Dedno Pravo - Izpiski Iz Knjige Ter Zapiski-končna Verzija

UNIVERZA V MARIBORU

Vir: ____________________ navedba knjigVkljueni so tudi zapiski s predavanj 06. 11.2009, 07. 11. 2009, 13. in 14. 11. 2009________________________________________________________________________Vir: Knjiga Dedno pravo - Zupani Karel, nidari Skubic Viktorija tretja, spremenjena in dopolnjena izdaja 2009; Zakon o dedovanju s komentarjem; Zapiski s predavanj, z dne 06., 07., 13. in 14. 11. 2009

_________________________________________________________________________________________

I. MATERIALNOPRAVNA UREDITEV DEDOVANJAMaterialnopraven = ki se nanaa na materialno pravoMaterialno pravo = civilno, kazensko materialno pravo in druga pravila, ki doloajo temeljne pravice in dolnosti pravnih subjektov

1. SPLONO O PR. UREDITVI DEDOVANJA V RS IN O PR. VIRIH

1. RS: pravica do dedovanja zagotovljena z u-o. Nain in pogoje dedovanja ureja z.

Pr. ureditev dedovanja dedno pravo zajema tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske pr. sfere, ki se tiejo dedovanja, t.j. prehoda premoenja umrle osebe na drugo osebo.

USTAVA v A) 33. lenu doloa, da je zagotovljena pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Doloa, dedno pravico kot individualno pravico, vendar je lahko dedna pravica v lastnini omejena. V ustavi sta lastninska in dedna pravica neposredno povezani.

B) 2. odst. 67. lena doloa: Zakon doloa nain in pogoje dedovanjaDEDNA PRAVICA je absolutna. Uveljavljamo jo lahko zoper vsakogar.

= bazira na zakonu ali oporoki

DVA ELEMENTA DEDNE PRAVICE

pravica zapustnika, da sestavi oporoko ali sklene dednopravne pogodbe in

pravica zapustnikovih najojih sorodnikov ( sorodniki na podlagi zakonske zveze ), da prejmejo vsaj minimalni del premoenja zapustnika ( nujni dele ), s tem se dedna pravica na doloen nain povezuje tudi z druinskimi razmerjiU. dovoljuje omejitve dedne pravice z z-om. Omejitve so najvekrat dane z doloanjem davkov na dediino in z morebitnimi posebnimi kategorijami dediev ( zaitene kmetije )

Dedna pravica je subjektivna v dveh smereh: najprej ima zapustnik dol. obseg svobode pri oporoki ( oporona svoboda ) in sklepanju dednopr. pogodb, pri emer pa mora upotevati nujne dedie in morebitne omejitve, ki se nanaajo na zaitene kmetije.

Pri nas je uveljavljena svoboda testiranja, ki ni absolutna, ker je omejena z nujnim deleem.

Dedna pravica zapustnika predstavlja njegovo pravico do razpolaganja z lastnino, kar je bistveni element lastninske pravice, s tem pa tudi zagotavlja nadaljnji obstoj premoenja. Zapustnik prenaa na dedie premoenjske pravice.DEDOVANJE

ZAKONITO

OPORONO

( dedovanje po zakonu o dedovanju )

( dedovanje po oporoki )

= v potev pride, e ni oporoke

= v potev pride, e je sestavljena

veljavna oporoka

PODLAGE ZA ZAKONITO DEDOVANJE1. DEDNI REDIPodlaga za oblikovanje dednih redov je krvno sorodstvo:

1. predniki

2. potomci

3. sorodniki v stranski vrsti

= so podlaga za vrstni red dedovanja, za izraun nujnega delea in izraun dednih deleev. Pri nas velja parantelni sistem velja naelo izkljunosti = blinji sorodnik izkljui bolj oddaljenega. Imamo vstopno pravico najprej pride vstopna pravica in e te ni mono izpeljati, pride do akrescence. e ni niti akrescence ( do akrescence gre znotraj istega dednega reda ) potem gre akrescenca v II. DR.

A

B

1 2 3

e bi oseba 1 umrla in bi imela 3 otroke ( 3 dedie ) ( ki bi bili v shemi narisani pod njo ), bi najprej prilo do vstopne pravice in bi dedovali otroci.

Ker pa oseba 1 nima otrok, potem priraste njen del k drugi in tretji osebi ( pride do akrescence ). e teh dveh ne bi bilo, bi lo gor ( v 2. linijo/ parantelo ).Najprej vedno ie akrescenco v istem rangu, stopnji, paranteli. ele ko vstopna pravica odpove, pride do akrescence v istem rangu/ paranteli. e e to odpove, gre v II. parantelo. e ima oseba A samo enega sina B, ki bi dedoval in e ta nima otrok oz. nobenega drugega, kamor bi la akrescenca, gre potem akrescenca v II. dedni red.

Torej vrstni red je naslednji: VSTOPNA PRAVICAAKRESCENCA-NASLEDNJI ali BOLJ ODDALJENI SORODNIKI, dokler ne pride do osebe, ki bi lahko dedovala oz. na koncu lahko pride do drave, ki dobi zapuino, e ni nobenega dedia.

___________________________________________________________

Oseba A Otrok 1 (1/3 ) Otrok 2 ( 1/3 ) Otrok 3 ( 1/3 )

Vnuk 1 Vnuk 2 (1/6 ) (1/6)

Otrok 3 je umrl. Oba vnuka si razdelita 1/3 na 2 enaka dela, tako da vsak od njiju dobi 1/6.

e otrok 3 ne bi imel otrok ( vnukov osebe A ), potem bi prilo do prirasta in bi otrok 1 in otrok 2 dobila vsak od 1/3, torej vsak 1/6.

_______________________________________________________________2. ZAKONSKA ZVEZA = pri njej ima potrdilo, da si z nekom v zakonski zvezi.

Zunajzakonska skupnost je izenaena z zakonsko zvezo. Potrebno jo je dokazovati, trajati mora dalj asa Izpolnjeni morajo biti doloeni pogoji za zakonsko skupnost, da lahko zunajzakonski partner deduje.3. REGISTRIRANA ISTOSPOLNA PARTNERSKA SKUPNOST4. POSVOJITEVV Sloveniji poznamo samo popolno posvojitev, ki ustvarja enako razmerje kot pri naravnih starih.

DEDOVANJE ( SUCCESSIO )= PREHOD PREMOENJA UMRLEGA NA DRUGE.== predpostavlja 3 elemente: POGOJI, KI MORAJO BITI IZPOLNJENI ZA DEDOVANJE:- smrt osebe zapustnika ali razglasitev pogreane osebe za mrtvo - ( ko nastopi smrt-dedni primer ) Da pride do dedovanja in concreto, mora biti dedovanje odprto. To je v primeru smrti zapustnika ali razglasitvi za mrtvega.teje se, da si mrtev, ko si klinino mrtev ( medicinsko ).

Klinina smrt pomeni, da mogani ne delujejo ve oz. so tako okvarjeni, da nikoli ve ne bodo popravljeni.

V Sloveniji nastopi dedni primer s smrtjo. Za vsakim umrlim se vodi zapuinski postopek, ne pa tudi zapuinska obravnava.

Zapuinska obravnava se izvede po uradni dolnosti samo takrat, e je imel zapustnik nepreminine ali na zahtevo dediev, e so prisotne preminine.

Kadar so ljudje pogreani, ne moremo sproiti postopka dedovanja. Zato vsak, ki ima pr. interes ( dedii ), sproi nepravdni postopek za razglasitev pogreane osebe za mrtvo in nastopi pr. domneva smrti.

Razglasitev pogreane osebe za mrtvo je v Slo izenaena s smrtjo.

Da bi se dol. oseba razglasila za mrtvo, morajo biti izpolnjene 4 predpostavke:

1. da 5 let ni sporoila od te osebe in da je ta oseba stareja od 70 let

2. da 5 let ni sporoila od te osebe in da obstaja verjetnost, da ni ve iva

3. nesrea, od katere je minilo ve kot 6 mesecev ( npr. letalska nesrea )4. da gre za vojno ali vojne dogodke in da je od teh dogodkov minilo 1 leto

S premoenjem pogreanega ne moremo storiti niesar, dokler se ne razglasi smrti.

Dokler oseba ni proglaena za mrtvo, je zakonec e vedno v zakonski zvezi s to osebo.

Ko se sproi postopek, sodie objavi na oglasni deski ter v uradnem listu, da naj se pogreana oseba javi ali pa kdo drug, ki pogreano osebo pozna.

Smrt mora biti klinina, pri razglasitvi pogreane osebe pa postavimo pr. domnevo smrti.

V letalski nesrei ne vemo, kdaj je oseba umrla. Zato je v postopku potrebno ugotoviti, kdaj je oseba umrla. Smrt se razglasi z dnem pravnomonosti sklepa o razglasitvi osebe za mrtvo.

Toen datum smrti je pomemben zaradi vrstnega reda dedovanja premoenja in zaradi dedne sposobnosti.

Ko nastopi smrt, zanejo tei doloeni roki.

Dokler zapustnik ivi ni dedovanja, ne obstaja dedna pravica niti kakna druga pravica do zapuine. Osebe, ki bodo ob zapustnikovi smrti poklicane k dedovanju po zakonu, so do smrti zapustnika samo domnevni bodoi dedii. Oseba, ki je v oporoki imenovana za dedia, ima golo nadejo, da bo dedovala, ker lahko oporoitelj oporoko vsak as preklie. S priakovano dediino ne more nihe razpolagati.

Po z-u je neveljavna pogodba, s katero kdo odtuji priakovano dediino, kot tudi vsaka pogodba o dediini po kom drugem, ki je e iv. Prav tako je neveljavna pogodba o volilu ali kakni drugi koristi, ki jo pogodbenik priakuje od dedovanja, ki e ni uvedeno ( to je pred zapustnikovo smrtjo 104. l. ZD ).

Za smrt teje z. samo dejansko, fizino smrt. Nae pravo ne pozna ustanove civilne ali pravne smrti, ki je za prizadeto osebo pomenila trajno izgubo pr. sposobnosti.

Smrt mora biti izkazana, ne samo zatrjevana. Dokae se z izpiskom iz matinega registra. Dokaz smrti lahko nadomesti odloba o razglasitvi pogreanega za mrtvega, s katero se postavi pr. domneva smrti, ki pa ima enake pr. posledice kot dejanska smrt: nastopi dedovanje.

Za dedovanje je pomemben toen as smrti ( dan, mesec in leto smrti ).

Na trenutek smrti vee ZD vrsto pr. posledic:

zapuino predstavlja samo tisto premoenje, ki ga je imel zapustnik v trenutku smrti.

Dedii oz. volilojemniki so lahko samo osebe, ki obstajajo v trenutku smrti zapustnika ( izjema nascitirus in pr. oseba v ustanavljanju )

V trenutku zapustnikove smrti mora za dedie oz. volilojemnike obstajati dedni naslov ( npr., da bi otrok lahko dedoval po oetu na podlagi z-a, mora imeti v trenutku njegove smrti lastnost dedia: oetovstvo mora biti ugotovljeno ) Dedii oz. volilojemniki morajo biti v trenutku zapustnikove smrti dedno sposobni oz. ne smejo biti dedno nevredni

Z dnem smrti zanejo tei roki za podajanje dednih izjav

Z dnem smrti zanejo tei roki za uveljavljanje pravice zahtevati zapuino in tudi roki za uveljavljanje drugih dednopr. zahtevkov. e je bil zapustnik razglaen za mrtvega, zanejo roki tei ele z dnem, ko postane odloba pravnomona

Po stanju v trenutku zapustnikove smrti se doloa krajevna pristojnost zapuinskega sodia

V sistemu, kjer se dediina ne pridobi ipso iure, pride ob steku pogojev za dedovanje do delacije ( delatio hereditatis ). Dediina je dediu ponujena in od njega je odvisno ali jo bo sprejel. e jo sprejme, govorimo o pridobitvi, akviziciji dediine.V sistemu ipso iure pridobitve dediine pa delacija in akvizicija asovno sovpadata.

obstoj premoenja = ker ga zapustnik zapua, se imenuje zapuina ( hereditas ). Z vidika dedia gre za dediino ( successio ) dedii, sposobni za dedovanje ( oporoni, nujni, zakoniti ) oz. da niso dedno nevredniDedi = tisti, ki pridobi kaj iz zapuine. V ojem pravnotehninem smislu razlikujemo dedia v ojem smislu ( univerzalni sukcesor = univerzalni dedi = dedi vse zapuine, heres, herus-gospodar ), volilojemnika ( singularni sukcesor; singularni naslednik in tisti, ki kaj dobi iz naloga ( modus )

Dedi je lahko vsak pr. subjekt: fizina ali pr. oseba. Fizina oseba lahko postane dedi ( ali legatar ) samo, e je ob asu smrti zapustnika ( ob uvedbi dedovanja ) iva, e e ivi oz. e e ivi. Izjema: nascitirus ( spoeti otrok ) velja za rojenega, pod pogojem, da se rodi iv. teje se, da je bil otrok spoet ob smrti zapustnika, e se je rodil 300 dni po njegovi smrti. e se otrok rodi iv, je dedi od trenutka zapustnikove smrti, e se rodi mrtev, velja, kot da nikoli ni bil dedi. Domneva o ivljenju spoetega otroka velja za vse dedie, ne samo za potomce zapustnika. Domneva velja pri zakonitem in oporonem dedovanju.

