-
2. ZEMLJA V OSONJU2.1 RAZVOJ SPOZNANJ O ZGRADBI OSONJAPTOLEMAJEV
GEOCENTRINI SISTEM
- Klavdij Ptolemaj (2. st. n.t.): Almagest (Velika matematina
zgradba astronomije), prevladujoi nauk v Starem in Srednjem
veku
- Nebo je krogla, ki se vrti- Zemlja je okrogla, miruje in je v
srediu vesolja, okrog nje kroijo Luna, Sonce, planeti in zvezde
- Gibanje Sonca in petih planetov (Merkur, Venera, Mars,
Jupiter, Saturn) poteka po zamotanih tirih: vsako telo se giblje po
majhnem krogu(epiciklu), sredie majhnega kroga se giblje po vejem
krogu(deferentu) okrog Zemlje
- V primerjavi z oddaljenostjo zvezd je Zemlja toka- S sistemom
je mono pojasniti navidezno gibanje planetov in izraunati
vnaprejnje lege planetov
-
Ptolemajeva zgradba vesolja
Gibanje planetov po epiciklih in deferentih
-
KOPERNIKOV HELIOCENTRINI SISTEM
- Nikolaj Kopernik (1473-1543): O kroenju nebesnih sfer- V
srediu Osonja je Sonce, Zemlja in ostali planeti kroijo okoli
njega- Zemlja se vrti od Z proti V, kar povzroa navidezno gibanje
zvezd in
Sonca v obratni smeri
- Planeti Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter in Saturn
enakomerno kroijo okoli Sonca v razlinih oddaljenostih in z
razlinimi obhodnimi asi
- Oddaljenosti zvezd od Zemlje so tako velike, da kroenje Zemlje
ne vpliva na njihovo medsebojno razporeditev na nebu
- Leta 1616 je bila knjiga prepovedana, prepoved irjenja nauka
je bila odpravljena ele 1833
-
Kopernikova zgradba vesolja
-
KEPLERJEVI ZAKONI O GIBANJU PLANETOV
- Johannes Kepler (1571-1630)
- Prvi zakon: Planeti se gibljejo po elipsah, ki imajo Sonce v
enem od svojih gori (drugo gorie je prazno)
- Drugi zakon: Daljica, ki povezuje Sonce s planetom, opie v
enakih asih enake ploine (planet se giblje po tiru s spremenljivo
hitrostjo, najhitreje, ko je najblije Soncu)
- Tretji zakon: Kvadrati obhodnih asov planetov so sorazmerni
kubom velikih osi njihovih elipsnih tirov (kubom njihovih povprenih
oddaljenosti od Sonca (k = a3 / P2) omogoi izdelavo modela Sonevega
sistema v pravih velikostnih razmerjih
-
Keplerjevi zakoni o gibanju planetov
-
NEWTONOV ZAKON O SPLONI GRAVITACIJI- Isaac Newton (1642-1727):
Principi (1687)- Pojasni zakaj se planeti gibljejo okoli Sonca po
eliptinih tirnicah- Dve poljubni telesi se privlaujeta med seboj s
silo (F), ki je
sorazmerna produktu njunih mas (m m) in obratno sorazmerna
kvadratu razdalje med masnima srediema teh teles (d2 ):
F = G m m/ d2 G konstanta splone gravitacije (6,67 x10-11 m3 /
kg s2)
- Tiri planetov so rezultat gravitacije Sonca (in ostalih
planetov) in nasprotne sile, ki nastane kot posledica kroenja
-
2.2 ZGRADBA OSONJA (SONEVEGA SISTEMA)Sonev sistem (Osonje)
- Sestavljajo ga Sonce in nebesna telesa, ki zaradi
gravitacijske privlanosti kroijo okoli njega (planeti, sateliti
planetov, mali planeti, kometi, meteoriti, medplanetarni plin in
prah)
- Ravnine tirov planetov so v priblino v isti ravnini, vsi
planeti kroijo okoli Sonca v isti (napredni) smeri (v nasprotni
