-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
1
DEDNO PRAVO
Zapiski s predavanj, dopolnjeni s knjigo Dedno pravo (3.
Izdaja, Zupani in nidari Skubic), olsko leto 2010/2011
1. TEMELJNI VIRI IN TEMELJNI POJMI
1.1. OSNOVNI POJMI Dedno pravo ureja razmerja iz
zasebnolastninske pravne sfere, ki se tiejo dedovanja (to je
prehod
premoenja umrle osebe na druge osebe) dedovanje je pravno
nasledstvo pravnega razmerja
umrlega. S smrtjo loveka preneha civilno in pravno ivljenje
(zato je potrebno likvidirati in urediti
pravna razmerja, ki jih je ta oseba ustvarila). Praviloma NE
MOREMO dedovati osebnih pravic in
dolnosti.
Premoenje osebe po smrti razpade na posamezne dele (pravice in
obveznosti), ki kot CELOTA
preidejo na druge osebe. Ne preidejo pa zato tudi vse SESTAVINE
premoenja ne more se dedovati
pravice in obveznosti, ki so e za asa ivljenja strogo osebne.
PREMOENJE kot predmet dedovanja,
je vezano na monost prehoda na drugo osebo.
PRAVNA NARAVA DEDOVANJA prehod premoenja / zapuine na pravne
naslednike OZ.
reevanje problematike pravnega nasledstva ali pravna ureditev
neke socialne situacije, ki s smrtjo
posameznika neogibno nastopi (teorija o DRUBENI FUNKCIJI dednega
prava). Pomembna je tudi
SOCIALNA FUNKCIJA zagotavljanje materialnih osnov, eksistence
zapustnikove druine,...
1. ZAPUSTNIK
Ali OPOROITELJ. To je oseba, ki je ob asu svoje smrti imela neko
premoenje in je to premoenje v
trenutku njegove smrti prelo na druge osebe. Te druge osebe so
lahko dedii ali volilojemniki.
e je zapustnik razpolagal s svojim premoenjem z oporoko, ga
imenujemo OPOROITELJ. Da je
nekdo lahko zapustnik mora imeti premoenje to je bistveni pogoj.
Da je nekdo lahko oporoitelj pa
mora poleg premoenja imeti tudi t.i. OPORONO SPOSOBNOST to je
sposobnost, da lahko
veljavno napravi, spremeni, preklie oporoko (pridobimo jo, ko
smo stari 15 let, e smo hkrati tudi
razsodni).
Zapustnik je lahko samo FIZINA OSEBA. Pravna oseba NI zapustnik,
je ne imenujemo za zapustnika,
ker ta oseba ne umre ampak preneha na razline naine.
2. ZAPUINA
Ali DEDIINA. Je celota zapustnikovih premoenjskih (naeloma)
pravic in obveznosti1, ki jih je imel
po smrti in ki po predpisih (pravilih) dednega prava lahko
preidejo iz zapustnika na njegove dedie ali
1 Razlika z definicijo po dednem pravu in po civilnem pravu
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
2
volilojemnike. To nam pove, da ne preidejo dejansko vse pravice
na naslednike, ampak so izvzete
tiste pravice, ki jih zakon o dedovanju kot take ne doloa.
V zapuino sodi samo tisto premoenje, ki je pripadalo zapustniku
ob njegovi smrti. e je bil le-ta
ob smrti v zakonski zvezi ali ZZS oz sta s preivelim zakoncem,
partnerjem ustvarila skupno
premoenje, pripada zapustniku samo DELE NA SKUPNEM PREMOENJU, ki
nanj odpade pri delitvi
tega premoenja. Za doloitev veljajo predpisi DRU.P in SP.
Je predmet dedovanja. Ko pride enkrat do dedovanja, ta zapuina
za dedie postane DEDIINA.
3. DEDI / SODEDII
Je oseba, na katero preide zapuina. Na dedia preide zapuina KOT
CELOTA ali pa kot ALIKVOTNI
DEL zapuine (da dedi dobi npr. 1/2 , ,...). Kadar govorimo o
dedovanju razlinih alikvotnih
deleev, govorimo o sodediih, pri emer gre torej vsakemu od
dediev nek del premoenja.
Dedi je lahko vsaka FIZINA OSEBA. FIZINE osebe so lahko dedii po
ZAKONU in OPOROKI, PRAVNE
osebe pa so lahko dedii SAMO po OPOROKI.
4. VOLILOJEMNIK
Nanj NE preide zapuina, kot celota ali kot njen alikvotni del
(ki pomeni npr. 1/3 vseh pravic in
obveznosti) ampak preide nanj zgolj DOLOENA PRAVICA, ki mu jo
zapustnik izrecno nameni v
oporoki (in ne premoenje). On NI dedi.
Zapustnik lahko osebi nameni doloeno korist iz zapuine (npr.
premoenjsko pravico) in pri tem
lahko tej osebi naloi tudi kakno dolnost, spolnitev kakne
obveznosti. V tem primeru govorimo o
NALOGU (MODUSU). Oporoitelj pa lahko razpolaga s svojim
premoenjem tudi v nek dopusten
namen. Lahko npr. ustanovi samostojno ali nesamostojno ustanovo
pove, naj se iz njegovega
premoenja ustanovi samostojna ustanova (pravna oseba) ali
nesamostojna ustanova (ki zasledujejo
nek pravno dopusten cilj).
1.1.1. DEDOVANJE
Loujemo torej dedovanje v IREM SMISLU (sem uvramo tako dedie kot
volilojemnike) in
dedovanje v OJEM ALI PRAVNOTEHNINEM SMISLU (pomeni dedovanje,
kot VESOLJNO ali
UNIVERZALNO NASLEDSTVO, dedovanje per universitatem - dedovanje
vseh pravic in obveznosti
po zapustniku). Volilojemnik NI zapustnikov univerzalni
naslednik je pa njegov singularni/posamini
naslednik.
1.1.1.1. DEDOVANJE V OJEM (PRAVNOTEHNINEM) POMENU
VESOLJNO / UNIVERZALNO NASLEDSTVO
1. Zapuina (premoenje zapustnika) preide na dedie na podlagi
enega samega akta (uno actu), ki
pa je ZAPUSTNIKOVA SMRT. Pomembno je, da preidejo VSE pravice in
obveznosti v tem trenutku
iz zapustnika na dedie HKRATI in SOASNO. Te pravice in
obveznosti na dedie preidejo BREZ
kakrnih koli PRENOSNIH AKTOV za prehod ni potrebno opraviti
nikakrne izroitve stvari,
cesije, prevzema dolga (ti razlini pridobitni naini, ki
obstajajo za pridobitev doloenih pravic, tu
niso uporabni).
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
3
2. Vse pravice in obveznosti na dedie preidejo NEPOSREDNO od
zapustnika (on je njihov
neposredni pravni prednik)!!!
3. Dedii odgovarjajo za zapustnikove DOLGOVE (e na podlagi
samega zakona velja, da so dedii
odgovorni za zapustnikove dolgove).
1.1.1.2. DEDOVANJE V IREM POMENU
Vkljuuje tude prehod POSAMINIH PRAVIC in OBVEZNOSTI na osebe, ki
niso dedii (to bodo
najvekrat volilojemniki). Tukaj govorimo o POSAMINEM /
SINGULARNEM NASLEDSTVU (deduje se
samo posamina pravica). V tem primeru oseba pridobi zgolj
posamino pravico, ki mu je VOLJENA
ampak v trenutku zapustnikove smrti ne pridobi neposredno te
pravice (ni neposrednega prehoda)
ampak pridobi zgolj OBLIGACIJSKO PRAVICO (terjatev) terjati
izpolnitev tega volila od DEDIA.
Volilojemnik (upravienec) po samem zakonu NE odgovarja za
zapustnikove dolgove!!! Za
zapustnikove dolgove bo odgovarjal samo, e to zapustnik izrecno
doloa v oporoki, pa e to velja
samo do VIINE prejetega volila.
1.1.2. DEDNA PRAVICA
Dedi dobi z dedovanjem (kot zapustnikov univerzalni naslednik)
doloena upravienja glede
zapuine. In ta upravienja kot celota predstavljajo dedno
pravico.
Sestavljena je iz vrste UPRAVIENJ glede zapuine:
Dedi ima pravico, da od vsakogar zahteva, da ga prizna kot
dedia
e dobi lastninsko pravico dobi tudi posest nad stvarjo in lahko
zahteva od drugih da to
priznajo
Lahko postane imetnik drugih pravic in obveznosti
Na podlagi teh upravienj lahko od vsakega (ki bi mu morda elel
odtegniti te pravice)
zahteva, da mu te pravice vrne
Dedna pravica je torej ABSOLUTNA PRAVICA (uinkuje zoper
vsakogar, deluje ERGA OMNES). Hkrati
je klasina premoenjska pravica, od drugih premoenjskih pravic se
razlikuje zato, ker jo pridobimo
samo ob izpolnjevanju doloenih pogojev. Gre samo dediu (drugi
dednopravni upravienci nimajo te
pravice, npr. volilojemniki).
Dedna pravica gre vedno, pripada vedno SAMO DEDIU. Volilojemnik
NIMA dedne pravice! Dedno
pravo dedno pravico praviloma pripie zapustnikovim sorodnikom,
zakoncem,... (torej osebam, ki so
z zapustnikom tesno povezane).
1.1.3. UMESTITEV DEDNEGA PRAVA V CIVILNO PRAVO
Pravica do dedovanja je v SLO zagotovljena e z URS (zagotovljena
je poleg pravice do zasebne
lastnine). Posameznik se lahko svobodno odloi, na katero osebo
ali osebe bo prelo njegovo
premoenje ob smrti. Ta svoboda testiranja je sestavni del
zasebne avtonomije. Prav zato ZD odreka
veljavnost tistim pogodbam, s katerimi se zapustnik vee glede
razpolaganja s premoenjem, ki ga bo
imel ob smrti.
Nekateri teoretiki so mnenja, da je potrebno dedno pravo
obravnavati kot posebno vejo prava (kot
druinsko pravo). Naelo dedovanja v druini je v doloenem
nasprotju z naelom svobode testiranja
oporono dedovanje nima prednosti samo, e je potrebno v skladu z
ustavnim naelom o varstvu
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
4
otrok in druine upotevati nujne dedie in to je en od razlogov,
zakaj ne moremo dvomiti v to, ali je
dedno pravo res avtonomna veja ali ne oitno je, da gre za DEL
CIVILNEGA PRAVA.
1.2. TEMELJNA NAELA Dedno pravo izhaja iz 3h nael: SVOBODA
OPORONEGA RAZPOLAGANJA, DEDOVANJE V DRUINI,
VESOLJNO NASLEDSTVO (univerzalna sukcesija).
NAELO ZASEBNEGA DEDOVANJA se omenja tudi v tuji literaturi.
Premoenje osebe preide na
zasebnika, drava pri dedovanju naeloma NI udeleena. Preide
premoenje na osebo, ki jo je
zapustnik doloil z oporoko ali svojcem na podlagi zakona. Dravi
pa pripade zapuina samo
izjemoma, kadar ni nobene osebe, ki bi dedovala na podlagi
oporoke ali zakona. Drava je vseeno
udeleena na zapustnikovem premoenju, kot DAVNI UPNIK pobira se
davek na dediino,
oproeni so ga samo zapustnikovi potomci (oz. posvojenci in
njihovi potomci), zakonec, ZZS partner.
Je pa drava lahko DEDI na podlagi oporoke. Pravna ureditev, ki
bi doloila, da lahko zapustnikovo
premoenje preide tudi naelo na dravo (in ne izjemoma) bi pravico
do dedovanja odpravila ker bi
se poseglo v zasebno lastnino, saj bi se zapustnik zasegu
zapuine lahko izognil samo tako, da bi
svoje premoenje e INTER VIVOS prenesel na zasebnike.
Upravienec postane pravni naslednik zapustnika IPSO IURE v
trenutku zapustnikove smrti (ne da bi
bilo potrebno kakrnokoli njegovo ravnanje), ni pa predmeta
dedovanja tudi dolan obdrati lahko
se pravnemu nasledstvu odpove, kar uinkuje za nazaj (EX
TUNC).
1.2.1. SVOBODA OPORONEGA RAZPOLAGANJA (SVOBODA TESTIRANJA)
Pomeni, da lahko zapustnik z oporoko odloa o usodi svojega
premoenja za primer smrti, ne da bi
upoteval zakoniti red. Dedovanje na podlagi zapustnikove volje
ima PREDNOST pred zakonitim
dedovanjem, ker temelji na osebnih eljah in predstavah.
Zapustnika lahko premoenje zapusti
poljubni osebi, lahko razpolaga s celoto ali samo z delom
premoenja in ni prisiljen enako obravnavati
svojih potomcev.