Tudi pr. oseba je lahko dedi ( legatar ), samo e ob smrti zapustnika obstaja. Po analogiji z domnevo o ivljenju spoetega otroka so lahko dedii tudi pr. osebe, ki e niso definitivno konstituirane, vendar pa izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev pr. sposobnosti in tudi e tee postopek za njihovo ustanovitev.

4. Dedii morajo imeti dedni naslov = delacijski, pozivni razlog (pravno podlago= zakon ali oporoka, v tujini tudi dedne pogodbe )

Da kdo postane dedi, mora imeti pravni ( dedni ) naslov.

Dedni naslov = dejstva, ob katerih pripada dol. osebi po pr. predpisih pravica, da v konkretnem primeru deduje.

Navedeni pogoji veljajo za dedovanje v pravnotehninem smislu, ( za univerzalno sukcesijo ) kot tudi za dedovanje v netehninem smislu ( za volilo ).

e so navedeni pogoji podani, nastopi dedovanje, dedi pridobi zapuino ipso iure ( po pravu, po zakonu samem ). Vendar pa se dediini lahko odpove in potem velja, kot da je ni pridobil.

Do dedovanja lahko pride samo tedaj, e obstaja predmet dedovanja = zapuina.

Umrla oseba, ki ne zapua premoenja, ni zapustnik.

Dedovanje v irem, netehninem smislu zajema tudi prehod posameznih delov zapustnikovega premoenja na osebe, ki niso dedii, najvekrat na volilojemnike. V takem primeru ne pride do neposrednega prehoda posameznih premoenjskih predmetov od zapustnika na upravienca: le-ta ima samo terjatev proti dediu na izroitev ali prenos voljenih premoenjskih predmetov. Upravienec tudi ne odgovarja za dolgove zapustnika.

Dedi mora biti ob uvedbi dedovanja ( ko nastopi smrt ) iv.

Edina izjema, ko dedi ni iv = nosea mati = otrok nasciturus bo dedoval, e se bo rodil iv ( mora se roditi 300 dni po zapustnikovi smrti ).

Nerojenega otroka ne zastopa mati, saj dobi roditeljsko pravico po rojstvu otroka. Dokler je otrok v materi, ima mati skrbnitvo.

Ko pa se rodi, dobi roditeljsko pravico in postane mama zakonita zastopnica. Roditeljska pravica se pridobi z rojstvom in traja do 18. leta starosti otroka. e se rodi iv, je dedi od trenutka zapustnikove smrti, e se rodi mrtev velja kot da nikoli ni bil dedi.

Skrbnitvo = dejavnost skrbnikov: skrbnitvo nad mladoletnimi; skrbnitvo za osebe, ki jim je vzeta poslovna sposobnost

= posebna oblika drubenega varstva mladoletnikov za katere ne skrbijo stari; polnoletnih oseb, ki niso same sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi in drugih oseb, ki nimajo monosti same skrbeti za svoje pravice in koristi

Dedi je lahko vsak pr. subjekt: fizina ali pr. oseba.

Oe

e je otrok rojen v zakonski zvezi ali 300 dni po prenehanju, velja pr. domneva, da je moki otrokov oe. e pa ni rojen v zakonski zvezi, pa se oetovstvo ugotavlja.

Stari so do 18. leta otrokovi zakoniti zastopniki, kasneje pa so pooblaenci ( po 18. letu starosti )

Sukcesija = nasledstvo

SUKCESOR = naslednik

2. l. ZD: dedujejo se lahko stvar in pravice, ki pripadajo posameznikomNekatere stvari in pravice, ki sicer pripadajo posameznikom se kljub 2. l. ZD ne morejo dedovati. Poleg tega pa sestavlja zapuino tudi negativna komponenta: obveznosti oz. pasiva zapustnika. Pravilneje bi bilo, e bi z. govoril o dedovanju lastninske in drugih pravic, ki pripadajo posameznikom, kajti stvari so predmet lastninske in drugih stvarnih pravic in s tem tudi predmet dedovanja.

V zapuino sodi samo premoenje, ki je pripadalo zapustniku ob njegovi smrti. e je bil zapustnik ob smrti v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti in sta s preivelim zakoncem ustvarila skupno premoenje, pripada zapustniku ( in ne pride v njegovo zapuino ) samo dele na skupnem premoenju, ki odpade nanj pri delitvi tega premoenja. Za doloitev delea in za delitev veljajo predpisi druinskega in stvarnega prava. Posebno ( osebno ) premoenje zapustnika spada v celoti v njegovo zapuino.

Z dedovanjem pridobi dedi kot zapustnikov univerzalni naslednik vrsto upravienj glede zapuine. Ta upravienja kot celota predstavljajo dedno pravico.

Dedna pravica p. v naem pravu poseben poloaj, ki ga ima dol. oseba kot dedi.

DEDOVANJE = eden od nainov za pridobitev lastninske pravice; lastnine na stvareh ( ko nekdo umre, preneha njegova lastninska pravica in le-ta preide na drugega )

= podlaga za pridobitev lastninske pravice

Druinska razmerja omejujejo oporono svobodo zapustnika, ta je dolan zagotoviti doloen del premoenja zakoncu in otrokom ( nujni dedii ). Zakonodajalec pa ne more izkljuiti iz pravice dedovanja oddaljene sorodnike, e ni blinjih, razlastitev pa je mona le v okviru dolobe 69. l. ustave. Bliina ali oddaljenost sorodstva je pomembna le pri doloanju stopenj davne obveznosti dediev. im blija je sorodstvena povezanost zapustnika in s tem predpostavljena medsebojna obveznost preivljanja, tem blija je davna stopnja. Doloanje viine nujnega delea je v pristojnosti zakonodajalca. Zapustniku je dana tudi svoboda, da nujni dele doloi v naravi ali v denarju.Zapustniku je omogoena pr. in gospodarska delitev premoenja ( zasebna avtonomija ). Zaradi zagotavljanja veljavnosti oporoke doloajo z-i posebne oblike ( lastnorono pisana oporoka, oporoka pred priami, oporoke pred notarji in e posebni primeri, ki veljajo v izrednih razmerah ).

ESA NE MOREMO DEDOVATI? osebne slunosti

obligacijska razmerja ( mandat )

roditeljsko pravico

dolnost do preivljanja

skrbnike funkcije ( rejnitva )

pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

moralno/ avtorsko pravico Premoenjske ugodnosti iz naslova avtorske pravice pa dedujejo dedii.

IZPODBIJANJE OPOROKOporoke je mono izpodbijati zaradi formalnih napak, zlasti pa zaradi morebitne nesposobnosti zapustnika, da bi izjavil svobodno voljo ( duevna prizadetost ipd.). V tem primeru govorimo o oporoni nesposobnosti.Pri zaitenih kmetijah je omejena oporona sposobnost zapustnika. Smisel teh dolob je, da se srednje kmetije ne delijo in tako ostanejo sposobne za normalno gospodarjenje. Prednostni dedi je v teh primerih oseba, ki dela in ivi na kmetiji, s tem se mu zagotavlja eksistenca. Drugi dedii imajo tudi zmanjan obseg dedovanja, saj bi prehuda obremenitev prevzemnika prav tako lahko onesposobila kmetijsko gospodarstvo za normalno gospodarjenje.

Izpodbijati = dokazovati neresninost, nepravilnost

Dedno pravo = ureja razmerja, ki se tiejo dedovanja, t.j. prehoda premoenja umrle osebe na druge osebe. Z vidika teh oseb pomeni dedovanje pr. nasledstvo v pr. razmerja umrlega.= ureja prehod stvari in pravic umrle osebe na druge osebe. Pokojnikova dediina preide po samem z-u na njegove dedie v trenutku njegove smrti.Prehod zato, ker premoenje preide v trenutku smrti na dedia. Le-ta ne rabi za prehod storiti ni. e pa premoenja noe, pa mora podati negativno dedno izjavo in na sodiu povedati, da dediine ne eli.

S smrtjo loveka preneha tudi njegovo pr. ivljenje, njegova pr. subjektivnost in zato je treba likvidirati in urediti pr. razmerja, ki jih je ustvaril.

Dedovanje omogoa, da premoenjska razmerja in iz teh razmerij izvirajoe pravice in obveznosti umrle osebe praviloma preidejo na druge, fizine ali pr. osebe. Osebne pravice in dolnosti se praviloma ne morejo dedovati.

Premoenje neke osebe ob njeni smrti ne razpade na posamezne sestavne dele, na posamezne premoenjske pravice in obveznosti; le-te preidejo kot celota, kot enota na druge osebe. To pa ne pomeni, da preidejo na drugega prav vse sestavine premoenja, vse premoenjske pravice in obveznosti. Tiste premoenjske pravice in obveznosti, ki se tudi za ivljenje ne morejo prenesti na drugega, ali ki so vezane na ivljenjsko dobo upravienca, se ne morejo dedovati. ZAPUSTNIK = oseba, katere premoenje preide ob njeni smrti na druge osebe.

=== to je lahko vsaka fizina oseba, ki ima ob smrti premoenje, oporoitelj pa mora imeti e posebno, oporono sposobnost.= imeti mora pravno sposobnostPr. oseba ni zapustnik, ker ne umre, ampak preneha.

Zapustnikovo premoenje lahko preide zlasti na osebe, ki jih pravo doloa kot dedie.

DEDI ( heres )= je lahko fizina ali pravna oseba= je lahko vsaka fizina oseba; fizine osebe so lahko dedii po z-u ali po oporoki, pravne osebe pa so lahko dedii samo po oporoki.

= ko nastopi smrt, mora biti iv. Ko se rodi iv, se teje, da si iv in si dedi. e dojenek ivi samo 3 minute, je dedi.

Zapustnikovo premoenje lahko deduje ena oseba, en dedi ali pa ve oseb, sodediev.

= je v najirem smislu tisti, ki pridobi kaj iz zapuine.

V ojem pravnotehninem smislu, razlikujemo:

- dedia v ojem smislu ( univerzalni sukcesor, heres, herus-gospodar )

- volilojemnika ( singularni sukcesor )

- tisti, ki kaj dobi iz naloga ( modus )

Pri ZAKONITEM DEDOVANJU pridobi dedi na vseh stvareh/ pravicah svoj alikvotni del ( npr. 1/3 na televiziji, radiu, itd. )

Zapuina se deli na alikvotne dele , npr. , 1/3, ( alikvotni del, kvota ).

e je 5 dediev, dobi vsak 1/5 = na vsakem predmetu, ki je predmet dedovanja = 1/5 avta, 1/5 evlja, 1/5 zobne proteze zapustnika

OPOROKA omogoa oporoitelju, da nameni npr. dediu A naj dobi stanovanje, dedi B naj dobi njivo, dedi C pa naj dobi avto.

e gre za dedovanje na podlagi zakona, pa dedi dobi ALIKVOTNI DEL.

Dediev ni:

- e so vsi umrli

- e so se odpovedali dedovanju

- e so dedno nevredni

V taknem primeru pride do zapuine brez dedia in dobi zapuino drava.

V sunjelastniki dobi je dedovanje imelo e velik pomen. Vsa temeljna pravila dednega prava so bila do podrobnosti izdelana e v rimskem pravu.

Z oporoko si je svojepravni dorasli Rimljan mogel po svoji volji doloiti dedia, kakor tudi varuha eni in otrokom. e ni zapustil veljavne oporoke, je doloal zakon, kdo naj bo dedi.

VOLILOJEMNIK ( LEGATAR ) = oseba, na katero preide po oporoiteljevi volji samo posamezna premoenjska pravica in ne premoenje ( alikvotni del )= tisti, ki ne pride v potev za dedovanje= ni dedi po z-u- Do volila lahko pride samo pri oporoki.

= singularni naslednik = dobi dol. del zapuine, ki mu ga je namenil oporoitelj

= lahko dobi vejo vrednost kakor dedi

Jaz zapuam svojo hio sosedi Micki = volilojemnik, ki je skrbela zame = to npr. zapiem v oporoko

= lahko dobi del ali celotno premoenje

= lahko dobi ve kot dedi

Neka oseba je volilojemnik, ker ne bi prila v potev kot dedi.RAZLIKA DEDI-VOLILOJEMNIKDEDIVOLILOJEMNIK

1.Pridobi dediino na podlagi zakona ali oporoke. Zakonito dedovanje pride v potev, e je oporoka neveljavna.Pridobi dediino z oporoko ( vedno se pojavi samo pri oporoki )

2.Je univerzalni naslednik, sukcesor oporoitelja Je singularni naslednik; ker dobi samo eno stvar.

