PREDLOG ZA AKREDITACIJO - UM · Web viewTo so Mednarodno javno pravo, Mednarodno zasebno pravo in Prosto gibanje oseb in svoboščine notranjega trga. V ta semester sta vključena

Posodobljeno: predmetnik, pogoji za napredovanje in pogoji za dokončanje

PREDLOG ZA AKREDITACIJO

Visokošolskega zavoda: Študijskega programa: Prva akreditacija

Akreditacija preoblikovanja

Podaljšanje akreditacije

Prva akreditacija

Akreditacija spremembe

Podaljšanje akreditacije

Ime visokošolskega zavoda in sedež:

Ime študijskega programa:

Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor

Pravo

A. SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU

1. Vrsta visokošolskega zavoda: univerza članica univerze samostojni visokošolski zavod

število sodelujočih zavodov je ___

2. Izpis sklepa / sklepov visokošolskega zavoda:

Utemeljitev:

Prva akreditacija Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru

24. 4. 2007 Sklep o sprejetju Vloge za pridobitev soglasja

Senat Univerze v Mariboru19. 6. 2007 Sklep o soglasju k Vlogi – Predlog za akreditacijo

Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo5. 10. 2007 Sklep o izdaji soglasja k uvedbi Študijskega programa prve (un./3l)

stopnje Pravo

Podaljšanje akreditacije Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru

11. 6. 2013 Sklep o sprejemu Vloge – Predlog za akreditacijo (podaljšanje)

1

Senat Univerze v Mariboru 2014

Sklep o soglasju k Vlogi – Predlog za akreditacijo (podaljšanje)

3. Podatki o vlagatelju:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

Redni prof. dr. Danijel REBOLJ, rektor

Zavod, organizacija Univerza v MariboruUlica in hišna številka Slomškov trg 15Poštna številka in pošta

2000 Maribor

Telefon / Faks 02 23 55 280 / 02 23 55 212Elektronski naslov [email protected]

4. Podatki o članici oziroma organizacijski enoti univerze v primeru akreditacije študijskega programa:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

Izredni prof. dr. Saša PRELIČ, dekan

Zavod, organizacija Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta Ulica in hišna številka Mladinska ulica 9Poštna številka in pošta

2000 Maribor

Telefon 02 250 42 00Elektronski naslov [email protected]

5. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujočih pri ustanavljanju zavoda:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in poštaTelefonElektronski naslov

6. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih (V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj Republika Slovenija.):

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)Zavod, organizacijaUlica in hišna številkaPoštna številka in

2

poštaTelefonElektronski naslov

B. PODROČJA PRESOJE

1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno določeni in javno objavljeni. da ne

a) Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni, raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji. da ne

b) Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih ciljev.

da nec) Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno

opredeljene so pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja. da ne

Utemeljitev:

Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost Pravne fakultete Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: PF) so dosegljivi na: http://www.pf.um.si/sl/poslanstvo-in-vizija ter izhajajo iz poslanstva, vizije, strategije in ciljev Univerze v Mariboru, ki je usklajena z Nacionalnim programom visokega šolstva ter drugimi dokumenti RS: http://www.um.si/univerza/predstavitev/strani/Poslanstvo-in-vizija.aspx. Pravna fakulteta je članica Univerze v Mariboru.

PF je izobraževalna in znanstvena institucija, katere osnovno poslanstvo je ustvarjanje in pridobivanje znanja na področju prava in s pravom povezanih interdisciplinarnih področij, kar omogoča izobraževanje strokovnjakov s pravno izobrazbo ter konkurenčno vključevanje le-teh v domače in mednarodno okolje.

Iz te osnove izhaja tudi vizija razvoja PF, da ostane priznana visokošolska institucija na področju posredovanja pravnih znanj ter združevanja izobraževalnega in raziskovalnega dela, kar naj omogoča oblikovanje diplomantov prava in sodelovanje PF na področju visokošolskega izobraževanja ter raziskovanja in strokovnega dela na področju prava v Republiki Sloveniji, Evropi in širše.

3

Organiziranost PF temelji na Statutu UM in jasno opredeljuje pristojnosti, naloge in dolžnosti organov, zaposlenih učiteljev, sodelavcev in delavcev ter študentov: http://www.pf.um.si/sl/organiziranost-fakultete.

Sistemizacija PF je sestavni del Sistemizacije UM in je dosegljiva na:http://sistemizacija.uni-mb.si/docs/indeks.php?baza=veljavna ter omogoča opravljanje nalog na izobraževalnem in raziskovalnem področju pri izvajanju Študijskega programa Pravo.

Vključevanje študentov v organe PF izhaja iz Zakona o visokem šolstvu in Statuta UM: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf, kjer študenti sodelujejo v vseh organih PF, kjer imajo najmanj eno petino svojih predstavnikov.

2. Navedite študijski program:

Vrsta študijskega programa Stopnja študijskega programa

Ime študijskega programa

Univerzitetni študijski program

Prva stopnja Pravo

a) Opredelitev področij študijskih programov po klasifikaciji KLASIUS:

Ime programa: Študijski program Pravo

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-SRV: Ožja skupina vrst – raven: 1 6 podrobna skupina vrst – vrsta: 1 6 2 0 4

Utemeljitev:

Študijski program Pravo je program prve stopnje.

4

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS-P:

Široko področje 3

Ožje področje 3 8

podrobno področje 3 8 0

nacionalno-specifično področje 3 8 0 0

Utemeljitev:

Študijski program Pravo je sestavni del širokega področja 3 – Družbene, poslovne, upravne in pravne vede.

b) Opredelitev študijskih področij po klasifikaciji ISCED:

(14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev

(21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo

(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in

ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost

Utemeljitev:

Študijski program Pravo spada v področje pravo.

3. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati:

5

naravoslovno-matematične vede tehniške vede medicinske vede biotehniške vede

družboslovne vede humanistične vede druge vede

Utemeljitev:

Pravo spada v področje družboslovnih ved.

4. Umetniške discipline:

Utemeljitev:

Študijski program Pravo ne vsebuje umetniških disciplin.

B.1 VPETOST V OKOLJE

5. Vloga zavoda in predvidenih učinkov je opredeljena v ožjem in širšem okolju v:

gospodarskem razvoju, da ne družbenem razvoju, da ne kulturnem razvoju. da

ne

Utemeljitev:

UM je celovita izobraževalna in raziskovalna ustanova, ki si prizadeva za odličnost izobraževanja in povečevanje znanja s pomočjo temeljnih in aplikativnih raziskav. Študentom zagotavlja enake možnosti izobraževanja, zavzema se za akademsko korektnost in integriteto; temeljne vrednote, ki jih pri tem izpostavlja, so svoboda mišljenja in izražanja, enakopravnost ter strpnost. UM je tesno povezana z mednarodnim univerzitetnim prostorom – spodbuja mednarodno izmenjavo študentov in zaposlenih ter aktivno sodelovanje v mednarodnih društvih, mrežah in projektih. UM se povezuje z gospodarstvom, civilno družbo, javno upravo in drugimi institucijami v okolju ter tako spodbuja raziskovalno in umetniško aktivnost, širi znanje, sooblikuje državljansko in ekološko zavest, krepi demokratične in etične

6

vrednote, sooča se z družbenimi vprašanji okolja, skrbi za trajnostni razvoj ter si prizadeva za skupno blaginjo in celostni razvoj družbe.

PF je v okolje vpeta na različne načine; vpetost je večinoma neformalne narave, a je trajna. Pravo posega v vse pore družbenega življenja. PF na eni strani vpliva na razvoj zakonodaje (prek različnih temeljnih, aplikativnih, mednarodnih projektov, kot tudi na podlagi posameznih pogodb s predlagatelji zakonodaje), na drugi strani pa pravo razvija na znanstveni in strokovni ravni (organizirajo se seminarji, strokovne in znanstvene konference, ki imajo tradicionalni značaj – npr. tradicionalna konferenca Gospodarski subjekti na trgu, Medicina in pravo, okrogle mize, diskusije itd.).

Glede gospodarskega razvoja: učni predmeti, povezani z gospodarskim pravom, tvorijo eno od osrednjih aktivnosti PF; po razvijanju gospodarskega prava je PF v okolju zelo prepoznavna. Pri kreiranju pomembnega dela zakonodaje Republike Slovenije na področju gospodarskega razvoja so sodelovali strokovnjaki PF (visokošolski učitelji), ti pa tudi sodelujejo z Gospodarsko zbornico Slovenije, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije ter posameznimi gospodarskimi subjekti na trgu (gospodarskimi družbami, itd.) v regiji in tudi izven nje. Na ta način nudimo podporo in vzpostavljamo mehanizme za prenos znanja v gospodarstvo. Prav tako s podjetji izvajamo mednarodne raziskovalne projekte in razvijamo inovacije; v okviru 7. Okvirnega raziskovalnega programa Evropske Unije smo sodelovali s podjetji, ki so razvila program za elektronsko vročanje v upravnih in sodnih postopkih, razvijali evropske in tudi širše uporabljene modele javno zasebnega partnerstva na področju javnih služb v Sloveniji, itd. Pri diplomskih nalogah kontinuirano iščemo teme, ki posegajo na aktualne probleme v gospodarstvu in iščemo rešitve znotraj pravnega sistema, ter tako diplomante na eni strani učimo veščine raziskovanja, na drugi strani pa tudi aplikacije raziskovalnih dosežkov na probleme v gospodarstvu. Izsledke raziskovalnih rezultatov objavljamo v znanstvenih in strokovnih publikacijah, tako da so dostopne tako gospodarstvu, kot tudi pravosodni veji oblasti, ki v morebitnih sporih med gospodarskimi subjekti, ali v sporih med gospodarskimi subjekti in državo, uporabljajo ta spoznanja. Enkrat letno organiziramo konferenco z naslovom Gospodarski subjekti na trgu, ki je osrednji forum za izmenjavo informacij, znanj ter pridobivanja povratnih informacij med raziskovalci PF in gospodarskim okoljem. Tudi pri pripravi študijskega programa smo sodelovali s podjetji, gospodarskih združenj, Gospodarsko zbornico Slovenije, itd. ter na ta način pridobivali povratne informacije kakšna znanja in veščine se iščejo v gospodarstvu.

Glede družbenega razvoja: PF prek procesa izoblikovanja diplomantov prava vpliva tudi na družbeni razvoj. Pri pedagoškem delu je poučevanje prava usmerjeno na urejanje družbenih odnosov, položaj posameznika v družbi, na pravila etike in morale, na povezavo prava in humanistike ter sociologije in filozofije. Izoblikovanje diplomantov prava zato kasneje, ko diplomanti opravljajo svoj poklic, v veliki meri vpliva na razvoj in stanje v

7

družbi. Prenos znanj in veščin na področju prava, in s tem vplivanje na družbeni razvoj, pa v temelju izhaja iz znanstveno-raziskovalnega dela zaposlenih na PF. Ti z raziskovanjem, objavljanjem znanstvenih in strokovnih člankov, udeležbo na znanstvenih in strokovnih dogodkih, proučujejo, razvijajo ter na študente prenašajo pravila družbenih odnosov, kakršna so, predvsem pa, kakršna bi morala biti. Pri tem vključujemo v to tudi študente, ki pri zaključnih delih, seminarskih nalogah in diplomskih nalogah raziskujejo in analizirajo vprašanja razvoja družbe, razvoja kakovosti družbenega okolja, primerjavo posameznih perečih družbenih vprašanj z drugimi nacionalnimi in nadnacionalnimi družbami, ali historično analizirajo določeno družbeno vprašanje skozi njegov razvoj, da bi ga današnja družba sploh lahko razumela. Pri poučevanju in izobraževanju študentov se upoštevajo načela družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v vseh segmentih delovanja PF, tako pri izobraževanju, pri raziskovanju in tudi pri upravljanju. Študente ne samo izobražujemo, ampak tudi vzgajamo, kajti pravniki so tisti poklicni segment posamezne družbe, ki lahko preko oblikovanja, uporabe in razlage pravnih pravil vpliva na pravno-kulturni in družbeni razvoj posamezne družbe. V tem pogledu smo tudi pri pripravi študijskega programa sodelovali z družbenim okoljem, tudi civilno družbo in društvi in iskali njihove poglede in pripombe na predlagan študijski program. Vzpostavljeno je tradicionalno sodelovanje z različnimi organizacijami iz družbenega okolja in deluje se v smeri še bolj poglobljenega in povezanega delovanja. Tudi raziskovalno delo, raziskave in projektne naloge, ki so relevantne za razvoj družbe, vključujejo organizacije iz družbenega okolja kot partnerje (Zveza društev pravnikov Slovenije, Ustanova dr. Šiftarja, pravniška društva, itd.).

PF je v veliki meri vpeta v sodelovanje v Republiki Sloveniji in izven nje, tako s subjekti, ki imajo v družbenem prostoru pomemben vpliv, kot tudi drugimi visokošolskimi zavodi in tujimi univerzami. Tesno je npr. že omenjeno sodelovanje PF s Pravniškim društvom Maribor, Slovenskim zdravniškim društvom, Zvezo društev pravnikov Slovenije, Ustanovo dr. Šiftarjevo fundacijo itd.; z domačimi in tujimi univerzami pa soorganizira pedagoški proces, skupne seminarje, skupne predavalnice itd. (predvsem in najtesneje z Univerzo Karla in Franca v Gradcu, Univerzo v Zagrebu, Univerzo na Dunaju in Univerzo v Ljubljani). Prek mednarodnih projektov (Erasmus, Tempus, Jean Monnet pa PF sodeluje z več kot 30 univerzami oz. fakultetami po svetu). Med aktivnosti, ki utrjujejo družbeno vlogo PF v prostoru, je tudi prostovoljna dejavnost pomoči tistim družbenim slojem, ki so je najbolj potrebni. Tako v okviru PF deluje skupina študentov in diplomantov, ki pripravlja informacije s področja zdravstva in sociale, torej o pravnem varstvu pacientov in pravicah svojcev, ko so ti soočeni z vprašanji socialnega prava, zdravstvenega sistema, delovnega prava, zdravljenja v tujini itd. Ta družbena dejavnost je bila leta 2012 nagrajena kot inovativna ideja s strani Štajerske gospodarske zbornice.

Glede kulturnega razvoja: Podobno kot na področju družbenega razvoja, ima pravo, kot družbeno-kulturni fenomen, svojo vlogo tudi na kulturnem področju. Vprašanje, kako je družba razvita, je tudi vprašanje njene

8

kulture. Zato PF spodbuja kulturno komponento študija prava in s tem namenom študentje na PF organizirajo kulturne večere, razstave svojih kulturno umetniških del in prirejajo dramske igre. V obdobju zadnjih let je ta dejavnost na PF v porastu. S podporo, ki jo PF daje študentom pri tem, želimo vplivati na razumevanje tesne povezanosti družbene kulture in razvoja prava, študentom pa nuditi širši pogled na vlogo prava, etike in morale. PF želi na študente prenesti spoznanje, da večina idej, pomembnih za razvoj družbe, prihaja ali je tesno povezanih s kulturnim razvojem.

6. Izobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe: gospodarstva, da

ne

Utemeljitev:

PF je ves čas svojega delovanja, od leta 1960 naprej, kontinuirano prepoznavala potrebe gospodarstva. Kmalu po ustanovitvi takratne Višje pravne šole, je usmerila razvoj v sodelovanje z gospodarstvom, prepoznavanje potreb po gospodarskem pravu in usposabljanje pravnikov, ki delujejo v gospodarstvu. Ta usmeritev je postala ključna in je prispevala k prepoznavnosti PF v družbenem okolju. Slovenskemu gospodarstvu PF tako že tradicionalno omogoča, da na trgu delovne sile najdejo pravnike, ki imajo poglobljeno znanje in veščine na področju domačega in mednarodnega gospodarskega prava. To področje je PF skozi desetletja svojega obstoja (53 let) razvila bolj, kot drugi visokošolski zavodi.

Znanje diplomantov PF, ki ga ti pridobijo na področju gospodarskega prava, je v praksi zelo cenjeno. PF je izvedla šestmesečno raziskavo z namenom pridobivanja vsebinskih informacij o uspešnosti diplomantov PF, tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu (sodišča, upravne enote, stališča ministrstva za pravosodje glede uspešnosti na pravniškem državnem izpitu, posamezne gospodarske družbe). Iz nje izhaja, da gospodarski subjekti cenijo diplomante PF in da je njihovo znanje gospodarskega prava celovito, vključujoč tudi področja upravljanja s kadri, delovnega prava ter davčnega oz. finančnega prava. Iz rezultatov raziskave izhaja tudi, da na področju gospodarskega prava diplomanti PF prednjačijo in da je to predvsem vidno pri posameznih, bolj specialnih vprašanjih, tako statusa gospodarskih subjektov kot gospodarskih pogodb in posameznih področij gospodarskega prava, kot je npr. trg vrednostnih papirjev. Po informacijah, ki smo jih pridobili s sodišč in njihovih gospodarskih oddelkov izhaja, da so sodniki, ki delujejo na gospodarskih oddelkih in so diplomanti PF, običajno ocenjeni boljše. Iz informacij pridobljenih na Ministrstvu za pravosodje pa lahko analiziramo, da je uspešnost diplomantov PF glede znanja na področju gospodarskega prava v kontinuiranem porastu. Rezultati omenjene raziskave so dali tudi predloge v smeri znanj in kompetenc, ki jih naj poudarjamo; tako se npr.

