Mednarodno gospodarsko pravo

Mednarodno gospodarsko pravo

Viri mednarodnega gospodarskega prava

Viri MGP

Ohranjanje&moderniziranje tradicionalnih področij in ureditev

Kodificiranje novih pravnih razmerij Avtonomno pravo Posebne oblike “neobveznega” prava Pravo mednarodnih integracij

Viri MGP

Ohranjanje&moderniziranje tradicionalnih področij in ureditev Katera so “tradicionalna” področja MGP?

mednarodna prodaja blaga vrednostni papirji in komercialni krediti, zavarovanje, transport, industrijska lastnina, posli dejavnosti, ki so povezane z mednarodno trgovino, avtorsko pravo, mednarodna trgovinska arbitraža.

Viri MGP

nosilci, oblikovalci aktov mgp na teh področjih si prizadevajo, da bi dosedanji akti sledili razvoju gospodarske prakse

Tipičen primer MTZ (International Chamber of Commerce), Pariz Enotna pravila in uzance o dokumentarnih akreditivih (prva

izdaja 1933, potem več revizij) Na začetku prilagajanje posameznim bančnim sistemom REV

1962 angleški bančni sistem, REV 1983 US bančni sistem Toda: REV 1983 prinese vrsto vsebinskih novosti nova tehnična

sredstva, razvile so se različne nove oblike prevoza blaga, trgovinska tehnika je oblikovala različne nove stike

Tej dejanskosti se približujejo tudi Enotna pravila

Viri MGP

MTZ kodifikacija mednarodnih trgovinskih klavzul v zvezi z distančno

(mednarodno) prodajo blaga Kot International Commercial Terms (Incoterms) izdala mtz

najprej leta 1936 Revizije: 1953, 1967, 1976, 1980, 1990,… So revizije le plod nekreativne zarote birokratov? NE: ob reviziji 1990 mtz zapiše, da gre za nujne spremembe

zaradi prilagoditve klavzul vedno pogostejši uporabi “elektronske

izmenjave podatkov" (electronic data interchange, EDI)

Viri MGP

Pri zadnjih revizijah MTZ upošteva tudi spremembe na področju tehnike prevoza

uporaba zabojnikov večnačinski (multimodalni) prevoz roll-on/roll-off prevoz s cestnimi vozili prevoz z železniškimi vagoni v short-sea prevozu

Viri MGP

Poleg omenjenih aktov se MTZ loti tudi drugih področij: enotna pravila za inkaso, enotna pravila za pogodbene garancije, vodič za izdelavo pogodb o trgovskem zastopanju, vodič za izdelavo pogodb o mednarodni

distribuciji, publikacija o višji sili in spremenjenih

okoliščinah, publikacija o valutnih tečajih in tečajnem riziku

Viri MGP

“Tradicionalni” del MGP je nedvomno mednarodna prodaja blagavrsta aktov, ki se razlikujejo glede na

izdajatelje, temelj obveznosti, obseg področja Ne gre torej zgolj za “prodajo” “blaga”

temveč za široko pahljačo področij, ki so povezana s prehodom lastninske pravice na premičnih stvareh…

Viri MGP

Viri (akti) MGP o “mednarodni prodajni pogodbi” UNCITRAL

konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (dunajska konvencija, leta 1980).

konvencija o mednarodnih trasiranih in lastnih menicah (gen. skupščina ZN, oktober leta 1988)

konvencija ZN o odgovornosti podjetnikov transportnih terminalov v mednarodni trgovini (Dunaj, 1991)

UNIDROIT (Mednarodni inštitut za unifikacijo zasebnega prava) konvencija o mednarodnem finančnem leasingu konvencija o civilni odgovornosti za škodo, nastalo s prevozom nevarnega blaga

(Ženeva, oktober 1989) WIPO (Svetovne organizacije za intelektualno lastnino)

konvencija o intelektualni lastnini na integriranih vezjih (Washington, maj 1989).