3.Odgovarja za dolgove zapustnika do viine podedovanega premoenja s celotnim svojim premoenjem ( zakoniti, nujni, oporoni dedi )Ne odgovarja za dolgove, ker bo dobil volilo takrat, ko bodo poplaani vsi dolgovi. Volilo dobi od iste zapuine.

4.Prehod direktno od zapustnika v trenutku smrti - svojo dediino pridobi v trenutku smrti z enim aktom

( prehod unu actu )Ni direktnega prehoda, pa pa pridobi volilo od dedia na podlagi terjatve ( dobi pravico, da stvar zahteva od dedia )

5.Dedi dobi alikvotni del, e gre za zakonito dedovanje.Dobi konkretno stvar

VOLILO = oporona naklonitev posamezne stvari ali pravice

RAZLIKA ZAPUINA - DEDIINAZapuina = vse, kar lahko preide iz subjekta, ki je umrl, na nove subjekte

= tisto, kar lahko preide; tudi to kar pridobimo

= tisto, kar je imel zapustnik ob smrti ( predmeti, nepreminine, preminine )

Pri nas preide v trenutku smrti in nimamo leee zapuine.Razpololjivi del zapuine = obraunska vrednost zapuine skupni nujni dele

( rezervirani del )

Dediina = tisto, kar dobi dedi

= predstavlja vse tiste pravice, ki se jih da ovrednotiti v denarju. Nekatere pravice niso podedljive.

Pri nas nikoli ne pride do trenutka, ko bi bilo premoenje brez lastnika. e ne eli dedovati, mora izjaviti, da se odpove svojemu dednemu deleu = negativna dedna izjava.

Odstop dednega delea= Jaz ne bom dedoval in naj vse deduje herka ( ne pa tudi sinovi )

TIRI FAZNI POSTOPEK, PO KATEREM OCENIMO, KOLIKO JE VREDNA ZAPUINA1. faza

V tej fazi se opravi popis in ocenitev premoenja.

Ob smrti se ocenjuje, kaj je imel zapustnik ob trenutku smrti = zapuino. Kar bo pa dobil dedi, je pa dediina. Zapuina ni enako dediina.

Pri matiarju priglasi smrt. Izpolni se smrtovnica, v katero se vnesejo podatki o umrlem.

Deduje se vse, kar se da ovrednotiti gre za dedovanje premoenja

2. faza: v njej dobimo vrednost premoenja

Imamo izloitve:

izloitve ( v korist potomcev, gospodinjski predmeti, vrednost prejete socialne pomoi )

zapustnikovi dolgovi ( krediti ali dolg, ki je nastal s samim trenutkom smrti )

dolgovi zapuine ( stroki, ki nastanejo s skrbnikom zapuine, upraviteljem zapuine )

ista zapuina

Zapustnikovi dolgovi = dolgovi , ki so nastali pred smrtjo zapustnika.

Dolgovi zapuine = dolgovi, ki so nastali po smrti zapustnika.

3. faza: ista zapuina, kateri pritejemo darila, katera je zapustnik dal, in sicer

+ darila , ki jih je zapustnik dal kadarkoli = ta darila se nanaajo na tiste dedie, ki v konkretnem primeru dedujejo )

darila dana dediu, ki deduje ( dedi in concreto, ker je dobil darilo kasneje in za katerega velja neomejen rok podaritve,)

darila, ki se ne vraajo ( ne vraajo se darila, ki so bila dana za preivljanje stari so dolni otroka preivljati do 26. leta )

darila dana drugim osebam ( dedi in abstracto, ker je odvisno od primera ali bo priel v potev za dedovanje, - e je odgovor da potem velja zanj, neomejen rok, e pa ne, pa velja zanj 1 letni rok ( samo zadnjo leto se mora bati )

Na ta nain dobimo = obraunsko vrednost zapuine

Darila, ki se ne vraajo:

obiajna manja darila se ne vraajo

darila dana humanitarnim organizacijam ( priviligirana darila )

darila, ki se ne vraajo po zakonu ( npr. nekdo ti v zahvalo da darilo )

Darilo = neodplani pr. posel

4. faza:

Obraunska vrednost zapuine = tisto, kar se deduje

( minus ) skupni nujni dele ( rezervirani del )

________________________________________________

Razpololjivi del zapuine = s tem delom lahko oporoitelj razpolaga

Obraunska vrednost zapuine je podlaga za izraun nujnega delea.

Vrednost zapuine je tisto, kar je imel zapustnik ob smrti.

_________________________________________________________________

NEUVEDENO DEDOVANJELahko pa se odpove neuvedenemu dedovanju.

= je veljavno, e ga sklene v obliki notarskega zapisa ali na sodiu. Tu mora podpisati ti in tisti, po katerem bi dedoval ( preden ta umre )

V SLO trenutek delacije sovpada s trenutkom akvizicije.

DEDNA PRAVICA

= ima jo vsak, ki ima pr. sposobnost in se rodi iv

= bazira na z-u ali pa na oporoki. Z. natanno doloa, kdo ima dedno pravico

= bazira iz sorodstva: zakonska zveza, izvenzakonska zveza, potomci v ravni ali stranski liniji. Osnova je v druinskem pravu. Pri volilu pa je to lahko kdorkoli ( soseda ).Oporoitelj = e je zapustnik razpolagal s svojim premoenjem z oporoko

== lahko naloi kakno dolnost tistemu, ki mu nakloni korist iz zapuine. To je nalog ( modus )

== lahko tudi razpolaga z zapuino ali z delom zapuine v dovoljen namen.

= oseba, ki je pred smrtjo sestavila oporoko

Zapustnik = oseba, ki je umrla brez oporoke

= lahko je vsaka fizina oseba, ne glede na to, koliko je stara ( 3 ure ali 50 let ).

Pr. oseba ne more biti zapustnik, ker ne umre, pa pa preneha; gre npr. v steaj.

Zapustnik mora imeti pravno sposobnost.

Dedovanje( successio ) v ojem, pravnotehninem smislu ( vesoljno nasledstvo, univerzalna sukcesija ) = prehod zapustnikovega premoenja kot celote ali alikvotnega dela premoenja na pr. naslednike ( prehod per universitatem ).

=== zanj je znailno e, da:

- preide premoenje na dedie na podlagi enega samega dogodka, unu actu: zapustnikove smrti- vsi sestavni deli premoenja, vse pravice in dolnosti, ki se lahko dedujejo preidejo na dedie hkrati in soasno.- preide premoenje na dedie neposredno od zapustnika- dedii odgovarjajo za dolgove zapustnikaUPRAVIENJA, KI JIH IMA DEDI OZ. ZNAILNOSTI NJEGOVEGA PR. POLOAJA SO:1. Dedi je upravien zahtevati, da ga vsak priznava za dedia, 2. pridobi lastninsko pravico in postane posestnik na stvareh zapuine, 3. postane imetnik vseh drugih pravic in obveznosti, ki spadajo v zapuino,

4. upravien je zahtevati od vsakogar, ki mu odteguje zapuino ali njen del, laste si dedno pravico, da mu zapuino ali del zapuine vrne.Posestnik = kdor ima posest

Posest = dejanska oblast nad stvarjo, ki ji pravo nudi posebno varstvo

Dedna pravica ima absolutni znaaj, uinkuje zoper vsakogar. V bistvu gre za premoenjsko pravico, ki pa se od drugih premoenjskih pravic razlikuje po tem, da se lahko pridobi samo ob posebnih pogojih. Dedna pravica gre samo dediu: drugi dednopr. upravienci, t.j. osebe, ki po zapustnikovi volji dobijo kakno korist iz zapuine, zlasti volilojemniki, nimajo dedne pravice.

Predpisi, s katerimi je urejeno dedovanje, t.j. prehod premoenja sestavljajo dedno pravo.

Dedno pravo ureja specifina premoenjska razmerja med posamezniki, razmerja, ki se tiejo prehoda premoenja umrlega na druge osebe.

Znailnost dednopravnega razmerja: doloena povezanost z osebnimi razmerji: s sorodstvom z zakonsko zvezo, z izvenzakonsko skupnostjo ali s sicernjo ivljenjsko ali ekonomsko skupnostjo, s preivljanjem. Osebna razmerja so pomembna le kot dejstva, na katera veejo predpisi dednega prava doloene pr. posledice ( npr. monost, da neka oseba deduje ), zaradi tega ti osebnopr. elementi ne spreminjajo premoenjskopr. bistva dedovanja in dednega prava.

VIRI DEDNEGA PRAVA V RSPRAVNI VIRI1. USTAVA - z njo je v RS zagotovljena pravica do dedovanja. Nain in pogoje dedovanja ureja zakon.

2. ZAKONSKI PREDPISI: - Materija dedovanja je raztreena po ve zakonih:2.1. -ZAKON O DEDOVANJU ( temeljni zakon ) vsebuje materialnopr. dolobe o dedovanju ter dolobe o zapuinskem postopku.

= doloa osnove za dedovanje, ne glede na to ali gre za oporono dedovanje ali dedovanje na podlagi zakona. Z z.-om o dopolnitvah z-a o dedovanju je bil tekst zakona o dedovanju dopolnjen s predpisi o mednarodni oporoki.

2. 2. Z. O DEDOVANJU KMETIJSKIH GOSPODARSTEV za zaitene kmetije doloa posebno pr. ureditev dedovanja. Narekovala jo je predvs. potreba, da bi prepreili nadaljnjo drobitev srednjih kmetij ob dedovanju in tako ohranili in krepili gospodarsko, socialno in ekoloko f-o.= je lex specialis v primerjavi z ZD

= doloa konkretna pravila

= doloa, da sta ena ali dve izjemi

Derogirati = deloma ali popolnoma odvzeti veljavnost pr. predpisu z novim pr. predpisom; razveljaviti

2.3. Z. O MEDNARODNEM ZASEBNEM PRAVU IN POSTOPKU = reuje dednopravne kolizije

= ureja vpraanje, npr. e se odloim, da grem na Havaje in se mi tam nekaj zgodi ter hoem tam napraviti oporoko, se v tem primeru uporabi navedeni zakon.

Oporoka je strogo oblini pr. posel. e ni v doloeni obliki, je neveljavna.

Mednarodno zasebno pravo = kolizijsko pravo

e sklene zakonsko zvezo s tujcem, imamo medn. element.

2.4. ZAKON O DENACIONALIZACIJI vsebuje posebne dolobe o dedovanju denacionaliziranega premoenja, ki je bilo prej podravljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in zaplembah.

2.5. Z. O REGISTRACIJI ISTOSPOLNIH PARTNERSKIH SKUPNOSTI ( lex specialis )= je neposredni vir dednega prava le v delu, ki se nanaa na dedovanje homoseksualnih partnerjev, ki ivijo v registrirani istospolni partnerski skupnosti

2.6. Z. O NOTARIATU - tiste pogodbe, ki so bile iz ZD prenesene v OZ, je potrebno narediti v obliki notarskega zapisa.

Z. o notariatu je pristojnost za overitev dol. poslov prenesel s sodi na notarje. Ta z. je uvedel t.i. notarsko oporoko = to je najmlaja oporoka, ki jo imamo pri nas.

2.7. OBLIGACIJSKI ZAKONIK- vsebuje pravila glede zaetka veljavnosti, izvrevanja in prenehanja pravnoposlovnih razmerij in ta pravila so, razen v primerih, ko ZD ali drugi specialneji predpis doloa drugae, uporabljiva tudi v dednem pravu ( zlasti pri presojanju veljavnosti oporoke.

= vsebuje tudi nekatere pogodbe, ki imajo posamezne dednopr. elemente:

4. pogodba o izroitvi in razdelitvi premoenja ( izroilna pogodba ),

5. pogodba o dosmrtnem preivljanju

6. pogodba o preuitku

7. darilo za primer smrti

2.8. ZAKON O PLAILU ODKODNINE RTVAM VOJNEGA IN POVOJNEGA

NASILJA= doloa nain zagotavljanja sredstev za plailo odkodnine rtvam vojnega in povojnega nasilja za negmotno kodo. Za primere, ko je oseba upraviena do odkodnine, umrla, z. doloa, da pripada odkodnina njenim dediem po predpisih, ki urejajo dedovanje. e je bil postopek za pridobitev statusa, ki daje pravico do odkodnine prekinjen zaradi smrti vlagatelja, se lahko nadaljuje na zahtevno njegovih dediev.

2.9. ZAKON O PONOVNI VZPOSTAVITVI AGRARNIH SKUPNOSTI ter VRNITVI NJIHOVEGA PREMOENJA in PRAVIC

2.10. STVARNOPRAVNI ZAKONIK V 29. lenu izrecno doloa trenutek pridobitve posesti dedia na zapustnikovih stvareh2.11. ZAKON O GOSPODARSKIH DRUBAH vsebuje nekaj temeljnih dolob o dednopr. posledicah smrti samostojnega podjetnika posameznika in drubenika v osebni ali kapitalski gosp. drubi.2.12. Z. O SPLONEM UPRAVNEM POSTOPKU = postavitev skrbnika odsotnemu dediu

2.13. Z. O MATINEM REGISTRU spremlja nas od rojstva do smrti e spremeni spol, se to vpie v matini register

2.14. Z. O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUINSKIH RAZMERJIH doloa, kaj je zakonska zveza, kako se ugotavlja oetovstvo

= podlaga za dedovanje je zakonska zveza

2.15. POSTOPKOVNI ( PROCESNI ) ZAKONI:

- Zakon o pravdnem postopku

- Z. o nepravdnem postopku dedni postopek poteka po nepravdnem postopku. V njem se odloa o dejanskem stanju. V tem postopku se stranke ne prepirajo, v pravdnem postopku pa se.