Neveljavne pa so pogodbe, s katerimi se zapustnik vee glede
razpolaganja s premoenjem, ki ga bo
imel ob smrti. Oporoka je nedopustna, e je njena vsebina v
neskladju z ustavo, prisilnimi predpisi ali
moralnimi naeli. Po OZ gre celo za tejo stopnjo neveljavnosti
(NINOST), kar pa ne velja za kritev
vseh prisilnih pozitivnih predpisov.
Oporoka mora biti tudi napravljena v eni od oblik, ki jih doloa
zakon in ob pogojih, ki jih doloa
zakon. e zapustnik razpolaga tudi z delom zapuine, ki bi ga kot
nujni dedii lahko zahtevali zakoniti
dedii, se tako razpolaganje razveljavi nujni dele je najmoneja
omejitev svobode testiranja.
DRUGE OMEJITVE AVTONOMIJE:
Prepoved fideikomisarine substitucije
Neveljavnost skupne (simultane) oporoke
Zahteva, naj se oporoka v dvomu razlaga v korist zakonitega
dedia
Zapustniku ne gre pravica, da svojcu iz kroga nujnih dediev iz
utemeljenih razlogov odvzame
ali omeji nujni dele
Kogentnost dolob o razlogih dedne nevrednosti
1.2.2. NAELO DEDOVANJA V DRUINI
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
5
Zapustnikovo premoenje preide ob njegovi smrti na osebe, ki so z
njim v doloenem druinskem
razmerju, e zapustnik ni s svojim premoenjem z oporoko drugae
razpolagal. S sorodniki so
izenaene osebe, ki jih z zapustnikom vee posvojitev. Upravien je
tudi zakonec, ZZS partner, RIPS
partner pa je v dedovanju omejen. Osebe blinjega dednega reda
izkljuujejo od dedovanja osebe iz
oddaljenega dednega reda.
To naelo se kae tudi v institutu nujnega delea blinjim
zapustnikovim svojcem se z njim
zagotavlja del zapuine, e jih je zapustnik pri neodplanih
naklonitvah prezrl.
Dedii prvega dednega reda so oproeni davka na dediino, z
oddaljenostjo sorodstva ali e
sorodstva sploh ni pa se davne stopnje poveujejo.
To naelo je v doloenem nasprotju z naelom svobode testiranja, ki
omogoa zapustniku, da odstopi
od zakonitega dednega reda. Ta svoboda ima prednost pred
zakonitim dedovanjem. Koristi najblijih
zapustnikovih svojcev pa so varovane z nujnim deleem. Zakonska
ureditev nujnega delea je e
dodaten razlog za upravienje zapustnika, da blinje svojce
izkljui od dedovanja.
1.3. VIRI DEDNEGA PRAVA
1.3.1. USTAVA
Zagotavlja pravico do dedovanja, naine in pogoje dedovanja pa
ureja zakon.
1.3.2. ZAKONSKI PREDPISI
1) ZAKON O DEDOVANJU (ZD)
Vsebuje materialnopravne dolobe o dedovanju, kot tudi dolobe o
zapuinskem
postopku
2) ZAKON O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU (ZMZPP)
Reuje (med drugim) tudi dednopravne kolizije
3) ZAKON O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV (ZDKG)
Za zaitene kmetije doloa posebno pravno ureditev dedovanja
Da se preprei nadaljnjo drobitev srednjih kmetij ob dedovanju in
se tako ohrani in krepi
njihova gospodarska, socialna in ekoloka funkcija
4) ZAKON O DENACIONALIZACIJI (ZDen)
Posebne dolobe o dedovanju denacionaliziranega premoenja, ki je
bilo prej
podravljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o
zaplembah ter z drugimi
predpisi in na druge naine, ki so nateti v zakonu
Materialne in procesualne dednopravne dolobe
5) ZAKON O REGISTRACIJI ISTOSPOLNE PARTNERSKE SKUPNOSTI
(ZRIPS)
Je neposredni vir le v delu, ki se nanaa na dedovanje RIPS
partnerjev
Pri dedovanju NISO izenaeni z zakonci ali ZZS partnerji
6) ZAKON O NOTARIATU (ZN)
V okviru javnih pooblastil notar izaja tudi doloena dejanja v
povezavi z zapuinskim
postopkom oz. opravlja po nalogu zapuinskega sodia tudi druga
opravila
1.3.3. DOPOLNILNI VIRI
1) ZAKON O PLAILU ODKODNINE RTVAM VOJNEGA IN POVOJNEGA NASILJA
(ZSPOZ)
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
6
Nain zagotavljanja sredstev za plailo odkodnine rtvam vojnega in
povojnega nasilja za
negmotno kodo
2) ZAKON O PONOVNI VZPOSTAVITVI AGRARNIH SKUPNOSTI TER VRNITVI
NJIHOVEGA
PREMOENJA IN PRAVIC (ZPVAS)
Ureja ponovno vzpostavitev in organiziranje agrarnih skupnosti
ter vraanje premoenja
in pravic, ki so jim bile odvzete
3) STVARNOPRAVNI ZAKONIK (SPZ)
Doloa trenutek pridobitve posesti dedia na zapustnikovih
stvareh
4) ZAKON O GOSPODARSKIH DRUBAH
Doloa nekaj temeljnih dolob o dednopravnih posledicah smrti
samostojnega
podjetnika posameznika in drubenika v osebni ali kapitalski
gospodarski drubi
5) OBLIGACIJSKI ZAKONIK (OZ)
Vsebuje pravila glede zaetka, veljavnosti, izvrevanja in
prenehanja pravnoposlovnih
razmerij in ta pravila so, razen v primerih, ko zakon doloa
drugae, uporabljiva tudi v
dednem pravi (oz. pri pravnoposlovnih razmerjih dednega
prava)
POSTOPKOVNI (PROCESNI ZAKONI)
ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU (ZPP)
ZAKON O NEPRAVDNEM POSTOPKU (ZNP)
ZAKON O IZVRBI IN ZAVAROVANJU (ZIZ)
DAVNI ZAKONI
ZAKON O DAVKU NA DEDIINE IN DARILA (ZDDD)
ZAKON O DAVNEM POSTOPKU (ZDavP-2)
ZAKON O DOHODNINI (ZDoh 2)
ZAKON O DAVKIH OBANOV (ZDO)
1.4. PREDMET DEDOVANJA Doloen je v 2. LENU ZD. Pomanjkljivosti
definicije:
1) Pravi, da se dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo
posamezniku, ampak ni nujno da se lahko
dedujejo prav vse pravice, ki pripadajo posamezniku (zlasti so
tu miljene osebnostne
pravice).
2) Drugi problem definicije je, da se dedujejo tudi OBVEZNOSTI
(pasiva) in ne samo pravice
(aktiva), kot to doloa ta len.
3) Problem je tudi v doloilu, da se dedujejo STVARI, kar pa ni
prav, ker pridobivamo pravice in
ne stvari prenaajo se vedno in povsod pravice in obveznosti,
nikoli pa ne stvari (stvari so
lahko samo predmet pravic in obveznosti)!!!
Ustava in zakoni ne natevajo podrobno, kaj je lahko predmet
dedovanja in kaj ne, zato naeloma
velja, da vse na emur lahko dobimo pravico ali obveznost je
predmet dedovanja. IZJEMA so stvari,
na katerih imamo reim JAVNEGA dobrega (javna lastnina) ta reim
je na doloenih stvareh
vzpostavljen zato, ker obstajajo doloene stvari, ki koristijo
vsem na taki stvari, lahko zasebnik
pridobi pravico do UPORABE in ne more dobiti te stvari v last
ali to stvar priposestvovati.
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
7
Ne moremo dedovati OSEBNE SLUNOSTI (kot edine stvarne pravice,
ki je ne moremo dedovati).
Dedujejo se lahko tudi pravice iz pravnoposlovnih razmerij in iz
neposlovnih razmerij, npr. pravica do
povraila kode,... pri vseh pa velja, da se na dedie prenaajo e
niso STROGO osebne pravice, e
niso strogo vezane na osebo upravienca, zavezanca. Izjemoma
lahko dedujemo tudi pravico do
povraila nepremoenjske kode, ki je nastala zapustniku, vendar
velja, da se ta lahko deduje samo
takrat ko je bila zapustniku bodisi pravnomono dosojena ali pa
je bila zapustniku priznana v pisni
pogodbi. Deduje se lahko avtorsko pravico dedujeta se oba
aspekta, avtorska MATERIALNA in
avtorska MORALNA pravica. Dedujejo se tudi pravice INDUSTRIJSKE
LASTNINE, obema skupaj
pravimo pravice intelektualne lastnine. Deduje se tudi sama
DEDNA PRAVICA (oz. pravica odpovedati
se dediini).
NE MOREMO dedovati pravice iz druinskega prava, osebnostne
pravice, pravice iz socialne varnosti,
dolnosti zakonitega preivljanja, pravic iz pokojninskega /
invalidskega / zdravstvenega
zavarovanja... Prav tako, se ne morejo dedovati nekatera
obligacijska razmerja (ne na aktivni, ne na
pasivni strani) mandat, podjetnika pogodba, drubena pogodba,
posodbena pogodba.
1.4.1. ZMANJANJE ZAPUINE ZARADI IZLOITEV IZ ZAPUSTNIKOVEGA
PREMOENJA
Dedovati ne moremo tudi 3h posebnih kategorij premoenja, ki jih
izloamo bodisi iz zapustnikovega
premoenja ali jih izloamo iz zapuine (v vsakem primeru jih
izloimo preden pride do dedovanja):
1) IZLOITEV NA ZAHTEVO ZAPUSTNIKOVIH POTOMCEV
o Opravi se iz ZAPUSTNIKOVEGA PREMOENJA
o Izloitev premoenjske mase iz zapustnikovega premoenja in sicer
lahko to izloitev
zahtevajo:
ZAPUSTNIKOVI POTOMCI in njihovi potomci
Posvojenci in njihovi potomci
o Zahtevajo lahko takrat, E so z zapustnikom skupaj iveli in
skupaj z njim tudi
pridobivali premoenje, ga uporabljali, upravljali z njim,
zapustniku pomagali pri
vzdrevanju premoenja,...
o Dokler se to premoenje NE izloi, ne moremo govoriti o
zapuini
Ker je zapuina premoenje, ki pripada zapustniku v asu smrti in
torej morajo
to biti pravice, ki pripadajo res samo zapustniku, in e do
izloitve ne pride je v
tem premoenju tudi del premoenja, ki pripada potomcem,...
o To premoenje, ki se izloi iz zapustnikovega premoenja (in ne
zapuine!!!!), pripada
potomcem, ker so vlagali v to stvar, ki pa formalno pripada
zapustniku
Izloen del ustreza prispevku navedenih oseb k poveanju ali
ohranitvi
zapustnikovega premoenja
Ta monost je dana, da ne bi plodov in rezultatov dela in
prispevanja oseb
(doloenih v zakonu) pridobili z dedovanjem tisti dedii, ki niso
delali ali
prispevali
Premoenje, ki se tukaj izloi je DEJANSKO njihovo premoenje
(eprav je
formalno pripadalo zapustniku)
o Izloijo lahko tisti del, ki je dejansko pomenil PRISPEVEK k
delu zapustnikovega
premoenja
Ta del ne spada v zapuino in zato se NE vraunava v njegov dedni
dele!!