smeri urnega kazalca), v isti smeri se skoraj vsi planeti vrtijo
okoli svojih osi, tako kroi veina satelitov okoli svojih
planetov
Delitev planetov
- Notranji planeti: gibljejo se med Zemljo in Soncem (Merkur in
Venera)- Zunanji planeti: gibljejo se za Zemljinim tirom (Mars,
Jupiter, Saturn, Uran,
Neptun, Pluton)- Planeti Zemljinega tipa: majhna masa, velika
gostota, trdno povrje, majhna
vrtilna hitrost, atmosfera bogata s kisikom, duikom in
ogljikovim dioksidom (Merkur, Venera, Zemlja, Mars)
- Planeti Jupitrovega tira: velika masa, majhna gostota, velika
vrtilna hitrost, atmosfera bogata z vodikom, helijem, amonijakom in
metanom (Jupiter, Saturn, Uran, Neptun)
-
Spremenjen pogled na Sonev sistem 9 planetov do avgusta 2006:
Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter,
Saturn, (poznani iz Antike); Uran (1781), Neptun (1846), Pluton
(1930)
Sonni sistem do avgusta 2006
Relativna velikost planetov v Osonju
-
Nova odkritja na robu Osonja v zadnjih desetletjih: Kuiperjev
pas (Pluton je samo najveje telo tega pasu), kandidati za nove
planeta za Kuiperjevim pasom (Sedna, Ksena)
-
Generalna skupina Mednarodne astronomske unije (IAU); Praga,
avgust 2006
- Nova definicija planeta: Planet je nebesno telo, ki se giblje
okoli Sonca in ima dovolj veliko maso, da je v hidrostatinem
ravnovesju (njegova lastna tenost prevladuje nad silami v trdni
snovi in ga je zgnetla v skoraj okroglo obliko. Planet mora biti
prevladujoe telo v svojem obmoju, kar vidimo po tem, da je oistilo
okolico svoje tirnice.
- Definicija pritlikavi planet: To je telo, ki zadoa kriterijem
za planet, vendar ni oistilo okolice svoje tirnice
- Definicija mala telesa Osonja: Vsa druga telesa v Osonju, ki
se gibljejo okoli Sonca in niso lune
Pluton zgubi status planeta (ni oistil svoje okolice), postane
pritlikavi planet skupaj z Ceresem, Sedno, Kseno idr.
-
Kandidati za pritlikave planete
Planeti v spremenjenem Sonevem sistemu
-
Nastanek OsonjaPred priblino 5 milijardami let se zane
lebdei oblak iz medzvezdne snovi (verjetno zaradi eksplozije
zvezde v bliini) kriti in zgoati.
Med krenjem se je zael oblak vrteti okoli teia, kjer nastane
protosonce. Ta prazvezda pridobiva energijo z nadaljnjim krenjem,
ko se dovolj zgosti, pride v njeni notranjosti do zlivanja jeder
nastane pravo Sonce.
Okoli protosonca se snov zbere v protoplanetarni disk iz
katerega nastanejo protoplaneti.
Teja snov se zbere v bliini mladega Sonca (nastanejo manji
kamniti planeti), laja pa v veji oddaljenosti (plinasti planeti
velikani)
-
2.3 OBLIKA IN DIMENZIJE ZEMLJEZemlja - ploa (Asirci, Babilonci,
Stari Egipani, Stari Indijci)
Stari Grki: Zemlja je okrogla ploa,ki jo obliva voda (Okeanos).
V srediu je Helada z Olimpom,kjer ive bogovi. Nebo je poveznjen
oval, v njem se po notranji strani premika Sonce in ostala nebesna
telesa.
Zemlja kroglaPlaton (4.-3.st.pr.n.t.): Krogla je najpopolneja
oblika, ki jo lahko ima telo, zato je tudi Zemlja, ki je v srediu
vesolja, okrogla.