Viri MGP

Na kakšen način takšni akti pridobijo pravno obveznost? Stranke jih lahko sprejmejo vnaprej, za vse posle z

drugimi torej v obliki splošnih poslovnih pogojev (na primer pravila o

dokumentarnem akreditivu), Lahko z vključitvijo v vsako posamezno pogodbo

s posebnim izrecnim dogovorom (na primer uporaba določene klavzule Incoterms).

Pri nekaterih aktih je potrebno močno sodelovanje strank. vodiči, priporočila, ki so le pripomoček strankam Stranke same spogajajo in kreirajo pogodbeno razmerje Vodič jih le opozarja, katera vprašanja morajo urediti in kakšne

klavzule lahko v ta namen uporabijo.

Viri MGP

Urejanje novih pravnih razmerij v kodificirani obliki Posledica modernizacije tehnologije infrastruktura,

telekomunikacije… nastajajo povsem nova pravna razmerja ali doslej znana se pomembno spreminjajo Nacionalni pravni sistemi reakcija na nastanek novih pravnih

razmerij Sodišča uporaba analogije s že poznanimi pravnimi razmerji. Razlike v pojmovanju pravnih razmerij ovirajo njihovo

uporabo v mednarodni trgovini. Težnja nekaterih mednarodnih vladnih ali nevladnih organizacij

kodificikacija novo nastalih pravnih razmerij

Viri MGP

Težave povsem nova pravna razmerja Pri spremembi obstoječih ni večjih problemov (npr. Incoterms…)

Tipično “nova” področja Elektronski prenos denarnih sredstev (Electronic Funds

Transfer) E-Commerce

EFT - avtomatizirani bančnoračunalniški stroji (automated teller

machines, ATM) - elektronski prenos denarnih sredstev na prodajnih mestih

(electronic Funds Transfer at a Point of Sale - EFTPoS); - domači bančni terminal (Home Banking Point)

Viri MGP

“Avtonomno” mednarodno gospodarsko pravoVelika prednost pred “konvencijskim” načinom

urejanja novih razmerijNe gre za harmonizacijoNe gre za unifikacijoGre za sprejemanje novih pravnih režimov

med uporabniki

Viri MGP

Zakaj ima “avtonomno” MGP prednost pred “Konvencijskim”? manjša odvisnost od nacionalnih pravnih sistemov manjši vpliv mednarodnih političnih razmer večje upoštevanje strokovnih pravil lažji in hitrejši postopek sprejemanja in sprememb

Viri MGP

Definicija “avtonomnega” MGP: Pravna ureditev, ki jo ustvarjajo sami subjekti, ki so naslovljenci te

ureditve. Subjekti si torej sami predpisujejo pravila ravnanja v

medsebojnih razmerjih. Neke vrste lex mercatoria

Gre res za avtonomno MGP? Subjekti res SAMI SEBI predpisujejo ureditev? Položaj je ponavadi drugačen:

pravila sicer oblikujejo gospodarski subjekti avtonomnost med ustvarjalci pravil je zagotovljena vendar so ta pravila namenjena razmerjem z

drugimi osebami. Zanje (za NAS) pa to pravo ni avtonomno, ampak

heteronomno.

Viri MGP

Primer: banke prek svojih združenj sprejmejo

enotna pravila o dokumentarnih akreditivih velik del razmerij, ki so urejena s temi pravili, nastaja s podjetji

nalogodajalci in uporabniki akreditivov

Podjetja NISO sodelovala pri nastajanju pravil!! Težava z “avtonomnim” MGP

Lahko tudi enostransko določena ureditev, s katero si organizacije izvajalcev (zlasti velikih podjetij oziroma podjetij iz razvitih držav) utrjujejo svoj položaj do naročnikov, uporabnikov storitev

Viri MGP

Organizacije, ki se ukvarjajo s poenotenjem prava MT ICC (MTZ) nevladna organizacija

Ni možnosti prisile svojih članov Ni sankcij za neuporabo Ponudila v uporabo strankam Uspešno!