= Zapuinska obravnava se izvaja po tem zakonu.

8. Z. o izvrbi in zavarovanju2.16. RAZLINI DAVNI ZAKONI, ki urejajo, kako se plauje davek v primeru dedovanja

- Z. o davku na dediine in darila

- Z. o davnem postopku

- Z. o dohodnini

- Z. o davkih obanov

DEDNO PRAVO pomeni konec ivljenja, druinsko pravo pa zaetek ivljenja.

= pri njem gre za dedovanje zasebnopravnih pravicSubjektivno dedno pravo = pravila, ki urejajo poloaj osebe, ki je postala dedi in ta s tem pridobi pravico na zapuini ta pravica je lahko na celotni zapuini ali pa na enem delu.

Objektivno dedno pravo = celota pr. pravil, ki urejajo prehod premoenja iz osebe, ki je umrla, na drugo osebo ( iz enega titularja na drugega titularja ) oz. posegajo na podroje dednega prava osnovna pravila najdemo v ZD Klinina smrt in ostale oblike smrti

Eden od temeljnih pogojev, da pride do dedovanja, je smrt= t.p, da mogani ne delujejo.

Zdravnik potrdi, da je oseba umrla. Gre za klinino smrt. V tujini imamo druge oblike smrti.

V Ekvadorju: samostanska smrt e se odloi, da gre v samostan izgubi pr. sposobnost.

V ZDA = dravljanska smrt e si v d-i New York obsojen na smrtno kazen, doivi dravljansko smrt

Doloena oseba izgine ( odla je neznano kam ).-npr. mladoletna oseba, stareja oseba, ki se izgubi ali pa ljudje naredijo samomor )

PRIDOBITEV PREMOENJA/ LASTNINSKE PRAVICE NA ORIGINAREN NAINVolilojemnik ni dedi. D. ni dedi. e nimamo nikakrnega dedia ( ker npr. nimamo otrok ) ostane to premoenje brez lastnika in d. na originaren nain pridobi lastninsko pravico.

e je bil izveden oklicni postopek in se ni nihe javil, dobi d-a od umrlega premoenje na originaren nain.Fizina oseba se lahko pojavlja kot dedi pri:

zakonitem dedovanju

oporonem dedovanju in kot nujni dedi

Pr. oseba lahko deduje le na podlagi oporoke. Tudi volilojemniki se prav tako pojavljajo pri oporoki.

Dedno pravo ureja prehod stvari in pravic ( vse pravice, ki se jih da materialno ovrednotiti ) z umrle osebe na druge osebe.

Zato, da preide lastninska pravica; ni potrebna nikakrna aktivnost.

e umrli napie knjigo, jo lahko dedii dajo v ponatis, ne morejo pa se razglasiti za avtorja knjige.Ugasnitev roditeljske pravice: s smrtjo. Dolnost preivljati otroke ne preide na moje dedie.

V rimskem pravu je imel suenj status objekta in so ga lahko dedovali.

Za vsako oporoko sta potrebna 2 temeljna pogoja + posebni pogoji, potrebni za posamezne vrste oporok:

1. starost 15 let

2. razsodnost ( presoja se v vsakem primeru posebej )

Poslovna in oporona sposobnostOsebi je odvzeta posl. sposobnost ( npr. za doloen as, ker se mora zdraviti zaradi alkohola ). Takna oseba je lahko oporoitelj, ker oporona sposobnost ni vezana na poslovno sposobnost. e ni poslovno sposobna, to e ne pomeni, da ni niti oporono sposobna.

Alkoholik lahko sestavi oporoko, npr. sedmi dan, ko je trezen, pa eprav je bil prejnje dneve pijan.

Poslovna sposobnost = sposobnost samostojno sklepati pravne posle

Mladoletnik = s 15. letom pridobi delno poslovno sposobnost, zato ima lahko le status zapustnika, po 15. letu pa tudi status oporoitelja.

Predmet dedovanja je tisto premoenje, ki ga ima zapustnik ob smrti. Ko pride do dedovanja se deduje aktiva in pasiva. T.p., da dedii odgovarjajo za zapustnikove dolgove do viine podedovanega premoenja. Upnik lahko zahteva, da proda svoj avto in ga poplaa, saj odgovarja do viine podedovanega premoenja, ne pa tudi po vrsti premoenja.

e se zahteva delitev, imajo upniki, ki zahtevajo delitev, prednost pred ostalimi upniki.

e so dolgovi veji od tistega, kar dobi, te lahko upniki terjajo do viine podedovanega premoenja.

Negativna dedna izjava = izjavi, ( do konca glavne obravnave), da ne eli dedovati. Pri odpovedi dedovanju nisi dedi in ne odgovarja.

KOMORIENTI= osebe, ki umrejo istoasno.V primeru, da dve ali ve oseb, ki bi lahko medsebojno ali ena po drugi dedovale, umre ( ali se razglasijo za mrtve ) v istem dogodku, npr. v prometni nesrei in se ne da ugotoviti toen as njihove smrti oz. zaporedje smrti, velja po nai teoriji in judikaturi domneva, da so umrle istoasno. Med njimi torej ni moglo priti do pr. nasledstva. Kdor trdi, da je ena oseba umrla kasneje kot druga, in iz tega izvaja dednopr. upravienje, mora to trditev dokazati.Primer: v avtu se peljejo mati, oe, sin in vnuk. Oe in sin umreta.

e se ugotovi, da je prvi. umrl oe, gremo v I. dedni red, kjer sta 2 dedia: mati in sin in vsak od njiju dobi 50 %. e pa je 1. umrl sin, dobi njegov sin ( mamin vnuk ) 100 %.Vsaka smrt pomeni dedni primer. Za vsakim umrlim se sproi zapuinski postopek, zapuinska obravnava pa le, e gre za nepreminine ali pa e to dedii zahtevajo v primeru preminin ( vredne slike, denar na banki )

Zapuinska obravnava je del zapuinskega postopka ( nepravdni postopek ).TEMELJNA NAELA DEDNEGA PRAVANae dedno pravo izhaja iz 3-eh temeljnih nael:1. svoboda oporonega razpolaganja ( svoboda testiranja )

= pomeni, da lahko zapustnik z oporoko odloa o usodi svojega premoenja za primer smrti, ne da bi se oziral na dedni red. Dedovanje na podlagi zapustnikove volje ( oporono dedovanje ) ima prednost pred zakonitim dedovanjem. Zapustnik lahko z oporoko uredi dedovanje po svojih osebnih eljah in predstavah. Svoje premoenje lahko zapusti poljubni osebi ( osebam ), lahko razpolaga s celoto ali z delom premoenja. = te svobode ni mogoe omejiti s pogodbo. Neveljavne so tudi pogodbe, s katerimi se zapustnik vee glede razpolaganja s premoenjem, ki ga bo imel ob smrti.Oporoka, katere vsebina ali podlaga je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi naeli, je nedopustna. V skladu z ureditvijo po OZ gre pri oporoki, ki ne ustreza navedenim pogojem, najvekrat za tejo stopnjo neveljavnosti- za ninost in ne samo za izpodbojnost.Sicer pa tudi za oporono razpolaganje veljajo omejitve, ki nasploh veljajo za pravnoposlovno razpolaganje; sankcija za kritev teh omejitev neveljavnost posla je predpisana za vsak pr. posel ( oporoka je enostranski pr. posel mortis causa ). Neveljavna je npr. oporoka, ki ne izpolnjuje pogoja dopustnosti vsebine in podlage oporonega razpolaganja ( OZ ).

Najmoneja vsebinska omejitev svobode testiranja je

a) nujni dele e je zapustnik razpolagal ( tudi ) s tistim delom zapuine, ki naj bi ga dobili blinji zakoniti dedii, lahko kot nujni dedii zahtevajo, da se to razpolaganje razveljavi, Druge omejitve avtonomije zapustnikove volje pri oporoanju po ZD:b) prepoved fidejkomisarine substitucije, ki zapustniku onemogoa, da bi doloil usodo svojega premoenja za dalji as po smrtic) neveljavnost skupne ( simultane ) oporoke, e dve osebi ( najpogosteje zakonca ) postavita drug drugega za dedia

d ) zahteva, naj se oporoka v dvomu razlaga v korist zakonitega dedia

Razlaga in favorem testamenti = pomeni, da e je zapustnik testiral, je prav gotovo hotel, naj dolobe oporoke obveljajo.

e) zapustniku ne gre pravica, da svojcu iz kroga nujnih dediev iz utemeljenih razlogov odvzame ali omeji nujni dele, in to zunaj zakonskega kataloga razlogov za razdedinjenje

f ) podobno velja glede kogentnih dolob o razlogih za dedno nevrednost

2. dedovanje v druini

= pomeni, da preide zapustnikovo premoenje ob njegovi smrti na osebe, ki so z njim v dol. druinskem razmerju ob pogoju, da zapustnik ni z oporoko drugae razpolagal s svojim premoenjem. Najpomembneje druinsko razmerje je najblije sorodstvo, vendar lahko dedujejo tudi oddaljeneji sorodniki zapustnika. S sorodniki so izenaene osebe, ki jih z zapustnikom vee posvojitev. Do dedovanja je upravien tudi zakonec oz. zunajzakonski partner.To naelo se kae v institutu nujnega delea, s katerim se blinjim zapustnikovim svojcem zagotavlja del zapuine, e jih je zapustnik pri svojih neodplanih naklonitvah prezrl.

3. vesoljno nasledstvo ( univerzalna sukcesija )

= dedovanje v ojem, pravnotehninem pomenu.= prehod zapustnikovega premoenja kot celote ali alikvotnega dela premoenja na pravne naslednike( prehod per universitatem )

Za to sukcesijo je znailno e:

premoenje preide na dedie na podlagi enega samega dogodka unu actu: zapustnikove smrti. Vsi sestavni deli premoenja, vse pravice in dolnosti, ki se lahko dedujejo, preidejo na dedie hkrati in soasno. Dedi pridobi pravice in obveznosti brez posebnih prenosnih aktov, kot so izroitev stvari, cesija, terjatve, prevzem dolga

premoenje preide na dedie neposredno od zapustnika

dedii odgovarjajo za dolgove zapustnika

Kljub temu, da zapuina le izjemoma preide na d-o, pa ta sicer participira na zapustnikovem premoenju; ne kot dednopr. upravienec, pa pa kot davni upnik. Davka na dediino so praviloma oproeni dedii I. dednega reda. Z oddaljenostjo raste tudi viina davka. D-a je lahko dedi tudi na podlagi oporoke tako kot vsaka druga pr. oseba.Posamezni avtorji natevajo e ve nael dednega prava. Za naelo tejejo tudi zasebno avtonomijo v dednem pravu, vendar pa je le-to vsebovano v svobodi testiranja. Zasebna avtonomija velja tudi za dednopr. upravienca ( dedia ali volilojemnika ). Upravienec postane pr. naslednik zapustnika glede predmeta dedovanja ipso iure ( ne da bi bilo potrebno kakno njegovo ravnanje ) v trenutku zapustnikove smrti, ni pa dolan predmeta dedovanja obdrati. Lahko se pr. nasledstvu odpove z uinkom za nazaj ( ex tunc ). To je zlasti pomembno zato, ker pr. nasledstvo zajema tudi dolgove zapustnika.

2. ZNAILNOSTI PR. UREDITVE DEDOVANJASPLONA in POSEBNA PRAVNA UREDITEV DEDOVANJA

1. V SLO imamo poleg splonih dednopr. predpisov, ki jih vsebuje ZD e poseben Z. o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Po tem z.-u veljajo za dedovanje t.i. zaitenih kmetij drugana pravila kot za dedovanje drugih predmetov. Za dedovanje kmetije mora dedi praviloma lahko deduje kmetijo samo ena oseba izpolnjevati e posebne pogoje.2. Posebno dednopr. ureditev vsebujejo tudi dednopr. predpisi Z.-a o denacionalizaciji. 3. Doloene posebnosti izhajajo tudi iz Z.-a o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Istospolni partner iz registrirane skupnosti je zakoniti dedi umrlega partnerja, vendar lahko deduje v celoti ali delno samo dele umrlega na njunem skupnem premoenju. Pri dedovanju posebnega premoenja je zapustnikov partner ( pri zakonitem dedovanju ) izkljuen. Istospolni partner iz registrirane skupnosti tudi ni zapustnikov nujni dedi.Po ustavi je zajamena pravica dedovanja. Dedovanje ureja zakon.