9

posebej izpostavljajo tudi potrebe po menedžerski sposobnosti posameznikov, ki jih običajno pričakujejo tudi od pravnikov. Prav tako se poudarja potreba po delu v skupini in prilagajanju skupini, empatiji, itd (značilnosti čustvene inteligence). PF je te pripombe vzela na znanje in v pedagoški proces vključuje znanja in veščine teh področij.

Po statističnih podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se diplomanti PF zaposlujejo v naslednjih gospodarskih dejavnostih: - finančne in zavarovalniške dejavnosti; - poslovanje z nepremičninami;- kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; - rudarstvo;- predelovalne dejavnosti; - promet in skladiščenje;- oskrba z električno energijo, plinom in paro; - oskrba z vodo; - ravnanje z odplakami in odpadki; - saniranje okolja; - gradbeništvo; - gostinstvo;- trgovina; - informacijske in komunikacijske dejavnosti;- vzdrževanje in popravila motornih vozil; - informacijske in komunikacijske dejavnosti; - strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti itd.

Pravniki (po statistki Zavoda RS za zaposlovanje) potrebujejo v povprečju 13,6 mesecev za zaposlitev, medtem ko je povprečje v Republiki Sloveniji 20,3 meseca (podatek velja za februar 2013). Statistični podatki Zavoda RS za zaposlovanje tudi kažejo, da so pravniki laže zaposljivi v primerjavi z npr. diplomanti naravoslovnih poklicev (http://www.rtvslo.si/slovenija/vec-brezposelnih-naravoslovcev-kot-druzboslovcev/282994).

S pomočjo vsakoletnega srečanja, ki ga organizira Alumni klub PF ob tradicionalni konferenci Gospodarski subjekti na trgu in s pomočjo srečanj ob Dnevu Pravne fakultete Univerze v Mariboru (vsako leto oktobra) se pridobivajo tudi informacije o zaposlitvah diplomantov. Iz teh informacij je mogoče sklepati, da znatni del diplomantov PF najde zaposlitev v gospodarstvu in odvetništvu, pri tem pa velikokrat, po nekaj letih pripravništva, uspejo na samostojni poti oz. ustvarijo samostojno kariero. Delež diplomantov PF, ki delujejo v samostojni gospodarski ali odvetniški družbi oz. delujejo kot samostojni podjetniki, je po teh informacijah precejšen. Ugotavljamo, da študentom, ki so med študijem aktivni in dosegajo višje povprečje ocen, uspeva tudi samostojna kariera. Povratne informacije kažejo na to, da študentje pridobijo veliko znanja za aktivnosti, ki niso zgolj pravne, temveč so pravno upravljavske ali pravno-menedžerske narave. Gospodarske dejavnosti, kjer so zaposleni diplomanti PF, so zelo različne; prevladujejo finančne in storitvene

10

dejavnosti, sledijo pa proizvodne dejavnosti. Pri prvih je potreba po pravnih znanjih večja.

Uporabljamo tudi spletno mreženje LinkedIn in preko njega navezujemo stike z diplomanti PF. To omrežje je poslovne narave in se močno razlikuje od drugih socialnih omrežij. Nudi tudi zaposlitvene možnosti, iskanje projektih zaposlitev, zato ugotavljamo velik interes tako študentov kot diplomantov da so prisotni v tem poslovnem socialnem omrežju. Ker se v veliki meri povezujejo z visokošolskimi učitelji in asistenti na PF, pa to posledično omogoča, da imamo informacijo o tem, kje so diplomanti zaposleni oz. s čim se ukvarjajo.

negospodarstva. da ne

Utemeljitev:

Diplomanti Študijskega programa Pravo so v veliki meri zaposljivi na področju negospodarstva, predvsem v okviru organov pravosodja ter javne uprave.

Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so te dejavnosti predvsem naslednje:- sodstvo (vključujoč tožilstvo, pravosodno upravo, upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, pravobranilstvo itd., vključujoč odvetništvo, ki prav tako deluje za subjekte s področja negospodarstva);- dejavnost javne uprave in obrambe; - dejavnost obvezne socialne varnosti;- dejavnost državne uprave ter ekonomska in socialna politika skupnosti;- posebne dejavnosti za celotno družbeno skupnost;- izobraževanje;- zdravstvo in socialno varstvo;- kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.

Področje pravosodja je področje, kjer sicer delujejo najbolj tipični pravniški poklici; diplomanti Študijskega programa Pravo se sicer ne morejo zaposlovati na delovnih mestih, kjer se zahteva pravniški državni izpit (kajti k temu lahko pristopijo samo diplomanti, ki izpolnjujejo pogoj petih let študija prava oz. prve in druge bolonjske stopnje prava, ali enovit petletni študij prava), lahko pa se zaposlujejo na drugih delovnih mestih, ki običajno ne zahtevajo samostojnega odločanja, vključujejo pa manj zahtevno delo s strankami (delovna mesta različnih referentov in pomočnikov v pravosodnih organih, delovna mesta v sodnem registru, zemljiški knjigi, podporna dela različnih sodnih oddelkov, npr. centralni oddelek za izvršbo itd.). Tudi v odvetništvu lahko zasedajo delovna mesta,

11

za katera se ne zahteva opravljen pravniški državni izpit (npr. za zastopanje strank).

Področje javne uprave je dejavnost, v kateri se pravniki pogosto zaposlujejo, in sicer tudi na tista delovna mesta, ki zahtevajo samostojno odločanje ter obvladovanje veščin pisnega in ustnega komuniciranja v postopkih s strankami, predvsem v upravnem postopku. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje se pravniki v Republiki Sloveniji na področju uprave zaposlujejo v približno enakem deležu, kot na področju gospodarstva.

7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov. (Obvezno za vse študijske programe, ki vključujejo praktično izobraževanje.)

da ne

Utemeljitev:

PF v svojem programu nima obveznega praktičnega usposabljanja, a vseeno želi študentom ponuditi to možnost na področju prava, natančneje pravosodja, in tudi drugih dejavnosti, kjer gre za aplikacijo pravnih pravil. Študentje se na načine, ki so opisani v nadaljevanju, dodatno praktično izpolnjujejo, vendar pri tem ne gre za študijsko, temveč za obštudijsko dejavnost, ki ni del študijskega programa. Lahko pa se takšna obštudijska dejavnost zapiše študentom v prilogo k diplomi. Tako PF s projektom Amicus Curiae sodeluje z Upravnim sodiščem – zunanjim oddelkom v Mariboru, Delovnim sodiščem v Mariboru in Okrožnim sodiščem v Mariboru. To je projekt, ki se razlikuje od običajnih študijskih praks in poteka vzporedno med samim študijem. Gre za aktivno vlogo študentov v procesu odločanja; študenti prejmejo nerešen spis, ki ga morajo preštudirati, nato pa napisati mnenje o nadaljnjem poteku postopka ter o pravilih tako domačega kot tujega prava ter sodne prakse, ki jih bo potrebno v danem primeru uporabiti. Tako pripravljeno informacijo pregledajo mentorji na PF, študenta usmerjajo pri dopolnitvah, ko pa je informacija ustrezno zapisana, jo študent vstavi v spis zadeve in je lahko v pomoč sodniku pri odločanju.

Takšna praksa je inovativna do te mere, da študenta sooči s popolnoma samostojnim delom ter ga prisili v spoznavanje veščine pravne kvalifikacije, kar je študenta sicer težko naučiti v pedagoškem procesu. Tovrstna praksa je hkrati pripomogla k poglobljenemu sodelovanju med teorijo in prakso, med PF in sodišči, hkrati pa visokošolski učitelji na PF dobijo vpogled v zadeve, ki se rešujejo v pravosodju. Z omejenimi sodišči je o tovrstnem sodelovanju sklenjen poseben dogovor. Organiziramo vsakoletna srečanja s predsedniki sodišč, na katerih se analizira delo

12

študentov z vidika njihovega sodelovanja s sodišči. Sodniki ugotavljajo, da je tovrstna praksa tudi njim dobrodošla pomoč, saj jim neposredno ne povzroča obremenitev, hkrati pa jim omogoča dodatne informacije, raziskavo primerjalne teorije in sodne prakse ter jim je tako pomoč pri odločanju.

Na PF izvajamo tudi druge oblike praktičnega usposabljanja, to so udeležba na glavnih obravnavah na sodišču in poletne šole izvršilnega prava, ki prav tako pomenijo aktivno delovanje študentov s sodnimi zadevami.

S projektom Pravniki za otroke študenti PF pridobivajo veščino uporabe prava za dejanska stanja in spoznavajo dejanske probleme v praksi, ki izhajajo s področja, kjer so posamezniki najbolj ranljivi. Gre zlasti za področje socialnega varstva. Tudi te informacije so preverjene s strani mentorjev, preden se sporočijo prosilcem, objavljajo pa se v strokovni reviji Pravna praksa.

Dodatno prakso in veščino uporabe prava študentje pridobivajo s študentskimi tekmovanji:

- Moot Court Competition in European Law,- Willam C. Vis Competition in Arbitration Law,- Space Law International Competition, - Rubikon (tekmovanje s področja Evropske konvencije o človekovih pravicah),- tekmovanje iz pogajanj in- Pitamičevo tekmovanje.

B.2 DELOVANJE ZAVODA

8. Zavod izkazuje opredeljene načine in oblike povezanosti študijskih programov z:

znanstvenim da ne raziskovalnim, da ne umetniškim, da

ne strokovnim da

nedelom nosilcev predmetov.

Utemeljitev:

PF je pri svojem znanstvenem delu uspešna pri prenašanju rezultatov znanstveno-raziskovalnega dela v izvedbo posameznih predmetov. Na

13

podlagi poglobljenih teoretičnih raziskav na področjih civilnega in gospodarskega prava, mednarodnega prava in prava Evropske unije (v nadaljevanju: EU), javnega prava, kazenskega prava, temeljnih in splošnih predmetov, učitelji PF objavljajo izsledke v recenziranih in najpomembnejših znanstvenih revijah oz. znanstvenih monografijah.

Študentje sodelujejo v določenih segmentih raziskovalnih projektov: pri okroglih mizah in mednarodnih znanstvenih konferencah ter simpozijih, kjer se lahko srečajo z znanstvenim pristopom k reševanju problemov tako v teoriji kot v praksi. Študenti pa se predvsem srečajo z znanstveno raziskovalnim delom na drugi in tretji stopnji, ko so vključeni v procese opravljanja seminarskih nalog o določenem pravnem vprašanju, ki ga je potrebno znanstveno raziskati in utemeljiti. Študenti prve stopnje pa so vključeni v znanstveno delo tudi na način reševanja določenih pravnih problemov in sicer na poseben način: na podlagi skupnih seminarjev s Pravno fakulteto Univerze v Zagrebu (HR) in Pravno fakulteto Univerze v Grazu (A) je združeno raziskovanje na področju znanstveno raziskovalnega dela na eni strani in mednarodno sodelovanje na drugi. Študenti predstavljajo svoje dosežke, na gostujočih fakultetah v tujini, v tujem jeziku (angleščina) in pod nadzorstvom domačih ter tujih profesorjev, visokošolskih učiteljev, z gostujočih fakultet.

Učitelji na PF tudi sicer strokovno delo povezujejo z vsebinami študijskega procesa, kar omogoča študentom pridobivanje strokovnih izkušenj, še posebej pri izbirnih študijskih predmetih.

Vpetost strokovnega in raziskovalnega dela v učne načrte predmeta učitelji povezujejo z izvedbo vsakoletnih praktičnih delavnic (npr. delavnica tožbenih zahtevkov), skupnih predavalnic s tujimi univerzami (npr. z Univerzo v Gradcu), pravne klinike, Life Long Learning Programme, opravljanja prakse na sodiščih splošne pristojnosti, Upravnem sodišču ter Delovnem sodišču v Mariboru.

Na PF deluje programska skupina Civilno in gospodarsko pravo P5―0039;obdobje trajanja: od 01.01.2009 do 31.12.2014;http://www.sicris.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6269.

Najpomembnejši znanstveni in raziskovalni projekti, ki niso zajeti v SICRIS in so se ali se izvajajo na PF ter so povezani s študijskim programom, so naslednji:

- v specifičnem okvirnem programu Civilno pravosodje velik projekt z naslovom »Der Europäische Vollstreckungstitel« JLS/2005/FPC/047 – 30-CE-0036379/00-68, obdobje trajanja: od leta 2006 do leta 2009.

- v specifičnem okvirnem programu Civilno in kazensko pravosodje dva velika projekta z naslovom: 1. »Simplification of Debt Collection in the EU« (28 partnerskih držav), JLS/2009/JCIV/AG/003-30-CE-0349918/00-29 (2009), obdobje trajanja: od leta 2010 do leta 2012; 2. »Dimensions of

14

Evidence«, JUST/2011-2012/JCIV/AG/3434 (2012), obdobje trajanja: 01.03.2013 do 01.03.2015.

- moduli v programu Jean Monnet: 1. DECISION 2008 – 2667/001 – 001, obdobje trajanja: 01.09.2008 do 31.08.2011; 2. (2008)DECISION Nr 2009 – 3239/001 – 001 of the EACEA (2009), obdobje trajanja: 01.09.2009 do 31.08.2012; 3. DECISION Nr 2010 – 2729/001 – 001of the EACEA (2010), obdobje trajanja : 01.09.2010 do 31.08.2013.

- Sedež Jean Monnet: 1. Agreement n. 2007 – 1560/ 01 – 001 (2007), obdobje trajanja: 01.09.2007 do 31.08.2010; 2. 1544-LLP-1-2009-1-SI-AJM-MO, obdobje trajanja: 01.09.2009 do 31.08.2012.

- Tempus: 1. TEMPUS JEP: CD_JEP-27034-2006 (MD) (2006), obdobje trajanja: od leta 2006 do leta 2009, 2. TEMPUS JPCR: 530391-TEMPUS-1-2012-1-SI (2012), obdobje trajanja: 15.10.2012 do 14.10.2015.

- European Aid Project: 2008/144-847; obdobje trajanja: 23.04.2009 do 23.10.2011.

Rezultati znanstveno-raziskovalnega dela se vključujejo v Študijski program Pravo na vse različne načine, zlasti pa s posodabljanjem predavanj, vaj in organiziranja delavnic, seminarjev ter okroglih miz.

Učni načrti in izvedba predmetov so rezultat proučevanja aktualne znanstvene literature in drugih virov, kar zagotavlja, da so študenti seznanjeni z najsodobnejšimi teoretičnimi spoznanji.

Na PF zagotavljamo razvoj celotnega sistema visokošolskega izobraževanja in znanstveno-raziskovalnega delovanja na področju prava.

Raziskovalno delo na PF poteka z aktivnim delom učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev v osmih inštitutih fakultete (Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo, Inštitut za finančno pravo in javne finance, Inštitut za javno upravo in narodne skupnosti, Inštitut za delovna razmerja in socialno varnost, Inštitut za filozofijo, zgodovino in ikonografijo prava, Inštitut za gospodarsko, pogodbeno in korporacijsko pravo in Inštitut za ekonomsko analizo prava in Center za pravno izobraževanje in raziskovanje), v programsko raziskovalni skupini Civilno gospodarsko pravo, temeljnih raziskovalnih projektih in ciljnih raziskovalnih projektih ter v mednarodnem prostoru. Ponovno velja opozoriti na pomembne dosežke pri prijavah in izvedbi mednarodnih projektov, kjer se je PF kljub svoji majhnosti uvrstila izjemno visoko med priznanimi univerzami v EU (primerjati statistiko v specifičnem programu Civilno in kazensko pravosodje). Organiziran je poseben forum »Access to Civil Justice« (www.acj.si), ki daje okvir znanstvenim prizadevanjem na civilnem področju in omogoča multiaktivne predstavitve tudi po spletu.

15

V letnem programu PF je zapisano, da bo fakulteta spodbujala visokošolske učitelje, sodelavce in raziskovalce k prijavam na razpise. Poleg mednarodnih projektov so bili izvedeni tudi in se še izvajajo projekti, financirani s strani ARRS (dostopno na: http://www.sicris.si/search/org.aspx?opt=4&lang=slv&id=678).

Vsako leto PF organizira številne nacionalne in mednarodne znanstvene in strokovne konference: posvet Gospodarski subjekti na trgu, Medicina in pravo, Ekonomika in pravo, zelo odmevne mednarodne znanstvene konference so organizirane v okviru EU projektov (podatki dostopni na spletni strani: www.acj.si).

PF je izdajatelj znanstvene revije Lexonomica in Zbornika PF UM. Njeni raziskovalci so uredniki znanstvenih revij (Podjetje in delo, Pravna praksa, Arbitražna praksa, Lexonomica, Lex Localis – SSCI, Evropski pravnik...).

Znanstvena dejavnost se kaže v povečanem številu izvirnih znanstvenih člankov, v objavah v SSCI revijah in izdaji znanstvenih monografij.

Opazen je porast zanimanja sodelavcev za tvorno sodelovanje v mednarodnih in domačih znanstvenih združenjih in mednarodnih projektih. Prav tako je v porastu udeležba na znanstvenih konferencah.

