FG2 - Klimatogeografija (Podnebje po svetu)

8. PODNEBJE PO SVETU

Podnebne (klimatske) klasifikacije: Razvranje podnebij v razrede, tipe, podtipe po doloenih kriterijih / principih

Genetske (vzrone) klasifikacije: Temeljijo na sploni cirkulaciji atmosfere (na vzrokih za pojav doloenega podnebja)

- Strahlerjeva klimatska klasifikacija

Efektivne (posledine) klasifikacije: Temeljijo na vplivu podnebja na biosfero npr. na vegetacijo (na posledicah, ki jih ima podnebje za ivi svet)

- Kppenova klimatska klasifikacija

8.1 PODNEBJE NIZKIH GEOGRAFSKIH IRINTropska podnebja in suha podnebja nizkih G

- Podnebja v obmoju Hadleyeve celice

Hadleyeva celica

Tropska podnebja po svetu

Tropska podnebja Do 15 / 20S in J od ekvatorja Ekvatorialno obmoje nizkega zranega tlaka Visoko sonce skozi vse leto Podnebje doloajo ekvatorialne in tropske zrane mase Ni toplotnih letnih asov (brez zime; najhladneji mesec nad 18 0C) Visoke temperature skozi vse leto (majhna povprena letna temp.

amplituda) Visoka vlanost zraka in velika koliina padavin (vpliv ITKZ in vlanih

pasatov iznad toplih oceanov) Vzporedniko razporejanje podnebij (JS; S J):

- Od ekvatorja proti povratnikom se temperature zniujejo, poveuje se povpr. letna temperaturna amplituda,

- Padavine se koncentrirajo v deevni dobi, ki sovpada s premikanjem visokegasonca (zenitalne padavine)

Tipi podnebij

Tropska ivljenjska okolja Tropski deevni gozd

- Vlano tropsko podnebje, rdee prsti tropskih predelov- Veliko tevilo vedno zelenih vrst (mahagoni,

ebenovec, brazilski oreh, ovijalke, epifiti, )- Nadstropna razporeditev vegetacije- Malo podrasti- Velika pestrost ivalskih vrst: velike uelke (metulji)

veliki pajki, ptii (papige, tukani), kae (anakonda), primati (orangutan, impanz, gorila)

Tropski svetli gozd- Vije nadmorske viine, prehod v savano- Redkeje in nije drevje- Kserofilne in listopadne vrste- Ve podrasti

Tropski svetli gozd

Tropski deevni gozd

Gepard

Savana- Menjavanje sune in deevne dobe, rdee-rumene prsti vroih predelov- Gosti travnati in zelini sloj s posameznimi grmi in drevjem (akacije, baobab)- V odvisnosti od koliine padavin: drevesna, grmovna, travnata savana- Obmoje velikih ivali: kopitarji (irafe, zebre, antilope), slon, nosorog,

mesojedci (lev, leopard, gepard; akal, hijena)

Mangrovski gozd- Ob izlivu rek v morje- Malo vrst, rastline opremljene z zranimi koreninami

Monsunski gozd- Zelo izrazita deevna doba- Svetleji gozd (tikovec, bambus, )- Pri nekaterih vrstah listopadnost v asu sunega obdobja

Savana

Bambusov gozd v JV Aziji

Suha podnebja nizkih geografskih irin Obmoja subtropskih celic visokega zranega tlaka in obal s hladnimi

morskimi tokovi Nizka absolutna in relativna vlanost

zraka Izhlapevanje veje od viine padavin Malo padavin, velika nezanesljivost

padavin

ivljenjska okolja suhih predelov nizkih geografskih irin Subtropska stepa

- Polsuni pogoji- Polpuavsko rastlinstvo (trnato grmievje, opasta trava, )

Puava- Suni pogoji- Sive do rumene prsti z malo humusa- Rastlinstvo prilagojeno na malo padavin, nizko zrano vlanost, veliko sunost, na visoke dnevne temperature in velike dnevne temp. amplitude

- Malo vrst, manj tevilna vegetacija (kserofiti, psemofiti, sukulenti (kaktusi), halofiti (slana rastia)

- Malo vrstno in malo tevilno ivalstvo

Subtropska stepa Karavana v Sahari

8.2 PODNEBJA SREDNJIH GEOGRAFSKIH IRIN Med 23,5 in 66,5 S in J G Najtopleji mesec nad 10 0C (polarna gozdna meja), najhladneji med

18 in -3 0C Izrazit topel letni as (poletje, visoko Sonce) zaradi vpliva tropskih

zranih gmot Izrazit hladen letni as (zima, nizko Sonce) zaradi vpliva polarnih

zranih gmot Interakcija med cT, mT in cP, mP zranimi gmotami v pasu zahodne

zrane cirkulacije (potujoe depresije s frontami) obmoje variiranja polarne fronte

Velika vremenska in podnebna spremenljivost Vzporednika in poldnevnika razporeditev podnebij:

- V poldnevniki smeri (Z V Evrazija; V Z S.Amerika) se stopnjuje kontinentalnost

- V vzporedniki smeri od nijih proti vijim G naraajo padavine in se zniujejo temp.