Viri MGP

Organizacije, ki se ukvarjajo s poenotenjem prava MTUNCITRAL

Komisija v okviru UN Medvladna organizacija mednarodne konvencije in drugi

javnopravni, obvezni akti.

Viri MGP

Organizacije, ki se ukvarjajo s poenotenjem prava MT mednarodna

strokovna združenja združenja podjetij določene stroke

Mednarodna federacija združenj transporterjev in sorodnih podjetij (Fédération Internationale des Associations des Transporteurs et Assimilés – FIATA)

Mednarodna federacija svetovalnih inženirjev (Fédération Internationale des Ingénieurs-Conseil, FIDIC) urejanje razmerij med svetovalnim inženirjem in investitorjem in med investitorjem, izvajalcem gradbenih del, dobaviteljem opreme in svetovalnim inženirjem.

Viri MGP

SOFT LAW Ta označba se uporablja pretežno takrat, kadar

bi se določena organizacija (država, mednarodna javnopravna organizacija kot na primer OZN ali EU), ki sicer ima zakonodajno pristojnost, v določenem primeru odrekla tej oblasti in izdala pravila v neobvezni obliki, na primer kot priporočila, resolucije, deklaracije, smernice, pravne vodiče in podobno.

LEX MERCATORIA

Definicija

Izhodiščno naj bo lex mercatoria avtonomno pravo mednarodne trgovine

Lex mercatoria kot (mednarodno) pravo trgovcev kot zbirni pojem označuje pravila, ki urejajo mednarodne transakcije med subjekti zasebnega prava

LM – za ali proti?

Zagovorniki se naslanjajo predvsem na to, da so se praksa, države pri kodificiranju in sodišča pri sojenju,

v vrsti zadev naslonili na “naravo stvari”, ki je pri podobnih dejanskih stanovih podobna v vseh ureditvah.

Razvoj

Gospodarsko in posebej mednarodno gospodarsko pravo sta se razvijala v treh stopnjah.

Prva je stopnja srednjeveškega prava trgovcev, ti. old lex mercatoria,

druga je inkorporacija srednjeveške lex mercatoria v nacionalne sisteme prava med sedemnajstim in devetnajstim stoletjem,

tretje pa je povojno obdobje sodobne lex mercatoria.

Prvo obdobje

lex mercatoria izrazito mednarodna. Sestavljena je bila iz prakse in običajev, ki so jih mednarodni

trgovci razvili v Evropi, iz katerih je nastalo običajno pravo ter so bili enaki po vsej Evropi, saj so jih trgovci uporabljali ne glede na to, kje so trgovali

Prvo obdobje

Zakaj so si bila pravila trgovcev tako podobna?harmonizirajoči vpliv obstoja vedno enotnejših

sejemskih pravil, univerzalnost pomorskih običajev obstoj posebnih trgovinskih sodišč in notariata

Stara lex mercatoria je bila torej kozmopolitska in popolnoma drugačna od prava, ki so ga uporabljali ostali sloji populacije

Drugo obdobje

mednarodna lex mercatoria z inkorporacijami v kodekse trgovinskega prava se inkorporira v kontinentalne nacionalne ureditve Ordonance sur la commerce 1673, Ordonance de la

marine 1681, Code de commerce 1807; Zollverein 1834 in izenačeno menično pravo, HGB 1879

v Angliji pa so to storila sodišča in srednjeveška lex mercatoria je postala del Common Law Razlog za inkorporacijo je ekonomski, pa tudi pravila

dokazovanja so zahtevala, da se trgovski običaj dokazuje kot splošno sprejet običaj in to vsakič znova, kar je ogrožalo pravno varnost in zaviralo trgovino

Tretje obdobje

Ponovna internacionalizacija Odstop od uporabe LM s pomočjo pravil

MZP Zavesten, strokoven razvoj LM

OrganizacijeAgencijePosamezniki

Viri lex mercatoria

pogodba praksa, ki sta jo stranki vzpostavili doslej, splošni pogoji poslovanja, Mednarodne in nacionalne uzance konvencije mednarodnega gospodarskega prava, splošna načela iz določene konvencije, Kogentna pravila nacionalnega prava (pridržek

ordre public), sodne in arbitražne odločbe in dosežki pravne znanosti.