9. Delež učnih vsebin v študijskih programih neposredno temelji na doseženem: znanstvenem, da

ne raziskovalnem, da

ne umetniškem da ne

delu nosilcev predmetov.

Utemeljitev:

Nosilci in izvajalci predmetov na Študijskem programu Pravo, ki ga izvaja PF, so vključeni v znanstveno-raziskovalne in druge projekte.

V študijskem procesu občasno sodelujejo tudi gostujoči strokovnjaki iz prakse in različni strokovnjaki iz tujine. Učni načrti predmetov so zasnovani na sodobnih spoznanjih strok in znanstvenih disciplin.

Lastna spoznanja učiteljev, asistentov in raziskovalcev predstavljajo osnovo za znanstvene članke in monografije, ki so recenzirani s strani vodilnih domačih in tujih akademikov ter strokovnjakov na posameznem področju in so upoštevani v okviru študijske literature. Zato ni dvoma, da je nadgrajevanje študijskih vsebin z lastnimi znanstvenimi spoznanji

16

izkazano, kar omogoča zagotavljanje kvalitete vsebin učnih načrtov predmetov.

Ocenjujemo, da vsaj 60 do 65% študijskih vsebin v študijskem programu temelji na doseženem znanstvenem in raziskovalnem delu nosilcev predmetov.

Znanstveno-raziskovalno delo raziskovalci posredujejo znotraj institucije z učenjem veščin, kako uporabiti pravo in pravna pravila za konkretne dejanske situacije ter pri tem upoštevati kritičen odnos do družbenega razvoja. Posredovanje znanja se izkazuje s prispevki na znanstvenih konferencah in vabljenih predavanjih. Prispevki so namenjeni odzivanju na problematiko v domačem pravnem redu, predvsem na predloge zakonodajnih aktov in predvidene ukrepe Vlade Republike Slovenije. PF se kritično odziva na predlagane spremembe zakonodaje v Republiki Sloveniji, ki niso zmeraj v skladu s pravili mednarodnega prava in prava EU.

PF izvaja raziskovanje za podporo izobraževanju, pri čemer je še posebej poudarjeno organiziranje domačih in mednarodnih konferenc za povezovanje teorije in prakse ter obravnavanje aktualnih tem s področja civilnega prava: evropska razsežnost dokazovanja v civilnih sodnih postopkih (enotni sodni prostor) s poudarkom na večji učinkovitosti, usklajeni s pravičnostjo; vključevanje informacijskih tehnologij v civilne postopke in odprava začetnih velikih pomanjkljivosti (elektronske evidence, zapisovanje procesnih dejanj – izbira ustrezne metode zapisa – večja fleksibilnost). Izpostaviti gre vsakoletno posvetovanje PF Gospodarski subjekti na trgu (letos že 21. posvetovanje), na katerem učitelji predstavijo aktualno problematiko na področju prava gospodarskih družb, gospodarskih pogodb, delovnega, stvarnega in evropskega prava, pri čemer sta študentom zagotovljena udeležba in dostop do zbornika razprav.

Čeprav se področja med seboj razlikujejo, si nosilci in drugi izvajalci študijskega programa ves čas pomagajo s svojimi raziskovalnimi dosežki pri učnih vsebinah. Preverjanje stališč prek objav in posvetov ter drugih nastopov odločilno prispeva k izboljšanju pedagoškega dela.

Letno se izdajajo znanstvene monografije in znanstveni članki in ta dognanja nosilci predstavijo študentom v okviru predavanj in študijske literature. Študentom se omogoča sodelovanje na seminarjih in konferencah. Delež učnih vsebin, ki temeljijo na znanstveno - raziskovalnem delu je pri predmetih oz. učnih enotah na PF relativno enak. Nosilci v učne enote vključujejo lastna, domača in tuja spoznanja, spremembe zakonodaje in rezultate projektov tako, da posodabljajo literaturo za študente, spoznanja vključujejo v predavanja, vaje in seminarje, gostijo priznane domače in tuje predavatelje ter strokovnjake iz prakse, omogočajo sodelovanje študentov v tekočih domačih in evropskih projektih.

17

Če ne bi bilo tega povezovanja, bi bilo pedagoško delo brez dvoma osiromašeno. V višjih letnikih se študenti srečajo s specialnimi predmeti, pri čemer jim je omogočena usmeritev v posamezne specialnosti in interdisciplinarnosti, določene z izbirnimi predmeti v tretjem letniku, kjer je delež raziskovalnih dosežkov bolj viden.

10. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s slovenskimi: visokošolskimi zavodi, da

ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da

ne

11. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s tujimi: visokošolskimi zavodi, da

ne inštituti, da ne drugimi organizacijami, da ne podjetji, da ne strokovnimi združenji. da

ne

Utemeljitev:

PF tvorno sodeluje z domačimi visokošolskimi zavodi (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Visoka šola za upravljanje in poslovanje Kranj, Visoka zdravstvena šola v Celju), inštituti (Inštitut Jožef Stefan, Inštitut za Gospodarsko pravo, ISCOMET – Inštitut za etnične in regionalne študije), drugimi organizacijami (Območna obrtna zbornica Gornja Radgona), podjetji (Cepris d.o.o., Talum d.d., Grawe Zavarovalnica d.d.), strokovnimi združenji (Pravniško društvo Maribor, Stalna Arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije, Notarska zbornica) in mednarodnimi visokošolskimi zavodi (Univerza v Maastrichtu (Nizozemska), Masarykova univerza Brno (Češka Republika), Univerza v Pavii (Italija), Univerza v Gradcu, Univerza v Zagrebu, Portucalense Univerza v Portu (Portugalska), Mykolas Romeris Univerza (Litva), Univerza v Bialystoku (Poljska), Russian Law Academy pri Ministrstvu za pravosodje (Rusija)), inštituti (International Institute of Management Moldova), drugimi organizacijami (Education, Audiovisual and Culture Executive Agency Belgium), podjetji (Law Firm Vukić, Jeluić, Šulina, Stanković, Sladič) in strokovnimi združenji (MINERVA

18

Wissenschaftliche Buchhandlung).

Sodelovanje se kaže v številnih skupnih projektih, delavnicah, znanstvenih konferencah, publikacijah in predavanjih.

V okviru programa Erasmus ima PF sklenjene partnerske sporazume z eminentnimi ustanovami, sporazumi so navedeni na spletni strani PF: http://www.pf.um.si/images/PF_SMS_Outgoing_4.7.2014.pdf.

V nadaljevanju so navedene nekatere izmed pogodb, sporazumi in uspešno zaključeni projekti, ki dokazujejo delovanje PF v slovenskem in mednarodnem prostoru: ARRS: Projekt BI-HR/07-08-034, Priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb v nacionalnih ureditvah Slovenije in Hrvaške ter v sklopu evropskega sodnega prostora; ARRS: Projekt BI-AT/07-08-023, Nepravdni postopek v družinskih zadevah ter priznanje in izvršitev odločb izdanih v nepravdnih postopkih; ARRS: Projekt BI-MK/07-08-010, Evropski izvršilni nalog in njegov vpliv na procesno pravo Slovenije in Makedonije; Pogodba št. 2511-10-200023 z RS, Ministrstvo za okolje in prostor; ARRS: Pogodba o sofinanciranju znanstvenega sestanka Medicina in pravo – odsev medicine in prava v sodobni družbi; Pogodba št. 03_EIPF_PFUM_OVE/2009, sklenjena med IREET in Ekonomskim inštitutom d.o.o. ter PF UM; Pogodba med Waldeck Rechtsanwälte, Nemčija in PF UM; Pogodba o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti pri izvajanju skupnega projekta v obdobju od 1.10.2010 do 30.9.2012 med Univerzo v Ljubljani, Univerzo na Primorskem, Inštitutom za delo pri PF v Ljubljani ter PF UM; Pogodba št. 1000-09-454188 o sofinanciranju Znanstvenega sestanka »Problemi sodobne pravne teorije – mreža za pravno teorijo v srednji in vzhodni Evropi« med ARRS in PF UM; Pogodba št. 2009-3239/001-001 – Harmonization with the EC Law med Education, Audiovisul & Culture Executive Agency in PF UM; Sporazum med Evropsko komisijo in PF UM: JUST/2012/JCIV/AG/3434; Sporazum št. 2012-3004/001-001 med Education, Audiovisul & Culture Executive Agency in PF UM.

PF ima nadvse razvejano znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki se kaže v prodornem nastopu njenih učiteljev in raziskovalcev znotraj uglednih mednarodnih znanstvenih skupin in projektov, kar se neposredno odraža tudi v njihovih številnih objavah v mednarodnih znanstvenih revijah, razmeroma bogato izmenjavo učiteljev in študentov z njenimi akademskimi partnerji iz tujine na vseh ravneh raziskovalne in študijske dejavnosti, ter v zadnjem času tudi njenega aktivnega sodelovanja pri skupnem prijavljanju EU projektov z nekaterimi prominentnimi evropskimi univerzami.

Izvajajo se projekti, ki kažejo na aktivno povezovanje raziskovalnih inštitucij znotraj univerze in navzven, ki s pozitivno naravnanostjo interdisciplinarnih raziskav kažejo pravo pot v uspešno raziskovalno prihodnost in prepoznavnost raziskovalcev PF. Povečuje se število izmenjav raziskovalcev iz tujine, ki prihajajo na izmenjavo v Republiko Slovenijo in tudi obratno. Rezultati tega dela se kažejo v povečanju števila

19

objav v znanstvenih revijah ter števila citatov. Prav tako se je povečala znanstveno-raziskovalna dejavnost z državami izven Evrope, še posebej z ZDA in Rusijo.

Raziskovalci si prizadevajo, da lahko temeljna spoznanja raziskav uspešno uporabi tudi praksa in da z znanjem, ki ga imajo, rešujejo konkretne probleme in na ta način doprinesejo k večji ustvarjalnosti, razvoju, splošni kakovosti življenja in prepoznavnosti.

PF ima vzpostavljeno sodelovanje s slovenskimi visokošolskimi zavodi, inštituti, drugimi organizacijami, gospodarskimi subjekti, strokovnimi združenji, in sicer s članicami Univerze v Mariboru; članicami Univerze v Ljubljani; inštituti, zbornicami, društvi; javnimi zavodi, javnimi podjetji; Slovensko akademijo znanosti in umetnosti; zdravstvenimi ustanovami; ministrstvi, organi v sestavi ministrstev (direkcije, agencije, uradi); sodišči in gospodarstvom.Prenos znanja v prakso raziskovalci izkazujejo tako s sodelovanjem v različnih domačih in mednarodnih združenjih, uredništvih domačih in tujih revij in s sodelovanjem pri izdelavi ekspertiz za različne institucije, pri izobraževanjih za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij in vseživljenjskih izobraževanjih različnih oblik ter s članstvom v izpitnih komisijah za pridobitev različnih kvalifikacij.

PF ima vzpostavljeno sodelovanje tudi s tujimi visokošolski zavodi, inštituti, drugimi organizacijami, podjetji, strokovnimi združenji: Pravna fakulteta Univerze na Dunaju; Pravna fakulteta Univerze Karla in Franca v Gradcu; Pravna fakulteta Univerze v Zagrebu; Pravna fakulteta Univerze v Splitu; Pravna fakulteta Mostar; Pravna fakulteta Novi Sad; Pravna fakulteta v Beogradu; Pravna fakulteta Justinijan prvi Skopje; Agencija za izvršbo, Stockholm; Mednarodno odvetniško združenje; Univerza v Maastrichtu; Univerza v Trstu; Univerza Pavia; Heerlen (Open Universiteit); Univerza v Portu (Engenharia da Universidade do Porto); Univerza v Toursu; Univerza v Göttingenu (Univerza Georgia Augusta); odvetniška družba Field Fisher Waterhouse LLP, Bruselj; Katoliška univerza v Louvainu; Bolgarska akademija znanosti; Ministrstvo za pravosodje, Finska; Univerza Bialystok; Masarykova Univerza v Brnu; Univerza Lomonosov; Univerza v Bayreuthu; Univerza v Podgorici; Univerza Mykolas Romeris; Notarska zbornica, Avstrija; Univerza v Reki; Ministrstvo za pravosodje, Dunaj; Univerza v Innsbrucku; Evropska komisija; Ministrstvo za pravosodje, Slovaška; odvetnik Dr. Jezus Bores Lazo, Sevilla; odvetniška pisarna Baker & McKenzie.

20

B.3 KADRI

12. Seznam visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev

Zap. št.

Ime in priimek Naziv Področje izvolitve Datum zadnje izvolitve

FTE

1. Dr. Boštjan BREZOVNIK

Docent Javna uprava in Upravno pravo

24.11.2009 1

2. Dr. Zlatan DEŽMAN

Izredni profesor Kazensko pravo 13.02.2014 pogodbeno sodelovanje

3. Dr. Aleš FERČIČ Docent Gospodarsko pravo 11.05.2010 14. Dr. Janja HOJNIK Izredna

profesorica Pravo EU 11.06.2013 1

5. Dr. Borut HOLCMAN

Izredni profesor Pravna zgodovina 22.06.2010 1

6. Dr. Tjaša IVANC Docentka Pravo 15.01.2013 17. Dr. Šime IVANJKO Redni profesor Gospodarsko pravo 01.12.1993 18. Dr. Tomaž

KERESTEŠDocent Civilno pravo in

predmet Teorija države in prava

26.10.2009 1

9. Dr. Rajko KNEZ Redni profesor Pravo Evropske unije 19.04.2011 110.

Dr. Aleš KOBAL Docent Javno finančno pravo 28.10.2009 1

11.

Dr. Marijan KOCBEK

Redni profesor Gospodarsko pravo in predmet Obligacijsko pravo

17.04.2002 1

12.

Dr. Damjan KOROŠEC

Redni profesor Kazensko pravo 22.12.2009 pogodbeno sodelovanje

13.

Dr. Suzana KRALJIĆ

Docentka Civilno pravo 06.10.2008 1

14 Dr. Janez KRANJC Redni profesor Rimsko pravo 30.06.1992 pogodben

21

. o sodelovanje

15.

Dr. Vesna KRANJC Redna profesorica

Gospodarsko pravo in predmet Obligacijsko pravo

30.01.2007 1

16.

Dr. Dušan LESJAK Redni profesor Poslovna informatika 01.12.2000 pogodbeno sodelovanje

17.

Dr. Saša PRELIČ Izredni profesor Gospodarsko pravo in predmet Pravo vrednostnih papirjev

29.09.2009 1

18.

Mag. Jerneja PROSTOR

Asistentka Civilno pravo in gospodarsko pravo

29.04.2012 1

19.

Dr. Martina REPAS Izredna profesorica

Gospodarsko pravo in predmet Pravo evropske unije

05.04.2011 1

20.

Dr. Vesna RIJAVEC Redna profesorica

Civilno pravo 17.04.2007 1

21.

Dr. Nataša SAMEC Docentka Gospodarsko pravo in predmet Obligacijsko pravo

24.11.2009 1

22.

Dr. Darja SENČUR PEČEK

Izredna profesorica

Pravo 15.01.2013 1

23. Dr. Bojan ŠKOF Redni profesor Finančno pravo 01.06.2010 0,724. Miha ŠOŠIĆ Asistent Kazensko pravo 18.12.2013 125. Dr. Jurij TOPLAK Izredni profesor Pravo 12.02.2013 0,826. Dr. Matjaž

TRATNIKRedni profesor Civilno in gospodarsko

pravo 23.10.2001 1

27. Dr. Renato VRENČUR

Izredni profesor Civilno pravo in predmet Gospodarsko pravni posli

29.09.2009 1

13. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev so predpisani in javni.

da ne

Utemeljitev:

22

Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja zaposlenih na PF so predpisani z veljavno zakonodajo in akti Univerze v Mariboru in so javni.

PF postopa na področju urejanja delovnih razmerij v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 103/07 in 21/13 - ZDR-1) in s postopki, ki so opredeljeni v Kadrovskem priročniku Univerze v Mariboru (Obvestila XXV-9-2007) http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/obvestila/Documents/Obvestila%20XXV-9-2007.pdf, v katerem so opredeljeni tudi postopki imenovanja in napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev.

Postopki napredovanja (v plačni razred) so predpisani in potekajo na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (UR. l. RS št. 94/2010): http://um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20napredovanju%20zaposlenih.pdfPostopki izbire za zaposlitev (sklenitve pogodb o zaposlitvi) na PF potekajo na podlagi javno objavljenih prostih delovnih mest.

PF se v okviru UM zaveda pomena človeških virov za kvalitetno znanstvenoraziskovalno dejavnost, kar se odraža tudi z implementacijo Kadrovske strategije Univerze v Mariboru, ki vključuje načela evropske listine za raziskovalce in kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (2010-2014). Univerza v Mariboru je med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo načel Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ter Univerzi v Mariboru dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research.

Kodeks in Listina sta objavljena na spletni strani: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Kodeks%20ravnanja%20javnih%20uslu%C5%BEbencev.pdf

14. Merila za izvolitve v nazive (osnutek meril v primeru prve akreditacije) upoštevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih določi agencija.

da ne

Utemeljitev:

Na Univerzi v Mariboru so za vse fakultete, članice UM, zagotovljeni ustrezni habilitacijski postopki, ki jih urejajo Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki jih je sprejel Senat UM dne 28. 8. 2012 in so usklajena z Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih, ki jih je sprejel NAKVIS. Merila so

23

dosegljiva na naslednji povezavi: http://www.um.si/projekti/habilitacije/Documents/Merila%20za%20izvolitev%20v%20naziv%20%28univerzitetna%29.pdf , kjer so objavljeni tudi ostali akti, ki urejajo postopke izvolitev v nazive.