1. PREDMET DEDOVANJA: zapuina

DEDOVANJE LASTNINSKE PRAVICE

Po z-u se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom ( 2.l. ZD ). Doloba ni tona, in sicer v treh pogledih:

1. nekaterih stvari in pravic, ki pripadajo posamezniku ni mogoe dedovati ( volilna pravica, roditeljska pravica, dedovanje prepovedanih substanc )

2. ne dedujejo se le stvari in pravice, ampak tudi obveznosti oz. pasiva zapustnika

3. ni pravilno govoriti o dedovanju stvari, saj so te predmet stvarnih pravic, s tem pa tudi predmet dedovanja ( deduje se le pravica, npr. lastninska pravica na stvari, ne pa stvar sama )Z u-o je zagotovljena pravica do zasebne lastnine. Stvari, na katerih lahko obstaja zasebna lastninska pravica in ki so lahko predmet dedovanja, u. ne nateva. V naelu je lahko lastninska pravica na vsaki stvari. Izjema so stvari, na katerih se vzpostavlja javna lastnina. Gre za premoenje javnih korporacij ( d-e, obin ), pa tudi za stvari v sploni rabi, javno dobro. Naa u. izrecno omenja, da se lahko na javnem dobru pridobi samo posebna pravica uporabe.Stvari, ki so lahko predmet dedovanja:

stvari, ki so namenjene za njihovo osebno porabo ali za njihove kulturne in druge posebne potrebe

stanovanjske hie in stanovanja

poslovne stavbe, poslovni prostori in druga delovna sredstva

kmetijska in druga zemljia ( katera so druga zemljia ustava ne pove- v potev pridejo stavbna zemljia, tudi tista, ki leijo v mestih ali v naseljih mestnega znaaja ) ter gozdovi in gozdna zemljia

Predmet lastninske pravice in s tem predmet dedovanja so praviloma vse stvari: samostojni telesni predmeti, ki jih lovek lahko obvladuje; za stvari veljajo tudi razline oblike valovanja in energije.

Intelektualne stvaritve ( npr. literarna dela ) same po sebi niso stvari, ker niso telesni, materialni predmeti. e pa so materializirane in praviloma so ( npr. literarno delo je shranjeno na papirju, v knjigi ) kot take pomenijo stvar.

S stalia morale, javnega interesa in pietete ne moremo obravnavati kot stvari lovekovo telo, njegove dele in truplo, zato niso predmet lastninske pravice.

Predmet lastninske pravice tudi ni javno dobro, saj je to stvar, ki jo lahko uporablja vsakdo, v skladu z njenim namenom in ob enakih pogojih; to je splona raba. Splono rabo lahko omeji ali jo izkljui posebna raba: pravica, ki jo lahko pridobi samo doloeni upravienec na podlagi upr. akta; ni premoenjska pravica, ne more se prenesti na drugega, niti s pr. poslom med ivimi niti mortis causa.

Telesni predmet =

Telesni ki se nanaa na telo

Materialen premoenjski

Morala = pravila za poteno in astno ravnanje

Pieteta = veliko, globoko spotovanjePr. red glede lastninskih razmerij se je v RS sooblikoval tudi z Z. o denacionalizaciji. Premoenje, ki se vrne upraviencem do denacionalizacije oz. se da zanj odkodnina ( e zaradi okoliin, doloenih v z-u vrnitev v naravi ni mogoa ), predstavlja po z-u stvari, podjetja oz. kapital.

Po tem z-u se vraa premoenje v treh temeljnih oblikah:

1. z vrnitvijo v last in posest

2. z vrnitvijo lastninske pravice in

3. z vrnitvijo lastninskega delea

Pri 1. in 2. obliki vraanja gre za vrnitev lastninske pravice. Pri prvi obliki dobi upravienec takoj tudi neposredno posest nad vrnjeno stvarjo, pri 2. obliki pa dejansko oblast nad vrnjeno stvarjo e naprej izvaja drugi, upravienec pa dobi posredno posest ( e npr. nepreminino e naprej uporablja drugi na temelju najemnega razmerja ) ali pa posesti sploh ne dobi, ker jo bodisi e ima, bodisi po posest po z-u ne gre ( npr. premina stvar kulturne, zgodovinske ali umetnike vrednosti ostane e naprej sestavni del zbirke varovalne kulturne ustanove )Upravienec do denacionalizacije ( vrnitev nacionaliziranega ( podravljenega )= premoenja prejnjim lastnikom ) ima v prvi vrsti pravico do vrnitve premoenja. e pa premoenja ni mogoe vrniti ( v zgoraj omenjenih oblikah ) ali e upravienec noe vrnitve, mu gre odkodnina, bodisi z vzpostavitvijo lastninskega delea na pr. osebi bodisi v d-ih delnicah ali obveznicah, lahko pa tudi v nadomestni nepreminini.

Premoenjski objekti po Z.-u o denacionalizaciji:

premiinine- sem tejemo vrednostne papirje

nepreminine kmetijska zemljia in gozdovi, stanovanjske hie/ stanovanja, najemne poslovne stavbe in poslovni prostori, zazidana in nezazidana stavbna zemjia

podjetja Udeleba v pr. osebi, drubi v obliki delea ali delnic pr. osebe, Na premoenjskih objektih ( navedenih v z. o denac. ) lahko obstaja lastninska pravica brez omejitev glede obsega in ne glede na to, kakno dejavnost opravlja lastnik. Za stavbna zemljia ni postavljen lastninski maksimum, niti ni omejitve glede obsega delovnih sredstev.Nae pravo tudi ne omejuje obsega udelebe v gosp. drubi v obliki delea ali delnic.

U. omogoa odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti odkodnini pod pogoji, ki jih doloa z.

Za dedovanje delovnih sredstev ni predpisov. Delovna sredstva obrtnika in samostojnega podjetnika posameznika se lahko dedujejo. Dedi, ki podeduje ta delovna sredstva, ne izpolnjuje pa v z-u doloenih pogojev za pridobitno dejavnost, ki jo je opravljal zapustnik ( npr. nima obrtnega dovoljenja ), s temi sredstvi pa ne more opravljati pridobitne dejavnosti. Zanj te stvari izgubijo lastnost delovnega sredstva.

Z delovnimi sredstvi, organiziranimi v gosp. drubi, je drugae. Dedovanje pride naeloma v potev v vseh drubah. Vse drube, razen tihe, so pravne osebe in kot take lastniki vseh sredstev. Predmet dedovanja v teh drubah je udeleba v drubi v obliki delea, ki daje premoenjske in upravljalske pravice, ali v obliki delnic.

Dednopr. posledic smrti drubenika ne doloa niti z. o dedovanju, niti z. o gosp. drubah.

e se drubeniki osebne drube s pogodbo dogovorijo, da druba s smrtjo ne preneha, stopi na mesto umrlega drubenika njegov dedi oz. posamezniki ali vsi sodedii. S tem pride dele drubenika v roke ve imetnikov. Kapitalske drube s smrtjo drubenika ne prenehajo. Tu gre za kapitalsko soudelebo, ki se lahko deduje.

DEDOVANJE DRUGIH PRAVIC IN OBVEZNOSTI

POLEG LASTNINSKE PRAVICE na premininah in nepremininah ter delovnih sredstvih SO KOT ZAPUINA LAHKO PREDMET DEDOVANJA e druge stvarne pravice ( zastavna pravica in zemljike slunosti ), razen osebnih slunosti, dedna pravica

pravica odpovedati se dediini

Ne dedujejo se: pravice in obveznosti iz pravnoposlovnih razmerij in iz izvenposlovnih razmerij, e niso vezane na osebo doloenega upravienca oz. zavezanca,

avtorska pravica ( materialna in moralna ),

pravice intelektualne lastnine.

Stvarne pravice so: zastavna pravica, zemljiki dolg, slunosti, pravica stvarnega bremena, stavbna pravicaPredmet dedovanja je tudi dedna pravica.

Ne morejo pa se dedovati:

pravice iz socialne varnosti

osebnostne pravice

pravice in dolnosti druinskega prava

volilna pravica

Premoenjska pravica po SPZ: tista pravica, ki je prenosljiva in katere vrednost je mogoe izraziti v denarju. Med premoenjske pravice spadajo tudi osebne slunosti, npr. uitek, ki je v celoti neprenosljiv, nekatera upravienja, ki ga sestavljajo, pa so lahko prenosljiva. SPZ doloa, da je prenosljivo njihovo izvrevanje.e zapuino sestavljajo samo preminine, se zapuinska obravnava opravi samo na predlog upravienca. Zapuinski postopek za nepreminino pa vodi sodie po uradni dolnosti. SPZ izhaja iz opredelitve nepreminine, ki je prostorsko odmerjen del zemeljske povrine skupaj z vsemi sestavinami. Vse druge stvari so preminine.

Kot predmet dedovanja se lahko pojavijo tudi vrednostni papirjipredmet dedovanja naj bi bila v tem primeru pravica na papirju in pravica iz papirja, ne pa vrednostni papir kot stvar.

Predmet dedovanja ni premoenjska masa, ki se iz zapustnikovega premoenja izloi na zahtevo njegovih potomcev ter posvojencev in njihovih potomcev, ki so iveli skupaj z zapustnikom in mu pomagali pri pridobivanju. Del, ki se izloi, ustreza prispevku navedenih oseb k poveanju ali ohranitvi zapustnikovega premoenja. Predmet dedovanja tudi niso zapustnikovi gospodinjski predmeti , e niso veje vrednosti. ( pohitvo, gospodinjski stroji, druga hina oprema, posteljina ipd ). Ti predmeti gredo preivelemu zakoncu zapustnika, zapustnikovim potomcem ter posvojencem in njihovim potomcem, ki so iveli z zapustnikom v istem gospodinjstvu. Ratio predpisa je omogoiti osebam, ki so ivele z zapustnikom, da obdrijo predmete, ki so jih doslej rabile za zadovoljitev vsakdanjih potreb. Do teh predmetov je upravien tudi zapustnikov zunajzakonski partner. Gospodinjski aparati se izloijo iz zapuine, ker upravienci te predmete dedujejo. Gre za zakonito volilo, zato morajo upravienci izpolnjevati pogoje za volilojemnike.Po 10.l. ZD je zunajzakonski partner izenaen z zakoncem samo pri zakonitem dedovanju.

UIVANJE POMOI PREDPISI O SOCIALNEM VARSTVU

e je zapustnik uival pomo v skladu s predpisi o socialnem varstvu, ne pride do dedovanja tistega dela njegovega premoenja, ki ustreza vrednosti pomoi. Del, ki ustreza vrednosti pomoi, postane d-a lastnina, e je bila dana pomo iz d-ega prorauna. oz. lastnina obine, e je bila pomo iz prorauna obine. To premoenje se s sklepom sodia izroi pristojnemu d-eu organu oz. pristojnemu organu.Do dedovanja zapustnikovega premoenja v celoti pa pride v primeru, ko se dedii zaveejo, da bodo dajalcu pomoi povrnili vrednost dane pomoi. V tem primeru gre dajalcu pomoi obligacijski zahtevek proti dediem, ki je zavarovan z zakonito zastavno pravico na zapuinskih stvareh. O tem, ali bodo dedovali celotno zapustnikovo premoenje ali ne, odloajo samo dedii, soglasje dajalca pomoi ni potrebno.Drava, obina nista

dedia in ne odgovarjata za zapustnikove dolgove

nista zakonita volilojemnikaV em se zakonito volilo razlikuje od volila, doloenega v odredbi poslednje volje?

Predmet volila in upravience do volila doloa z., sicer pa veljajo splona pravila o volilu.

Razlog, da dedii ne dedujejo dela premoenja zapustnika, ki ustreza vrednosti prejete pomoi, je v okoliinah, ki izvirajo iz zapustnikove sfere.

Namen instituta ni kaznovanje dediev. Izkljuitev od dedovanja velja namre za vse dedie, ne pa samo za tiste, ki so bili po z-u dolni zapustnika preivljati.Sklep o dedovanju = ugotovitvena odloba, ki ne vsebuje nobenega izpolnitvenega oz. dajatvenega izreka.

Odloba = pr. akt, izdan v posamezni zadevi, v sodnem, upravnem postopku, postopku pred dravnimi organi.

Zapustnikovo premoenje, ki ustreza vrednosti prejete pomoi, ni predmet dedovanja in ne preide ob zapustnikovi smrti na dedie. Tako premoenje postane brez subjekta, podobno leei zapuini. Ta poloaj traja, dokler premoenje ne postane lastnina d-e ali obine. Prehod v d-no ali obinsko lastnino uinkuje ex tunc: premoenje se teje za d-no ali obinsko od trenutka zapustnikove smrti.

2.2. DRUGE ZNAILNOSTI PRAVNE UREDITVE

DEDOVANJA1. ENAKOPRAVNOST V DEDNEM PRAVU dravljani so ob enakih pogojih enakopravni pri dedovanju. Otroci so enakopravni pri dedovanju ne glede na to, ali so rojeni v zakonski zvezi ali zunaj nje. Nezakonski otroci dedujejo po z-u enako kot zakonski otroci po svojih starih in po drugih sorodnikih.