Dokazi za okroglo obliko:
Priblievanje / oddaljevanjeladje obali
Spreminjanje viine zvezde nad horizontom pri potovanju v
meridionalni smeri
-
Eratostenov (275-194 pr.n.t.) izraun obsega Zemlje kot krogle:-
Viina Sonca nad ravnino horizonta najdaljega dne v letu (poletni
obrat) v Aleksandriji in Syeni (Asuanu) astronomska meritev-
Razdalja med Aleksandrijo in Syeno, ki leita na istem poldnevniku,
Syena pa na S povratniku geodetska meritev- 21.6. je Sonce v Syeni
v zenitu, v Aleksadriji je zenitna oddaljenost 7,20- Po pravilu o
izmeninih kotih je zenitna oddaljenost Sonca v Aleksandriji enaka
sredinemu kotu sredie Zemlje-Syena-Aleksandrija
Ker je sredini kot 1/50 polnega kroga (3600 : 7,20 = 50), je
tudi lok med Aleksandrijo in Syeno 1/50 obsega Zemlje
: 3600 = l : 2r 2r = l (3600 : ) 2r = 250.000 stadijev
38 km6378 km6340 kmr Zemlje193 km40.009 km39.816 kmOb
ZemljeRazlikaPolarni Ob / rEratosten
-
Zemlja rotacijski (sploen) elipsoid (2/2 17. st.)- Zemljina
gravitacija naraa od ekvatorja proti poloma (pri okrogli obliki bi
morala
biti na vseh G enaka)- Zemlja je zaradi vrtenja v polarnih
predelih sploena in v ekvatorialnih izboena
Hitrost vrtenja Zemlje okoli svoje osi:ve = Ob / 24h 40.076.000
m / 86.164 s 465 m/s (1674 km/h)v = ve cos 460 = 323 m/s (1163
km/h)
- Dokaz za obliko rotacijskega elipsoidaMeritve meridianske
stopinje:
Peru ( = 10 31) 110,576 kmLaponska (= 660 20 ) 111,948 km
-
Zemlja geoid (19. st.)- Gravitacija na Zemlji se ne razporeja v
skladu z obliko rotacijskega elipsoida
(rte enake tee ne potekajo tako kot vzporedniki)- Gravitacija je
veja ob obalah oceanov (gosteje kamnine pod oceani) kot v
notranjosti kontinentov- Geoid (Listing, 1873): Poenostavljena
oblika Zemlje, ki ima povrino povsod
pravokotno na smer gravitacijeShematien prikaz geoidne in
Razlike med geoidno in sferoidno obliko sferoidne oblike Zemlje
-
Zemlja apioid (kardioid)- Asimetrinost S in J Zemljine poloble:
Opazovanja tirov umetnih satelitov so
pokazala, da ima Zemlja ob S polu nabreklino, ob J polu
udolbino, v nizkih G S poloble je vboena, v srednjih G J poloble pa
izboena oblika hruke (apioid) oziroma obrnjenega srca
(kardioid)
Mednarodni elipsoid
- Mednarodna zveza za geodezijo in geofiziko: Natanno izmerjene
in obvezujoe koliine o obliki, dimenzijah, prostornini, masi,
Zemlje
Realna oblika ZemljeApioid
-
2.4 SISTEM ZEMLJA LUNANastanek Lune: Teorija o poevnem trku-
Pred cca. 4,6 milijardami let Zemljo oplazi planetoid velikosti
Marsa- Kovinsko jedro planetoida se zlije z Zemljinim jedrom,
kamnita
plaa se segrejeta in premeata- Od planetoida ostane manji
kamniti del, ki se izoblikuje v telo
velikosti Lune- Zemljina gravitacija ujame to telo v stabilno
kronico okoli ZemljeDokazi: - Podobna starost kamnin Luninega in
Zemljinega plaa- Podobna gostota Lune in Zemljinega plaa- Podobna
kemijska zgradba kamnin na Luni in Zemljinega
plaa- Na Luni je ve teje hlapnih (Ca, Al, Ti) in manj lahko
hlapnih
elementov (Na, K)
Teorija o poevnem trku
-
Fizikalne lastnosti Lune
- Obseg: 10.920 km- Srednja oddaljenost od Zemlje: 384.400 km-
Nima vode (sledi vode) in atmosfere - Relief: morja (nije povrje
temneje barve iz bazalta; 30% vidnega dela)
kopna (viji, svetleji predeli)- Temperatura povrja: +130 (110)
0C (dan), -160 (180) 0C (no)- Povprena hitrost na tiru: 1 km/s-
Nagnjenost Luninega tira glede na tir Zemlje okoli Sonca: 50-
Obhodni as (mesec):
Siderski (zvezdni): 27,3 dniSinodski (lunacija): 29,5
dniDrakonski: 27,2 dni
Primerjava Zemlje in Lune
Vidna stran Lune
Razlika med siderskim in sinodskim mesecem
-
Gibanje Lune- Revolucija: Gibanje po elipsi (skoraj kronici)
okrog Zemlje.