Celoten postopek izvolitve v naziv se vodi v skladu z obstoječo zakonodajo, centralizirano na rektoratu UM.

V skladu s 6. členom teh meril je Senat Univerze v Mariboru na seji dne 29. 5. 2012, na predlog Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru, sprejel sklep, da PF voli v habilitacijsko področje Pravo.

Senat Univerze v Mariboru je na osnovi 44. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev dne 21. 5. 2013, na predlog Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru, sprejel Zahtevnejše pogoje za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev za habilitacijsko področje »PRAVO«, ki so dosegljiva na naslednji povezavi: http://www.um.si/projekti/habilitacije/Strani/default.aspx

15. Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju študijskih programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev.

da ne

Utemeljitev:

Visokošolski učitelji in sodelavci, ki sodelujejo pri izvajanju Študijskega programa Pravo, imajo ustrezno veljavno izvolitev v ustrezni naziv učitelja oz. asistenta, kar je razvidno iz odločb, ki jih je izdal pristojni organ fakultete oz. univerze za izvolitev.

Struktura učiteljev in asistentov pa je po nazivih naslednja:- 10 rednih profesorjev,- 8 izrednih profesorjev,- 7 docentov in- 2 asistenta.

Navedena struktura se nanaša na izvolitve, izvedene do 11. 6. 2013.

16. Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo.

da ne

24

Utemeljitev:

Visokošolski učitelji in sodelavci PF opravljajo izobraževalno, znanstveno in raziskovalno delo ter strokovno delo v okviru svojih področij izvolitev ter znanstvenih ved.

Za izobraževalno delo znaša obseg tega dela 26,4 FTE (za študijsko leto 2012/2013).

Za znanstveno, raziskovalno in strokovno delo v okviru programsko-raziskovalne skupine Civilno gospodarsko pravo, domačih raziskovalnih projektov in mednarodnih projektov pa znaša obseg tega dela 2,68 FTE (za študijsko leto 2012/2013).

FTE (ekvivalent polne zaposlitve) za visokošolske učitelje in visokošolske sodelavce za izobraževalno delo za študijski program je naveden v tabeli oz. seznamu visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (B.3 KADRI/12).

17. Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem oziroma strokovnem delu je določena.

da ne

Utemeljitev:

Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem in strokovnem delu je za visokošolske učitelje in sodelavce določena v naslednjih aktih:- Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti (Obvestilo UM, št.

XXIII-2-2005); http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Akt%20o%20oblikah%20neposredne%20pedago%C5%A1ke%20obveznosti.pdf,

- Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti na Univerzi v Mariboru (Obvestila UM, št. XXIII-2-2005); http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Merila%20za%20zmanj%C5%A1anje%20neposredne%20pedago%C5%A1ke%20obveznosti.pdf,

- Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru (A5/2005-2 BB s spremembami); http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Merila%20za%20vrednotenje%20dela%20visoko%C5%A1olskih%20u%C4%8Diteljev%20in%20sodelavcev.pdf,

- Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Pravne fakultete Univerze v Mariboru (Obvestilo UM, št. XXIV-9-2006) s spremembami in dopolnitvami; http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Merila%20za%20vrednotenje%20dela%20visoko%C5%A1olskih%20u

25

%C4%8Diteljev%20in%20sodelavcev.pdf.

Iz zgoraj navedenih splošnih aktov izhaja, da je neposredna pedagoška obveznost na PF za visokošolskega učitelja (docent, izredni profesor, redni profesor) 6 ur tedensko oz. 5 ur tedensko, če je pri predmetu, katerega nosilec je učitelj, več kot 120 študentov.

Neposredna pedagoška obveznost za asistente pa znaša 10 ur.

Ob tem je tedenska obremenitev v 40-urnem delavniku ustrezno razdeljena na neposredno in dodatno tedensko pedagoško obveznost, na posredno pedagoško delo, na osnovno raziskovalno delo ter na sodelovanje pri upravljanju.

Učitelji PF, ki so vključeni v izvajanje raziskovalnega dela in so izvajalci projektov nacionalnega značaja, ki jih financira Republika Slovenija, imajo v primeru, da dosegajo polno obveznost pri izobraževalnem delu, sklenjena dopolnilna delovna razmerja v obsegu ustreznega števila ur raziskovalnega programa.

Splošni akti, ki opredeljujejo delovno obremenitev visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki so zgoraj navedeni, so objavljeni na spletni strani UM: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/zaposleni-na-um.aspx

18. Razviti sta stalna skrb in pomoč za uveljavljanje in napredovanje mladih visokošolskih sodelavcev.

da ne

Utemeljitev:

PF namenja posebno skrb uveljavljanju in napredovanju mladih visokošolskih sodelavcev – asistentov.

Ti so vključeni v podiplomske študijske programe (doktorski študij) tako na PF UM, kakor tudi na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (PF ULJ).

Od zadnje akreditacije je PF aktivno delovala v smeri bogatitve svojega pedagoškega kadra z mladimi visokošolskimi sodelavci. Pri nekaterih se je izkazalo, da gre za obetajoč kader in da so pripravljeni svojo pedagoško in izobraževalno delo posvetiti raziskovanju in poučevanju prava znotraj institucije, za druge pa, da jih zanima tudi kakšno drugo delo znotraj prava.

26

Tako se je na področju kazenskega prava na Katedri za kazensko pravo zaposlil asistent Miha Sošič, ki pripravlja doktorat na PF ULJ s področja kazenskega prava in je eden najobetavnejših mladih kadrov na PF UM. Istočasno kot svetovalec deluje tudi na Vrhovnem sodišču RS; tam so ga na pravosodnem izpitu prepoznali kot prodornega mladega pravnika s področja kazenskega prava. Podobno velja za mag. Jernejo Prostor, ki je zaposlena na PF UM kot asistentka na Katedri za gospodarsko pravo. Je doktorska kandidatka in pripravlja doktorat na PF ULJ. V času od zadnje akreditacije je iz naziva asistentke prešla v naziv visokošolske učiteljice docentka dr. Tjaša Ivanc, ki je uspešno zaključila izvolitveno obdobje asistentke in doktorat. Deluje na področju civilnega prava znotraj Katedre za civilno, mednarodno zasebno in primerjalno pravo. Znotraj te katedre je na delovnem mestu raziskovalke zaposlena Katja Drnovšek, ki se je v preteklem dvoletnem obdobju izkazala in bi jo PF UM želela zaposliti tudi kot pedagoški kader. V mesecu januarju 2014 je bila prvič izvoljena v naziv asistentke. Fakulteta je veliko vlagala tudi v doc. dr. Aljošo Dežmana, ki je na fakulteti kot asistent pokrival predmete na področju rimskega in obligacijskega prava. To sta tudi dve področji, ki sta medsebojno povezani in kjer bi fakulteta želela utrditi personalno zaslombo. Žal je se je doc. dr. Aljoša Dežman kmalu po izvolitvi v naziv docent zaposlil v zasebnem sektorju. PF je vlagala tudi v mladega raziskovalca Primoža Gabriča, ki je deloval na področju civilnega in gospodarskega prava, vendar ga po izteku obdobja statusa mladega raziskovalca zaradi omejevanja zaposlovanja v javnem sektorju nismo mogli zaposliti.

PF mladim sodelavcem omogoča plačilo šolnin za doktorski študij in plačilo kotizacij in potnih stroškov ter v okviru delovnih obveznosti udeležbo na različnih strokovnih in drugih srečanjih doma in v tujini ter da objavljajo svoje strokovne in druge prispevke v domačih in drugih strokovnih revijah ter v Zborniku PF in v revijah Lex localis (revija za lokalno samoupravo) ter Lexonomica (revija za pravo in ekonomijo), katerih soizdajateljica je PF. Mladi visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega procesa, kjer si pod vodstvom mentorjev (nosilcev predmetov) nabirajo pedagoške izkušnje in sodelujejo pri pripravi gradiva za izvedbo svojega dela pedagoškega procesa.

V okviru mobilnosti na PF se mladi sodelavci vključujejo v različne oblike gostovanj na drugih pravnih fakultetah v EU (predavanja, obiski fakultet z zbiranjem dopolnilne študijske in raziskovalne literature ipd.).

Nosilci raziskovalnih projektov mlade sodelavce vključujejo v različne oblike raziskovalnega dela pri projektih, ki jih izvaja PF. Enako velja tudi za doktorske študente v doktorskem programu PF. Znotraj njih se iščejo najboljši kadri, ki se vključujejo v projektno in znanstveno raziskovalno delo. Tako jih vključujemo v Tempus, Jean Monnet in druge programe, kjer PF deluje kot koordinator ali kot partner, pri tem pa sodelujejo pri

27

organizaciji in izvedbi mednarodnih konferenc, omogočijo se jim predavanja na mednarodnih konferencah, prav tako objava člankov v zbornikih s teh konferenc. Na ta način prepoznavamo kvaliteto mladih sodelavcev, najboljšim ponujamo sodelovanje vnaprej, hkrati pa jim omogočamo, da izpolnijo univerzitetne kriterije za promocijo v naziv doktorja znanosti s področja pravnih ved na Univerzi v Mariboru (po uspešnem zagovoru doktorske disertacije). Za promocijo je namreč potrebno izpolniti pogoje znanstvene odmevnosti, to je predvsem objava izsledkov doktorske disertacije in ostalega raziskovalnega dela v tujih revijah, v prepoznavnih tujih jezikih. Da bi se to doseglo, je vključevanje v projektno delo eden bolj ustreznih načinov.

19. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev:

doma, da ne

v tujini. da ne

Utemeljitev:

Učitelji PF sodelujejo v izvajanju izobraževalnega dela na drugih fakultetah UM (Filozofski fakulteti, Fakulteti za zdravstvene vede, Fakulteti za organizacijske vede, Fakulteti za logistiko, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in na Fakulteti za naravoslovje in matematiko) kot nosilci posameznih predmetov.

Učitelji PF sodelujejo tudi z drugimi fakultetami v Republiki Sloveniji kot gostujoči učitelji, predavatelji na različnih strokovnih in drugih srečanjih ter so vključeni v komisije za zagovor magistrskih oz. doktorskih nalog ter v komisije za izvolitve učiteljev v nazive visokošolskih učiteljev.

Izmenjava učiteljev v tujini pa je bila naslednja:

Outgoing

2009/2010- štirje učitelji

University Camilo José Cela, Faculty of law, Španija European University Viadrina Frankfurt, NemčijaPhilips University Marburg, Nemčija

2010/2011- dva učitelja

European University Viadrina Frankfurt, NemčijaSodišče v Luxembourgu

28

2011/2012- en učitelj

European University Viadrina Frankfurt, Nemčija

2012/2013- dva učitelja

Faculty of law Graz, AvstrijaUniversity of Zagreb, Faculty of law, Hrvaška

Incoming

2009/2010- pet učiteljev

University of Bialystok, Faculty of law, PoljskaUniversity of Tetovo, Faculty of law, Makedonija Kingston University London, Faculty of business and law, Združeno kraljestvoUniversity of Rijeka, Faculty of law, HrvaškaUniversity of Zagreb, Faculty of law, Hrvaška

2010/2011- pet učiteljev

University of Lapland, Faculty of law, Finska Kingston University London, Faculty of business and law, Združeno kraljestvoCenter for International Legal Studies, ZDASodišče ZadarMasaryk University Brno, Faculty of law, Češka

2011/2012- 4 učitelji

Center for International Legal Studies, ZDAUniversity of Pavia, Italija

2012/2013- 3 učitelji

Center for International Legal Studies, ZDA

20. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni razvoj vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti.

da ne

Utemeljitev:

PF omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje za visokošolske 29

učitelje, asistente in za delavce strokovnih služb.

Učitelji in asistenti so vključeni v različna strokovna združenja doma in v tujini, znotraj katerih se udeležujejo letnih strokovnih srečanj, konferenc, posvetov ipd. Poleg tega se aktivno udeležujejo strokovnih srečanj pravnikov v Republiki Sloveniji (Gospodarski subjekti na trgu – aktualna vprašanja gospodarskega prava v Portorožu, Dnevi slovenskih pravnikov v Portorožu, Medicina in pravo, posvetovanja z različnih področij prava ipd.). Posamezni učitelji pa so vključeni v različne izobraževalne in raziskovalne naloge na drugih pravnih fakultetah v državah EU in na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji.

Delavci strokovnih služb se poleg vključitve v formalno izobraževanje za pridobitev izobrazbe izobražujejo tudi z izpopolnjevanjem znanj na delovnih mestih, ki jih zasedajo. Znotraj PF izvajamo predvsem računalniško izpopolnjevanje ter se vključujemo v izobraževanje strokovnih delavcev znotraj UM na področju računovodstva, kadrovskih zadev, vodenja evidenc študentov, javnih naročil ipd.

Univerzitetni študijski program 1. stopnje Pravo izvajamo od študijskega leta 2009/2010. V obdobju zadnjih šest let so se delavci v strokovnih službah vsako leto udeležili oblik vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja, in sicer v letu 2009 – 8 delavcev, 2010 – 4 delavci, 2011 – 11 delavcev, 2012 – 4 delavci, 2013 – 7 delavcev in v letu 2014 – 12 delavcev. V letu 2014 so se delavci v strokovnih službah udeležili vseh delovnih sestankov oz. delavnic, ki jih glede na delovno področje organizira rektorat UM in določenih predavanj (npr. »Trpinčenje na delovnem mestu«, »Ključne kompetence učiteljev in sodelavcev v visokem šolstvu«), ki jih organizira Center za razvoj kakovosti Univerze v Mariboru (http://www.um.si/kakovost/center-za-kakovost/Strani/default.aspx).

V letu 2014 je formalno izobraževanje zaključila ena delavka, ki je delala v referatu za študentske zadeve, sedaj pa pokriva kadrovsko službo fakultete. V letu 2015 namerava stari univerzitetni študijski program zaključiti delavka v računovodski službi PF. Izpostaviti je še potrebno, da je bila v mesecu maju 2014 izpeljana reorganizacija strokovnih služb Pravne fakultete, in sicer so bila določena delovna mesta v strokovnih službah ukinjena zaradi sistemizacije novih delovnih mest. V okviru le-te je največja pridobitev fakultete ta, da imamo s 1.5.2014 strokovno delavko za mednarodno in projektno sodelovanje. Do zasedbe tega delovnega mesta je dotična delavka opravila dva tečaja iz angleškega jezika na Filozofski fakulteti UM.

21. Delež visokošolskih učiteljev, ki so na zavodu v rednem delovnem razmerju, je 81,5%.

22. Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) je 21,5.

30

Število študentov na enega (FTE) delavca je 21,5.

23. Število študentov na enega visokošolskega učitelja je 22.

24. Število študentov na enega upravno-strokovnega delavca je 35,6.

25. Struktura in število podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za izvajanje študijskih programov.

da ne

Utemeljitev:

Od skupnega števila učiteljev in asistentov, ki sodelujejo v izvajanju Študijskega programa Pravo (le-teh je 27), jih je v delovnem razmerju 22 oz. 81,5 %.

Število polno zaposlenih učiteljev in asistentov (22) FTE znaša 21,5.

Ti FTE-ji predstavljajo delovno obveznost, ki jo izvajajo učitelji v okviru Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev PF.

Pri izračunu števila študentov smo upoštevati 464 vpisanih študentov v študijskem letu 2012/2013.

Pri izračunu študentov smo upoštevali 10 upravno-strokovnih delavcev. Poleg tega so zaposleni še trije tehnični delavci.

Strokovne službe PF so organizirane po naslednjih enotah, in sicer: vodstvo tajništva, referat za študentske zadeve, kadrovska služba, računovodstvo in finance ter knjižnica.

Strokovne službe opravljajo vsa strokovno-referentska, računovodska in administrativna dela ter opravljajo tehnične naloge pri vzdrževanju prostorov zgradbe PF na Mladinski ulici 9 v Mariboru.

Polno zaposlenih delavcev v strokovnih službah PF je 13 (10 strokovnih delavcev in 3 tehnični delavci).

26. Seznam podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev (po delovnih mestih):

Zap. št.

Delovno mesto (Predvideno) število zaposlenih na tem delovnem mestu

1 Tajnik 12 Tajnica dekanata 1

31

3 Tajnica tajništva 14 Računovodkinja 15 Finančni knjigovodja 16 Referentka za študentske

zadeve – dodiplomski študij1

7 Referentka za študentske zadeve – podiplomski študij

2

8 Knjižničarka 19 Delavka v ekonomatu in

telefonski centrali 1

10 Hišnik 111 Čistilka 2

B.4 ŠTUDENTI

27. Predvideno število razpisanih mest študentov je: 150. / Pri podaljšani akreditaciji: 120. Število študentov je 464.

Utemeljitev:

V Predlogu za akreditacijo Študijskega programa Pravo je bilo predvidenih 150 vpisnih mest za redni študij.