Razmerja oseb, ki jih povezuje popolna posvojitev ( posvojenec in njegovi potomci na eni strani ter posvojitelj in njegovi sorodniki na drugi strani ), so tudi v dednem pravu enaka kot med naravnimi sorodniki.

Tujci so izenaeni z dravljani RS samo s pogojem vzajemnosti ( reciprocitete );: e imajo v d-i, katere dravljan je tujec, nai dravljani enake pravice pri dedovanju kot njeni dravljani.Gre za dedovanje fizinih in pr. oseb. Fizine osebe so enakopravne pri dedovanju tako pri zakonitem dedovanju kot dedovanju na podlagi oporoke. To velja tudi za posvojence. S fizino osebo je izenaen spoet otrok ( nasciturus ), ki ob zapustnikovi smrti e ni rojen. Nasciturus se teje za rojenega s pogojem, da se rodi iv.

Pravnim osebam se prav tako priznava pravica dedovanja, e obstajajo ob zapustnikovi smrti. Dedii naj bi bile tudi pr. osebe, ki sicer ob smrti zapustnika niso konstituirane, vendar pa tedaj izpolnjujejo vse pogoje za pridobitev pr. sposobnosti ter je v teku postopek za njeno pridobitev. Enakopravnost velja pri hkratnem dedovanju fizinih in pravnih oseb.

Enakopravnost pri dedovanju pomeni tudi enakopravnost oseb pri dedovanju, ne glede na naravne, drubene ali pr. znailnosti ( izvor, poklic, starost, spol, premoenjsko stanje ).

Prav tako ne obstaja monost v kazenskem postopku, da bi storilcu s sodbo odvzeli pravico do dedovanja. Posebej se poudarja enakopravnost mokih in ensk.

Nae pravo ne priznava vejega dednega delea mokim dediem ali prvorojencem. Izvenzakonski potomci so izenaeni s potomci, rojenimi v zakonski zvezi .

2. DEDUJE SE LAHKO PO OPOROKI IN PO ZAKONU

Z. o dedovanju pozna dva pravna naslova ( dedna naslova ), na podlagi katerih lahko doloena oseba deduje:- zakon

- oporoko

Imamo torej zakonito in oporono dedovanje.

3. OPORONO RAZPOLAGANJE JE OMEJENO Oporoitelj lahko z oporoko razpolaga s svojim premoenjem na nain in v mejah, kot to doloa z. ( 8.l. ZD ). Meje razpolaganja z oporoko svobode testiranja so po z-u postavljene z ustanovo nujnega delea. Oporoitelj ne more razpolagati z delom svojega premoenja, e obstajajo doloene osebe iz kroga zakonitih dediev, ki jim gre po pravu ta del zapustnikovega premoenja. Nujni dele je del zapustnikovega premoenja, ki ga morajo dobiti te osebe.

= Oporoitelj je oja sposobnost kot zapustnik. Oporoitelj ne more biti vsak.

Razpolagati = biti upravien uporabljati ali izkoriati.

4. ZAPUINA BREZ DEDIA POSTANE DRAVNA LASTNINA

Zapuina brez dedia preide v lastnino d-e RS-e ( fiskus ). e ni niti oporonih niti zakonitih dediev ( tudi nujni dedii spadajo med zakonite dedie ) za celo zapuino ali za del zapuine ali e oporoni oz. zakoniti dedii ne dedujejo, pride zapuina ali njen del v d-o lastnino.

V tujih pr. ureditvah je pravica d-e, da pridobi zapuino, za katero ni drugih dediev, bodisi

- dedna pravica d-a je zadnji zakoniti dedi, bodisi

- kaducitetna pravica d-a si prilasti zapuino kot premoenje brez gospodarja

Po naem pravu pravica d-e, da pridobi zapuino brez dedia, ni dedna pravica. Pri prehodu zapuine brez dedia na d-o ne gre za zakonito dedovanje, temve za poseben nain prehoda premoenja, ki je z zapustnikovo smrtjo ostalo brez gospodarja, na d-o, kot posledica vezi med zapustnikom in d-o. D-a pridobi zapuino na temelju okupacije ( prilastitve )- ne gre za okupacijo v stvarnopr. smislu; njena posledica ni originarna ( neodvisna od pr. prednika ) pridobitev zapuine.

Gre za derivativno pridobitev zapuine oz. pr. nasledstvo ( univerzalno sukcesijo mortis causa ).Sklep, s katerim se izroi zapuina d-i je deklaratorne narave, kar p., da se v njem samo ugotavlja to, kar se je e zgodilo v asu zapustnikove smrti.

D-a pridobi zapuino v trenutku zapustnikove smrti, na podlagi posebne zakonske norme. Drugana reitev za na pr. red ni sprejemljiva, ker pripelje do leee zapuine, ki je ZD ne pozna. V skladu z veljavnim pravom je prilastitev praktino mogoa le na premininah, ki jih je lastnik opustil.

ODGOVORNOST DRAVE ZA DOLGOVE ZAPUSTNIKAD-a mora odgovarjati za dolgove zapustnika do viine vrednosti zapuine. Drava mora poravnati dolgove zapustnika, izpolniti volila in izvriti naloge, ki jih je zapustnik doloil v oporoki. Za dravo ne velja doloba, da dedi, ki se je odpovedal dediini, ni odgovoren za zapustnikove dolgove, ker se d-a dediini ne more odpovedati. Drava odgovarja s celotnim premoenjem- s podedovanim in lastnim ( pro viribus hereditatis )

VESOLJNO NASLEDSTVO/ UNIVERZALNA SUKCESIJA

Prehod zapuine na d-o je poseben primer vesoljnega nasledstva, kot da bi lo za dedovanje. Na d-o preide zapuina v celoti, tako pravice kot obveznosti, aktiva in pasiva, hkrati in soasno, na podlagi enega samega dogodka: zapustnikove smrti ( uno actu ). Pravice in obveznosti preidejo nanjo brez posebnih pridobitnih aktov ( kot so izroitev stvari, cesija terjatve, prevzem dolga ), neposredno od zapustnika.D-a je dolna poravnati dolgove zapustnika in izvriti volila in bremena do viine vrednosti zapuine. Na d-o preide zapuina A) ne da bi ta podala sprejemno izjavo in B ) nujno ( prisilno ).

ZAKAJ GRE DRAVI ZAPUINA BREZ DEDIA?

Zato, da se dokonno likvidirajo zapustnikova premoenjska razmerja. Namen tega pr. instituta je

zagotovitev koristi drave, ki zapuino pridobi

varovanje javnega interesa, ki je tudi v tem, da se preprei razlikovanje med zapustnikovimi upniki, glede na to, ali obstajajo dedii zapuine ali ne. Oz. da se preprei, da terjatve zapustnikovih upnikov ne bi bile poplaane, e zapuina ostane brez dediev.

V javnem interesu je, da d-a zapuino prisilno pridobi, kar p., da se ji d-a ne more odpovedati.

INSTITUTI DEDNEGA PRAVA, KI ZA DRAVO NE PRIDEJO V POTEV, ZA DEDIE PA SICER VELJAJO:

podajanje dednih izjav

dedna nevrednost

zapustnik d-i ne more onemogoiti pridobitve zapuine z oporono odlobo ( negativni testament ), razen tako, da postavi dedia.

5. IPSO IURE PRIDOBITEV DEDIINE

V naem dednem pravu velja, da se dedna pravica pridobi s smrtjo zapustnika, ipso iure, torej brez posebej izraene volje, iz katere bi izhajalo, da neka oseba dediino sprejema. Trenutek delacije uvedbe dedovanja je izenaen z akvizicijo pridobitvijo dediine. Oseba, ki je poklicana k dedovanju po doloeni osebi ( bodisi na podlagi oporoke bodisi na podlagi z-a ), pridobi dedno pravico s samim dejstvom smrti te osebe. Dedieva izjava pred zapuinskim sodiem, da sprejema dediino, je zgolj deklaratorne ( ugotovitvene ) in ne konstitutivne ( ustanovitvene ) narave. V trenutku delacije dedi pridobi dediino oz. njen del ( vse pravice in obveznosti, ki jo sestavljajo ). Domneva se, da je v tem trenutku pridobil lastninsko pravico na stvareh in tudi posest nad njimi, zato mu od trenutka zapustnikove smrti pripadajo tudi ustrezni tobeni zahtevki ( lastninska toba ( rei vindicatio ) in toba zaradi motenja posesti )

6. OMEJENA ODGOVORNOST DEDIA ZA DOLGOVE ZAPUSTNIKADedi odgovarja za zapustnikove dolgove do viine vrednosti podedovanega premoenja, vendar s svojim celotnim premoenjem ( podedovanim in tistim, ki ga je imel pred uvedbo dedovanja ).

1. Odgovornost ultra vires hereditatis: po vrednosti ( vrednostno ) in po vrsti premoenja ( stvarno ) neomejena odgovornost dedia za zapustnikove dolgove. Na podlagi te odgovornosti, je moral dedi poravnati zapustnikove dolgove tudi v primeru, ko je pasiva presegala aktivo

Odgovornost pro viribus hereditatis: odgovornost dedia je omejena do viine prejetega ( podedovanega ) celotnega premoenja Odgovornost cum viribus hereditatis: odgovarja omejeno glede na predmet in po viini

= odgovarja samo s podedovanim premoenjem, do viine podedovanega premoenjaOdgovornost dediev se nanaa na

zapustnikove dolgove to so tisti, ki so nastali pred smrtjo in v povezavi s smrtjo

dolgove zapuine, ki so nastali po smrti

7. PROSTOVOLJNOST DEDOVANJA

Dedovanje je prostovoljno, kar p., da nikomur ni treba biti dedi, e tega noe. Za tistega, ki se je dediini odpovedal, se po z-u teje, da nikoli ni bil dedi ( uinkovanje ex tunc ).

Naelo prostovoljnosti ima eno izjemo. e gre za zapuino brez dedia, to je, e kljub temu, da se opravijo posebej predpisani postopki, ni dedia, preide zapuina na d-o. Drava se takni zapuini ne more odpovedati.

3. DEDOVANJE NA PODLAGI ZAKONA ( ZAKONITO DEDOVANJE )3.1. RED DEDOVANJA, KROG ZAPUSTNIKOVIH DEDIEVPri zakonitem dedovanju doloa z. krog oseb, ki prihajajo v potev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Najpomembneji razmerji, na podlagi katerih gre doloeni osebi pravica do dedovanja po z-u:

sorodstvo in

zakonska zveza

Popolna posvojitev ima glede dedne pravice enako pomembnost kot naravno sorodstvo.

Nepopolna posvojitev ima omejene dednopr. posledice. Naelo druinskega prava: zunajzakonska skupnost je izenaena z zakonsko zvezo glede pr. posledic za partnerja. Zato izhaja pravica do dedovanja tudi iz zunajzakonske skupnosti.ZAKONITI DEDII ( 10. len ZD )Po z.-u o dedovanju pridejo v potev:

zapustnikovi potomci,

zapustnikovi posvojenci in njihovi potomci,

zapustnikov zakonec ali zunajzakonski partner,

zapustnikovi stari,

zapustnikov posvojitelj in njegovi potomci ( naravni ali posvojeni ) in

zapustnikovi stari stari ( dedi in babice ) ter njihovi potomci ali pa

stari zapustnikovega posvojitelja in njihovi potomci ( naravni ali posvojeni ).

Te osebe dedujejo po dednih redih.

Dedii blinjega dednega reda izkljuujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.Posvojitelj in njegovi potomci oz. posvojiteljevi stari in njihovi potomci lahko dedujejo samo tedaj, e gre za popolno posvojitev.

Zapustnikovi nepopolni posvojenci in njihovi potomci so lahko dedii le, e ni bila njihova dedna pravica ob posvojitvi izkljuena ali omejena.

Dedovanje na podlagi z-a ( successio legitima ) nastopi:

e je zapustnik umrl brez oporoke ali jo je preklical ali pa je bila oporoka spoznana za neveljavno

e je bila oporoka uniena, izgubljena, skrita ali zaloena

e zapustnik z oporoko ni razpolagal z vsem svojim premoenjem

e z oporoko postavljeni dedi umre pred zapustnikom ali se je npr. odrekel dedovanju, zapustnik pa za te primere ni doloil namestnika

Zakonito dedovanje ne izhaja neposr. iz z-a. Da pride do zakonitega dedovanja, je potreben obstoj dol. dejstva, na podlagi katerega nastopi pravica dol. osebe, da v konkretnem primeru deduje kot zakoniti dedi. To dejstvo izhaja ali iz krvnega sorodstva ali civilnega sorodstva ( posvojitev ) ali zakonske zveze. Krog zakonitih dediev tvorijo tako zapustnikovi krvni sorodniki ( zakonski, izvenzakonski ) in njegov zakonec.

DEDNI REDIDedni redi se pojavljajo pri zakonitem dedovanju in pri oporoki.