Gozdna podnebja (listopadni gozd) in suha podnebja srednjih G

Podnebni tip Temperature Padavine Razlaga

Vlano subtropsko(Cfa)

Izrazit sezonski hod,brez negativnih povp. temp. zimskih mesecev

Zmerno vlano, ciklonske padavine pozimi, konvekcijske poleti

Vpliv mT iz Z delov subtropskih A veino leta, pozimi obasno cP (pozebe)

Sredozemsko(Csa, Csb)

Zmeren letni reim, topla-vroa poletja, mile zime

Vlana zima, suha poletja

Vpliv cT (subtropski A) poleti, pozimi potujoe depresije

Tipi podnebij

Lega v vplivnem obmoju polarne fronte. Pozimi cP, poleti mT

Zmerna koliina padavin, poletni konvekcijski maksimum.

Topla poletja, hladne zime, trije meseci pod lediem. Velika letna amplituda

Vlano kontinentalno(Dfa, Dfb, Dwa, Dwb)

Notranjost kontinentov za reliefnimi barieramiizven dosega mP; pozimi prevlada cP, poleti avtohtona suha zrana masa

Nizka koliina padavin, viek obiajno poleti

Zelo izrazit reim z toplimi-vroimi poletji in hladnimi zimami. Velika letna temperaturna amplituda.

Suho podnebje zmernih G(BSk, BWk)

Celoletna prevlada mPzaradi zahodnih vetrov, poleti ibek vpliv subtropskih A

Humidno podnebje z vikom padavin pozimi

Umiljen reim zaradi vpliva morja

Oceansko ob zahodnih obalah kontinentov(Cfb, Cfc)

ivljenjska okolja srednjih geografskih irin Subtropski vlani gozd

- Drevesne vrste iz tropskih deevnih gozdov in listopadnih gozdov zmernih G- Lovorolistni gozdovi (veliki ovalni listi magnolija, kamelija, fikus)- Zimzeleni gozd (bambus, iglasti gozd bor, kriptomerija)

Sredozemski zimzeleni trdolistni gozd- Drevje in grmievje prilagojeno na vroa in suna poletja (rnievje, alepski bor, plutovec, mirta, romarin, sivka, )

- Sekundarno rastlinstvo: makija (nizko drevje in grmievje), gariga (nizko grmievje in zelia)

- ivali, ki ivijo v sosednjih okoljih (listopadni gozd, stepa, polpuava): srnjak, damjak, muflon, divje koze, kornjaa, kuarice, )

Listopadni gozd srednjih G- Visoka listopadna drevesa s koatimi kronjami (hrastove in bukove zdrube; brest, javor, lipa, gaber, jerebika, )

- Malo podrasti- Oceansko podnebje listnati gozdovi; celinsko / hladno podnebje meani gozdovi

- Bogato ivalstvo: rastlinojedci (jelen), mesojedci (lisica, medved, ris, volk), ptii

Stepa zmernih geografskih irin

- Polsuho podnebje v obmojih padavinske sence oz. globoko v celinskih predelih

- Stepne rjave do rne prsti kulturna stepa (itarice)- Razlina poimenovanja: prerija (S Amerika), pampe (J Amerika), veld (J

Afrika), stepa (Evrazija)- Visokotravna (vlana) in nizkotravna stepa (kserofilne trave)- V prsti ivee ivali: veliki hrek, prerijski pes, podzemna veverica, viska, - Dobro gibljivi, rastlinojedi kopitarji: divji konji, turi, zobri, bizoni,

Puave zmernih geografskih irin- Suho celinsko podnebje- Malo (travnatih in netravnatih) vrst, rastline rastejo v zaplatah- Pritlikavi grmi, polzelnati grmiki (pelin)