V študijskih letih 2009/2010, 2010/2011, 2011/2012 in 2012/2013 smo razpisali za vsako študijsko leto po 150 vpisnih mest.

Za študijsko leto 2013/2014 pa je Vlada Republike Slovenije določila za vpis v prvi letnik rednega študija 120 vpisnih mest.

Informacije o zanimanju kandidatov za vpis v študijski program oz. za študij pridobivamo kontinuirano vsako leto, in sicer iz različnih virov:- neposredni kontakt v referatu za študentske zadeve PF,- informacije na informativnih dnevih,- z obiski na posameznih srednjih šolah, predvsem gimnazijah v SV Sloveniji, s strani visokošolskih učiteljev in strokovnih služb, kjer predstavimo in promoviramo fakultetne programe,- s pomočjo anket ob koncu študija, v katerih sprašujemo med drugim tudi o razlogih za odločitev za študij prava,- s pomočjo študentskega foruma, kamor potencialni študentje naslavljajo svoja vprašanja.

Poleg zgoraj naštetih informacij pa upoštevamo tudi rezultate Analize vpisa v študijske programe. Analizo vpisa na PF UM obravnavajo tudi organi in delovna telesa PF UM.

32

V študijskem letu 2009/2010 je bilo vpisanih v Študijski program Pravo skupaj 207 študentov (od tega je 158 rednih in 49 izrednih študentov).

V študijskem letu 2010/2011 je bilo vpisanih v Študijski program Pravo skupaj 315 študentov (od tega je 285 rednih in 30 izrednih študentov).

V študijskem letu 2011/2012 je bilo vpisanih v Študijski program Pravo skupaj 468 študentov (od tega je 402 rednih in 66 izrednih študentov).

V študijskem letu 2012/2013 je bilo vpisanih v Študijski program Pravo skupaj 464 študentov (od tega je 392 rednih in 72 izrednih študentov).

V študijskem letu 2013/2014 je bilo vpisanih v Študijski program Pravo skupaj 615 študentov (od tega je 508 rednih in 107 izrednih študentov).

28. Visokošolski zavod zagotavlja kandidatom za študij in že vpisanim študentom svetovalne storitve, povezane z vpisom in informacijami o študiju ter zaposlitvenih možnostih. da ne

Utemeljitev:

PF nudi kandidatom za študij in že vpisanim študentom vrsto svetovalnih storitev, ki so povezane z vpisom in pridobivanjem informacij o študiju ter o različnih možnostih zaposlitve.

Informacije o vpisu v dodiplomske študijske programe na PF lahko kandidati pridobijo v Visokošolski prijavno-informacijski službi Univerze v Mariboru: http://vpis.uni-mb.si/ ali v referatu za študijske zadeve PF. Na teh naslovih lahko bodoči podiplomski študentje pridobijo tudi informacije o podiplomskem študiju.

Na PF v okviru skupnih aktivnosti UM intenzivno sodelujemo s srednjimi šolami, na katerih predstavljamo študijske programe in organiziramo informativne dneve, kjer bodočim študentom podrobneje predstavimo študijske programe in življenje na fakulteti. Na informativnem dnevu pa bodoče študente popeljemo skozi posebnosti študija, zanje pripravimo zanimivosti ter jim predstavimo zaposlitvene možnosti.

Na PF imamo vzpostavljen tudi sistem tutorstva in mentorstva za študente. Tutorski sistem skupaj s študenti iz leta v leto dopolnjujemo in nadgrajujemo skladno z izhodišči, ki jih je sprejel Senat Univerze v Mariboru http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=25715. Cilj tutorstva je olajšati študentom vključevanje v fakultetno okolje, jih usmerjati skozi študij, graditi odnose med študenti in predavatelji ter visokošolsko inštitucijo kot celoto. PF si prizadeva, da se s tutorstvom zagotovi

33

kreativno okolje za uspešen prehoden in uravnotežen študij.

Tutorji so študentu na voljo za: pomoč pri reševanju težav, ki nastopijo v času študija, pripravo načrta študija, spodbujanje in ocenjevanje njegovega napredka, podajanje mnenj in svetovanje (kako se motivirati za učenje,

razporediti čas za učenje, iskanje primerne literature za študij, samoocenjevanje idr.),

spodbujanje odličnosti, svetovanje pri poglobljenem študiju in pomoč pri vključevanju v

strokovno ter znanstvenoraziskovalno delo.

Prodekan za izobraževalno dejavnost, prodekan študent, mentorji letnika in celoten učiteljski zbor so tisti, ki študentom nudijo pomoč in pomagajo pri težavah, pomagajo pri iskanju možnih zaposlitev oziroma odločanju o nadaljnjem študiju.

Več informacij o povezovanju s potencialnimi delodajalci lahko študentje dobijo v okviru Kariernega centra fakultete oz. Kariernega centra Univerze v Mariboru.

29. Enakopravnost vseh študentov je zagotovljena. da ne

Utemeljitev:

PF si prizadeva, da vsem študentom delovni in drugi pogoji za izobraževalno in drugo delo v stavbi PF na Mladinski ulici 9 v Mariboru omogočajo enakopravno vključitev v vse oblike izobraževalnega dela, ki ga konkretizira Študijski program Pravo.

Pravice in enakopravnost študentov so na Univerzi v Mariboru opredeljene v Statutu Univerze v Mariboru: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf.

Posebno pozornost posvečamo študentom s posebnimi potrebami in študentom invalidom v skladu s splošnimi akti, in sicer:- Pravilnikom o študijskem procesu invalidov Univerze v Mariboru (objavljen na spletni strani UM: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20%C5%A1tudijskem%20procesu%20%C5%A1tudentov%20invalidov.pdf ) ter- Pravilnikom o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru (objavljen na spletni strani UM: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20%C5%A1tudentih%20s%20posebnim%20statusom.pdf ).

34

Poleg tega smo v okviru možnosti, ki nam jih daje arhitektonska ureditev zgradbe PF in predvsem finančne možnosti, uredili za študente invalide parkirišče na dvorišču zgradbe, avtomatizirali vhod v PF in uredili dvižno ploščad do vhoda v knjižnico ter v knjižnici uredili delovni prostor za neposredno delo s študenti invalidi in študenti s posebnimi potrebami.

30. Iz (osnutka) statuta zavoda je razvidno, da bo študentom omogočeno:

organiziranje, da ne sodelovanje v organih upravljanja. da ne

Utemeljitev:

Organiziranost in sodelovanje študentov v organih UM in organih PF opredeljuje Zakon o visokem šolstvu in Statut Univerze v Mariboru tako, da študentje sodelujejo v vseh organih fakultete z najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.

Študentje PF sodelujejo v organih PF v skladu z dogovori in izvedenimi postopki izvolitev, ki jih določijo organi PF in UM ter Študentski svet Univerze v Mariboru.

Na PF pa študentje sodelujejo v:

- Akademskem zboru Pravne fakultete Univerze v Mariboru (5 predstavnikov študentov),

- Senatu Pravne fakultete Univerze v Mariboru (3 predstavniki študentov),

- komisijah Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru (študijske zadeve, znanstveno-raziskovalne zadeve, mednarodno sodelovanje, ocenjevanje kakovosti, knjižnični odbor – po 2 študenta) in v

- občasnih komisijah in delovnih telesih, ki jih imenuje Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Študentje PF so organizirani v Študentski svet Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki obravnava in sklepa o vprašanjih s študijskih področij, pomembnih za študente.

V vrsto aktivnosti, predvsem pa kot vez med vodstvom PF in študenti, se vključuje prodekan študent.

Študentje PF se vključujejo tudi v Karierni center in Alumni klub PF.

Študentje PF pa so tudi organizirani v:

35

- Društvo študentov Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki skrbi predvsem za obštudijske dejavnosti in njihov razvoj,

- ELSO, neprofitno in apolitično stanovsko organizacijo študentov prava in mladih pravnikov ter

- AEGEE oz. Združenje evropskih študentov in mladih diplomantov različnih fakultet.

O študentih je več objavljeno na spletni strani PF: http://www.pf.um.si/sl/studenti

31. Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc.

da ne

Utemeljitev:

Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru enotno urejen s Statutom Univerze v Mariboru in s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009-41 AG (Obvestila UM št. XXVII-6-2009: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/obvestila/Documents/Obvestila%20XXVII-6-2009.PDF), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG (Obvestila XXVIII-7-2010: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/obvestila/Documents/Obvestila%20XXVIII-7-2010.PDF), Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009-41 AG (Obvestila XXX-2-2012: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/obvestila/Documents/Obvestila%20XXX-2-2012.PDF).

S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto določenega študijskega programa navedene oblike preverjanja in ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa se študentom omogoča sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.

Vsi učni načrti so javno objavljeni v katalogu bolonjskih predmetov: https://aips.uni-mb.si/PredmetiBP3/Main.asp.

Študentje lahko spremljajo rezultate pristopov k izpitom prek AIPS-a in v okviru varstva osebnih podatkov na oglasni deski PF ter na spletni strani PF.

36

32. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje v raziskovalne in strokovne projekte.

da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo je zastavljen tako, da so kompetence, ki jih študentje pridobijo, povezane z osnovnimi opredelitvami in jasno zastavljenimi profili diplomanta, za katerega študijski program izobražuje ter zaposlitvenimi možnostmi diplomanta.

Kompetence bomo na PF začeli meriti z Anketo o zadovoljstvu s študijem (anketo bodo izpolnili študenti ob diplomiranju) in Anketo o zaposljivosti. Anketi je sprejel Senat Univerze v Mariboru in sta enotni za vse študente Univerze v Mariboru.

Študijski program Pravo je zasnovan tako, da študenti osvojijo pravne institute iz temeljnih pravnih področij, kar je nujni pogoj za delo vsakega pravnika, ne glede na njegovo ožje področje delovanja. Pridobitev temeljnih znanj in utrditev osnovnih pravnih institutov je podlaga za nadaljnji študij, obenem pa že omogoča, da se študenti vključujejo v določene raziskovalne, predvsem pa strokovne projekte.

Delo v raziskovalnih projektih je pri študentih omejeno predvsem na iskanje in sistemiziranje ustrezne pravne literature ter domače in tuje sodne prakse. PF zagotavlja študentom dostop do različnih podatkovnih baz (IUS-INFO, TAX-FIN-LEX, EUR-Lex), ki objavljajo domačo in tujo sodno prakso. Seznanitev s sodno prakso omogoča študentom poznavanje in analiziranje problemov, do katerih prihaja v praksi. Tovrstno raziskovalno delo študenti predstavljajo na vajah in v seminarskih nalogah.

Študenti Študijskega programa Pravo pridobijo osnove za raziskovalno delo in sodelovanje v raziskovalnih oz. projektnih skupinah. Njihovo delo v raziskovalnih projektih še ni samostojno, ampak poteka pod mentorstvom učiteljev in asistentov. Študijski program Pravo daje za dela v strokovnih projektih več kompetenc.

V okviru projekta Amicus Curiae se študenti pod mentorstvom učiteljev in asistentov vključujejo v praktično delo na sodiščih, in sicer na Upravnem sodišču (zunanjem oddelku sodišča v Mariboru), Delovnem sodišču v Mariboru in Okrožnem sodišču v Mariboru. Študenti z mentorjem analizirajo sodne spise, prisostvujejo obravnavam in drugim sestankom na sodišču, predstavijo svoje rešitve in analizirajo sodne odločitve.

Študenti sodelujejo v projektu Pravniki za otroke. Določena pravna vprašanja, ki zadevajo predvsem socialne pogoje otrok, se ponavljajo. Mentorji na takšna vprašanja pripravijo študente, zato lahko študenti delujejo samostojno oz. samostojno svetujejo otrokom in njihovim staršem.

37

Med študijem vrsta študentov dela prek študentskega servisa. Čeprav večina del prek študentskega servisa ni s področja pravnega delovanja, se študenti srečujejo pri takem delu tudi s pravnimi vprašanji, npr. s sprejemanjem reklamacij, sklepanjem enostavnejših pravnih poslov, izvajanjem pisarniških opravil. Zaradi pridobljenih znanj na Študijskem programu Pravo so pri takšnem delu učinkovitejši.

Posebej izpostavljamo strokovno in raziskovalno delo študentov na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Študenti PF, tudi študenti Študijskega programa Pravo, redno sodelujejo na tekmovanjih:- Moot Court Competition in European Law,- Willam C. Vis Competition in Arbitration law,- Space Law International Competition,- Rubikon (tekmovanje s področja Evropske konvencije o človekovih pravicah),- iz pogajanj in na- Pitamičevem tekmovanju.

Tekmovanja običajno potekajo tako, da študenti prejmejo podroben opis določenega spornega vprašanja, morebitno pogodbo, ugovore strank ipd. Nato pa morajo postaviti določen zahtevek, svoj zahtevek pravno utemeljiti in ga zagovarjati pred nasprotno stranko, kar je primerljivo z delom odvetnikov in ostalih pravnih pooblaščencev.

33. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev študentov pri posameznih obveznostih.

da ne

Utemeljitev:

Študijsko obremenitev študentov ureja na UM Pravilnik o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta.

Vprašalnik je mnenjska anketa, s katerim študenti izražajo svoje mnenje o dejanski študijski obremenitvi študentov pri posameznem predmetu v ustreznem študijskem programu.

O rezultatih ankete Študentski svet Pravne fakultete Univerze v Mariboru poroča dekanu PF, kar je osnova za pripravo ustreznega predloga za ustreznejšo določitev števila ur predavanj, vaj in seminarjev ter individualnega dela študentov pri posameznem predmetu.

Pravilnik je objavljen na spletni strani UM:

38

http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20izvajanju%20%C5%A1tudentskega%20vpra%C5%A1alnika.pdf

34. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi študentov se upoštevajo pri prerazporejanju kreditnih točk med študijskimi obveznostmi.

da ne

Utemeljitev:

Dejanska študijska obremenitev študenta se preverja vsako leto v skladu s Pravilnikom o ECTS kreditnem sistemu študija na UM Št.: A5/2006-41 AG oz. Pravilnikom o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta, ki pa je oktobra 2013 z uveljavitvijo Pravilnika o ocenjevanju pedagoškega dela in obremenitve študentov na UM prenehal veljati. Analize rezultatov anket o dejanski študijski obremenitvi študentov na Pravni fakulteti v preteklih štirih študijskih letih (2009/2010, 2010/2011, 2011/2012 in 2012/2013) ne izkazujejo ustrezne reprezentativnosti. Iz opravljenih analiz pa tudi ne izhaja, da so bila ugotovljena večja odstopanja med potrjenim kreditnim vrednotenjem in na podlagi analiz ugotovljeno obremenitvijo študentov. Analize o dejanski študijski obremenitvi študentov je sicer obravnaval ŠS PF UM in dekan PF UM, Analizo rezultatov ankete o dejanski študijski obremenitvi študentov na Pravni fakulteti v študijskem letu 2012/2013 pa tudi Komisija za študijske zadeve PF, Komisija za ocenjevanje kakovosti PF ter Senat PF UM, a vsi navedeni organi zaradi prej navedenih razlogov niso sprejeli posebnih ukrepov. Vse opravljene analize se bodo upoštevale kot smernice pri prenovi študijskih programov Pravne fakultete po ponovni akreditaciji študijskih programov Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Po Pravilniku o ocenjevanju pedagoškega dela in obremenitvi študentov na UM bo izpolnjevanje ankete o pedagoškem delu in obremenitvi študentov v študijskem letu 2013/2014 obvezno in anonimno ter pogoj za vpis v višji letnik oz. absolventsko leto. S tega razloga pričakujemo, da bodo rezultati navedene ankete reprezentativni. Rezultati bodo tako podlaga za pripravo predlogov in načrtovanje za izboljšanje kakovosti ter spremembe študijskih programov.

Spremembe študijskega programa (od prve akreditacije študijskega programa dalje), ki so vplivale na obremenitev študentov, so naslednje:- v študijskem letu 2011/2012 (sklep Senata UM z dne 6.7. – 8.7.2011) je pričela veljati sprememba izvedbe izbirnih predmetov: zmanjšanje obsega

39

kontaktnih ur pri izbirnih predmetih v 3. letniku Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje »Pravo«, za redno obliko študija, in sicer glede na to, koliko študentov izbere posamezni izbirni predmet;- v študijskem letu 2013/2014 (sklep Senata UM z dne 29.1.2013) je pričela veljati večja sprememba Univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje »Pravo«: sprememba oz. zmanjšanje števila ur za izvajanje predavanj, seminarjev, vaj in s tem posledično kontaktnih ur ter individualnega dela študenta pri vseh izbirnih predmetih v 3. letniku Študijskega programa Pravo.

35. Učni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini študijskega programa. da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo izoblikuje profil strokovnjaka, ki je sposoben za samostojno delo na tistih področjih prava, kjer se ne zahteva poglobljeno pravno znanje oz. pravniški državni izpit. Študij prava na prvi stopnji je zato vsebinsko zaokrožena celota, ki izobrazi pravne strokovnjake, zaposljive na tistih delovnih mestih, za katera se zahtevajo poleg splošne pravne izobrazbe tudi aplikativna znanja, ki omogočajo konkretno urejanje določenih pravnih razmerij in reševanje manj zahtevnih vprašanj (npr. sodniški pomočniki, poslovni sekretarji in pravni pomočniki v notariatu, odvetništvu, upravni referenti, splošni pravniki v gospodarstvu).