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
8
Stari zakon do novele l. 2001 je napano uporabljal torej izraz
da se ta del izloa
iz zapuine, sedaj je popravljeno in pravi, da se izloa iz
zapustnikovega
premoenja
o Pravna narava tega zahtevka ne more biti v celoti dednopravna
(ker ne govorimo e o
dedovanju ko se to izloi, govori se tudi o prispevku potomcev
zato potomec ne rabi
izpolnjevati pogojev dedovanja, ker samo zahteva nazaj svoje
premoenje lahko je tudi
dedno nevreden), ta prispevek je tudi stvarnopravni zahtevek
(zahtevek, ki bi ga imel
lahko naslednik e za asa ivljenja zapustnika) ampak je zapisan v
Zakonu o dedovanju in
zato pripada SAMO potomcem in njihovim potomcem (dedno pravo je
predvidelo torej
posebno reitev zaradi primerov, ki so v praksi zelo pogosti)
Je torej SUI GENERIS zahtevek!!!!!!!2 Ima znailnosti
civilnopravnega zahtevka
ampak ga ureja Zakon o dedovanju
Ker tukaj ne gre za dedovanje, upravienec ne rabi izpolnjevati
pogojev, ki se
zahtevajo za dedia ali volilojemnika in tudi ni potrebno, da je
dedno sposoben
Lahko izloitev zahteva tudi nepopolni posvojenec in njegovi
potomci ter osebe,
katerih dedna pravica je bila ob posvojitvi omejena ali
izkljuena (to je ponovno
mono zato, ker ne gre za dedovanje)
o e potomec ni postavil izloitvenega zahtevka v zapuinskem
postopku, lahko zahteva
izloitev tudi kasneje v pravdi, eprav je sodeloval v zapuinskem
postopku, kajti
zahteva na izloitev NI dednopravne narave in zanjo ne more
veljati doloba 220. LENA
ZD o vezanosti strank, ki so sodelovale v zapuinskem postopku,
na pravnomonost
sklepa o dedovanju
o Zakonec izloitve ne more zahtevati, ker ob prenehanju zakonske
zveze (v tem primeru
na podlagi smrti drugega zakonca) in se ob prenehanju skupno
premoenje zakoncev
razdeli
2) IZLOITEV GOSPODINJSKIH PREDMETOV
o Gre za izloitev iz ZAPUINE (33. LEN ZD), saj upravienci te
predmete dedujejo
(dedovanje v netehninem smislu)
o Lahko se izloijo samo gospodinjski predmeti nizkih
vrednosti
Pohitvo, bela tehnika, hina oprema nizke vrednosti
Vse, kar olajuje vsakodnevno ivljenje oseb, ki so z zapustnikom
ivele v asu
njegove smrti
o Oseba, ki bo to izloitev zahtevala, bo morala dokazati, da je
z zapustnikom ivela v
gospodinjstvu, saj je namen izloitve ta, da lahko preivela
oseba, nadaljuje bivanje v
tem gospodinjstvu
o UPRAVIENCI
Preiveli zakonec, ki je skupaj z njim ivel v istem
gospodinjstvu
Potomci in posvojenci (ter njihovi potomci), ki so skupaj z njim
iveli v istem
gospodinjstvu
o Razlaga pravnega standarda skupnega (istega) gospodinjstva med
zapustnikom in
njegovim druinskim lanom pomeni uveljavljanje objektivnih
elementov in subjektivnih
elementov povezanosti druinskih lanov
2 Pazi na izpitu!!!
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
9
Ratio (razlog) predpisa je, da se omogoi osebam, ki so ivele z
zapustnikom, da
obdrijo predmete, ki so jih doslej rabile za zadovoljevanje
vsakdanjih potreb
Zato je potrebno teti, da je do teh predmetov upravien tudi ZZS
PARTNER (za
upravienca ga doloimo de lege ferenda)
o Tukaj priznavamo, da so ti predmeti dejansko tvorili zapuino
po zapustniku, da so del
njegovega premoenja, ampak ker so del skupnega gospodinjstva se
lahko izloijo
Govorimo o ZAKONITEM VOLILU!!!!!!!
Zakon doloi posebno pravico, to pravico voli doloenim osebam
(osebe
morajo izpolnjevati pogoje za volilojemnike)
To volilo se od splonega volila razlikuje
o Dejansko v tem primeru govorimo o t.i. PRELEGATU (volilo
dobijo upravienci POLEG svojega dednega delea) in govorimo o
VINDIKACIJSKEM LEGATU/VOLILU in ne o damnacijskem
legatu/volilu (slednje je sicer splono sprejeto volilo, ki ga
doloi
zapustnik)
o Damnacijsko volilo (pridobimo zgolj obligacijsko terjatev)
o Vindikacijsko volilo (volilo pripade kot pravica v
TRENUTKU
zapustnikove smrti v tem trenutku pridobimo lastninsko
pravico na stvareh, ki so del gospodinjskih stvari)
o Pri izraunavanju nujnega delea se izloeni predmeti
gospodinjstva Ne upotevajo
3) IZLOITEV PREMOENJA, KI GA JE ZAPUSTNIK PRIDOBIL NA PODLAGI
PRIDOBIVANJA SOCIALNE
POMOI S STRANI OBINE ALI DRAVE
o Teh kategorij premoenja NE dedujemo, se izloijo preden pride
do dedovanja
Izloajo se iz ZAPUSTNIKOVEGA PREMOENJA in ne iz zapuine
Novela 2001 je prinesla nov 128. LEN ZD (prejnji len je bil
razveljavljen zaradi
spornosti iz ustavnopravnega vidika)
Predpisuje, da v primeru, da je posameznik za ivljenja prejemal
pomo
drave, obine (prejemal kakrnekoli socialne transferje), naeloma
ne
bo prilo do dedovanja tistega dela njegovega premoenja, ki
ustreza
vrednosti te prejete pomoi
o To se izvede tako, da tisti del premoenja zapustnika, ki
ustreza viini pridobljenega
premoenja (v skladu s predpisi socialnega varstva), ki ga je
zapustnik pridobil od drave,
obine, se iz zapustnikovega premoenja izloi zapustnikovo
premoenje, ki ustreza
vrednosti prejete pomoi NI predmet dedovanja, NE preide ob
njegov smrti na dedie
ampak postane PREMOENJE BREZ SUBJEKTA (podobno leei zapuini),
poloaj traja
dokler ne postane lastnina drave ali obine (prehod v lastnino
drave, obine uinkuje za
nazaj, EX TUNC se teje za dravno, obinsko od trenutka
zapustnikove smrti)
Kar pomeni, da na tem premoenju PRIDOBI LASTNINSKO PRAVICO DRAVA
(ali
obina) postane dravna lastnina oz. lastnina obine
ele ko se to izloi lahko govorimo o zapuini, ki jo lahko dedii
dedujejo
o Premoenje, ki ga je zapustnik zapustil je bilo njegovo samo
formalno, dejansko paje
pripadalo dajalcu pomoi
Premoenje v vrednosti prejete pomoi NI predmet dedovanja, zato
zapustnik z
njim ne more razpolagati z oporoko, e pa je razpolagal je tako
oporono doloilo
neveljavno
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
10
Pri prehodu premoenja v dravno lastnino (lastnino obine) NE gre
za
dedovanje, le-ta Ni dedi in Ne odgovarja za zapustnikove dolgove
(ni ne dedi,
ne volilojemnik)
o Namen instituta NI kaznovanje dediev (kar vidimo tudi v tem,
da je izkljuitev od
dedovanja veljavna za vse dedie in ne samo za tiste, ki so bili
po zakonu zapustnika
dolni preivljati
o SOCIALNA ALI DRUGA POMO DRUBENE SKUPNOSTI
Za pomo se teje vse, kar je zapustnik zaradi slabega
premoenjskega stanja
prejel na podlagi zakona ali splonega akta obine v denarju ali v
obliki oprostitve
plaila (raznovrstne oblike pomoi s katerimi se je odpravljalo
navidezno stanje
socialne ogroenosti zapustnika)
Vedno gre za pomo, ki se jo da izraziti v denarju (ni pa nujno,
da jo je zapustnik
tudi pridobil v denarju)
Ne moremo sem teti dajatev, do katerih je bil zapustnik upravien
iz naslova
minulega dela (pokojnina) ali zaradi posebnih zaslug (nagrade
ali darila)
o Lahko se zgodi, da zapustnikovi dedii reejo to kar je
zapustnik pridobil od drave kot
neke socialne dajatve, bomo mi povrnili
ZAVEZA DEDIEV po povrnitvi (zaveejo se, da bodo dajalcu pomoi
povrnili
vrednost dane pomoi)
e se dedii to odloijo, drava ne more ukrepati nasproti
e se dedii to odloijo se to uredi v sklepu o dedovanju in dedii
dedujejo
V tem primeru ima drava zakonito zastavno pravico na tem
premoenju
(predpisuje jo ZD), zakon jo predpisuje do popolnega poplaila
teh obveznosti s
strani dediev
Dajalec pomoi ima obligacijski zahtevek proti dediem, ki je
zavarovan z
zakonito zastavno pravico na zapuinskih stvareh
o e zapustnik za seboj zapua dedie, ki so bodisi njegov zakonec,
zunajzakonski partner,
istospolni partner (iz registrirane istospolne partnerske
skupnosti!!!) ali otroke in je tak
dedi tudi socialno ogroen (tudi sam potreben socialne pomoi,
transferjev) drava
ima monost, da se povrnitvi te pomoi ki jo je dala zapustniku,
ODPOVE!!
Do dedovanja bo prilo tudi v tem primeru (in ne samo v primeru,
ko se dedii
zaveejo k povrailu)
o Ko je zapuina tako majhna, da bi e njen prevzem s strani drave
pomenil veje stroke,
kot je vrednost te zapuine v tem primeru pride tudi do dedovanja
in drava ne posee
po takem premoenju
1.4.2. DRUGE ZNAILNOSTI PRAVNE UREDITVE DEDOVANJA
1.4.2.1. ENAKOPRAVNOST V DEDNEM PRAVU
Dravljani so pri dedovanju enakopravni. Otroci so enakopravni NE
glede na to ali so rojeni v ZZ ali
zunaj nje dedujejo po starih in njihovih sorodnikih. Razmerja
oseb, ki so povezana s popolno
posvojitvijo so enaka kot med pravimi sorodniki (saj s
posvojitvijo nastanejo enaka razmerja kot med
sorodniki). Kot enakopravnost je miljena tudi enakopravnost
mokih in ensk pri dedovanju ter
enakopravnost med zakonci in ZZS partnerji.
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
11
Tujci so izenaeni z naimi dravljani samo ob POGOJU RECIPROCITETE
(e imajo v dravi, katere
dravljan je tujec, nai dravljani enake pravice pri dedovanju kot
njeni dravljani).
1.4.2.2. DEDOVANJE NA PODLAGI OPOROKE IN NA PODLAGI ZAKONA
ZD pozna 2 pravna naslova, in sicer ZAKON (zakonito dedovanje)
in OPOROKO (oporono
dedovanje). Oporono dedovanje ima PREDNOST pred zakonitim
dedovanjem. Dedne pogodbe nae
pravo NE pozna, je neveljavna e se sklene.
Dedi ima pravico pridobiti premoenje mortis causa, zapustnik pa
ima pravico do svobodnega
oporonega razpolaganja (ki mu omogoa odstop od zakonitega
dednega reda ali modificiranje le-
tega).
1.4.2.3. OMEJITVE OPORONEGA RAZPOLAGANJA
Oseba lahko s svojim premoenjem v tem primeru razpolaga na nain
in v mejah, ki jih doloa zakon.
Najveje meje postavlja institut nujnega delea (oporoitelj Ne
more razpolagati z delom
premoenja, e obstajajo osebe, ki jim po pravu pripada ta del
premoenja).
1.4.2.4. ZAPUINA BREZ DEDIA POSTANE DRAVNA LASTNINA
Z novelo l. 2001 je postala zapuina brez dedia DRUBENA lastnina
preide v lastnino drave RS
(fiskus). Do tega pride, e ni ne oporonih, ne zakonitih dediev
(med katere uvramo tudi nujne
dedie) ali ti ne dedujejo. Tako premoenje (ki nima dedia) je
KADUCITETNO PREMOENJE.
Nekatere drave poznajo pri dravi DEDNO PRAVICO3 (drava je zadnji
zakoniti dedi) ali pa kot mi
KADUCITETNO PRAVICO4 (drava si prilasti zapuino kot premoenje
brez gospodarja). Nae pravo
tega ne teje kot dedno pravico ampak gre za POSEBEN prehod
premoenja na dravo, kot posledica
vezi med zapustnikom in dravo. Drava pridobi zapuino na temelju
okupacije (prilastitve). Vendar
pa tukaj ne gre za okupacijo v stvarnopravnem smislu (ker njena
posledica ni originarna pridobitev
zapuine). Prehod zapuine na dravo je SUI GENERIS (za to se
zavzema sodna praksa).
Drava za dolgove zapustnika odgovarja v viini vrednosti zapuine
drava torej zapuino
pridobi derivativno (gre za pravno nasledstvo, univerzalno
sukcesijo mortis causa) ampak gre za
poseben primer vesoljnega nasledstva (univerzalne sukcesije),
kot da bi lo za dedovanje. Drava po
zapustnikovi smrti pridobi pravice in obveznosti, je dolna
poravnati dolgove zapustnika in izvriti
volila in bremena.
Namen je varovanje javnega interesa, ki je tudi v tem, da se
preprei razlikovanje med zapustnikovimi
upniki glede na to, ali obstajajo dedii zapuine ali ne (da se
preprei, da terjatve zapustnikovih
upnikov ne bi bile poplaane, e zapuina ostane brez dediev).
Zapustnik dravi NE more
onemogoiti pridobitve zapuine z oporono dolobo (negativni
testament) to lahko stori samo
tako, da postavi dedia.