Smer sovpada z revolucijo in rotacijo Zemlje.- Rotacija: Vrtenje
okoli rotacijske osi.
Sinhrona rotacija perioda rotacije in revolucije je enaka, z
Zemlje vidimo vedno isto polovico Lune temna stran Meseca.
Temna stran LuneGibanje Zemlje in Lune okoli Sonca
-
Lunine mene (faze)Videz osvetljenega dela Lune kakor ga vidimo z
Zemlje, ko Luna kroi okoli nje:1. Mlaj (prazna Luna): Luna je v
konjunkciji s Soncem, vzhaja in zahaja z njim. Jo
ne vidimo, Sonce osvetljuje nam nevidno stran.3. Prvi krajec:
Zemlja-Luna-Sonce oklepajo pravi kot, Luna je 900 vzhodno
(levo)
od Sonca. Z Zemlje vidimo osvetljene poloble Lune izboena stran
gleda proti zahodu (Soncu). Luna je vidna v prvi polovici noi,
zahaja okoli polnoi.
Mlada Luna: as med mlajem in ipom. Srp z izboenim delom je
obrnjen proti zahodu (D Luna se debeli).
-
5. ip (polna Luna): Luna je glede na Zemljo v opoziciji s
Soncem. Polobla, obrnjena proti Zemlji, je v celoti osvetljena.
Vzide ob zahodu Sonca, opolnoi je na jugu, zaide ob vzhodu
Sonca.
7. Zadnji krajec: Smer Zemlja-Luna-Sonce oklepajo pravi kot.
Luna je 900 zahodno (desno) od Sonca. Z Zemlje vidimo osvetljene
poloble izboena stran gleda proti vzhodu. Vzhaja okoli polnoi,
vidna je v drugi polovici noi.
Stara Luna: as od ipa do mlaja. Srp z izboenim delom je obrnjen
proti vzhodu (C Luna crkuje).
-
Plimovanje (bibavica)- Periodino dvigovanje in znievanje trdne
Zemljine skorje, ozraja in vodovja
zaradi gravitacije Lune (3/4 vpliva) in Sonca (1/4 vpliva).- V
24h50min (Lunarni dan) sta praviloma dve plimi in oseki (menjava na
cca. 6
ur): Vzrok razlika v velikosti gravitacije v razlinih krajih na
Zemlji (na drugi strani je gravitacija ibkeja, zato voda uhaja na
drugo stran).
- Sizigalna plima: Sonce-Zemlja-Luna so na isti premici (mlaj,
ip), privlani sili se setejeta. Poldnevni tip plimovanja dve plimi
in dve oseki v enem dnevu, obiajno je ena plima vija.
- Plima ob kvadraturi: Luna in Sonce vleeta vsak na svojo stran
(prvi in zadnji krajec).. Pogosti sta ena plima in ena oseka dnevni
tip plimovanja (manja amplituda plimovanja).
Pojav bibavice
Sizigalna plima
Plima ob kvadraturi
-
Lokalna plima
- Odprti oceani: okoli 0,5 m- Zaprti zalivi, morski prelivi:
Rokavski zaliv (do 16 m), zaliv Fundy v Kanadi
(do 21 m) pojav resonance (frekvenca bibavinega toka se ujema z
lastno frekvenco vode v zalivu).
Plimovanje v Jadranu- Juni Jadran: bibavina amplituda okoli 30
cm- Severni Jadran: bibavina amplituda do 90 cm (Koper 66 cm, Trst
88 cm)- Visoke plime v S Jadranu: do 2,5 m (sizigalna plima, nizek
ZP, jugo)
Visoka plima v Izoli Nizka oseka v Vilianu pri Izoli
-
Lunin mrk
- Sonce-Zemlja-Luna so na isti premici (Luna je na Zemljinem
tiru okoli Sonca ali blizu njega)
- Luna ob ipu zaide popolnoma (popolni Lunin mrk) ali delno
(delni Lunin mrk) v Zemljino senco.
- Z Zemlje je mrk viden z vseh krajev, kjer je Luna nad
horizontom (popolni Lunin mrk traja do 1h40min).
