki se je gibala blizu 3000 €/m2, danes pa se večinoma prodajajo pod

2000 €/m2.

S prodajo novih dupleks stanovanj v nadzidavi po ceni vsaj 2000 €/m2 bi se

investicijo pokrilo do te mere, da bi prenova za posamezno stanovanje znesla

5600 €, v primeru, da bi kvadratni meter lahko prodali po 2490 €, pa bi se

stroške prenove in nadgradnje v celoti pokrilo.


PROSTORSKI PRIKAZI


M 1:2000


M 1:2000


M 1:2000



ZAKLJUČEK

O Novi Gorici se vselej govori, kot o veliki urbanistični tragediji, o mestu brez

identitete, kjer se gradi kaotično in samovoljno, brez kakršnegakoli gener-

alnega plana. Vsem tem navedbam ne oporekam, mislim pa, da se v mestu

vseeno nahaja kar nekaj prijetnih in kvalitetnih stanovanjskih sosesk, in te so

vse iz časa nastanka mesta. So človeku prijazne, osončene in zelene, z veli-

kimi skupnimi travnatimi površinami med objekti. Njihovo največjo kvaliteto

predstavlja ravno zelen ambient, saj so stavbe stare in potrebne prenove,

stanovanja pa majhna in neprilagojena današnjemu stilu življenja uporab-

nikov.

Sama vidim velik potencial v prenovi obstoječih stanovanjskih stavb oziroma

celih sosesk, saj se na ta način stanovalcem lahko bistveno izboljša bivalne

pogoje, izboljša se

energetska učinkovitost stavb in tudi izgled soseske, a hkrati ohrani kvalitetne

ambiente.

Naraščajoča okoljska ozaveščenost ljudi vodi k večjemu zanimanju za pren-

ove, kar je vsekakor dober znak, saj je skrajni čas, da se začnemo ozirati

na okolje. Nenazadnje pa večstanovanjska gradnja, ki smo ji danes priča,

nikakor ne predstavlja kvalitetnih stanovanjskih okolišev in tako v veliki meri

ostaja nenaseljena, kar kaže na to, da je prihodnost res v prenovi obstoječih

stanovanjskih sosesk.


LITERATURA IN VIRI

- DRUOT, F., LACATON,A. & VASSAL, J.P.: PLUS. Editorial Gustavo Gili, SL:

Barcelona. 2007

- GIZ PFSTI: PRENOVA STANOVANJSKIH STAVB – NOV VIR PRIHRANKOV. V: EKO STUDIO

revija za trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo. (2011)1. Str.:10, 11.

- HART, F., HENN,W. IN SONTAG, H.: ATLAS ČELIČNIH KONSTRUKCIJA: visokogradnja.

Institut za međunarodnu dokumentaciju arhitekture – Minhen. Beograd: Iro

»Građevinska knjiga«, 1987.

- MANDIČ, S.: KAKOVOST ŽIVLJENJA: stanja in spremembe. Fakulteta za družbene

vede: Ljubljana: Znanstvena knjižnica 40, 1999

- Ministrtsvo za okolje in prostor. 2007. METODOLOGIJA IZVEDBE ENERGETSKEGA

PREGLEDA. [online]. Dostopno na spletnem naslovu http://www.aure.gov.si/

eknjiznica/MetodologijaEP.pdf [28.12.2011]

- NOVAK, P.: UKREPI ZA ENERGETSKO SANACIJO STAVB. V: EKO STUDIO revija za

trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo. (2011)1. Str.: 5, 6.

- PLANIŠČEK, A. IN VODOPIVEC, A.: NOVE PERSPEKTIVE STANOVANJSKE GRADNJE.

Stanovanjski sklad RS, Ljubljana. 2004.

- PLANIŠČEK, A. IN VODOPIVEC, A.: STANOVANJS ZA NAŠE NOVE RAZMERE.

Stanovanjski sklad RS, Ljubljana. 2004

- STANOVANJSKE NE/POLITIKE. Razstava stanovanjske arhitekture med 2000-2010.

Ljubljana, 22.april – 14.maj 2010.

- TORKAR, V.: NOVA GORICA: racionalizacija urbane mestne strukture Nove Gorice z

arhitekturo mesta. Nova Gorica: 1987.

- PAJNIK, M.: IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4

V LJUBLJANI. V: DIPLOMSKO DELO. (2011).

- Delavnica z Anne Lacaton: REVITALIZACIJA SOSESKE LITOSTROJ. Fakulteta za arhi

tekturo, Ljubljana.2008.

- Delavnica z Walterjem Unterrainerjem: PRENOVA SOSESKE PRULE. Fakulteta za

arhitekturo, Ljubljana. 2007.

SLIKOVNI VIRI

- 1 Prenova stanovanjske soseske Prule Delavnica z Walterjem Unterrainerjem- 2 Prenova stanovanjske soseske Prule Delavnica z Walterjem Unterrainerjem- 3 Prenova stanovanjskih blokov v Franciji http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=57- 4 Prenova stanovanjskih blokov v Franciji http://www.lacatonvassal.com/index.php?idp=57- 5, 6 Stanje stanovanjskega fonda v Novi Gorici Arhiv avtorja- 7 Ortofoto http://maps.google.si/maps?hl=sl&tab=wl- 8 Ortofoto http://maps.google.si/maps?hl=sl&tab=wl- 9, 10, 11, 12 Analiza obstoječega stanja Arhiv avtorja- 13, 14, 15, 16, 17, 18 Slike obstoječega stanja Arhiv avtorja

Jamina Kraigher

Documents