1.4.2.5. IPSO IURE PRIDOBITEV DEDIINE
Dedna pravica se pridobi s smrtjo zapustnika, brez posebej
izraene volje, iza katere bi izhajalo, da
oseba dediino sprejema (ipso iure). Trenutek DELACIJE (uvedbe
dedovanja) je izenaen s
3 NEM, ITA, FRA, VI
4 AVT, VB
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
12
trenutkom AKVIZICIJE (pridobitev dediine). Dedieva izjava je
zgolj deklaratorne in ne tudi
konstitutivne narave. V trenutku delacije dedi ne pridobi samo
lastninske pravice na stvareh ampak
tudi posest, zato mu od trenutka zapustnikove smrti pripadajo
ustrezni tobeni zahtevki.
1.4.2.6. OMEJENA ODGOVORNOST DEDIA ZA DOLGOVE ZAPUSTNIKA
Dedi odgovarja za zapustnikove dolgove do viine vrednosti
podedovanega premoenja, vendar s
svojim celotnim premoenjem. Poznamo 3 vrste odgovornosti dedia
za zapustnikove dolgove:
a) ODGOVORNOST ULTRA VIRES HEREDITATIS
Neomejena odgovornost dedia po vrednosti in po vrsti premoenja
(kasneje se je ta
odgovornost omejila na vrednost podedovanega)
b) ODGOVORNOST PRO VIRIBUS HEREDITATIS
Vrednostno omejena odgovornost ampak predmetno (stvarno)
neomejena
odgovornost
Tako ureditev pozna NAE PRAVO
c) ODGOVORNOST CUM VIRIBUS HEREDITATIS
Vrednostno in predmetno omejena odgovornost
1.4.2.7. PROSTOVOLJNOST DEDOVANJA
Nikomur ni potrebno biti dedi, e tega ne eli. Za tistega, ki se
dediini odpove velja, da nikoli ni bi
dedi uinkuje odpoved EX TUNC (za nazaj).
IZJEMA je v primeru, da gre za zapuino brez dedia (e se opravijo
vsi potrebni postopki in dedia
e vedno ni, preide zapuina na dravo) drava se taki zapuini NE
more odpovedati.
1.5. POGOJI ZA DEDOVANJE 1. SMRT ZAPUSTNIKA
To je temeljni pogoj za dedovanje, e smrt zapustnika ne nastopi,
ne more nastopiti dedovanje!
2. PREDMET DEDOVANJA
Obstajati mora zapuina, zapustnik (oseba ki umre) mora imeti
neko premoenje, da lahko to
premoenje nekdo deduje.
3. DEDI
Obstajati mora oseba, ki predmet dedovanja prejme.
4. DEDNI NASLOV
Dedi mora imeti dedni naslov, e eli dedovati. To je pravni
temelj za dedovanje!
5. DEDNA SPOSOBNOST
Dedi mora imeti dedno sposobnost, ne sme biti dedno
nevreden!!
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
13
Ti pogoji morajo biti izpolnjeni da pride do dedovanja, kot
UNIVERZALNEGA NASLEDSTVA
(vesoljnega nasledstva). Vsi ti pogoji morajo nastopiti tudi v
primeru VOLILA (dedovanja v irem,
netehninem nasledstvu).
e so izpolnjeni vsi nateti pogoji KUMULATIVNO, bo prilo do
dedovanja, pravimo (v naem
sistemu) da pride do DEDOVANJA IPSO IURE (deduje na podlagi
samega zakona, po samem
zakonu)!!! Zapuino dedi pridobi v TRENUTKU zapustnikove SMRTI,
pridobi jo NEPOSREDNO od
zapustnika. To je pravna domneva, fikcija (da je v trenutku
zapustnikove smrti tudi posestnik te
stvari) zato se lahko dedi tej zapuini ODPOVE (ne eli uinkov
ipso iure) ta odpoved velja EX
TUNC (za nazaj), velja, da dedi te dediine ni nikoli prejel.
Dediini se ne moreta odpovedati:
DRAVA
o Tukaj o temu govorimo pogojno, ker drave kot dedia ne
poimenujemo
o Ne more se odpovedati dedovanju
o Zato ker mora v konni fazi nekdo obstajati, da razrei pravno
situacijo, ki nastane ob
smrti osebe
DEDI, ki je bodisi E IZRECNO SPREJEL DEDIINO ali SPREJEL TO
DEDIINO S
KONKLUDENTNIMI DEJANJI
o IZJAVA o sprejetju dediine je naeloma nepreklicna in kdor
izrecno izjavi, da o
sprejema se dediini ne more odpovedati
Lahko se izpodbija s splonimi instituti civilnega prava (zmota,
gronja,
prisila,...)
o Kdor je E RAZPOLAGAL z zapuino, uporabljal del te zapuine ali
celoto
To ne velja v tistih primerih, ko so njegova ravnanja
razpolaganja,
uporabljanja zapuine bila opravljena zgolj v namen ohranitve
zapuine oz.
njene tekoe uprave
Na sistem je sistem IPSO IURE dedovanja. Obstaja pa e drug nain
urejanja teh vpraanj, in to je
SISTEM LEEE ZAPUINE zapuina se ne pridobi v trenutku
zapustnikove smrti ampak je
zapuina v trenutku zapustnikove smrti dediem samo PONUJENA.
Pravimo, da ob uvedbi dedovanja
(ob smrti zapustnika) v sistemu leee zapuine pride zgolj do
DELACIJE zapuina je dediem
PONUJENA, ele ko se dedii odloijo, da jo sprejmejo z IZRECNO
IZJAVO pride do sprejema zapuine
ali AKVIZICIJE. To npr. poznajo v AVT pravu, pri nas pa trenutek
delacije in trenutek akvizicije zdruen
v enem samem trenutku. Je pa pri nas to korigirano tako, da se
lahko dedi kaseneje odpove tej
zapuini.
1.5.1. SMRT ZAPUSTNIKA
Osnovni pogoj za nastop dedovanja je ZAPUSTNIKOVA SMRT. Enako se
obravnava tudi morebitna
razglasitev pogreanega za mrtvega (e je nekdo zelo dolgo pogrean
in ga ne najdejo se po
doloenem asu mora pogreano osebo razglasiti za mrtvega) to ureja
ZNP (predlog vloi dravni
toilec, zainteresirani svojci in sodie). S priakovano dediino ne
more nihe razpolagati.
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
14
Dokazovanje smrti je potrebno, kadar ne obstajajo dokazi pa
vemo, da je nekdo umrl. Tudi v tem
primeru smrt nadomesti SODNA ODLOBA!!!, kadar ne razpolagamo z
listinami, ki so potrebne po
zakonu o matinih knjigah.
Za smrt teje zakon samo DEJANSKO, FIZINO smrt. Pri nas ne
poznamo ve CIVILNE/PRAVNE smrti!
To so poznali v Rimskem pravu. Pomenilo pa je, da je oseba
TRAJNO izgubila pravno sposobnost
(danes pa pravne sposobnosti ne moremo izgubiti) in je bilo
dejansko za asa njegovega ivljenja
lahko uvedeno dedovanje. Smrt mora biti IZKAZANA (in ne samo
zatrjevana) z izpiskom iz matinega
registra ali drugimi dokazili (ali z odlobo o razglasitvi
pogreanega za mrtvega).
137. LEN ZD ureja institut ODPOVEDI NEUVEDENEM DEDOVANJU
izjemoma se lahko potomec v
soglasju s svojim prednikom odpove dedovanju, ki e ni bilo
uvedeno. Potomec se sporazume s
svojim prednikom, da se bo takrat ko bo dedovanje nastopilo (ko
bo prednik umrl) odpovedal
dediini. To je edina izjema pri nas, ko je dedna pogodba
dovoljena!!!
Vasih je lahko zelo pomemben natanen trenutek zapustnikove smrti
(tudi iz dednopravnih
razlogov) zato se v matini register vpie dan, mesec, leto in ura
smrti!
o Zapuino tvori samo tisto premoenje, ki ga je imel zapustnik v
trenutku smrti, zato je tak
pomemben AS SMRTI!!!
o Dedii, volilojemniki so lahko samo osebe, ki obstajajo (ki so
ive) v trenutku zapustnikove
smrti.
o Po tem trenutku se presoja tudi obstoj ali neobstoj dedne
sposobnosti oz. dedne nevrednosti
(dedii, volilojemniki ne smejo biti dedno nesposobni ali dedno
nevredni v tem trenutku)
o V tem trenutku zanejo tei tudi roki za podajanje dednih izjav
in drugih dednopravnih
zahtevkov (pravica zahtevati zapuino)!
o Trenutek je odloilen tudi za vpraanje doloanja krajevne
pristojnosti zapuinskega sodia
(presoja se po stalnem prebivaliu zapustnika, ki ga je imel, ko
je umrl). Stvarno je pristojno
OKRAJNO sodie v posebni obliki nepravdnega postopka, ki mu reemo
ZAPUINSKI
POSTOPEK.
1.5.2. OBSTOJ PREDMETA DEDOVANJA
Ali obstoj ZAPUINE. Do dedovanja pride takrat, ko imamo predmet
dedovanja, zapuino. e ni
predmeta dedovanja, zapuine ne moremo govoriti o zapustniku in
ne bo uvedeno dedovanje.
V doloenih primerih, ko zapuino sestavljajo samo nepreminine in
nihe od dediev ne sproi
postopka zapuinske obravnave in to pomeni da zapuinske obravnave
ne bo! To pa ne pomeni da
tudi ni dedia oz. da ni dedovanja!!
1.5.3. DEDI
Je lahko fizina ali pravna oseba (torej vsak pravni subjekt).
Fizina oseba lahko postane dedi ali
legatar, e je ob asu smrti zapustnika iva (e e ivi ali e e ivi).
Tudi pravna oseba mora obstajati
v trenutku zapustnikove smrti e eli biti dedi.
Prva izjema pri fizinih osebah je NASCITURUS5!! To je zarodek, e
nerojeni otrok. NASCITURUS bo
veljal za rojenega v trenutku zapustnikove smrti, e se bo
kasneje rodil IV. Bistveno je, da je IVO
5 Nasciritus iam pro nato habetur quotiens de comodis eis
agitur
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
15
rojen (e je mrtvo rojen, do dedovanja ne bo prilo). Zapustnik
(umrli) je oe tega otroka zakonec
matere, e se otrok rodi v roku 300dni po njegovi smrti e se rodi
v tem roku bo dedi. Ta domneva
velja za vse dedie!! Ne velja samo neposredno za potomce
zapustnika (lahko velja tudi za vnuke,
neake), ki so zapustnikovi potencialni dedii.
Po analogiji z nasciturusom imamo podobna pravila uveljavljena
tudi za pravno osebo. Izjemoma
lahko deduje tudi pravna oseba, ki v trenutku zapustnikove smrti
e ni obstajala, vendar pa mora (e
eli biti dedi) izpolnjevati 2 temeljna pogoja:
Mora v trenutku zapustnikove smrti TRAJATI POSTOPEK za njeno
USTANOVITEV
o Mora biti e v postopku nastajanja (podobno kot zarodek)
Da tudi dejansko e takrat izpolnjuje VSE POGOJE za pridobitev
PRAVNE OSEBNOSTI
1.5.3.1. INSTITUT KOMORIENCE
Primeri, ko v nekem asovno istem nesrenem dogodku skupaj umreta
2 ali ve oseb, ki bi lahko
med seboj (vzajemno) dedovali!!! In se ne da ugotoviti tonega
asa njihove smrti oz. zaporedja
smrti! KOMORIENTI pravimo tem osebam.
Tukaj velja DOMNEVA e ne moremo doloiti natannega zaporedja
smrti teh ljudi (nemoremo
realno doloiti), velja domneva, da so umrli HKRATI in da DRUG PO
DRUGEM NE DEDUJEJO. Med
njimi torej ne pride do dedovanja ampak dedujejo po vsakem od
njih njihovi lastni dedii!! Za vsakega
od njih posebej se (po kriterijih, ki smo jih navedli) poie
dedia, med seboj pa NE dedujejo. Ta
domneva je PRAVNA DOMNEVA (praesumptio iuris), torej je ta
domneva IZPODBOJNA!! Oseba, ki
bo zainteresirana za to, da dokae, da je npr. en od teh
komorientov umrl kasneje in s tem postal
dedi preostalih komorientov bo seveda to lahko tudi DOKAZOVAL
(on mora to dokazati, e je to v
njegovem interesu).