Učni izid je glede na pridobljene splošne in predmetno-specifične kompetence v celoti ustrezen stopnji in vsebini študijskega programa. Diplomanti pridobijo naslednje splošne kompetence:

- zmožnost samostojnega, odgovornega in kreativnega dela v poklicu; - zmožnost pravilne uporabe pravnih virov (zakonov, uredb, mednarodnih aktov, direktiv, podzakonskih predpisov, avtonomnih virov prava, sodnih odločitev) glede na vsebino konkretnega razmerja;- zmožnost sprejemanja odločitev pri oblikovanju in reševanju sporov v zvezi s temi razmerji; - zmožnost učinkovitega ustnega in pisnega izražanja ter komuniciranja o pravnih vsebinah; - poznavanje sistema, pristojnosti in delovanja institucij pravosodja in državne uprave;- zmožnost analiziranja primerjalnih pravnih virov; - kritično mišljenje in kritičen odnos do različnih družbenih dogajanj; - zmožnost sodelovanja v skupini pri znanstveno-raziskovalnem delu; - učinkovito uporabljanje računalniških baz podatkov s pravnimi vsebinami pri iskanju pravnih virov in sodne prakse.

40

Glavne specifične kompetence, ki jih razvija Študijski program Pravo so zlasti naslednje: zmožnost pravilne uporabe pravnih virov gleda na pravila argumentacije; priprava ponudbe, izjave o sprejemu ponudbe, vabila k ponudbi, razpisa javne dražbe, sestava pogodbe za enostavnejša in tipizirana razmerja, izpolnitev menice, sestava odškodninskih zahtevkov ipd.; priprava zemljiškoknjižnega predloga, pregled in ocenitev zemljiškoknjižnega stanja, poznavanje postopka za urejanje meja zemljiških parcel; priprava oporoke, ugotavljanje nujnega dednega deleža ipd.; priprava enostavnejših tožb, odgovorov na tožbo, pripravljalnih vlog; priprava osnutka akta o ustanovitvi gospodarske družbe, registracija ustanovitve, sprememb oz. prenehanja gospodarskega subjekta, priprava osnutka predloga za začetek stečaja, likvidacije oz. prisilne poravnave ipd., reševanje problematike na področju konkurenčnega prava, registracija pravic industrijske lastnine (npr. izdelava prijave za registracijo blagovne in storitvene znamke), razumevanje pravil trga vrednostnih papirjev, priprava gospodarske pogodbe; priprava kazenske ovadbe, zasebne tožbe, odškodninskega zahtevka oškodovanca ipd., poznavanje in razumevanje zakonskih znakov posameznih kaznivih dejanj; priprava pogodbe o zaposlitvi ter drugih aktov, izvajanje disciplinskih postopkov, sodelovanje v sindikatih ipd., poznavanje postopka za uveljavljanje pravic socialnega, zdravstvenega in pokojninskega varstva ter priprava aktov v tej zvezi; poznavanje matičnih evidenc ter pridobivanje izpiskov iz teh evidenc, priprava vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, razumevanje pomena lokacijske informacije ipd.; poznavanje mednarodnega javnega prava, kot sklopa pravil, ki urejajo odnose med državami, in poznavanje vloge, sistema delovanja in strukture mednarodnih organizacij (npr. Organizacija združenih narodov); poznavanje tuje pravne terminologije, priprava pogodbe, vloge, ponudbe oz. drugih zapisov v tujem jeziku.

Kompetence diplomantov so primerne stopnji in vsebini študijskega programa Pravo in so skupna za UM ter javno objavljene na naslednjem spletnem naslovu: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=425.

Izdana pa je bila brošura, v katero so v okviru osnovnih podatkov o študijskih programih UM predstavljene tudi kompetence.

36. Visokošolski zavod načrtuje in omogoča mobilnost študentov tako v Sloveniji kot v tujini ter priznava študijske obveznosti, opravljene drugod.

da ne

Utemeljitev:

Mobilnost študentov načrtuje in spremlja Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje na UM, na PF pa se mobilnost načrtuje z

41

Letnim programom dela PF, ki ga sprejme Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru za vsako koledarsko leto. Za izvedbo mobilnosti skrbi Erasmus koordinator, ki pri tem sodeluje s prodekanom za mednarodno sodelovanje.

PF konstantno spodbuja mobilnost in v tej zvezi izvaja naslednje aktivnosti:

- navezuje stike s tujimi fakultetami in sklepa nove bilateralne sporazume;- obvešča študente o možnostih mednarodne izmenjave in tako študente kot visokošolske učitelje spodbuja k vključevanju v razne oblike mobilnosti;- z namenom obveščanja vsako leto po objavi razpisa za mednarodno mobilnost skupaj s Službo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje UM organizira informativni sestanek za študente;- ureja in posodablja spletni portal za mednarodno izmenjavo v okviru svoje spletne strani.

Da so bile navedene aktivnosti uspešne, kaže število tujih študentov, ki vsako leto v večjem številu prihajajo na PF (v študijskem letu 2009/2010 jih je bilo 25, v študijskem letu 2012/2013 pa že 40), prav tako se je v preteklosti konstantno povečevalo število domačih študentov, ki so se vključevali v mednarodno izmenjavo. Ker se v mobilnost lahko vključijo le študenti, ki so vpisani najmanj v drugi letnik dodiplomskega študija, prednost pa imajo študenti višjih letnikov, so se študenti Študijskega programa Pravo v mobilnost lahko vključili šele v študijskem letu 2011/2012, zato podatki (skupno 17 študentov, vključenih v izmenjavo v študijskih letih 2011/2012 in 2012/2013) še ne kažejo prave slike o mobilnosti domačih študentov.

Postopek za mobilnost študentov PF

UM objavi razpis za mobilnost študentov z namenom študija v tujini, PF pa poleg razpisa objavi tudi seznam partnerskih fakultet v tujini, število razpisanih mest, rok in postopek prijave (vključno z merili za izbor). Študent si izbere fakulteto v tujini, kamor bi želel oditi in odda prijavo. Erasmus koordinator na PF izvede izbirni postopek in študente obvesti o izboru, nato pa partnerskim fakultetam pošlje nominacijo izbranih študentov. Študent izpolni zahtevane dokumente s strani partnerske fakultete, ta pa mu pošlje pismo o sprejemu (Acceptance Letter). Študent si izbere predmete, ki jih želi opravljati na tuji fakulteti, ti se vnesejo v študijski sporazum (Learning Agreement), ki ga podpišejo predstavniki obeh fakultet (PF in tuje fakultete).

Na enak način poteka postopek za mobilnost tujih študentov, ki prihajajo na PF. Erasmus koordinator tuje partnerske fakultete obvesti Erasmus koordinatorja na PF oz. Službo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje na UM o študentih, ki so nominirani za študij na PF. PF jih s posredovanjem Službe za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje

42

obvesti o sprejemu, prav tako se s strani PF in tuje fakultete podpiše Learning Agreement.

Število tujih študentov, ki so v času od uvedbe Študijskega programa Pravo prišli na PF, je naslednje: 25 (v študijskem letu 2009/2010), 23 (2010/2011), 34 (2011/2012), 40 (2012/2013), skupno 123 študentov. Domači študenti so se v mobilnost vključili v študijskem letu 2011/2012 (7 študentov), v študijskem letu 2012/2013 pa jih je bilo 10.

Čeprav so študenti na PF seznanjeni z možnostjo nacionalne mobilnosti, se zanjo doslej niso odločili. V okviru programa Erasmus pa so na PF del svojih študijskih obveznosti opravljali študenti iz partnerskih fakultet iz Nemčije, Poljske, Madžarske, Litve, Češke, Finske, Hrvaške, Portugalske, Združenega kraljestva, Grčije, Španije, Italije, Črne Gore, Slovaške, Turčije in Belgije. Domači študenti so se vključili v študij na partnerskih fakultetah na Portugalskem, v Franciji, na Danskem, v Avstriji, Litvi, Španiji, Italiji, na Nizozemskem, na Češkem in v Belgiji.

Glede na pogoje za vključitev v mobilnost (vključijo se lahko le študenti od drugega letnika naprej, prednost pa imajo študenti višjih letnikov), je razumljivo, da se v mobilnost v največjem številu vključujejo študenti višjih letnikov. V študijskem letu 2012/2013 so to bili študenti tretjega letnika, v študijskem letu 2012/2013 pa absolventi (5 študentov) in študenti tretjega letnika (4 študenti).

Priznavanje opravljenih obveznosti v tujini je za Erasmus študente urejeno s študijskim sporazumom (Learning Agreement), ki ga podpišeta obe fakulteti, domača in tuja. V njem so navedeni predmeti, ki jih bo študent opravil na tuji fakulteti, in predmeti, ki se priznavajo na domači fakulteti. Če pride kasneje do spremembe v predmetih, se sprememba pripiše k študijskemu sporazumu. Ko se študent vrne iz tujine, predloži potrdilo o opravljenih izpitih na tuji fakulteti (Transcript of Records), opravljeni izpiti pri predmetih, primerljivih s predmeti na PF, pa se mu praviloma priznajo v celoti, upoštevaje doseženo oceno in število kreditnih točk ECTS. O tem odloča Erasmus koordinator po predhodnem posvetu z nosilcem predmeta na PF.

37. Zavod omogoča notranjo izbirnost. da ne

Utemeljitev:

Študenti Študijskega programa Pravo lahko izbirajo iz navedenega študijskega programa izbirne predmete (obvezno morajo opraviti 3 izpite) iz nabora 19 predmetov, in sicer v tretjem letniku v letnem semestru

43

študijskega leta. Obseg teh predmetov znaša 10 % glede na obseg vseh predmetov oz. 18 kreditnih točk ECTS.

Izbirnost med članicami UM pa urejajo Navodila o izvajanju izbirnosti med članicami Univerze v Mariboru. Ta izbirnost omogoča izmenjavo študentov med članicami UM, ko le-ti v okviru izbirnih predmetov, ki so sestavni del študijskega programa, v katerega so vpisani, izbirajo predmete drugih članic UM.

Študent mora ob izbiri predmeta iz drugega študijskega programa predvsem upoštevati:

- da izbere predmet, ki je enak stopnji študijskega programa (univerzitetni študijski program),- semester izvajanja predmeta,- ustrezno število kreditnih točk ECTS, ki mora vsebovati za predmet najmanj takšno število kreditnih točk ECTS, kot ga določa predmetnik,- izpolnjevati pogoje za izbiro.

Navodila o izvajanju izbirnosti med članicami Univerze v Mariboru so objavljena na spletni strani UM: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Forms/DispForm.aspx?ID=103.

Študentov drugih fakultet UM, ki bi del izobraževanja opravili na PF, oz. študentov PF, ki bi del obveznosti opravili na drugih fakultetah UM, ni bilo.

38. Praktično usposabljanje študentov spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji prakse. da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo ne vključuje strokovne prakse.

39. Študenti so seznanjeni z delom študentskih svetov. da ne

Utemeljitev:

Študentski svet Pravne fakultete Univerze v Mariboru deluje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru in v skladu s Pravilnikom o delovanju in sestavi Študentskih svetov. Njegove pristojnosti in naloge, določene s Pravilnikom o delovanju in sestavi študentskih

44

svetov, izvršuje vestno. Študentskemu svetu Univerze v Mariboru podaja mnenja o zadevah iz njegovih pristojnosti, obravnava in daje mnenje o splošnih aktih, študijskih programih, drugih aktih in programih ter predlogih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov. Študentski svet Pravne fakultete Univerze v Mariboru mesečno razpisuje redne seje študentskega sveta, na katerih obravnava zadeve iz svoje pristojnosti. Eden izmed glavnih namenov delovanja študentskega sveta je odgovorno zastopanje interesov študentov. Študentski svet se zaveda pomembnosti ozaveščenosti študentov PF o obstoju samega študentskega sveta in o njegovih pristojnosti, zato ob reševanju študentske problematike veliko pozornosti posveča tudi obštudijskim dejavnostim. V zadnjem letu se je prepoznavnost Študentskega sveta Pravne fakultete Univerze v Mariboru dvignila, kar se utemeljuje z oceno, da je večina študentov seznanjena z obstojem študentskega sveta in njegovim delovanjem, kar se predvsem kaže s porastom obiskov projektov, ki jih študentski svet izvaja. Na Študentski svet Pravne fakultete Univerze v Mariboru, kot predstavniški organ študentov PF, se študentje dnevno obračajo z vprašanji, kar je najboljši pokazatelj dobre prepoznavnosti študentskega sveta med študenti.

Več o Študentskem svetu PF: http://sspfum.net/

Več o Študentskem svetu UM: http://ssum.um.si

B.5 MATERIALNI POGOJI

40. Visokošolski zavod ima: v lasti primerne prostore za izvajanje študija in z njim povezanih

dejavnosti, najete primerne prostore za obdobje ________ let.

41. Visokošolski zavod ima prostore za: izvajanje študija, da ne vodstvo zavoda, da ne tajništvo, da ne služba za študentske zadeve, da

ne ustrezne sanitarije, da

ne knjižnico. da neVsi ti prostori so na isti lokaciji. da ne

Utemeljitev:

45

PF izvaja izobraževalno in raziskovalno ter drugo strokovno delo v prostorih poslopja na Mladinski ulici 9 v Mariboru, ki jih PF uporablja na osnovi Pogodbe št. 3311-02-336026, sklenjene med Republiko Slovenijo in UM. Neto tlorisna površina vseh prostorov zgradbe znaša 3.622 m2.

PF razpolaga z 12 predavalnicami s skupaj 953 sedeži. Od tega so tri predavalnice urejene za delo seminarjev v kleti in obsegajo skupno 96 sedežev, 4 predavalnice se nahajajo v drugem nadstropju PF in obsegajo skupno 430 sedežev, štiri predavalnice pa se nahajajo v mansardi in obsegajo skupno 427 sedežev. V letu 2009 je bila manjša predavalnica v drugem nadstropju preurejena v sodno dvorano za simulacijo sodnih primerov, ki obsega 30 sedežev. V istem letu je bila celovito preurejena tudi največja predavalnica na PF v drugem nadstropju (Auditorium maximum) in obsega 150 sedežev.

V prvem nadstropju se nahaja senatna soba s 36 mesti in v kleti diplomska soba z 12 mesti. Ta je opremljena in oblikovana na tradicionalen način kot slavnosten prostor, v katerem potekajo zagovori diplomskih (in magistrskih) nalog.

Na PF je na voljo tudi 37 kabinetov za učitelje, visokošolske sodelavce in raziskovalce, ki so približno enakomerno porazdeljeni na pritličje, prvo in drugo nadstropje ter mansardni del zgradbe PF.

Prostori PF zagotavljajo tudi ustrezne delovne pogoje za vodstvo PF (dekanat) in delo strokovnih služb, posebej še za delo s študenti v referatu za študentske zadeve, ki je osrednji delovni prostor v prvem nadstropju. Na štirih delovnih mestih zagotavlja neposredni delovni kontakt s študenti in omogoča vodenje vseh evidenc o vpisanih študentih.

Knjižnica PF, ki je locirana v pritličju, obsega 216 m2 in je v njej na razpolago 27 sedežev in 12 računalnikov ter fotokopirni stroj. Knjižnica razpolaga z 38.518 enotami monografij ter 54 naslovi tujih serijskih publikacij in 5 mi bazami (IUS-INFO, TAX-FIN-LEX, FinD-INFO, GV-IN in LexisNexis; stanje na dan 31. 3. 2013).Čitalnica PF razpolaga s 30 sedeži in je odprta od 7.00 ure do 20.00 ure.

42. Za izvajanje študija je zagotovljena sodobna in primerna: informacijsko-komunikacijska tehnologija, da

ne učna tehnologija, da

ne oprema. da ne

Utemeljitev:

46

Vse predavalnice na PF so opremljene z osebnim računalnikom, projektorjem in dostopom do interneta. Poleg omenjene opreme so na voljo 4 računalniki na hodnikih in 12 računalnikov v knjižnici. Vsak zaposleni ima tudi svoj osebni stacionarni računalnik v svojem delovnem kabinetu. Na PF je vzpostavljeno brezžično omrežje Eduroam.

Na vseh osebnih računalnikih na PF je nameščen operacijski sistem Microsoft Windows XP ali Linux, Microsoft Office in druga standardna oprema, potrebna za pisarniško delo. Spletna stran PF temelji na CMS Joomla. Uporaba CMS Moodle je urejena na ravni UM. Z računalnikov v knjižnici je mogoč tudi dostop do podatkovnih baz IUS-INFO, TAX-FIN-LEX, FinD-INFO, GV-IN in LexisNexis.

43. Kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi študentom.

da ne

44. Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti.

da ne

Utemeljitev:

Vsi delovni prostori v zgradbi PF so primerni za izvajanje izobraževalne in raziskovalne dejavnosti ter za strokovno delo.

Oprema v predavalnicah po številu sedežev (3 predavalnice s po 150 sedeži, 2 predavalnici s po 100 sedeži, 2 predavalnice s po 60 sedeži in 3 predavalnice po 30 sedežev) omogoča fizično prisotnost vseh vpisanih študentov na različnih izobraževalnih oblikah dela, ki se izvajajo pri posameznem predmetu. Tehnična ureditev predavalnic (računalnik, projektor, projektno platno) pa omogoča, da so računalniki v predavalnicah povezani z internetom in podatkovnimi bazami. Tako lahko študenti posamično in skupinsko na teoretskih vajah in seminarjih neposredno uporabljajo podatke iz podatkovnih baz.