Obstaja ve razlinih sistemov, s katerimi se doloa, kdo od krvnih sorodnikov je poklican k dedovanju na podlagi z-a. Eden najbolj znanih s-ov zakonitega dedovanja je parantelni sistem ( sistem linij, ordo parentelaris ). Bistveni znailnosti tega s-a:

razvranje krvnih sorodnikov v posamezne skupine ( parantele, linije )

naelo izkljuevanja velja med posameznimi skupinami sorodnikov pri dedovanju.

Linija = skupina oseb, ki izhajajo od skupnega prednika, tj. ali od skupnega oeta ali skupne matere.

Osnova za oblikovanje dednih redov je sorodstvo z zapustnikom. Sorodniki so razvreni v posamezne skupine, parantele, zarode, sorodniki iste parantele na linije, rte.

Posamezno parantelo sestavljajo zapustnikovi predniki, ki so po stopnji sorodstva enako oddaljeni od zapustnika, in vsi njihovi potomci.

Sorodniki iste parantele so razdeljeni na linije.

Zarod ( parantela = DEDNI RED) p. od zapustnika enako oddaljene prednike skupaj z njihovimi potomci. Posamezna parantela obsega navadno ve linij.

Prvo parantelo tvorijo osebe, ki jim je zapustnik najbliji skupni prednik.== vanjo spadajo zapustnikovi potomci ( njegovi otroci in njihovi otroci )

Druga parantela zapustnikovi stari ( oe in mati zapustnika ) in njihovi potomci ( zapustnikovi bratje in sestre in njihovi potomci )

V 2. paranteli sta predstavnika linij zapustnikov oe in mati: imamo dve liniji: oetovo in materino.

Vse dokler obstaja vsaj en zapustnikov potomec, deduje zapustnikov zakonec kot dedi prvega dednega reda. Zakonec deduje v okviru 1. dednega reda tudi v primeru, ko se zapustnikovi potomci odreejo dedovanju. V tem primeru zakonec sam deduje celotno zapuino.

Zakoncu v 2. dednem redu gre v naelu v najprej doloen del zapuine, ki znaa .

e eden od zapustnikovih starev ne deduje, gre njegov dele na podlagi vstopne pravice njegovim potomcem, zapustnikovim bratom in sestram in njihovim potomcem.

e oba stara ne dedujeta, dedujejo del zapuine, ki bi el vsakemu od njiju, potomci, - oetov dele dedujejo oetovi potomci, materin dele materini potomci. To pride do izraza zlasti tedaj, e dedujejo poleg skupnih otrok tudi polrodni otroci enega ali drugega ali obeh zapustnikovih starev ( zapustnikovi polbratje in polsestre ). V takem primeru dedujejo pravi bratje in sestre oetov ali materin dele, polbratje in polsestre po materi dedujejo skupaj s skupnimi otroki materin dele, polbratje in polsestre po oetu pa skupaj s skupnimi otroki oetov dele. e oba stara ne dedujeta, pa ima samo eden od njiju potomce, gre njim tisto, kar bi pripadalo enemu ali drugemu od starev.

Zakonec dobi tako celotno zapuino ele tedaj, e sta oba zapustnikova stara umrla pred zapustnikom in nista pustila nobenega potomca ali e se oba stara oz. njihovi potomci odreejo dedovanju ali so izkljueni od dedovanja.

Bratje in sestre pokojnika ter njihovi potomci -15. len

(1) e je eden od zapustnikovih starev umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuine, ki bi mu el, e bi preivel zapustnika, njegovi otroci (zapustnikovi bratje in sestre), njegovi vnuki in pravnuki ter njegovi nadaljnji potomci po pravilih, ki veljajo v primeru, e dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.

(2) e sta oba zapustnikova stara umrla pred njim, dedujejo del zapuine, ki bi el vsakemu od njiju, e bi bil preivel zapustnika, potomci, kot to doloa prvi odstavek tega lena.

(3) V vseh primerih dedujejo zapustnikovi polbratje in polsestre po oetu po enakih delih oetov dele zapuine, polbratje in polsestre po materi po enakih delih materin dele, pravi bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po oetu oetov dele, s polbrati in polsestrami po materi pa materin dele.

Stari so nosilci linije 2. dednega reda. e sta iva oba stara in e z njima konkurira pri dedovanju zapustnikov zakonec, gre vsakemu od starev praviloma , e pa zakonca ni, gre vsakemu . e je eden od starev umrl ali se je odrekel dedovanju, pride do vstopne pravice. V tem primeru del, ki bi mu el, dedujejo njegovi otroci, e teh ni, dedujejo daljni njegovi potomci, t.j. njegovi vnuki, pravnuki in ostali potomci, ne glede na stopnjo sorodstva z zapustnikom. Gre za stranske zapustnikove sorodnike, ki se lahko kot dedii pojavijo ele v 2. dednem redu. Zato so v tem dednem redu, e odpade eden od starev, lahko pozvani k dedovanju zapustnikovi bratje in sestre, neaki in neakinje, bratranci in sestrine in drugi potomci zapustnikovih bratov in sester.

Glede na vstopno pravico, delijo zapustnikovi bratje in sestre zapuino po enakih delih ( in capita ), medtem ko delijo drugi stranski sorodniki zapuino po rodovih ( in stirpes ), znotraj roda pa, kolikor gre za sorodnike iste stopnje, spet po enakih deleih.

e je umrl samo eden od zapustnikovih starev ali iz kaknega drugega razloga ne deduje, tedaj namesto njega dedujejo glede na vstopno pravico njegovi potomci. Bratje in sestre samo po oetu ali samo po materi ne dobijo ni, e njihovo sorodstvo z zapustnikom ne izhaja od prej umrlega stara.

Na zapustnikove brate in sestre odpade dele enega ali drugega stara ( obeh ), ker sta oba stara skupna za zapustnikom, medtem ko polbratje in polsestre dobijo dele samo tistega stara, ki jim je skupen z zapustnikom.

Dedovanje po umrlem se uvede z dnem pravnomonosti odlobe o dedovanju. Stari pokojnika in njihovi otroci - 16. len

e je eden od zapustnikovih starev umrl pred zapustnikom, pa ni zapustil nobenega potomca, deduje del zapuine, ki bi mu el, e bi bil preivel zapustnika, drugi od starev; e pa je tudi ta umrl pred zapustnikom, dedujejo njegovi potomci tisto, kar bi lo enemu ali drugemu od starev, kot doloa 15. len tega zakona.

Med dednimi redi velja naelo izkljuevanja, - sorodnik oddaljenejega dednega reda ne more biti pozvan k dedovanju, dokler obstaja kaken sorodnik blinjega dednega reda, ki je sposoben in eli dedovati, etudi bi ta sorodnik bil po stopnji sorodstva bolj oddaljen od sorodnika naslednjega dednega reda. Prav tako ne more priti do prirasta med sorodnikimi linijami istega dednega reda, e obstaja monost za vstopno pravico. Zaradi tega staru, ki je preivel zapustnika, pripada dele zapuine prej umrlega stara ele tedaj, e umrli star ni pustil niti enega potomca.

Dednopravni poloaj zapustnikovega zakonca se lahko razdeli na 3 primere: I. DR: e se poleg zakonca kot dedii pojavljajo zapustnikovi otroci ( zakonski, izvenzakonski, posvojenci ) ali njihovi potomci, deduje zakonec kot dedi 1. dednega reda in mu pripada enak dedni dele kot vsakemu zapustnikovemu otroku oz. daljnjemu potomcu ali skupini potomcev v skladu z vstopno pravico

II. DR: e obstajajo poleg zakonca kot zakoniti dedii zapustnikovi stari ali njihovi potomci, deduje zakonec kot dedi 2. dednega reda in dobi v tem primeru polovico zapuine III. DR: e nima zapustnik niti enega potomca, niti starev, niti ti nimajo potomca, ni posvojencev ali njihovih potomcev, ali nobena od teh oseb ne more ali noe dedovati, izkljuuje zakonec od dedovanja vse druge zapustnikove sorodnike in dobi sam v celoti zapuino kot dedi 2. dednega redaV 3. paranteli pa so zapustnikovi stari stari z oetove in materine strani in njihovi potomci,

Tretja parantela zapustnikovi dedje in babice z oetove in materine strani in njihovo potomstvo ( zapustnikovi strici in tete in njihovi potomci ) v 4. in nadaljnjih parantelah so oddaljeneji zapustnikovi predniki in njihovi potomci.

Po ZD se dedovanje zakljui s 3. parantelo: dedujejo lahko zapustnikovi stari stari in njihovi potomci: zapustnikove tete in strici, bratranci in sestrine in njihovi potomci. Potomci zapustnikovih starih starev lahko dedujejo le na temelju vstopne pravice. Zapustnikovi nadaljnji predniki ( in njihovi potomci ) ne morejo biti dedii.d) Tretji dedni red - Dedi in babice pokojnika - 18. len

(1) Zapuino pokojnika, ki ni zapustil ne potomcev ne starev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice.

(2) Eno polovico zapuine dedujeta ded in babica po oetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Tvorijo ga zapustnikovi stari stari dedi in babice. Do tega pride le, e ne pride do dedovanja v 1. ali 2. dednem redu. Ded in babica po oetovi strani dobita skupaj polovico, vsak od njiju etrtino, ded in babica po materini strani skupaj polovico, vsak od njiju pa etrtino.

Dedi in babice pokojnika in njihovi potomci - 19. len

(1) Ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih.

(2) e je kateri od teh prednikov ene strani umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuine, ki bi mu el, e bi bil preivel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, po pravilih, ki veljajo v primeru, e dedujejo po pokojniku njegovi otroci in drugi potomci.

(3) Glede vsega drugega veljajo za dedno pravico deda in babice z ene strani in njunih potomcev pravila, po katerih dedujejo zapustnikovi stari in njihovi potomci.

Ded in babica po oetovi strani dobita skupaj polovico, vsak od njiju etrtino, ded in babica po materini strani skupaj polovico, vsak od njiju etrtino.

e ne dedujeta ded in babica, dedujejo njen dele na podlagi vstopne pravice njuni potomci, zapustnikovi strici in tete in njihovi potomci.

e zapustnikov ded ali babica ene strani nima potomcev, ali e ti ne dedujejo, priraste njegov oz. njen del deleu njegovega zakonca ( preide v linijo drugega zakonca zapustnikovega deda ali babice ), ki ga deduje bodisi ta zakonec, ali njegovi potomci ( oja akrescenca ).

e ne dedujeta ded ali babica ene strani in ni potomcev oz. ti ne dedujejo, prirastejo prosti delei te strani dediem druge strani dedu in babici druge strani in njunim potomcem ( ira akrescensa )20. len

e sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca, dedujejo del zapuine, ki bi el njima, e bi bila preivela zapustnika, ded in babica druge strani, njuni otroci, njuni vnuki in njuni nadaljnji potomci, kot doloa 19. len tega zakona.

Sorodniki 3. dednega reda so poklicani k dedovanju, e zapustnik ni zapustil niti enega krvnega sorodnika, ki bi dedoval v 1. ali 2. dednem redu, niti zakonca, niti ti niso imeli potomcev ali e nobena od teh oseb zaradi kaknih razlogov ne more ali ne eli dedovati.

V tem dednem redu lahko po zapustniku dedujejo samo njegovi krvni sorodniki. Gre za njegove dede in babice in njihove potomce ( npr. zapustnikovi strici, tete, bratranci, sestrine ). Vsi ti stranski zapustnikovi sorodniki dedujejo v primeru, ko so pozvani k dedovanju po vstopni pravici.

V 3. dednem redu se opravi delitev zapuine najprej na dve polovici, s tem, da ima takna delitev tu poseben pomen glede na pravico prirasta, do katerega pride med posameznimi linijami. Delitev zapuine v tem dednem pravu poteka predvs. po rodih, tako da eno polovico zapuine deduje ded in babica po oetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani. Glede na pravila parentelno-linearnega s-a pride znotraj posameznega roda do delitve po linijah, kar p., da ded in babica istega roda dedujeta po enakih delih.

Glede na navedeno, se zapuina v 3. dednem redu deli na toliko enakih delov, kolikor je v tem redu prednikov oz. nosilcev linij ( predstavnikov, nosilcev dednega reda ), iz esar izhaja, da se zapuina v 3. dednem redu deli na 4 enake dele, tako da vsakemu dedu in babici pripada .

e prednik, ki je izpadel iz dedovanja, ni zapustil potomcev ali so njegovi potomci iz kaknega razloga izpadli od dedovanja, priraste njegov del ( zapuine ) dednemu deleu tistega prednika ( nosilca linije ), ki pripada istemu rodu, to je zakoncu. e tudi ta prednik odpade kot dedi, tedaj tako 1. in 2. etrtino zapuine po vstopni pravici dedujejo njegovi potomci.

e ni ve nobenega predstavnika enega roda, ki bi dedoval, priraste polovica zapuine drugemu rodu, tako da dedujeta celotno zapuino ded in babica drugega roda oz. njuni potomci.

Po z-u o dedovanju se dedovanje zakljui s 3. parantelo: dedujejo lahko zapustnikovi stari stari

etrta parantela zapustnikovi pradedi in prababice ( prastari ) in njihovo potomstvo. Pripadniki te parantele po ZD ne pridejo v potev.