V pravni praksi se doloba o komorienci uporablja, ni pa urejena
komorienca v ZD. Je pa ta
komorienca posebej uvedena v ZAKONU O DEDOVANJU KMETIJSKIH
GOSPODARSTEV (ZDKG) tukaj
je posebej uvedena za primere, ko umreta v istem dogodku PREDNIK
in POTOMEC, ki sta skupna
lastnika zaitene kmetije (skupaj jima pripada zaitena kmetija,
imamo ve pripadnostnih poloajev
te kmetije) za ta primer je predpisana domneva IURIS ET DE IURE
(pravna in dejanska domneva), ki
je torej NE MOREMO izpodbiti. Ta domneva pa pravi, da je v takem
izrecnem primeru POTOMEC
preivel PREDNIKA.
1.5.4. DEDNI NASLOV
Poznamo 2 dedna naslova: ZAKON in OPOROKA!
ZAKON
Po zakonu so dedii tiste osebe, ki jih zakon navaja kot zakonite
dedie, zakon jih kot take
navaja, zaradi njihovega razmerja (osebnega, druinskega,
zakonskega) z zapustnikom
Zakon presumira voljo zapustnika, komu bi ta zapustnik prepustil
premoenje, e bi sam prej
to izrazil (to zakon presumira, ker zapustnik ni pustil
oporoke)
OPOROKA
Zapustnik je tisti, ki bo doloil dedia v oporoki
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
16
Ima prednost pred zakonom, kot dednim naslovom (e lahko
uporabimo oporoko, dedovanje
po zakonu ne pride v potev)
Pri nas dedni naslov NI dedna pogodba, ker je to dvostransko
zavezujo in nepreklicljiv pravni posel.
Zaradi tega je bistveno razlien od oporoke. Z dedno pogodbo se
zapustnik zavee sopogodbeniku, da
bo bodisi nanj bodisi na neko tretjo osebo po svoji smrti
prenesel premoenje. Ob sprejemanju
naega ZD je prevladalo stalie, da je takna zaveza zapustnika (ki
je neprekljicljiva) nemogoa, ker je
bolj pravilno, da varujemo oporono svobodo do smrti
zapustnika.
Oporoka ima prednost pred zakonitim dedovanjem, e obstaja bo
nastopila pred zakonskim
dedovanjem. Po naem pravu je dovoljeno dedovati istoasno po
oporoki in po dedovanju. V celoti
bo do zakonitega dedovanja prilo:
ko oporoke sploh nimamo
ko je oporoka neveljavna
ko v oporoki ni postavljen dedi
ko v oporoki postavljen dedi ni preivel zapustnika
ko je dedi nesposoben za dedovanje (je dedno nevreden)
ko se je dediini dedi odpovedal in zapustnik ob tem ni postavil
t.i. SUBSTITUTA (e se ta
postavljen dedi odpove dediini, naj deduje ta drugi dedi)
1.5.5. DEDNA SPOSOBNOST (IN DEDNA NEVREDNOST)
1) DEDNA SPOSOBNOST pomeni sposobnost pridobiti zapustnikove
premoenjske pravice in
obveznosti. Dedno sposobnost ima naeloma VSAKDO, vsaka fizina in
vsaka pravna oseba,
vendar pravne osebe so sposobne dedovati samo po oporoki (ne pa
tudi po zakonu), medtem ko
lahko fizine osebe dedujejo tako po oporoki kot tudi po
zakonu.
TUJCI lahko dedujejo pri nas, vendar pod pogojem VZAJEMNOSTI oz
RECIPROCITETE. To pomeni, da
bodo tujci pri nas lahko dedovali takrat, ko imajo tudi nai
dravljani v dravi tega tujca dedno
sposobnost.
2) DEDNA NEVREDNOST pomeni, da oseba (fizina oseba!, ki je sicer
na splono dedno sposobna)
ne bo dedovala (dedna nevrednost onemogoi, da bi dedovala), ker
je zagreila doloeno
dejanje ali doloeno opustitev. Doloena dejanja opredeljuje zakon
o dedovanju v 126. LENU
ZD:
posameznik je naklepno vzel ivljenje zapustniku ali je to
poskual storiti
o enako velja za sostorilca, pomonika, napeljevalca
o do dedne nevrednosti ne bo prilo, kadar je bilo dejanje
storjeno v silobranu ali
skrajni sili
da je posameznik zapustniku nameraval prepreiti da bi svobodno
izjavil svojo poslednjo
voljo
o z zvijao, goljufijo, silo je npr. pripravil zapustnika da
zapie oporoko ali da preklie
prej napisano oporoko,...
o ni nujno, da ta sila, zvijaa, gronja izhaja vedno zgolj iz
strani osebe, ki naj deduje,
saj to lahko stori tudi neka tretja oseba (ob pomoi,
napeljevanju osebe, ki naj bi
dedovala, ki ima torej interes)
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
17
o upoteva se tako gronja neposredno samemu zapustniku, kot tudi
gronja osebi, ki
je zapustniku blizu!
oseba eli prepreiti, da bi se e demonstrirana, izjavljena volja
zapustnika uresniila
o oporoko, ki e obstaja, skrije, unii, ponaredi e obstojeo voljo
zapustnika
predrugai
da ta oseba (dedno nevredni) huje zanemari dolnost preivljanja
zapustnika oz mu ne nudi
ustrezne pomoi, ko jo ta potrebuje
o huje zanemarjenje dolnosti preivljanja
najprej moramo ugotoviti, da je lo za dolnost preivljanja,
pomagali si
bomo z dolobami ZZZDR (da ugotovimo, kdo je sploh dolen med
seboj se
preivljati)
a) zakonita dolnost preivljanja velja med zakoncema, ZZS
partnerjema, RIPS partnerjema, stari in otroki,...
kako hudo je zanemaril bo v vsakem posameznem primeru odloalo
sodie,
ki ima pri tem odloanju nekaj temeljnih vodil:
a) ko je zaradi opustitve preivljanja bil tudi dejansko e ogroen
obstoj
zapustnika (ko je nedajanje preivljanja e ogroalo preivetje,
obstoj
zapustnika)
b) SUBJEKTIVNI ELEMENT, kar pomeni, da je ob tem dedi moral
vedeti, da to ne-dajanje preivljanja dejansko ogroa
zapustnikovo
eksistenco
c) Pomembno je tudi to, da je ta potencialni dedi imel monost
dajati
preivljanje (je lahko nudil preivljanje, je imel materialne
pogoje za
to) pa tega zavestno ni hotel
o Opustitev nudenja pomoi
To se navezuje na kaznivo dejanje te vrste, gre za to, da nekdo
nekoga pusti
brez pomoi v razmerah, ki so nevarne za njegovo ivljenje in
zdravje in mu
torej ne pomaga, ko je nekdo v neki neposredni nevarnosti, kljub
temu, da bi
to lahko storil brez nevarnosti zase ali za kogarkoli
drugega
Dedna nevrednost je RELATIVNA. Govorimo o t.i. RELATIVNOSTI
dedne nevrednosti. To pomeni, da
je oseba dedno nevredna zgolj v razmerju do doloenega zapustnika
(do katerega je storila zavrno
dejanje) in lahko normalno deduje po nekemu drugemu
zapustniku.
ODUPSTEK (odpust dedne nevrednosti) pomeni, da lahko zapustnik
neko dejanje, ravnanje, ki je
zavrno, ki ga zakon kot taknega opredeljuje in ima za posledico
dedno nevrednost, dediu
odpusti. To lahko zapustnik stori bodisi izrecno, bodisi s
konkludentnim ravnanjem. Sodia morajo
naeloma paziti na obstoj dedne nevrednosti po uradni dolnosti.
Imamo doloeno izjemo, ko morajo
dedno nevrednost uveljavljati tiste osebe, ki imajo interes da
te osebe ne dedujejo (e gre za
opustitev preivljanja in dajanja pomoi, huje kritve).
e se ugotovi, da je nekdo dedno nevreden, ta oseba ne deduje
niti po zakonu in niti po oporoki, ne
more dobiti volila, ne more dobiti kakrnekoli druge koristi iz
zapuine in ta oseba tudi ne more biti
nujni dedi.
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
18
POSLEDICE DEDNE NEVREDNOSTI obuti dedno nevredna oseba sama.
telo se bo, kot da je dedno
nevreden umrl pred zapustnikom, kar pomeni, da bodo njegovi
potomci dedovali na podlagi vstopne
pravice dele nevrednega. Pri oporonem dedovanju je stvar drugana
e je zapustnik v oporoki
doloil, da je dedi oseba A in ta oseba postane dedno nevredna,
ne bodo dedovali potomci osebe A
ampak zakoniti dedii oporoitelja zato, ker pri oporonem
dedovanju ne poznamo vstopne pravice
(ko potomcu vstopijo namesto dedia in dedujejo njegov dele).
Lahko pa zapustnik doloi substituta
(to je oseba, ki bo prvotnega dedia nadomestil, e ta ne bo
mogel).
ODPOVED DEDIINI
e se dedi odpove dediini brez da bi izrecno izjavil, da se
odpoveduje zgolj v svojem imenu, velja
domneva, da se odpoveduje zase in tudi za svoje potomce. e bo
izrecno izjavil, da se odpoveduje
zgolj v lastnem imenu bo lahko njegov potomec dedoval na podlagi
vstopne pravice. Pravna
posledica odpovedi dediini pomeni, da se ta oseba sploh nebo
tela za dedia.
e gre za zakonito dedovanje pa se je oseba odpovedala zgolj v
svojem imenu, bodo njeni potomci
dedovali, e pa se je odpovedala na splono ti potomci ne bodo
dedovali. Ko gre za oporono
dedovanje in se je oseba odpovedala v svojem imenu, bodo
dedovali zapustnikovi zakoniti dedii.
2. ZAKONITO DEDOVANJE
2.1. POJEM Je dedovanje na podlagi nekih dejstev, ki jih
dednopravni predpisi predvidevajo kot osnovo za
dedovanje v vseh tistih primerih, ko iz najrazlinejih razlogov
ni moglo priti do oporonega
dedovanja. Do tega bo prilo, ko bo to predvidel zakon in ko ne
bomo razpolagali z veljavno
oporoko:
ko zapustnik sploh ni zapisal oporoke
ko je oporoko napisal ampak v njej ni razpolagal z vsem svojim
premoenjem
ko je oporoni dedi umrl pred oporoiteljem ali se je dediini
odpovedal ali je bil dedno
nevreden
V vseh teh primerih bo zapustnikovo voljo nadomestil zakon.
Uveljavljena je DOMNEVNA VOLJA
ZAPUSTNIKA. Kot dedie se doloi tiste osebe, ki so zapustniku
najblije zakoniti dedii bodo osebe,
za katere se bo normalno telo, da so zapustniku najblije
(sorodniki, zakonec,...).
Vsi zakoniti dedii ne dedujejo istoasno in ne dedujejo enakih
delov. Zakonito dedovanje se izvaja na
nain, da osebe, ki so doloene (da pridejo v potev kot zakoniti
dedii) dedujejo v DEDNIH REDIH.
Bistvene predpostavke, da se kvalificiramo kot zakoniti dedii
(katera dejanska razmerja nas
kvalificirajo?):
krvno sorodstvo
zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, registrirana istospolna
partnerska skupnost (RIPS)
razmerje posvojitve
Zakoniti dedi je tudi zapustnikov posvojenec.
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
19
2.1.1. DEDOVANJE ZAPUSTNIKOVIH SORODNIKOV
SORODSTVO je odnos med dvema ali ve osebama, ki je lahko pravne
ali socialne narave. Znotraj
sorodstva je oji pojem KRVNO SORODSTVO in tudi SVATVENO
SORODSTVO. Poznamo DUHOVNO
SORODSTVO (sorodstvo po krstu - botri). Obstajalo je celo
sorodstvo po mleku (dojilje
Aleksandrinke). Zadnje dva sorodstva nista relevantna pri
nas.
Podlaga dedovanja kot pridobivanja (brez dela) v pravini drubi
ne more biti golo sorodstvo
medsebojno dedovanje naj velja samo za sorodnike, ki so emotivno
povezani in jih drui (jih je
druilo) tudi skupno ivljenje in delo.
2.1.1.1. KRVNO SORODSTVO
Gre za sorodstvo dveh oseb, ki sta med seboj povezani iz svojega
izvora. To pomeni, da lahko
neposredno izhajata drug iz drugega ali sta povezana zgolj preko
svojega prednika.
Temelj je bioloka, krvna povezanost. Govorimo o PREDNIKIH
(ASCEDENTI) in POTOMCIH
(DESCEDENTI) ena oseba izhaja direktno iz druge. Zato govorimo o
RAVNI LINIJI/RTI (sorodstvo v
ravni rti).
Imamo pa tudi doloene STOPNJE SORODSTVA (kolena sorodstva). Ko
tejemo stopnje poznamo
pravilo KOLIKOR ROJSTEV TOLIKO STOPENJ. Med materjo in sinom je
bilo eno rojstvo, zato je to
prva stopnja, med dedkom in vnukom sta bila 2 rojstva zato je to
druga stopnja.