Sonev mrk
- Z doloene opazovalne toke na Zemlji sta ob mlaju Luna in Sonce
natanno v isti vidni liniji (Lunina ploskev nam zakrije Sonevo
ploskev optino sta enaki)
- Sonevi mrki so pogosteji od Luninih, vendar vidni na bistveno
ojih obmojih (pasovi iroki okoli 100 km, dolgi nekaj 1000 km
Popolni Sonev mrk na Gorikem, 11.8.1999
-
2.5 ROTACIJA ZEMLJE- Zemlja se vrti okoli navidezne osi, ki gre
skozi njeno sredie in jo prebada na
teajih.- V cca. 24 urah naredi en obrat od zahoda proti vzhodu.-
Zaradi okrogle oblike se toke na njeni povrini ne vrtijo z enako
hitrostjo:
v = ve cos ve = 465 m/s (1674 km/h)
Dokazi za rotacijo- Rotacije Zemlje ne moremo neposredno
zaznati, ker smo skupaj z Zemljino
atmosfero udeleenci tega gibanja.- Neposredno vidimo le, da se
Sonce, zvezde in planeti vrtijo okoli nebesne osi
(navidezna os, okrog katere poteka navidezno dnevno vrtenje
nebesne krogle in je vzporedna z Zemljino vrtilno osjo).
- Ali se vrti Zemlja, ali nebo z zvezdami?
Navidezno vrtenje nebesne oble
-
Navidezno vrtenje ravnine nihala (Foucaultov poizkus)-
Projekcija loka nihanja nihala opie nad polom v eni uri kot 150 (v
nijih G
manj), v 24 urah polni kot 3600.- Nihalo niha vedno v isti
smeri, ne glede na to, kako se obraa toka, v kateri je
nihalo vpeto (Huyghensov zakon o nihalu).- Vrti se podlaga
(Zemlja).
360024:00150902540 30'33:00100 36'45
000:00000Kot v 24has za 3600Odklon v 1hG (o)
- Na ekvatorju dokaz ni izvedljiv (ravnina nihanja in ravnina
meridiana ves as sovpadata).
Foucaltovo nihalo
-
Posledice rotacije ZemljeIzmenjava dneva in noi- V 24h se toke
na Zemljinem povrju enkrat nahajajo na strani Zemlje, ki je
obrnjena proti Soncu (dan) in enkrat na nasprotni strani (no).-
e je v nekem kraju na Zemlji poldne, je v drugem kraju, oddaljenem
od prvega za
1800, polno.- Izmenjava dneva in noi s spreminjanjem
osvetljenosti, toplote, zrane vlage in
vetrovnosti vpliva na ivljenjski ritem ivali in rastlin
(loveka).- En navidezen obrat nebesne sfere, kot posledica
dejanskega obrata Zemlje okoli
njene osi, je asovna enota dan.
asovni pasovi
-
Coriolisova sila (odklonska sila, deviacijska sila)- Navidezna
sila, ki nastopi na Zemljinem povrju pri gibanjih na dalje
razdalje,
zaradi razlinih rotacijskih hitrosti tok na Zemljinem povrju in
vztrajnosti.- Toke v vijih G imajo manjo rotacijsko hitrost (v
istem asu naredijo krajo
pot) od tok v nijih G.- Pri gibanju ohrani telo rotacijsko
hitrost izhodia gibanja.- Primer: e se telo giba na severni polobli
iz toe v viji G, ki ima manjo
rotacijsko hitrost), tono po meridianu proti toki v niji G, ki
ima vejo rotacijsko hitrost, zaostane za ciljno toko, oziroma pride
do odklona v desno.
- Pravilo: Na severni polobli se telesa zaradi Coriolisove sile
odklonijo v desno, gledanov smeri gibanja, na juni polobli pa v
levo.
- Coriolisova sila je zelo pomembna za razumevanjesplone
cirkulacije atmosfere (potek morskih tokov).
-
Plimovanje- Zaradi rotacije zajame plimovanje zaporedoma vse
kraje na Zemlji.- Dnevni ritem plime in oseke uravnava ivljenjski
ritem tevilnih organizmov
v plimskem pasu.- V predelih sveta z veliko amplitudo plimovanja
vpliva na dnevni ritem
gospodarskih dejavnosti loveka (pristaniki as, plimske
elektrarne).
Sploenost Zemlje- Zaradi vrtenja okoli svoje osi je Zemlja v
polarnih predelih sploena in v
ekvatorialnih izboena (oblika rotacijskega elipsoida).