45. Prostori so primerni za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:

47

PF si prizadeva, da bi bili vsi prostori v zgradbi PF primerni za vključitev študentov v izobraževalno delo. Vendar pa arhitekturna ureditev zgradbe tega ne omogoča, predvsem ne za gibalno ovirane osebe. Zgradba PF je stara 120 let in je arhitekturno projektirana tako, da ne omogoča ureditve dvigal niti v notranjosti niti po zunanji strani zgradbe. PF je naredila več študij za reševanje tega problema, vendar nobena ni dala takšnih rezultatov, da bi ta problem v celoti rešili.PF je za gibalno ovirane osebe uredila parkirni prostor na dvorišču zgradbe, avtomatsko odpiranje vhodnih vrat ter električno dvižno ploščad iz vhodnega dela avle do knjižnice PF. V knjižnici PF je uredila poseben prostor, ki omogoča individualno izobraževalno delo študenta – gibalno ovirane osebe z učiteljem, asistentom in strokovnim delavcem.

46. Oprema je primerna za študente s posebnimi potrebami. da delno ne

Utemeljitev:

PF ima za študente s posebnimi potrebami opremljen delovni prostor v knjižnici PF z računalnikom, ki omogoča individualno delo študenta s posebnimi potrebami z učiteljem, asistentom in delavcem strokovnih služb.

PF je torej uredila dostop za gibalno ovirane osebe do knjižnice in enako velja za tehnične pripomočke. Z vidika individualnega dela pa PF lahko dodeli učitelja za dodatno delo s študenti – osebami s posebnimi potrebami.

V zadnjem obdobju na PF nimamo vpisanih študentov s posebnimi potrebami, ki bi potrebovali dodatno tehnično pomoč. V primeru, da pa bi se na PF vpisali ti študenti, pa bi PF v okviru tehničnih možnosti in finančnih sredstev nakupila ustrezno opremo.

47. Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko knjižnico, ki zagotavlja knjižnično informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij: študija, da ne

48

znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti visokošolskega zavoda. da ne

48. Predvidena obvezna študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

49. Predvidena priporočljiva študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: v knjižnici, da ne v digitalni knjižnici ali e-učnem okolju. da ne

50. Visokošolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjižnicami.

da ne

Utemeljitev:

Knjižnica PF je specializirana knjižnica za potrebe študija pravnih ved in družboslovja in je v prvi vrsti namenjena študentom, pedagoškemu in znanstveno-raziskovalnemu osebju PF.

Vključena je v Knjižnično informacijski sistem Univerze v Mariboru (KISUM), ki ga sestavljajo Univerzitetna knjižnica Maribor in 11 knjižnic fakultet.

Cilji delovanja knjižnice PF- zbiranje, nakup, hranjenje in urejanje gradiva za potrebe študija prava,- opismenjevanje uporabnikov knjižnice PF,- zagotavljanje dostopa uporabnikom,- zagotavljanje podpore znanstvenoraziskovalnemu in pedagoškemu delu učiteljev PF in vodenje bibliografij za posameznega učitelja,- razvijanje komunikacije med knjižnicami pravnih fakultet na območju Srednje Evrope in širše,- z vrednotenjem uspešnosti dela v knjižnici se skladno z razpoložljivimi človeškimi in materialnimi viri odziva na zahteve okolja v katerem deluje.

Dostop do informacij povezanih s knjižnico PF

Podatki o knjižnici so dostopni na spletnem naslovu: http://www.pf.um.si/sl/knjiznica2. Knjižnica PF je vključena v sistem COBISS2 in se pripravlja na vključitev v COBISS3 (spletni dostop na: http://www.cobiss.si/), vključena je v Virtualno knjižnico Slovenije prek Akronima PRFMB.

Dostop do gradiva knjižnice PF

49

Dostop do gradiva v knjižnici je urejen prek prostega dostopa do gradiva, prek desetih osebnih računalnikov, ožičenega dostopa – 13 mest in dostopa prek Eduroam brezžične spletne povezave do gradiva v lokalni bazi in do baz vzajemnih bibliografskih baz.

V knjižnici PF si je mogoče gradivo izposoditi na dom, pedagoško osebje PF si lahko gradivo izposodi za osebno uporabo v kabinetih in na domu, prav tako mu je omogočena medknjižnična izposoja. Specializirane knjižnice za področje prava in družboslovja medknjižnično izposojo urejajo po principu vzajemnosti in brezplačno.

Postopki pridobivanja gradiva za knjižnico PFPF si v knjižnici, skladno z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, prizadeva za nabavo aktualne literature, za katero posebej skrbi Knjižnični odbor, ki je organ Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru in v katerega so imenovani člani posameznih kateder, s čimer je zagotovljena aktualnost knjižničnega gradiva, ki je obdelano skladno s standardi katalogizacije in inventarizacije.

Knjižnični fond in materialni pogoji dela knjižnice PFKnjižnični fond na dan 22. 4. 2013 obsega 38.510 enot in je sestavljen iz učbenikov, strokovnih in znanstvenih monografij, enciklopedij in leksikonov s področja družboslovja in humanistike, slovarjev in priročnikov. Učbeniki so poleg slovenskega še pretežno v angleškem in nemškem jeziku. Za potrebe študija knjižnica poleg obveznega čitalničnega izvoda hrani pet do deset izvodov učbenikov, ki so na voljo študentom v prostem pristopu. Večina knjižničnega gradiva je v prostem pristopu in je urejena po UDK sistemu postavitve (UDK – univerzalna decimalna klasifikacija je delitev celotne znanosti v deset skupin od 0 do 9).

PF razpolaga z dvema čitalnicama, od katere ima prostor, ki je odprt v času odpiralnega časa knjižnice, 32 čitalničnih mest, drugi, samostojen čitalnični prostor, ima 25 čitalničnih mest, skupaj je torej za potrebe študentov na voljo 57 čitalničnih mest.

Gradivo, dostopno v čitalnici, obsega obvezen izvod aktualnih učbenikov in aktualne literature, namenjene pedagoškemu procesu, slovarje, enciklopedije in priročnike ter diplomska, magistrska in doktorska ter specialistična dela, ki so od leta 2009 vključena v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru in dostopna v polnem besedilu.

Poseben del čitalnice je rezerviran za periodiko in obsega 91 enot, od tega 54 tujih in 37 slovenskih periodičnih enot.

Študentom in pedagoškemu osebju PF je omogočen dostop do digitalnih revij prek konzorcija, ki ga upravlja Univerzitetna knjižnica Maribor, in prek IP naslova do specializiranih baz podatkov: http://www.lexisnexis.com/en-

50

us/home.page, http://www.iusinfo.si/, http://www.tax-fin-lex.si. Do ostalih baz podatkov in elektronskih revij je mogoče dostopati prek vstopnega mesta Univerzitetne knjižnice Maribor: http://vir.ukm.si/UKM/. Pogoj je aktivno članstvo v knjižnici in geslo za COBISS/OPAC.PF ima sklenjen Dogovor o medknjižničnem sodelovanju s knjižnico Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in se nanaša na področje nadomestil izmenjave strokovne in znanstvene literature. Prav tako obstaja dogovor s Pravno fakulteto Univerze na Dunaju.

51. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije. da, v celoti delno ne

Utemeljitev:

Viri financiranja izvajanja Študijskega programa Pravo(redni študij) so opredeljeni v Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 7/11).

Za izvajanje Študijskega programa Pravo v izredni obliki služijo šolnine, ki jih plačajo izredni študenti za posamezno študijsko leto v višini, ki jo določi Upravni odbor Univerze v Mariboru.

Ostala sredstva za izvajanje predvsem raziskovalnih in drugih strokovnih nalog prihajajo iz raziskovalnih projektov, ki jih financira Republika Slovenija, oz. mednarodnih projektov, ki jih financira EU.

52. Zagotovljena so finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz strateškega načrta. da ne

Utemeljitev:PF iz osnovnega cilja na področju izobraževalnega, raziskovalnega in strokovnega dela vsako leto načrtuje tekoče delo v sprejetem programu dela ter v finančnem načrtu za koledarsko leto.

V tem programu in načrtu so načrtovane naloge, kakor tudi finančni viri za njihovo izvedbo.

V strukturi prihodkov predstavljajo finančna sredstva za izvedbo izobraževalnih nalog, ki jih prejmemo po Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov 55,8 %, ostala finančna sredstva

51

pa predstavljajo 3,97 % finančnih sredstev iz raziskovalnih nalog in 40,95 % finančnih sredstev iz izvajanja nalog javne službe (izredni študij ipd.).

53. Sredstva za študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno dejavnost so dolgoročno zagotovljena iz različnih virov. da ne

Utemeljitev:

Finančna sredstva za izvajanje izobraževalnega dela so dolgoročno zagotovljena z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov.

Finančna sredstva za izvajanje raziskovalnega in drugega dela so zagotovljena iz različnih virov glede na razpise in sklenitve pogodb o izvajanju in financiranju teh projektov, tako v višini sredstev, kakor tudi v letih izvajanja projekta. Pri tem so sredstva odvisna od uspešnosti prijav na posameznih razpisih.

54. Visokošolski zavod ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela.

da ne

Utemeljitev:

PF ima za izvajanje znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela sklenjene dolgoročne in srednjeročne pogodbe glede na vrsto projekta, ki ga izvaja.

Za izvajanje programsko raziskovalne skupine Civilno gospodarsko pravo je sklenjena dolgoročna (4-letna) pogodba z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki se letno dopolnjuje z aneksi.

Ostale pogodbe, ki se sofinancirajo iz sredstev EU, trajajo od enega leta do največ štirih let.

55. Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, so gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena.

da ne

52

Utemeljitev:

Sredstva za izobraževalno dejavnost ter za raziskovalno in strokovno delo so na PF gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena v okviru programa dela in finančnega načrta za tekoče koledarsko leto.

Finančna sredstva so ustrezno, glede na vir prihodkov, razporejena na posameznem stroškovnem nosilcu in z njimi razpolaga odgovorna oseba.

V primeru sprememb, predvsem pritokov sredstev na podlagi Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, se med koledarskim letom sprejme ustrezni rebalans finančnega načrta, v katerem se realno prikažejo prihodki in odhodki.

56. Visokošolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in uspešnost porabe po posameznih dejavnostih.

da ne

Utemeljitev:

PF tekoče spremlja porabo finančnih sredstev v okviru sprejetih nalog iz programa dela in finančnega načrta.

Pristojni organ za spremljanje porabe finančnih sredstev je na PF Poslovodni odbor Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki tekoče spremlja porabo sredstev na posameznih stroškovnih nosilcih.

Pisne odločitve o porabi sredstev na stroškovnih nosilcih sprejemajo odgovorni nosilci stroškovnega mesta po predhodni odobritvi dekana in prodekanov.

B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

57. Samoevalvacije se izvajajo periodično da ne

Utemeljitev:

53

Komisija za ocenjevanje kakovosti Pravne fakultete Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: KOK PF) letno pripravlja samoevalvacijska poročila. Poročila so dostopna na spletni povezavi: http://www.pf.um.si/sl/gradiva.

58. Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljšuje kakovost in učinkovitost: izobraževalnega dela, da

ne znanstvenega dela, da ne raziskovalnega dela, da ne umetniškega dela, da ne strokovnega dela. da ne

Utemeljitev:

Ob upoštevanju Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Ur. l. RS, št. 95/2010, s spremembami in dopolnitvami, dostopna na: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_MERI35.html), skladno z Zakonom o visokem šolstvu (dostopen na:http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_ZAKO5077.html), Statutom Univerze v Mariboru (dostopen na: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf ),Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti univerze (dostopen na: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20postopku%20samoevalvacije.pdf ) in skladno z Merili za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (Ur. l. RS, št. 124/2004, dostopna na:http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r04/predpis_MERI24.html) PF prek KOK PF, ki je komisija Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru, spremlja, vrednoti in si prizadeva za kakovost in učinkovitost. Iz navedenih pravnih podlag izhaja obveznost spremljanja kakovosti vseh zgoraj navedenih področij.

PF ni izdelala lastnega Poslovnika kakovosti za potrebe zagotavljanja kakovosti, ampak uporablja Poslovnik kakovosti Univerze v Mariboru, ki je dostopen na spletnem naslovu: http://www.um.si/kakovost/komisija-za-kakovost-univerz/Ostali%20dokumenti/Poslovnik%20kakovosti%20UM.pdf. Letno pripravljamo samoevalvacijsko poročilo in akcijski načrt. Vse je dostopno na spletni povezavi: http://www.pf.um.si/sl/gradiva.

54

59. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni. da ne

Utemeljitev:

Skladno s podtočko 2.1.03, točke 2. Procesi ČLANICE UM, podpoglavja 5.2 Struktura procesov na UM Poslovnika kakovosti UM (http://www.um.si/kakovost/komisija-za-kakovost-univerz/Ostali%20dokumenti/Poslovnik%20kakovosti%20UM.pdf), skladno z 2. točko 3. člena Pravilnika o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze, njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti univerze (dostopen na: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10319) KOK PF sestavljajo predstavniki vseh glavnih interesnih skupin, izmed visokošolskih učiteljev, asistentov, študentov, strokovnega in administrativnega osebja.

Rezultati samoevalvacije so javno objavljeni na naslednji spletni strani:http://www.pf.um.si/sl/kakovost-samoevalvacija.

60. Pri samoevalvaciji sodelujejo študenti. da ne

Utemeljitev:

Skladno z 2. točko 3. člena Pravilnika o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti univerze (dostopen na: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10319) so študentje člani KOK PF.

Sestava KOK PF je javno objavljena na spletnem naslovuhttp://www.pf.um.si/sl/clani-komisije in med sedmimi člani komisije pripadata dve mesti članom iz vrst študentov.

Člani KOK PF iz vrst študentov za potrebe samoevalvacijskega postopka izvedejo posebno anketo med vsemi študenti PF, s čimer je omogočeno njihovo neposredno sodelovanje v samoevalvacijskem postopku.

Poročilo KOK PF obravnava Študentski svet Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

61. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda.

da ne

55

Utemeljitev:

Vodstvo PF s svojimi odločitvami seznanja zaposlene in študente s posameznimi obvestili in pismi o sprejetih sklepih prek elektronske pošte, Senata in Akademskega zbora Pravne fakultete Univerze v Mariboru in spletnih strani PF.

Študentje so člani Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru in Akademskega zbora Pravne fakultete Univerze v Mariboru ter posameznih komisij in so po tej poti seznanjeni z odločitvami vodstva.

62. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljševanje kakovosti: so formalno sprejeti, da ne so javno objavljeni, da ne v njih je opredeljena vloga zaposlenih, da

ne v njih je opredeljena vloga študentov. da

ne

Utemeljitev:

V akcijskem načrtu PF vodstvo PF skrbi za nenehen razvoj kakovosti na področjih, ki se nanašajo na:- vpetost v okolje PF,- delovanje PF z vidika izobraževanja, znanstveno-raziskovalne in strokovne dejavnosti,- kadre PF,- študente PF,- materialne pogoje PF (prostore, opremo, knjižnično-informacijsko dejavnost in financiranje),- zagotavljanje kakovosti, inovativnost in razvojne naravnanosti PF,- potrebe po študijskem programu in - organizacijo in izvedbo izobraževanja na PF.

V akcijskem načrtu PF so navedene aktivnosti, roki in odgovorne osebe za kakovost. Povezava: http://www.pf.um.si/sl/gradiva

63. Zavod ima formalna orodja za potrjevanje, da

ne spremljanje, da

ne presojanje da ne

56

študijskih programov.

Utemeljitev:

Okviri potrjevanja, spremljanja in presoje študijskih programov so opredeljeni v Statutu Univerze v Mariboru (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Uradno-10.pdf).

Vsi postopki se pričnejo na katedrah, ki kot osnovne strokovne celice sodelujejo pri pripravi študijskih programov in obravnavajo vprašanja in probleme, ki nastanejo pri izvajanju študijskih programov. Svoje predloge in mnenja posredujejo Komisiji za študijske zadeve in Senatu Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Postopek nato nadaljuje Komisija za dodiplomski študij UM, ki v skladu z 260. členom Statuta Univerze v Mariboru obravnava dodiplomske študijske programe.

Komisija za dodiplomski študij UM daje Senatu Univerze v Mariboru predloge in mnenja.

64. Zavod ima formalna orodja za spremljanje, da

ne presojanje da nekompetenc diplomantov.

Utemeljitev:

PF je za presojanje kompetenc svojih diplomantov ustanovila Alumni klub PF, v pristojnosti katerega so letna srečanja in razgovori z diplomanti PF (http://www.pf.um.si/sl/alumni-klub), ki so namenjeni definiranju in spremljanju kompetenc diplomantov in posledično oblikovanju in razvoju študijskega programa.

Med samim izobraževanjem se spremljajo in presojajo pri študiju osvojene kompetence na načine, ki so določeni z učnim načrtom (posamezni učitelji in KOK PF).