Zaplete se pri STRANSKI LINIJI / RTI, kar pomeni da sorodniki
izhajajo iz SKUPNEGA PREDNIKA in
ne iz krvne povezanosti. STOPNJE ZARAUNAVAMO tudi s pravilom
rojstva (vedno zanemarimo
rojstvo skupnega prednika), torej med bratom in sestro sta bila
2 rojstva (eno rojstvo brata in eno
rojstvo sestre) zato gre za drugo stopnjo.
2.1.1.2. PRIMER OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOJO
Dedovanja na temelju sorodstva NE bo, e gre za genetino
sorodstvo med otrokom spoetim z
oploditvijo z biomedicinsko pomojo in darovalko jajnih celic /
darovalcem semenskih celic.
Darovalke, darovalci NIMAJO pravnih ali drugih obveznosti do
otrok, spoetih v postopkih OBMP. In
ker v primeru takega postopka NI dovoljeno ugotavljanje
oetovstva niti materinstva je genetino
sorodstvo (ki nastane z rojstvom otroka) pravno irelevantno.
2.1.2. DEDOVANJE ZAPUSTNIKOVEGA ZAKONCA
e elimo, da ima uinek pri dedovanju mora ta zakonska zveza biti
sklenjena po pravilih ZZZDR
(osebe razlinega spola, ne sme biti zadrkov, naeloma polnoletni
osebi,...). ZZ mora naeloma
obstajati (e elimo dedovati na podlagi ZZ) v TRENUTKU
ZAPUSTNIKOVE SMRTI. Pravico do
zakonitega dedovanja ima po zapustniku tisti zakonec, ki je bil
z zapustnikom v asu smrti v veljavni
zakonski zvezi.
22. LEN ZD govori o tem, kdaj doloeni zakonec nima dedne pravice
(govor o NEOBSTOJU DEDNE
PRAVICE) in kdaj jo je izgubil (govori o IZGUBI DEDNE
PRAVICE).
NEOBSTOJ DEDNE PRAVICE
JanaSticky NoteSvatvo velja samo pri zakonski zvezi
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
20
Da je bila ZZ z zapustnikom e pred njegovo smrtjo razvezana ali
razveljavljena
Da sta sicer lahko e vedno formalno poroena ampak je prenehala
njuna ivljenjska
skupnost (za asa ivljenja zapustnika) in je ta prenehala bodisi
po krivdi preivelega zakonca,
bodisi po sporazumu obeh zakoncev
IZGUBA DEDNE PRAVICE
Tukaj se predpostavi, da jo je enkrat e imel (za asa
zapustnikove smrti) pa jo je potem
izgubil, ker je:
o Zapustnik je vloil tobo za razvezo ZZ pa se po njegovi smrti
izve, da je ta toba bila
utemeljena
o Zapustnik je vloil tobo na razveljavitev ZZ in se razveljavi
ele po njegovi smrti,
razveljavi se iz razloga za katerega je preiveli zakonec vedel e
OB SKLENITVI
krivdni odvzem dednega delea
razlika z razvezo je ta, da razveza velja ex nunc (za naprej),
razveljavitev pa ex
tunc (za nazaj)
Stari 100. LEN (veljal je do 2001) je doloal DOMNEVO O PREKLICU
OPORONEGA DOLOILA v
korist sovjega zakonca (e je potem prilo do razveze zakonske
zveze). Doloilo oporoke v korist
bivega zakonca teje za neveljavno. Ko sta se razvezala oporoke
ni spremenil in je nekaj let po
razvezi umrl po tej stari ureditvi se je telo, da bi (e bi se
spomnil,...) ta umrli zapustnik to oporoko
preklical. Ta len je torej nadomeal voljo zapustnika, torej bivi
zakonec ni mogel dedovati po
zapustniku. Ta len je BIL RTAN, saj NE upoteva volje zapustnika
(ta len je preve posegal v
njegovo voljo), saj je imel zapustnik vso monost, da oporoko
spremeni (jo stre, zage ipd. ) e
zakonec ni elel odvzeti dednega delea svojemu bivemu zakoncu je
oporoko pustil intaktno. Ta
doloba je bila vsiljevanje neke volje, ki je zapustnik ni
izkazal. Ne more biti dvoma, da bi zapustnik
pozabil iz oporoke rtati bivega zakonca. Ker je ta len rtan se v
tem primeru uporabljajo splona
pravila.
2.1.2.1. SVATVO
Tudi tukaj loimo RAVNO in STRANSKO RTO. Zakonec je z osebo v
isti rti in istem kolenu svatva,
kot je njegov zakonec s to osebo v sorodstvu.
Tast in taa sta z zakoncem v prvem kolenu ravne rte, svak in
svakinja sta z zakoncem v drugem
kolenu stranske rte.
2.1.3. DEDOVANJE ZAPUSTNIKOVEGA ZUNAJZAKONSKEGA PARTNERJA
ZD izenauje obe monosti. Za razliko od zakoncev je lahko pri ZZS
potencialno sporno neko dejstvo
ZZS je DEJANSKA SKUPNOST, ne more biti pravno razmerje, ker
nimamo nekega kosa papirja, ki bi
pravil, da smo v tej zvezi. Zato je tu problem ugotoviti, kdaj
je nastala nastala bo takrat, ko bo e
dalj asa trajala ta ivljenjska skupnost. Za dedovanje je
relevantno vpraanje, da je ZZS v trenutku
zapustnikove smrti res obstajala da se je do trenutka smrti res
konstituirala, torej da so do smrti
zapustnika res dejansko stekli vsi pogoji za njeno
veljavnost.
Do dedovanja ne bo prilo med partnerjema ZZS kadar je en od
partnerjev (ali oba) e/e
poroen, tudi, e preiveli partner NI vedel, da je drugi partner
poroen
JanaSticky Notepred smrtjo
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
21
Sodie bo v zapuinskem postopku to ugotavljalo dokler so sporna
dejstva (od katerih je odvisen
obstoj ZZS) takrat bo prekinilo zapuinski postopek in napotilo
na pravdo.
Partnerja morata iveti v ivljenjski skupnosti in ta je morala
trajati dalj asa pred smrtjo partnerja, po
katerem naj bi drugi dedoval. Pri odloanju o dedovanju se
upotevajo vse okoliine posameznega
primera. ivljenjska skupnost ZZS partnerjev mora biti po vsebini
enaka kot ivljenjska skupnost
zakoncev skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarska
skupnost (soodvisnost) veljata v
oeh okolja za taka ivljenjska partnerja, kot sta to zakonca. Do
dedovanja pride, e je ZZS trajala do
smrti zapustnika.
2.1.4. POSVOJITEV
Pri nas je urejena samo POPOLNA POSVOJITEV = posvojenec je
popolnoma/v celoti integriran v
druino posvojitelja, kot da bi bil njegov naravni otrok.
Posvojenec je izenaen z naravnim otrokom
tudi glede vpraanja dedovanja dednopravna upravienja s
posvojiteljem so enake narave, kot e bi
bil ta njegov pravi bioloki roditelj. To za posvojence pomeni,
da nimajo dednopravnih upravienj do
lastnih biolokih roditeljev / starev, tudi ne do preostalih
biolokih sorodnikov.
Za popolno posvojitev je znailno, da se ne more razvezati, lahko
se samo iz doloenih razlogov
razveljavi. e pride do razveljavitve posvojitve po smrti
zapustnika ta oseba, ki je zaradi posvojitve
postala dedi po umrlem zapustniku praviloma NE BO IZGUBILA dedne
pravice (ker grejo uinki
razveljavitve praviloma EX NUNC torej za naprej). Prilo bo do
izgube dedne pravice res samo
izjemoma, takrat, ko je oseba, ki iz posvojitve izvaja neko
dedno pravico po umrlem vedela za
razveljavitveni razlog e ob nastanku te posvojitve na nek nain
mora iti za krivdo te osebe, ki
uveljavlja dednopravno upravienje.
V primeru NEPOPOLNIH POSVOJITEV (ki so bile sklenjene po
prejnjih predpisih, pred l. 1977) = lahko
se spremenijo v popolne posvojitve, e so podani ustrezni pogoji,
sicer zanje veljajo dolobe starega
zakona in sicer TZP (temeljni zakon o posvojitvi), ki izhaja iz
l.1947. V skladu s temi predpisi dedujejo
posvojenci in njihovi potomci po posvojitelju tako, kot njegovi
otroci in drugi potomci razen v
primeru, da je bila dedna pravica posvojenca v posvojitveni
pogodbi omejena ali pa celo izkljuena.
Slednje se zgodi, ko je imel tudi svoje naravne otroke. NIKOLI
pa ne deduje nepopolni posvojenec po
sorodnikih posvojitelja ali zakoncu posvojitelja!!!!, lahko pa
deduje po svojih naravnih sorodnikih.
Posvojitelj in njegovi sorodniki NE MOREJO dedovati po
posvojencu, lahko pa jih posvojenec v
oporoki postavi za dedie. Pri nepopolni posvojitvi dedna pravica
preneha tudi tako, da se RAZVEE
lahko se vloi zahteva po razvezi (posvojitelj vloi) in se
posvojitev razvee (posvojitev preneha). e je
posvojitev prenehala e za ivljenja posvojitelja, posvojenec in
njegovi potomci nimajo dedne pravice
po posvojitelju.
2.2. PARENTELE Sorodniki in njihovi potomci, posvojenci in
njihovi potomci, zakonec ali partner iz ZZS ali partner iz
RIPS, zapustnikovi stari in njihovi potomci ter zapustnikovi
stari stari in njihovi potomci te osebe
dedujejo po doloenih dednih redih govorimo o tem, da na zakon
izhaja iz t.i. PARENTELNEGA
SISTEMA Z REPREZENTANCO (PARENTELNO LINEAREN SISTEM) osnova za
oblikovanje dedovanja je
SORODSTVO z zapustnikom. Sorodniki so razvreni v posamezne
parentele oz. zarod, parentele se
nato delijo e v linije/rte/stopnje sorodstva. Posamezno
parentelo sestavljajo zapustnikovi predniki,
ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika in tudi
vsi njihovi potomci (to ne velja za
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
22
prvo parentelo, ki jo sestavljajo samo zapustnikovi potomci in
je torej njihov skupni prednik zapustnik
sam).
Prva parentela = ZAPUSTNIKOVI OTROCI IN NJIHOVI POTOMCI
Druga parentela = ZAPUSTNIKOVI STARI IN NJIHOVI POTOMCI
Tretja parentela = ZAPUSTNIKOVI STARI STARI IN NJIHOVI
POTOMCI
Po ZD se dedovanje s tretjo parentelo zakljui.
Poznamo NAELO IZKLJUENOSTI sorodnik iz parentele, ki je po
stopnji bolj oddaljena od
zapustnika ne more dedovati, e obstaja kaken sorodnik iz blije
parentele!!!, in e ta sorodnik more
in hoe dedovati.
LINIJO pa tvori skupina sorodnikov, ki izhajajo iz skupnega
prednika vtevi tega prednika kot
predstavnika linije. Prvi parenteli so predstavniki linij
zapustnikovi otroci v drugi parenteli sta
predstavnika linij zapustnikova oe in mati v tretji parenteli so
predstavniki linij ded in babica po
oetovi strani in ded in babica po materini strani. Dediina se bo
naeloma delila na toliko enakih
delov, kolikor je linij v parenteli, pri emer je potrebno
upotevati naelo izkljunosti.
Med sorodniki, ki sestavljajo doloeno linijo/rto velja t.i.
VSTOPNA PRAVICA oz. PRAVICA
REPREZENTANCE e predstavnik linije ne deduje, potem vstopijo na
njegovo mesto (kot dedii)
potomci prve stopnje oz. njegovi otroci. Potomci na podlagi
vstopne pravice dedujejo skupaj tisti
dele, ki bi el njihovemu pravnemu predniku, e bi ta dedoval.
Vstopajoi dedi (dedi, ki deduje na
podlagi vstopne pravice) deduje DE IURE PROPRIO (po svojem
pravu, svojepravno), kar pomeni, da
njegova dedna pravica ni izvedena iz dedne pravice njegovega
prednika ampak je torej to njegova
lastna dedna pravica to pa zanj predvsem pomeni, da mora takrat,
ko sam nastopi kot dedi (ko sam
deduje) izpolnjevati vse pogoje za dedia!!!!