Organizmi plimskega pasu so prilagojeni obasno izsuenemu oz.
slanemu okolju
-
2.6 REVOLUCIJA ZEMLJEGibanje Zemlje okrog Sonca- Obseg
eliptinega tira: 939.200.000 km- Velika os (apsidnica): 299.000.000
km- Mala os: 298.958.000 km- Linearna ekscentrinost: 2.504.000
km
(razdalja med srediem elipse in Soncem)- Perihelij (prisonje):
147.000.000 km- Afelij (odsonje): 152.000.000 km- Smer gibanja:
nasprotna smer urinih kazalcev- Hitrost v periheliju: 30,3 km/s-
Hitrost v afeliju: 29,3 km/s- Obhodni as: 365,25 dni (1 leto;
prestopno leto)- Kardinalne toke:
spomladanski ekvinokcij (sp. enakonoje): 20./21.3.poletni
solsticij (pol. obrat, astronomski kres): 21.6.jesenski ekvinokcij
(jes. enakonoje): 23.9.zimski solsticij (zim. obrat, astronomski
boi): 21.12.
- Solsticijska rta: povezuje oba solsticija- Ekvinokcijska rta:
povezuje oba ekvinokcija- Kot med apsidnico in solsticijsko rto:
110
Eliptini tir Zemlje okoli Sonca
Smer rotacije in revolucije
-
Nagnjenost Zemljine osi- Naklon Zemljine osi od pola ravnine
kroenja Zemlje okoli Sonca: 23,50- Naklon Zemljine osi proti
ravnini kroenja Zemlje okoli Sonca: 66,50- Naklon ekvatorske
ravnine Zemlje proti ravnini kroenja okoli Sonca: 23,50- Zemljina
rotacijska os ohranja enak naklon in v asu kroenja Zemlje okoli
Sonca isto smer spreminja se smer vpada Sonevih arkov (toplotni
letni asi v srednjih in vijih G).
Nagnjenost Zemljine rotacijske osi
Ohranjanje smeri in nagnjenosti osi pri revoluciji
-
Dokazi za revolucijo Zemlje- Letna paralaksa zvezde
Pri celoletnem opazovanju zvezd opazimo, da njihova projekcija
opie na ozadju zvezdneganeba pot v obliki elipse.
- Navidezno retrogradno gibanje zunanjih planetovKo Zemlja
dohiteva planet z daljo obhodno dobo okoli Sonca, je videti
projekcija njegovega gibanja kot gibanje v nasprotni smeri.
-
Posledice revolucije Zemlje in nagnjenosti njene osiToplotni
letni asi v srednjih in vijih geografskih irinah- Letni asi so
posledica nagnjenosti posamezne poloble med revolucijo
Zemlje k Soncu (poletje) oziroma od Sonca (zima).- Zaradi tega
se spreminjata viina Sonca nad ravnino horizonta (amplituda
470) in vpadni kot sonnih arkov: visoko Sonce, strmi vpad sonnih
arkov poletje nizko Sonce, poloni vpad sonnih arkov zima
Razmere glede osvetljenosti ob enakonoju (zgoraj) in obratih
(spodaj)
-
- Astronomski letni asias od prehoda Zemlje od ene do druge
kardinalne toke:
Astronomski letni asi severne poloble*: Pomlad (20./21.3.
21.6.)Poletje (21.6. -23.9.)Jesen (23.9. 21.12.)Zima (21.12.
21.3.)
Zaradi razline oddaljenosti Zemlje od Sonca med revolucijo in
razlinih revolucijskih hitrosti sta severno poletje in pomlad za
okoli teden dni dalji od jeseni in zime (pomlad 93-94 dni, poletje
92-93 dni, jesen in zima 89 dni).
- Klimatski (meteoroloki) letni asitiri znailna vsakoletna
vremenska obdobja sestavljena iz treh zaporednih
koledarskih mesecev:Klimatski letni asi severne poloble*: Pomlad
(1.3. 31.5.)
Poletje (1.6. 31.8.)Jesen (1.9. 30.11.)Zima (1.12. 28. /
29.2.)
- Tropski letni asi: Suha in deevna doba- Arktika, Antarktika:
Dolgotrajna zima- Subpolarna obmoja: Dolga zima, kratko poletje,
neizrazita pomlad in jesen_____________
* Zaporedje letnih asov na juni polobli je obratno kot na
severni polobli