Pri istem parantelnem s-u so dedii vsi krvni sorodniki, ki so razvreni v posamezne parantele. Dedovanje gre tako dale, kakor dale sega krvno sorodstvo dedovanje je prednost krvi.

Blinja parantela izkljuuje oddaljenejo od dedovanja. Najprej pridejo na vrsto sorodniki 1. parantele. e teh ni ali e iz kakrnegakoli vzroka ne bi dedovali, dedujejo sorodniki 2. parantele, itd. ( successio ordinum ). Ta absolutna prednost blinje parantele je za parantelni s. posebno znailna.

Kadar blinji zapustnikov sorodnik ne deduje, stopijo na njegovo mesto njegovi potomci ( otroci, vnuki, pravnuki ) reprezentacijska pravica. Zaradi tega se ta s. tudi imenuje parantelni s. z reprezentacijo ( parantelno-linearni s. ).

Parantelno-linearni s. oznaujeta dve znailnosti:

neomejena uporaba vstopne pravice in

delitev parantele ( dednega reda ) na linije

Pripadnik parantele izkljuuje svoje potomce od dedovanja, e pa sam ne deduje, stopijo ti na njegovo mesto. Vstopna pravica je pravica potomcev, da dedujejo dele prednika, e ta sam iz kateregakoli vzroka ( smrt, dedna nesposobnost ) ne deduje.

Za vstopno pravico je znailno:

da velja samo za potomce

da gre potomcu, e prednik ne deduje

da daje pravico do tistega delea, ki bi pripadal predniku, e bi on dedoval.

Kadar zapustnikovi potomci 1. dednega reda dedujejo sami, delijo zapuino po enakih delih oz. po glavah ( per capita ). Po stopnji sorodstva dedujejo oddaljeneji zapustnikovi potomci, ne glede na to, ali se hkrati pojavljajo potomci istega ali razlinih stopenj sorodstva, po rodovih, znotraj rodu pa po enakih delih ( po glavah ).

e je npr. zapustnik imel 3 otroke, od katerih je eden umrl pred njim in je imel dva otroka ( zapustnikova vnuka ) in je eden od vnkukov prav tako umrl pred zapustnikom in je tudi imel dva otroka ( zapustnikova pravnuka ), je treba zapuino razdeliti na 3 rodove ( trije potomci prve stopnje ), tako da na vsakega od njih odpade 1/3 zapuine. Rod umrlega otroka se deli nato na 2 podrodova: na vsakega odpade 1/6 zapuine. Vnuku, ki je zapustnika preivel, ostane 1/6 zapuine, ki odpade na njegovo podsteblo, pravnuka pa si na enake dele delita 1/6 zapuine, ki odpade na njuno podrod, tako da vsak od njiju dobi 1/12 zapuine. Pravnuka sta v tem primeru reprezentanta umrlega vnuka ( svojega stara ) in zato jima skupaj pripada del, ki bi el njemu, e bi preivel zapustnikaPrirast ( akrescenca ) nastopi, ko del enega ali ve sodediev iz kakrnegakoli razloga ( npr. zaradi odpovedi ) ne deduje in ne pride do vstopne pravice. V tem primeru prost del pripade ( priraste ) drugim sodediem glede na razmerja njihovih dednih deleev. Poudariti je treba, da uinkuje vstopna pravica od zgoraj navzdol, medtem ko gre za prirast znotraj iste linije, in to najprej znotraj iste stopnje sorodstva iste linije in e ni drugih dediev iste stopnje sorodstva, priraste dediem vije stopnje sorodstva iste linije. Enako v primeru, e ni nobenega dedia doloene linije, pride do prirasta v korist drugih sodediev.

e npr. dedujeta 2 sinova in 1 vnuk in 2 pravnuka kot potomca 3. sina, ki je izpadel, pa se eden od pravnukov odree dedovanju, njegov del priraste drugemu pravnuku. e se tudi ta odree dedovanju, priraste celoten njegov del vnuku. In e se e vnuk odree dedovanju, priraste dele sinovoma.

Sorodniki iste parantele so razdeljeni na linije. Linijo predstavlja skupina sorodnikov, ki izhajajo od skupnega prednika, vtevi prednika kot predstavnika linije.

Razlikujemo t.i. pravo linijo ( ko gre za sorodnike, ki izhajajo eden od drugega ) in t.i. stransko linijo ( ko sorodniki ne izhajajo eden od drugega, ampak od skupnega prednika ).

Pri linijah v prvi paranteli obstaja modifikacija predstavniki linij so zapustnikovi potomci 1. stopnje sorodstva otroci. V 2. paranteli sta predstavnika linij oe in mati dve liniji oetova in materina. V 3. paranteli so predstavniki liniji ded in bavica po oetovi in ded in babica po materini liniji. Imamo tiri linije. Dediina se deli na toliko enakih delov, kolikor je liniji v paranteli, katere pripadniki so poklicani k dedovanju, upotevajo naelo izkljunosti.

_________________________________________________________________

a) Prvi dedni red - Potomci in zakonec pokojnika - 11. len(1) Pokojnikovo zapuino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec.

(2) Ti dedujejo po enakih delih = po glavah.

V okviru 1. dednega reda dedujejo skupaj z otroki ( zakonskimi, izvenzakonskimi ter posvojenci ) oz. njihovimi potomci tudi zakonec. Zakoniti pogoj, da zakonec deduje: da je ob zapustnikovi smrti obstajala veljavna zakonska zveza. Zakonec se lahko pojavi kot dedi 1. ali 2. dednega reda. V 1. dednem redu deduje samo v konkurenci z zapustnikovimi potomci. Vse dokler se kot dedi pojavlja vsaj en zapustnikov potomec, ne glede na stopnjo sorodstva z njim, lahko zakonec deduje le v okviru 1. dednega reda.

e ne obstaja noben zapustnikov sorodnik, ki bi lahko nastopil kot dedi 1. DR-a, deduje zapustnikov zakonec kot dedi 2. DR-a, kjer pri dedovanju konkurira z zapustnikovimi stari, njegovimi brati in sestrami in njihovimi potomci.

Beseda pred vsemi se nanaa na primer, ko so vsi zapustnikovi otroci ivi in sposobni za dedovanje in elijo dedovati ali ko prej umrli otrok med ve zapustnikovimi otroki ali tisti, ki ni sposoben dedovati ali ki se je odrekel dedovanju, nima svojih potomcev.

e so k dedovanju pozvani zakonec in otroci oz. daljni zapustnikovi potomci, in se vsi odreejo dedovanju, razen zakonca ostane zakonec dedi 1. DR-a in sam deduje celotno zapuino.

Po enakih delih, to je po glavah, dedujejo pri medsebojnem konkuriranju pri dedovanju samo potomci 1. stopnje in zakonec, medtem ko po stopnji sorodstva oddaljeneji zapustnikovi potomci delijo dele najprej po rodu, nato pa po glavi.

VSTOPNA PRAVICA ( PRAVICA REPREZENTANCE, IUS REPRAESENTATIONIS )= velja med sorodniki, ki sestavljajo doloeno linijo.

= imajo jo samo potomci e predstavnik linije ne deduje, e odpade kot dedi, ker ni preivel zapustnika ali ker je dedno nevreden ali razdedinjen ali ker se je zase, v svojem imenu, odpovedal dediini, stopijo na njegovo mesto kot dedii njegovi potomci 1. stopnje oz. njegovi otroci. e ne deduje kaken otrok predstavnika linije, dedujejo njegovi otroci ( vnuki ).Potomci, ki dedujejo na temelju vstopne pravice, dobijo skupaj tisti dele, ki bi el njihovemu predniku, namesto katerega dedujejo. Vstopajoi potomci dedujejo iure proprio ( po svoji lastni pravici ), njihova dedna pravica je izvedena iz dedne pravice prednika, zato morajo sami izpolnjevati pogoje za dedovanje. Dedna nevrednost prednika ne vpliva na obstoj njihove dedne pravice-nasprotno: zaradi nevrednosti prednika sploh pride do dedovanja.

= je samo pri dedovanju po zakonu, ne pa po oporoki

= vstopajo samo potomci, ki pa morajo izpolnjevati pogoje za dedovanje

Vstopne pravice ni pri volilu, ker gre za singularno sukcesijo

Vstopna pravica e do nje ne pride, sledi akrescenca.Dedovanje na podlagi vstopne pravice ne pride v potev, e od dedovanja odpadli dedi nima potomcev ali e ti ne morejo ali noejo dedovati po zapustniku. V takem primeru nastopi prirast ( akrescenca).Primer: A umre. Po njem deduje B. B-ja povozi avto in po njem deduje sin C. C dobi vse od A-ja. e pa ima C tri otroke, vsi trije dedujejo po njem celoto, ki jo razdelijo na 3 enake dele ( na tri 1/3 ( tretjine ).

PRIRAST ( AKRESCENCA ) IUS ACCRESCENDI= do nje prihaja po zakonu in po oporoki

= e en dedi odpade od dedovanja in nima potomcev, ostane njegov dele prost in priraste sodediu.Npr: ded in babica sta sodedia in npr. nimata potomcev. Ded umre, njegov del pa priraste babici.= do nje pride iz istih razlogov kot pri vstopni pravici ( ker je dedno nevreden )

Pri akrescenci gre znotraj ISTEGA DEDNEGA REDA-

e ni sorodnikov iste stopnje sorodstva, velja prirast za sorodnike iste linije, vendar blije stopnje sorodstva. e pa e takih ni, se s prirastjo poveajo delei sorodnikov 2. linije oz. za zunajzakonskega partnerja. Drugae kot pri vstopni pravici lahko nastopi prirast tudi pri oporonem dedovanju.

Prirast je mona tudi v korist zakonca.

A B prirast C

B-jevega ednega delea C-ju

D E

B izjavi, da ne eli dedovati in ker nima nobenega potomca, je njegov dele prost, zato pripraste C-ju. C-jev dele se povea.

e bi B imel potomce, bi le-ti dedovali po njem na podlagi vstopne pravice.Ker ima popolna posvojitev za dedovanje enak pomen kot naravno sorodstvo, se v posameznih dednih redih obravnavajo osebe, povezane s popolno posvojitvijo, enako kot sorodniki.

Dolobe o redu dedovanja zapustnikovih potomcev veljajo tudi za zapustnikove posvojence in njihove potomce ( naravne in posvojene ).

Dolobe o redu dedovanja zapustnikovih starev in njihovih potomcev veljajo tudi za zapustnikovega posvojitelja in njegove potomce ( naravne ali posvojene ).Dolobe o redu dedovanja zapustnikovih starih starev in njihovih potomcev veljajo tudi za stare posvojitelja in njihove potomce ( naravne ali posvojene ).

Dolobe o dednem redu zakonca veljajo tudi za zunajzakonskega partnerja.

Pri tem je treba vedeti:

1. Posvojitelj ali njegovi potomci oz. posvojiteljevi stari ali njihovi potomci lahko dedujejo po zapustniku posvojencu samo pri popolni posvojitvi.2. Ne more priti do konkurence pri dedovanju navedenih oseb, ki jih z zapustnikom vee posvojitev, z zapustnikovimi naravnimi stari ali njihovimi potomci oz. z zapustnikovimi starimi stari ali njihovimi potomci, ker s popolno posvojitvijo pravno prenehajo navedena sorodstvena razmerja in s tem monost dedovanja. Razumljivo je, da lahko skupaj dedujejo zapustnikovi potomci in njegovi posvojenci ali njihovi potomci.3. pri dedovanju ne more konkurirati zunajzakonski partner z zakoncem zapustnika, ker zunajzakonske skupnosti osebe, ki je poroena ( seveda z drugo osebo ), z. ne priznava in torej ni monosti dedovanjaPrimer: dedovali naj bi: 2 zapustnikova otroka ter na podlagi vstopne pravice en vnuk in dva pravnuka kot potomci tretjega odpadlega otroka zapustnika. Otrokoma gre po 1/3 zapuine ( ker si 3 otroci in se zapuina deli na 3 dele ), vnuku 1/6 zapuine in pravnukuma po 1/12 zapuine. e se en pravnuk dediini odpove, priraste njegov dele drugemu pravnuku in dobi 1/6 zapuine. e se odpove e drugi pravnuk, priraste dele enega in drugega pravnuka deleu vnuka, dobi torej 1/3 zapuine. e se odpove dediini vnuk, priraste njegov dele otrokoma ( torej v drugi dve liniji ), ki si zdaj delita na pol celotno zapuino. Zapustnik

Otrok 1 (1/3) Otrok 2 ( 1/3 )

Otrok 3 ( 1/3 )

1/3 od otroka 3 se deli med 2 vnuka ( na 2 enaka dela )

Vnuk 1 dobi Vnuk 2 dobi od 1/3 = 1/6 od 1/3 = 1/6 Pravnuk 1: 1/12 Pravnuk 2:1/12Ker pie, da deduje vnuk in 2 pravnuka, pomeni, da je 3. otrok imel 2 vnuk