Do dedovanja na podlagi vstopne pravice NE BO PRILO (ko imamo
zakonito dedovanje), ko teh
potomcev ne bo, so se dedovanju odpovedali ali so dedno nevredni
v tem primeru govorimo o
PRIRASTU / AKRESCENCI, ki bo nastopila ko ni dedovanja na
podlagi vstopne pravice ampak bo
dejansko ta dedni dele odpadlega od dedovanja pripadel sodediem
po razmerju njihovih dednih
deleev to pomeni, da prosti dedni dele priraste deleu sorodnika
iste linije in iste stopnje
sorodstva, e ni dediev iste linije se povea sorodnikom druge
linije oz. ostalim dediem. Prirast
pride v potev tudi za zakonca, partnerja iz ZZS oz. partnerja iz
RIPS, medtem ko vstopna pravica pa
velja samo za potomce!!!! Prirast lahko nastopi tudi pri
oporonem dedovanju!!, ne smo pri
zakonitem, vstopne pravice pa pri oporonem dedovanju ne
poznamo.
2.2.1. DEDNI REDI
V naem zakonu niso navedene parentele oz. zarodi ampak so to
samo nek okvir, na podlagi katerih
so se oblikovali DEDNI REDI oblikovani so v skladu s parentelnim
sistemom. To bo potrebno
nekoliko dopolniti toliko, da v drugem in v prvem dednem redu
dedujejo poleg oseb, ki so v
parentelah navedene tudi e zapustnikov zakonec, ZZS partner in
RIPS partner ker je temelj
parentelnega sistema krvno sorodstvo, pri dednih redih pa
dodajamo e zgornje 3 skupine.
1. DEDNI RED
Zakonec, ZZS partner, RIPS partner, potomci
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
23
Da so dedii prvega dednega reda pomeni, da bodo dedovali pred
vsemi drugimi in da bodo te osebe
dedovale po enakih dednih deleih. Oddaljeneji potomci dedujejo
na podlagi vstopne pravice.
2. DEDNI RED
Zakonec, ZZS partner, RIPS partner, stari zapustnika (in njihovi
potomci po vstopni
pravici)
Do dedovanja po drugem dednem redu bo prilo, e nima potomcev in
posvojencev (upotevamo
tudi vstopno pravico). V tem primeru bo zakonec dedoval skupaj z
zapustnikovimi stari oz. njihovimi
potomci, e bi dedovali na podlagi vstopne pravice. Tukaj je
posebnost glede dednih deleev stari
zapustnika dedujejo skupaj praviloma zapuine (oba stara po
enakih delih, vsak ), zakonec,
ZZS partner, RIPS partner pa drugo polovico. e zakonca, ZZS
partnerja ali RIPS partnerja NI, gre
celoten dele zapuine zapustnikovim starem in njihovim potomcem.
e tudi starev ni, dedujejo
njihovi potomci po vstopni pravici paziti je treba na polbrati
in polsestre, kjer velja, da oetov dele
dedujejo oetovi potomci in materin dele dedujejo materini
potomci. e se zgodi, da ima le eden od
teh starev potomce, bo lo vse tistim potomcem (priraste jim
dele, ki bi el tistemu staru ki ni
dedoval in nima potomcev). e ne dedujejo zapustnikovi stari in
tudi ni njihovih potomcev (oz ne
dedujejo) bo celotno zapuino dedoval zapustnikov zakonec, ZZS
partner.
3. DEDNI RED
Zapustnikovi stari stari (dedki in babice) in njihovi potomci
(dedujejo na podlagi vstopne
pravice)
Ti pridejo v potev samo, e ni na voljo nobene osebe iz prvega
ali drugega dednega reda. Razmerje
je takno, da dedi in babice po oetovi strani dedujejo ter dedi
in babice po materini strani
dedujejo , kar pomeni, da vsak ded in babica deduje . Tukaj ni
ve zakonca, ZZS partnerja, RIPS
partnerja ker ni potrebe po tem, da nastopa e v tretjem
redu.
Tukaj poznamo 2 vrsti akrescence/prirasti: OJO AKRESCENCO in IRO
AKRESCENCO. e zapustnikov
ded ali babica nima potomcev oz. ti ne dedujejo bo njegov dele
prirastel k deleu njegovega
zakonca OJA AKRESCENCA. e pa ne dedujeta ne ded in ne babica po
eni strani (npr. po materini
strani) in hkrati tudi ni potomcev, ki bi dedovali po njima (na
podlagi vstopne pravice) potem bodo ti
prosti delei te strani pripadli deleem druge strani (npr. dedku
in/ali babici ali njihovim potomcem
po oetovi strani) IRA AKRESCENCA.
2.2.2. DEDNI DELEI
Dedni delei so naeloma fiksni IZJEMA je doloena v 13. LENU ZD
(imenujemo ta len tudi
INSTITUT v smislu socialnega korektiva zakonitemu dedovanju), ki
nam omogoa, da dejansko
razdelimo zapuino med zakonite dedie nekoliko drugae, kot
naeloma doloa zakon, in sicer pri
tem upotevamo MATERIALNE potrebe dediev (tu se upoteva t.i.
socialni korektiv). V skladu s tem
lenom lahko katerikoli od sodediev zahteva proti kateremukoli od
sodediev zveanje ali znianje
dednega delea sodie pri odloanju vodijo samo premoenjske
razmere, pogleda se vrednost
zapuine, kakno je premoenjsko stanje dedia, kakno je premoenjsko
stanje sodediev, kakna
je njihova pridobitna sposobnost in potem sodie, glede na
konkretno situacijo lahko odloi o
poveanju oz. o zmanjanju dednega delea posameznemu sodediu.
Lahko pa se sodie odloi tudi
tako, da bo celotno zapuino dodelilo zgolj enemu od sodediev, e
je vrednost te zapuine tako
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
24
majhna, da bi ti dedii dejansko zali v pomanjkanje, e bi se ta
zapuina delila. Podobno je socialni
korektiv urejen tudi za dedovanje v drugem dednem redu (poglej
zakon).
2.3. NUJNO DEDOVANJE S tem je v temelju OMEJENA predvsem OPORONA
PRAVICA (pravica zapustnika do samovoljnega
testiranja) zapustnik lahko samostojno razpolaga z nainom
dedovanja in doloi sam kdo in kaj bo
dedoval (pogosto s tem spremeni zakonito dedovanje). Do
popolnega neupotevanja zakonitih
dednih redov ne more priti oporoitelj ne bo mogel v celoti
spregledati doloene osebe v oporoki,
zato pravimo, da gre doloenim osebam iz kroga zakonitih dediev
po zakonu doloen del zapuine.
Ta del zapuine morajo dobiti nujni dedii v vsakem primeru, tudi,
e bi jih zapustnik v oporoki v
celoti prezrl. Ustanova nujnega delea ne omejuje zapustnika samo
glede njegovih razpolag MORTIS
CAUSA (oporonega razpolaganja) ampak ga omejuje tudi glede
razpolaganja s premoenjem INTER
VIVOS (za asa ivljenja) zapustnik bi lahko ta institut zlorabil
tako, da nebi sploh premoenja z
oporoko namenil nekomu ampak bi ga razdal e za asa ivljenja.
NUJNI DELE je kompromis med
neomejeno svobodo testiranja in dedovanjem zapustnikovih svojcev
utesnjuje pa tudi zapustnikovo
prosto razpolaganje s premoenjem inter vivos (ne more svojega
premoenja razdati za asa ivljenja
in tako izkljuiti doloene osebe od dedovanja).
NUJNI DEDII =To so osebe iz kroga zakonitih dediev, ki jim gre v
skladu s kogentnimi dolobami
zakona del zapuine oz. del premoenja, ki ga je zapustnik
odtegnil tem dediem z razpolaganji.
Nujni dele je tisti del zapuine, ki pripada posameznemu nujnemu
dediu.
SKUPNI NUJNI DELE = oznauje tisti del zapuine, ki pripada skupaj
vsem nujnim dediem oz. gre za
vsoto vseh posaminih nujnih deleev. Je pridran, rezerviran za
nujne dedie, zato ga imenujemo
tudi REZERVIRANI DEL (ali rezerva). e se zgodi, da je zapustnik
s tem delom premoenja razpolagal
bodisi z darili za ivljenja bodisi z oporoko, lahko dedii po
zapustnikovi smrti zahtevajo, da se ta
razpolaganja razveljavijo (26. / I. ZD) zapustnik s tem delom
svojega premoenja ne more
razpolagati, lahko pa razpolaga s preostankom zapuine (ki mu
pravimo RAZPOLOLJIVI DEL
ZAPUINE). Posamini in skupni nujni dele se doloajo na podlagi
OBRAUNSKE VREDNOSTI
ZAPUINE, ki jo dobimo, e vrednosti iste zapuine dodamo vrednost
doloenih daril, ki jih je
zapustnik naklonil za ivljenja (zato, da ne bi zapustnik z
darili inter vivos obel predpisov o nujnem
deleu in izigral nujne dedie).
Pri nujnem dedovanju ne govorimo o oporonem dedovanju (eprav
nastopi v primeru slabega
oporonega dedovanja) ampak o ZAKONITEM DEDOVANJU POSEBNE VRSTE,
ker imajo osebe, ki so
poklicane k nujnemu dedovanju LASTNOST nujnih dediev samo v
primeru, ko so tudi sicer po
zakonitem dednem redu poklicane k dedovanju. Velikost nujnega
delea je doloena v razmerju do
zakonitega dednega delea, nujni dele je torej del zakonitega
dednega delea. Bistvena razlika je v
tem, da lahko zapustnik zakoniti dedni dele spremeni (drugae kot
mu zakon doloa za zakonite
dedne delee) ne more pa razpolagati drugae, kot je v kogentnih
dolobah doloeno glede nujnih
deleev te dolobe mora upotevati, razen v nekaterih posebnih
izjemnih primerih, ko nastopijo
razlogi za RAZDEDINJENJE. Nujni dele je MANJI od zakonitega
dednega delea (podan je v ulomku
od zakonitega dednega delea). Pravica do nujnega dednega delea
je DEDNA PRAVICA, kar pomeni,
da je nujni dedi pravi zapustnikov dedi (torej je njegov
UNIVERZALNI naslednik), deduje del vsake
stvari, pravice ki sestavlja zapuino njegov alikvotni del je
manji kot pri dedovanju po zakonu,
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
25
sicer pa se njegov poloaj bistveno ne razlikuje od poloaja
tistega, ki je zakoniti dedi nujni dedi
odgovarja tudi za zapustnikove dolgove (v ustreznem obsegu).
Nujni dedi ohrani ta svoj poloaj tudi, ko oporoitelj v oporoki
doloi, da naj nujni dedi dobi nujni
dele v doloenih stvareh, pravicah, denarju. To ne pomeni, da je
nujni dedi izgubil poloaj
univerzalnega pravnega naslednika, s tem ko je zapustnik to
doloil tudi ni spremenil pravice nujnega
dedia (npr. v obligacijskopravni zahtevek po izroitvi tega
denarja, stvari ki mu je namenjena ali
odstop pravice) je zapustnik dejansko samo opravil DELITEV
ZAPUINE (s tem je v oporoki samo
doloil NAIN, kako naj de zapuina deli) to ne pomeni, da nujni
dedi ni upravien do alikvotnega
nujnega delea zapuine. Mora pa voljo, da naj nujni dedi dobi
nujni dele, IZRECNO izjaviti v
oporoki ali vsaj mora to izhajati iz konkludentnih ravnanj
zapustnika.
2.3.1. NUJNI DEDII
1. SKUPINA = Zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi
potomci, stari / posvojitelj, zakonec, ZZS
partner in RIPS partner to so ABSOLUTNI NUJNI DEDII!, nujni dele
jim pripada ne glede na
izpolnjevanje kaknega dodatnega pogoja.
2. SKUPINA = Zapustnikovi dedi in babice, bratje in sestre
vezani so na dodaten pogoj, saj bodo te
osebe dejansko pridobili status nujnega dedia samo takrat, ko
bodo trajno nezmoni za delo in
ko nimajo potrebnih sredstev za ivljenje to so RELATIVNI NUJNI
DEDII.
Vse te osebe so lahko nujni dedii samo takrat, e so po zakonitem
redu dedovanja v konkretnem
primeru tudi RES UPRAVIENE DEDOVATI. To pomeni, da pravila o
dednih redih in izkljunosti pri
dedovanju v teh dednih redih veljajo tudi za nujne dedie.
Pri popolni posvojitvi je potrebno priznati pravico do nujnega
delea tudi posvojitelju
(posvojiteljema),njegovim (njunim) otrokom, in tudi
posvojiteljevim starem otroci in
posvojiteljevi stari so lahko nujni dedii samo, e so trajno
nezmoni za delo in nimajo potrebnih
sredstev za ivljenje (relativni nujni dedii).