Viri lex mercatoria

Viri so hierarhično postavljeni Zakaj hierarhija?

Smisel hierarhiziranja je v napotitvi sodišča ali arbitraže na relevantni vir

Načela v lex mercatoria

pacta sunt servanda, rebus sic stantibus, abus de droit, culpa in contrahendo, good faith & fair dealing, podkupnina povzroči ničnost ali izpodbojnost država se ne more izogniti obveznostim z

razglasitvijo, da je pogodba nearbitrabilna, kontrolni interes skupine podjetij je

pogodbena zaveza za vse subjekte,

Načela v lex mercatoria

veljavnost zlate ali devizne klavzule, razbremenitev stranke, če je druga bistveno kršila

dogovor, tribunal je vezan z naravo pogodbe, ki izhaja iz volje

strank, odškodnina je vezana na predvidljivost, obveznost izogibanju škode, škoda za neizročitev se izračuna na podlagi tržnih cen ali

cen iz kritnega kupa, ut res magis valeat quam pereat, neodgovor na pismo kot dokaz o strinjanju z vsebino.

Značilnosti lex mercatoria

Njena pravila so po naravi dispozitivna, razen specifičnih splošnih načel, ki stranke vežejo ne glede na izrecno ali konkludentno podreditev.

Podreditev pravilom iz sklopa lex mercatoria ni obvezna, vendar subjekta to ne razreši lahko in mora pričakovati, da se bodo norme iz tega

sklopa uporabile za posle, ne glede na to, ali so se jim stranke podredile ali ne.

Poslovna praksa!!!

Značilnosti lex mercatoria

Pravila posegajo na področja prodaje blaga, trgovskega zastopanja, posredovanja, distribucije, komisije, špedicije in transportnega prava, bančnih poslov, zavarovalnih poslov, intelektualne lastnine, arbitražnega reševanja sporov.

Druga področja civilnega prava so izključena

Značilnosti lex mercatoria

Gre domala izključno za pravila materialnega prava, ki je avtonomno, transnacionalno in precej unificirano.

Lex mercatoria izhaja iz vrste pojavnih oblik iz različnih virov različne moči zavezovanja,

ki prihajajo od vrste kreatorjev

Značilnosti lex mercatoria

večobličnost, nepopolnost, nesistematičnost, nehierarhiziranost in dispozitivnost

So lastnosti ki pripeljejo do sklepa, da v lex mercatoria še ni zaslediti temeljnih atributov pravnega sistema.

Avtonomnost

Država kot zakonodajalec ni udeležena, čeprav je veljavnost posameznega pravila ali sklopa pravil lex mercatoria odvisna od njegove manifestacije.

Zato je avtonomnost relativna: konvencije, ki so vir lex mercatoria, sprejema državni

zakonodajalec, za MGP specifična splošna načela tako izhajajo iz splošne

pravne dediščine civiliziranih narodov, stranke, ki delujejo po pravilih iz lex mercatoria veže javni

red, ki je nacionalni atribut, države pravila iz modelnih zakonov, zbirk ali vzorcev

tolerirajo

Anacionalnost

Lex mercatoria ni nadnacionalna, ker njena pravila ne nastanejo kot posledica delno prenesene suverenosti države.

Kolizij med lex mercatoria in nacionalno zakonodajo ni in področji sta komplementarni.

Anacionalnost

nacionalna zakonodaja upošteva specializacijo v gospodarstvu, vendar ji ne more sleditikodifikacija je presplošna, sprejemanje področnih predpisov razvodeni

preglednost sistema, tudi pravno in gospodarsko najbolj razvito

nacionalno okolje ni sposobno reagirati na trende na posameznih področjih v tempu, ki jih trendi diktirajo.