Obmoje stepeStepa v Aziji

8.3 PODNEBJA VISOKIH GEOGRAFSKIH IRIN Med 66,5 in 900 S in J G (polarni in subpolarni pas, del zmernega

pasu v V Aziji in S Ameriki) Najhladneji mesec pod -3 0C, najtopleji do nad 10 0C (borealno podn.) Kratka poletja z dolgim dnem (svetle noi, polarni dan) Dolge in ostre zime z dolgimi nomi (polarna no) Kratka (intenzivna) vegetacijska sezona oz. brez nje Vpliv mP (zahodna cirkulacija) ter cP in cA, cAA, poleti tudi prodori mT

(padavine) Pojav permafrosta (stalno zamrznjenih tal) Vzporedniko razporejanje podnebnih tipov Vlana podnebja kljub nizki koliini pad. (PE P)

Polarni sij nad borealnim gozdom

Obmoje borealnega gozda

Tipi podnebijPodnebni tip Temperature Padavine Razlaga

Borealno podnebje(Sneno-gozdno podnebje)(Dfc, Dfd; Dwc, Dwd)

Kontinentalno pod. s kratkim in hladnimpoletjem, dolge ostre zime, velika temp.amplituda, 1 mesec nad 10 0C (borealni gozd)

Nizka koliina padavin, veinoma poleti

Izvorno obmoje cP, poleti prehodi potujoih depresij (mP) - padavine

Tundrsko podnebje(Subpolarnopodnebje)(ET)

Ni pravega poletja, nizke temperature, temp. najtoplejega meseca med 0 in 10 0C (tundra)

Nizka koliina padavin, veina poleti

Prevlada cP, mP in cA, zaradi vpliva morja zimske temperature niso ekstremne

Podnebje polarnih ledenih pokrovov(Polarno podnebje, Podnebje venega snega in ledu)(EF)

Vsi meseci s povp. temp. pod lediem

Zelo malo padavin, velika akumulacija snega (ledu) zaradi negativnih temperatur

Izvorno obmoje cAin cAA

ivljenjska okolja visokih geografskih irin Borealni gozd

- Predeli s hladnim in vlanim podnebjem (gorski predeli v nijih G, prehod srednjih G v subpolarni in polarni pas), 1-4 meseci s temp. nad 10 0C

- Permafrost (plitvo koreninjenje), zamovirjena in otna tla, podzol- Drevesa prilagojena na hud mraz in dolgotrajno sneno odejo (stoasta kronja) smreka, jelka, macesen, bor,

- Od listavcev tisti z malimi listi, ki hitro obnovijo asimilacijske organe in imajo majhno transpiracijo (breza, jela, vrba, topol, jerebika)

- Zaradi slabih svetlobnih razmer je zelina plast skromna- Malo avtohtonih ivali (ivali iz tundre in step): los, polarni zajec, veverice, hermelin, medved, volk, ris, poleti veliko uelk

Tajga- Evrazijski borealni gozd med polarno gozdno mejo (tundro) in stepskim pasom- Pokriva obsena zamovirjena, teko prehodna in redko poseljena podroja (obmoje permafrosta)

- Na prehodu je lesotundra (gozdna tundra) oz. lesostepa (gozdna stepa)- Vrste tajge: temna (smrekova) tajga, svetla borova tajga, svetla macesnova tajga, barjanska tajga

Tundra- Zelo globoko zamrznjena tla, vrhnji sloj (60 400 cm) se za kratek as odtali poleti

- Pogosta so otna movirja- Rastline prilagojene mrazu, zmrznjenim tlom in kratki vegetacijski dobi (nizko blazinasto rastje, ki plitvo korenini, zelo poasna rast)

- Revna vrstna sestava: mahovi, liaji (islandski liaj), trave, zelia (zlatica, lisiji rep, a; zakrnela drevesa in grmi (zelena jela, breze

- Malo ivalskih vrst, ki pa so mnoino zastopane (severni jelen, mokatno govedo, volk, snena lisica, sneni zajec, snena sova, poleti ptice)

- Poleti je ogromno mresa (komar, kaji pastir, mladoletnica)

TundraSnena lisica

ivljenjsko okolje polarnih ledenih pokrovov- Zavzema Grenlandijo, poledeneli Arktini ocean in Antarktiko- Zaradi nizkih temperatur praktino ni vegetacije (pod skalovjem so alge, glive, liaji)

- Redke ivalske vrste, ki so veinoma vezane na morsko okolje: severni medved, tjulen, mro; kiti, pingvini, poleti ptii (albatrosi, viharniki, igre, galebi)

- V notranjosti Antarktike mikroskopsko majhni nevretenarji (lenonoci, kotaniki)

Kosi plavajoega ledu ob obali Grenlandije Antarktika

Severni medved