ZD ne omenja ZZS partnerja med nujnimi dedii. tejemo, da vse
dolobe, ki veljajo za zakonca,
veljajo tudi za ZZS partnerja kadar zakon govori o zakoncu misli
tudi na ZZS partnerja (mutatis
mutandis) in to velja tudi za dolobe o nujnem dedovanju.
2.3.2. DELEI NUJNIH DEDIEV
e elimo doloiti velikost nujnega delea posameznega dedia moramo
najprej ugotoviti, kaken
del zapuine bi konkretno dobil, e bi prilo do zakonitega
dedovanja, potem pa doloiti nujni
dele na podlagi kvote, ki velja za dedia. Velikost je odvisna od
kroga oseb, ki konkurirajo v
zakonitem dedovanju kot dedii, zato se upoteva:
Vse osebe, ki bi poleg dedia v konkretnem primeru bile zakoniti
dedii (ne glede na to ali
imajo pravico do nujnega delea)
Monost poveanja / zmanjanja dednega delea doloenih oseb iz kroga
zakonitih dediev v
korist ali breme dedia, igar nujni dele raunamo
Ne upoteva se tistih oseb, ki bi prile v potev kot zakoniti
dedii ampak so dedno nevredne ali so
bile razdedinjene ker zakon tako osebo obravnava, kot da je
umrla pred zapustnikom. Prav tako
se ne upoteva tista oseba, ki bi lahko bila zakoniti dedi, pa se
je pred uvedbo dedovanja
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
26
odpovedala dedovanju zase in za svoje potomce ker zakon tako
osebo obravnava, kot da je umrla
pred zapustnikom.
Kategorija absolutnih dediev in nujnih dediev ne pokriva celotne
kvote delea. Skupino
ABSOLUTNIH nujnih dediev tvorijo otroci, zakonci, ZZS partnerji,
RIPS partnerji, stari skupino
RELATIVNIH nujnih dediev tvorijo stari stari in njihovi
potomci.
Nujni dele zakonitega dednega delea velja samo za potomce
(katerekoli stopnje), zakonca, ZZS
partnerja, RIPS partnerja. Za stare stare ne velja enako, ampak
se glede nujnega delea prikljuijo
drugi skupini, katerim pripada 1/3 zakonitega dednega delea. e
bomo eleli ugotoviti, koliken je
nujni dele za posameznega upravienca moramo najprej ugotoviti,
koliken dele bi ta posameznik
dobil, e bi prilo do zakonitega dedovanja.
2.3.3. IZRAUNAVANJE NUJNEGA DELEA IN RAZPOLOLJIVEGA DELA
ZAPUINE
OBRAUNSKA VREDNOST ZAPUINE da prepreimo zapustniku, da bi z
darili inter vivos (za asa
ivljenja) zaobel mimo predpisov o nujnem dedovanju (dedno pravo
tega ne dopua, zato si
pomaga s tem pojmom). Ta vrednost se zarauna tako, da isti
vrednosti zapuine pritejemo
vrednost daril, ki jih je zapustnik naklonil za asa ivljenja. Ob
zapustnikovi smrti moramo najprej
oceniti, popisati, ugotoviti, kakno je zapustnikovo premoenje
(kakna je aktiva in kakna je pasiva),
iz tega premoenja izloimo dele, ki niso predmet dedovanja
(izloitve 3 vrste: gospodinjskih
predmetov, na zahtevo potomcev in e je zapustnik pridobival
socialno pomo drave) od ostanka
te vrednosti zapuine se odtejejo e zapustnikovi dolgovi
(nastanejo za asa ivljenja, sam jih
napravi) in t.i. dolgovi zapuine (nastanejo po njegovi smrti,
npr. v zvezi s samim upravljanjem
zapuine). Ko vse to odtejemo, dobimo vrednost ISTE ZAPUINE (to
je zapustnikovo premoenje
minus izloitve minus dolgovi zapustnika minus dolgovi zapuine).
Vrednost daril bomo dodajali,
ko je zapustnik tudi dejansko za asa ivljenja razpolagal s
premoenjem. e je zapustnik z darili
razpolagal v korist zakonitih dediev, kogarkoli, ki bi lahko po
zakonu postal dedi, potem se lahko ta
darila vtejejo v to obraunsko vrednost zapuine, ne glede na to
kdaj so bila ta darila dana. e pa se
iz vrednosti iste zapuine pritevajo darila, ki so bila dana
tretji osebi, takrat pa se pritevajo
samo tista darila, ki so bila dana v zadnjem letu zapustnikovega
ivljenja (razen e gre za obiajna
manja darila).
Privilegirana darila so darila, ki jih ne bomo upotevali pri
izraunavanju obraunske vrednosti
zapuine
Darila, ki jih nekdo nameni v dobrodelne, humanitarne namene
o Darila, ki imajo lovekoljuben namen
o Darila v asu raznih katastrof, vojn
Darila, katerih vrednost se po zakonu ne vraunava dediu v njegov
dedni dele
o Kar je bilo porabljeno za preivljanje dedia in za njegovo
obvezno olanje, se ne
vraunava v dedni dele
o Za olanje, ki ni obvezno se izdatki vraunajo ali ne na podlagi
presoje sodia, pri
emer ima sodie monost, da upoteva, kakna je sicer vrednost
zapuine in pa
zlasti naj sodie ugotovi kako je izolal zapustnik druge
sodedie
o 56. LEN ZD darila, ki so bila dana tisti osebi namesto katere
sedaj vstopa dedi v
dedovanje, iz razloga njegove dedne nevrednosti ali iz razloga
razdedinjenja (mu je
bil odvzet nujni dele), se dediu NE vraunavajo v njegov dedni
dele
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
27
SKUPNI NUJNI DELE = gre za vsoto (setevek) vseh nujnih deleev in
velikost tega skupnega
nujnega delea - je torej odvisna od tevila nujnih dediev in
seveda od velikosti njihovih nujnih
deleev. RAZPOLOLJIVI DEL ZAPUINE = dobimo ga, ko bomo isti
zapuini odteli skupni nujni
dele.
Zavedati se moramo, da do nujnega dedovanja NE BO prilo, e ga
nujni dedi ne bo izrecno
zahteval. Zapuinsko sodie na to pravico nujnega dedia ne bo
pazilo po uradni dolnosti. Nujni
dedi, ki zahteva nujni dele mora dati POBUDO, e ne bo sodie
upotevalo OPOROKO!!!
2.3.4. ZMANJANJE OPORONIH RAZPOLAGANJ IN VRNITEV DARIL ZARADI
PRIKRAJANJA
NUJNEGA DELEA
PRIKRAJANJE NUJNEGA DELEA = do tega pride, kadar oporoitelj s
svojimi oporonimi
razpolaganji ali z darili inter vivos, prekorai vrednost
razpololjivega dela zapuine. e je posegel,
nael ali v celoti izrpal skupni nujni dele (rezerviran del),
bomo govorili o prikrajanju. Potrebna je
REDUKCIJA ALI CELOTNA ODPRAVA OPORONIH RAZPOLAGANJ najprej bomo
prikrajanje
poskusili odpraviti tako, da se na zahtevo dedia zmanjajo ali po
potrebi v celoti odpravijo
razpolaganja, ki jih je zapustnik doloil z oporoko. e z
redukcijo oporonih razpolaganj ne pokrijemo
primanjkljaja, se bo poseglo tudi na darila VRAANJE /
RESTITUCIJA DARIL!! Najprej poseemo na
oporona razpolaganja in ele na to na darila /ta vrstni red se
uporabi tudi, kadar prikrajanje
nastane zaradi volil ali daril, naklonjenih drugim nujnim
dediem). Zahtevek za zmanjanje oporonih
razpolaganj oz. zahtevek na vrnitev daril lahko uveljavlja samo
nujni dedi (tisti nujni dedi,
kateremu je bila pravica do nujnega delea krena)!! e nujni dedi
tega delea ne bo zahteval bo
zapuinsko sodie v konkretnem primeru ugotovilo zgolj njegov
zakoniti dedni dele in pri tem
upotevalo samo tisti del zapuine s katero oporoitelj NI
razpolagal, e pa take zapuine ni pa
bodo dedovali oporoni dedii.
e je treba zaradi kritja nujnega delea posei tudi na darila, je
v zakonu predpisano, da se darila
vraajo sukcesivno v obrnjenem vrstnem redu, kot so bila dana
najprej se vrne darilo, ki je po asu
naklonitve najblije asu smrti zapustnika, nato asovno
oddaljeneje darilo in tako po vrsti nazaj od
asa smrti, dokler ni dele pokrit.
Zmanjanje oporonih razpolaganj in vrnitev daril mora zahtevati
nujni dedi v zapuinskem
postopku sodie o tem odloa samo, e je za zahtevke podana
dejanska podlaga in ta ni sporna
(e je sporna se ga napoti na pravdo).
Pravica do nujnega delea je PREMOENJSKA PRAVICA (ni osebna
pravica) in je kot takna tudi
podedljiva!, kar pomeni, da lahko zahtevo za zmanjanje oporonih
razpolaganj ali vrnitev daril
uveljavljajo tudi morebitni dedii upravienega nujnega dedia.
Nujni dedi lahko nujni dele
uveljavlja tudi takrat, ko iste zapuine sploh ni, takrat, ko je
obraunska vrednost enaka vrednost
daril (ko je zapustnik vse svoje premoenje izdal za asa svojega
ivljenja in zaradi tega tudi ni opravil
oporoke ali jo je napravil pa je ta brez vrednosti, ker ni
zapuine) tukaj obraunsko vrednost
zapuine sestavlja zgolj vrednost daril.
Zmanjanje oporonih razpolaganj lahko nujni dedi zahteva v 3H
LETIH OD RAZGLASITVE
OPOROKE
Vrnitev daril lahko nujni dedi zahteva v 3H LETIH OD
ZAPUSTNIKOVE SMRTI (oz. od dneva,
ko je postala odloba s katero se ugotavlja njegova smrt
pravnomona)
-
DEDNO PRAVO, olsko leto 2010/2011 Ana VRAN
28
S potekom roka dedi izgubi monost toiti in tudi pravico do
nujnega delea zato gre za
prekluzivni rok. To pravico se lahko zahteva tudi s tobo ampak
je redna pot za uveljavitev te pravice
zapuinski postopek (nepravdni postopek, kjer ni tob).
2.3.5. RAZDEDINJENJE NUJNEGA DEDIA IN ODVZEM NUJNEGA DELEA V
KORIST
POTOMCEV
Zapustnik ima monost, ob obstoju doloenih pogojih, lahko v
celoti ali samo zmanja dele svojemu
nujnemu dediu temu namenu sluita 2 dolobi ZD:
1) RAZDEDINJENJE NUJNEGA DEDIA oz. EXHEREDATIO OB IUSTA CAUSA
(razdedinjenje iz pravega
razloga, namena)
o Namen je KAZNOVANJE dedia, ki ima pravico do nujnega delea,
zaradi njegovega
nedopustnega ravnanja do zapustnika, njemu blinjih oseb
Lahko pa gre tudi za neke vrste neprimerno ivljenje osebe, ki
naj bi bil nujni
dedi
o Za veljavnost je potrebno, da razdedinjenje zapustnik izrecno
doloi v oporoki (mora
izrecno doloiti, koga razdedini in pove tudi razlog zakaj)
Ni nujno da navede razlog za razdedinjene ampak mora kaken
razlog obstajati v
asu, ko zapustnik doloi to razdedinjenje
o RAZLOGI (taksativno so doloeni v zakonu, samo iz teh razlogov
je mono razdedinjenje)
42. LEN ZD
e se je dedi s kritvijo kakne zakonite ali moralne dolnosti huje
pregreil nad
zapustnikom (mora biti krivdno)
Je naklepno storil huje kaznivo dejanje, bodisi zoper zapustnika
ali njegovega
zakonca, otroka, posvojenca, stare
Razlog vdajanja brezdelju in nepotenemu ivljenju (razlog ki mora
obstajati tudi
ob zapustnikovi smrti, e naj pride do razdedinjenja6)
o Lahko je POPOLNO (govorimo o POPOLNI IZGUBI DEDNE PRAVICE, kar
pomeni, da
razdedinjena oseba ne more biti dedi ne na temelju zakona in ne
na temelju oporoke!!!
razdedinjeni ne more dobiti niesar iz zapustnikovega premoenja,
ne za asa ivljenja
in ne za asa njegove smrti, ne more zahtevati vrnitve daril ali
redukcije volil) ali DELNO
(pomeni zgolj ZMANJANJE NUJNEGA DELEA - delno razdedinjena oseba
ne izgubi
statusa nujnega dedia ampak se mu nujni dele samo ustrezno
zmanja)
o Pravice drugih oseb se v primeru razdedinjenja doloijo, kot da
bi razdedinjeni