Z anketnim preverjanjem mnenj med diplomanti PF se ugotavlja splošna raven zadovoljstva s končanim študijem, ki je v zadnjem samoevalvacijskem poročilu KOK PF statistično obdelana (prim. SE 2011/2012, str. 8-11,

57

http://www.pf.um.si/file/kokpf/SE_Porocilo_PF_UM_2011-2012.pdf).

PF kompetence svojih diplomantov presoja tudi na podlagi povratnih poročili delodajalcev (sodišča, upravne enote ipd.) ter v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje.

PF je za spremljanje in presojo kompetenc diplomantov izvedla tudi posebno raziskavo. Izsledki raziskave so zbrani v dokumentu z dne 10. 3. 2010. Raziskava je trajala od septembra 2009 do marca 2010. Dokument je bil obravnavan na Akademskem zboru in Senatu PF ter na Komisiji za ocenjevanje kakovosti PF. Ta raziskava je svojstvena po tem, da je angažirala vodstvo PF, takratnega dekana, da je na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj obiskal vse ključne delodajalce, kjer diplomanti PF iščejo delo: sodišča, upravne enote, ter samo ministrstvo za pravosodje, ki izvaja pravniški državni izpit. S to anketo je vodstvo želelo pridobiti informacije, ne samo o kompetencah diplomantov, temveč tudi o tem, kako se diplomanti znajdejo v delovni sredini, kakšen je nivo njihove čustvene inteligence, kako sodelujejo v skupinskem delu, kako se izkažejo kot vodje itd. Na podlagi teh informacij, skupaj z informacijami o kompetencah ter pravnih veščinah, ki jih uporabljajo v delovnem okolju, je PF dobila celovit pogled v izobraževalni proces ter njegov učinek. Te povratne informacije so služile analizi pri katerih učnih predmetih je potrebno intenzivirati poučevanje, katere pravne veščine je potrebno poudarjati, kaj je še potrebno da se posameznik pripravi na samostojno delo, kako vplivati na veščino pisanja in oblikovanja pravnih tekstov itd. Navedeni način spremljanja in presojanja kompetenc diplomantov bo PF ponovila , ko se bodo tudi pričeli zaposlovati diplomanti bolonjskih študijskih programov. Več o tem glejte tudi pri točki 67.

Na UM je vzpostavljen sistem delovanja Kariernega centra UM, ki bo s študijskim letom 2013/2014 z anketo o zaposljivosti in zaposlenosti diplomantov UM spremljal diplomante, njihove pridobljene kompetence in zaposljivost.

65. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno

zbirajo, da ne analizirajo. da ne

Utemeljitev:

Podatki o učnih izidih študentov Študijskega programa Pravo se zbirajo v elektronski bazi AIPS, ki se enotno vodi za UM.

58

Zbir vseh teh podatkov je osnova za pregled učnih izidov in analiziranje za izdelavo različnih poročil in analiz, predvsem pa za izdelavo samoevalvacijskega poročila PF za vsako študijsko leto posebej.

Pri tem poročilu so osrednjega pomena organizacija, izvedba in razvoj izobraževalne dejavnosti, pri čemer analiziramo predvsem:- vpis,- strukturo vpisanih študentov,- povprečno oceno izpitov,- napredovanja študentov in - trajanje študija.

Na osnovi samoevalvacijskega poročila PF se sprejme akcijski načrt PF, v katerem se določijo ukrepi za odpravo ugotovljenih napak in pobude za izboljšanje izobraževalnega dela.

66. Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so:

javno dostopni, da ne dosledno uporabljani. da ne

Utemeljitev:

Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje učnih izidov so določeni z učnimi načrti ter splošnimi akti UM ter PF, in sicer v:

- učnih načrtih posameznih predmetov študijskega programa;Učni izidi so definirani z učnimi načrti. Le-ti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Dosegljivi so v katalogu bolonjskih predmetov: https://aips.uni-mb.si/PredmetiBP3/Main.asp.

- Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM, ki je dostopen na spletnih straneh: http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%202009.pdf, http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Pravilnika%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20A4-2009-41%20AG%20%28XXX-2-2012%29.pdf, http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Predpisi%20UM%20%20dopolnitve/Spremembe%20in%20dopolnitve%20Pravilnika%20o%20preverjanju%20in%20ocenjevanju%20znanja%20A4-2009-41%20AG%20%28XXVIII-7-2010%29.PDF.

- Navodilih o pripravi in oddaji diplom (http://www.pf.um.si/sl/diplomsko-delo).

59

Ta pravila so javno dostopna, torej niso na voljo samo študentom. Študentom so prosto dostopne tudi informacije o:

- razpisanih temah diplomskih nalog;- postopkih v zvezi z diplomskimi nalogami.

Letno zbiramo in analiziramo tudi podatke o:

- prehodnosti študentov med letniki,- številu ponavljavcev po letnikih,- povprečnem številu let trajanja študija,- številu diplom glede na število vpisanih študentov, - povprečnih ocenah opravljenih izpitov,- uspešnosti pri študiju glede na število točk, potrebnih za vpis na PF posamezne generacije, itd.

Uporaba teh pravil je dosledna in pod nadzorom samih študentov ter vodstva PF. Morebitna odstopanja se lahko ugotavljajo tudi pri samoevalvaciji, kjer lahko študentje anonimno izrazijo morebitna nestrinjanja. O odstopanjih študentje ne poročajo, prav tako ne drugi deležniki samoevalcijskega postopka.

Izvajamo tudi redne letne študentske ankete, ankete o kakovosti izvajanja študijskega procesa, PF pa je uvedla še dodatno anketo za pridobivanje ocen študentov v zvezi z njihovo udeležbo pri pedagoškem procesu, kakovostjo preverjanja znanja in v zvezi z njihovim zadovoljstvom s študijem, posameznimi visokošolskimi učitelji, uporabo knjižnice, opremo na PF itd., ki jo študenti izpolnijo ob koncu študija. Ta lahko izrazi večjo objektivnost, kot ankete, ki jih izvajamo med samim študijem.

67. Informacije o zaposljivosti diplomantov se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da

ne

Utemeljitev:

Informacije o zaposljivosti diplomantov zbiramo iz različnih virov: mesečno prejemamo statistiko Zavoda RS za zaposlovanje o diplomantih, ki so se zaposlili in o prostih delovnih mestih (prek obrazca M1 sledimo področja, kjer se zaposlujejo), prek JOB-BOX portala, ki ga vodi PF na svoji spletni strani. Študentje PF lahko tako iščejo ponudbe za zaposlitev, ponudniki (delodajalci) pa lahko iščejo študente oz. diplomante tudi s pomočjo neformalnih stikov v Alumni klubu PF. Enkrat letno organiziramo neformalno srečanje (med konferenco Gospodarski subjekti na trgu)

60

študentov oz. diplomantov. Tako zbrani podatki se zbirajo in analizirajo ob vsakoletnem vprašanju razpisa v študijski program, nadalje pri vprašanju omejitev prostih študijskih mest, in odločitvi Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru o besedilu (pogojih) razpisa. Ugotavljamo, da so kompetence diplomantov Študijskega programa Pravo širše od potreb razpisanih delovnih mest in da diplomanti PF pogosto začnejo samostojno karierno pot, pogosto se odločajo tudi za zaposlitev v tujini. Prek znanstvenih projektov in prek kontaktov z mednarodnimi institucijami prejemamo tudi povratne informacije o tem, da diplomanti PF delujejo v (predvsem) institucijah EU (Sodišče EU, Evropska komisija, Evropski parlament), mednarodnih in medvladnih organizacijah ter nevladnih organizacijah. PF je pri delodajalcih opravila celovito analizo uporabe kompetenc, ki jih diplomanti pridobijo med študijem. Izvedli smo posebno anketo z delodajalci, in sicer predvsem upravnimi enotami po Republiki Sloveniji ter med javnimi zavodi in gospodarskimi družbami. Prav tako se je na ministrstvu, pristojnem za pravosodje, izvedla analiza uspešnosti diplomantov pri pravniških državnih izpitih. S pomočjo analiz smo iskali informacije o kompetencah diplomantov, o znanju, ki ga morajo pokazati pri delu, o sposobnosti samostojnega dela, o sposobnostih delovanja v skupini (teamskega dela) itd. Odgovore, ki smo jih prejeli, smo analizirali in izsledke predstavili učnemu osebju, visokošolskim učiteljem in asistentom na Akademskem zboru Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Kadar so odgovori odražali pomanjkljivosti diplomantov, se je dekan PF posebej pogovoril z nosilci posameznih predmetov. Ti so morali izvesti prilagajanja ter spremembe in upoštevati prakso in kvaliteto tistih nosilcev predmetov ter tista učna področja, kjer so rezultati analize pokazali nadpovprečno dobre rezultate. PF UM skuša zagotoviti tudi povratno informacijo o zadovoljstvu uporabnikov, to je študentov. V preteklosti je PF UM samostojno uvedla anketno preverjanje mnenja med diplomanti fakultete in tako skušala ugotoviti splošno raven zadovoljstva s končanim študijem. Naknadno se je v anketno preverjanje razpoloženja študentov vključil tudi Študentski svet PF UM, ki je izvajal vsakoletno lastno avtonomno anketo. Ker je anketo začela izvajati tudi Univerza v Mariboru, je PF UM v akademskem letu 2006/2007 najprej opustila izvajanje lastne ankete diplomantov, nato pa v študijskem letu 2009/2010 znova uvedla in se od takrat dalje redno izvaja. Anketa diplomantov PF UM omogoča spremljanje zadovoljstva diplomantov v času po končanju študija, delno pa tudi njihovo zaposljivost neposredno po diplomiranju. Anketa diplomantov PF UM pa ne spremlja več zadovoljstva z delom posameznih učiteljev, saj se to sedaj spremlja s pomočjo ankete študentov, ki se izvaja za celotno UM.Informacije o zaposljivosti diplomantov PFUM pridobiva od Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, vendar ti podatki ne izkazujejo realne slike zaposljivosti, saj so mnogi diplomanti na zavodu evidentirani kot iskalci zaposlitve, a v resnici že delajo, vendar niso zaposleni. Delajo na

61

podlagi pogodb civilnega prva ali s.p. Posamično sliko pa nudi tudi poslovno spletno omrežje LinkedIn, kjer se sproti ažurirajo podatki o zaposlitvah diplomantov, ki so v veliki meri povezani z visokošolskimi učitelji, člani tega omrežja. To je poslovno socialno omrežje, ki se zaradi možnosti poslovnega sodelovanja, iskanja priložnosti za projektno delo in nasploh za zaposlitev, zelo pogosto uporablja med pravniki, tudi med diplomanti PF. Diplomanti se zaradi iskanja možnosti na projektnem delu (tudi poleg rednih služb) povezujejo z visokošolskimi učitelji na PF in z njimi tudi preko tega omrežja navezujejo stike, posledično pa so tako hitro dosegljivi pri organiziranju skupin, ki nato projektno delujejo. Ker posamezniki v tej poslovni mreži podajo tudi vse informacije o svojih zaposlitvah, znanjih, veščinah itd. je ovid v zaposljivost diplomantov popolnoma na dlani. S tistimi diplomanti, s katerimi tudi projektno sodelujemo, pa pridobivamo informacije tudi o sošolcih njihove generacije ter o tem, kako so zaposljivi njihovi kolegi.

Generacije diplomantov, ki ostanejo v stiku s profesorji PF občasno organizirajo tudi družabna srečanja, neformalno druženje, ki so tudi priložnost za pridobitev povratnih informacij o kariernih poteh posameznikov.

Dodatne informacije o zaposljivosti diplomantov PF pa bomo prejeli po analizah Anket o zaposljivosti in zaposlenosti naših diplomantov, ki jih bomo pričeli izvajati enotno za celotno UM v študijskem letu 2013/2014.

68. Informacije o zanimanju kandidatov za študij se: zbirajo, da ne analizirajo, da ne uporabljajo. da

ne

Utemeljitev:

Informacije o zanimanju kandidatov za študij pridobivamo kontinuirano vsako leto, in sicer iz različnih virov:- prek neposrednih kontaktov v referatu za študijske zadeve, - prek informacij na informativnih dnevih, - z obiski na posameznih srednjih šolah s strani visokošolskih učiteljev in strokovnih služb, kjer predstavimo fakultetne programe,

- s pomočjo anket ob koncu študija, v katerih sprašujemo med drugim tudi o razlogih za odločitev za pravni študij, kako je študent izvedel za informacije itd.,

62

- s pomočjo študentskega foruma, kamor potencialni študentje naslavljajo svoja vprašanja.

Informacije, pridobljene iz naštetih virov, zbiramo in analiziramo. Pri odločanju o vsakoletnem razpisu (glede števila prostih mest ter o primerjavi z razpisi preteklih let) jih nato uporabimo kot podlago za odločitev Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru o besedilu razpisa.

Poleg zgoraj naštetih informacij pa upoštevamo tudi rezultate Analize vpisa v dodiplomske študijske programe. Analizo za vsako študijsko leto obravnava Senat Univerze v Mariboru.

Analiza prijave in vpisa v dodiplomske študijske programe je dostopna na naslovu: http://www.vpis.um.si/info/analize.html

69. Redno se objavljajo informacije o: izvajanju študijskih programov, da

ne dosežkih visokošolskih učiteljev, da ne dosežkih znanstvenih delavcev, da

ne dosežkih drugih zaposlenih. da ne

Utemeljitev:

Informacije o Študijskem programu Pravo so objavljene na spletni strani PF: http://www.pf.um.si/sl/univerzitetni-studijski-program-1-stopnje-pravo-bologna, poleg tega pa študijski program za vsako študijsko leto objavimo pisno v obliki brošure.

Bibliografski kazalci raziskovalne uspešnosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev so objavljeni v bazi bibliografskih podatkov COBISS in SICRIS, kjer se vodijo bibliografski zapisi – članki, monografije in druga avtorstva ter izračuni znanstvene uspešnosti.

Ostale aktivnosti učiteljev in sodelavcev (članstva v mednarodnih strokovnih združenjih, sodelovanje z različnimi gospodarskimi in drugimi organizacijami in državnimi telesi ter uredniško delo) so objavljene v samoevalvacijskem poročilu PF za posamezno študijsko leto.

70. Strateško načrtovanje visokošolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti.

da ne

63

Utemeljitev:

Delo KOK PF predstavlja zavezo strategiji in preverjanju le-te, ki jo je Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru s sprejetjem Strategije razvoja Pravne fakultete Univerze v Mariboru za obdobje 2013-2018 (http://www.pf.um.si/file/AdministracijaPf/STRATEGIJA_RAZVOJA_Pravne_fakultete_Univerze_v_Mariboru_za_obdobje_2013_-_2018.PDF).

Strategija razvoja Pravne fakultete Univerze v Mariboru zasleduje ključna področja razvoja in je v prvi vrsti namenjena področju izobraževanja, kar PF dela primerljivo s sorodnimi izobraževalnimi institucijami, ki v prvo vrsto postavljajo izobraževanje – values of high-quality teaching within an environment of internationally competitive research(http://www.leru.org/index.php/public/home/). Prav tako pa strategija postavlja načela za vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti na podlagi kazalcev in meril za ugotavljanje vpetosti PF v okolje (pravniški državni izpit, gospodarstvo, prostor EU).

71. Zavod ima jasno določene cilje kakovosti: izobraževanja, da ne

Utemeljitev:

V Strategiji razvoja Pravne fakultete Univerze v Mariboru je zapisano, da je smiselno podpirati usmeritev posameznikov v družbo, družbeno okolje, gospodarstvo in znanstveno sfero. V ta namen PF namenja sredstva za individualno raziskovalno delo (IRD), sredstva za udejstvovanje in prepoznavnost posameznikov v družbenem okolju. Prepoznavnost PF v družbenem okolju je posredna, prek svojih zaposlenih na podlagi njihove uspešnosti in kakovosti (prim. Strategija razvoja Pravne fakultete Univerze v Mariboru za obdobje 2013-2018 http://www.pf.um.si/file/AdministracijaPf/STRATEGIJA_RAZVOJA_Pravne_fakultete_Univerze_v_Mariboru_za_obdobje_2013_-_2018.PDF).

Vse to zasledujejo naslednji postavljeni cilji v:- usklajenosti pedagoških obremenitev glede na razpoložljivost kadrovskega potenciala PF, - sistematizaciji učiteljskih in asistentskih delovnih mest v skladu s potrebami izvajanja študijskih programov, - stalni presoji kakovosti izobraževalne dejavnosti, - aktivnem sodelovanju študentov pri razvojnih usmeritvah PF in - razvoju programov vseživljenjskega izobraževanja.

znanstvenega in raziskovalnega dela, da ne

64

Utemeljitev: Strategija razvoja Pravne fakultete Univerze v Mariboru znanstveno-raziskovalno dejavnost poleg izobraževalne definira kot drugo temeljno prioriteto delovanja institucije. Znanstveno-raziskovalna dejavnost je pomembna z več vidikov:

1. predstavlja razvoj posameznika, ki poteka skozi projektno delo in 2. je podlaga za izvolitev v akademske nazive ter 3. je izrednega pomena za ugled in prepoznavnost PF v družbenem okolju Republike Slovenije in EU in je skladna s strategijo in cilji znanstvenoraziskovalne in inovacijske dejavnosti UM.

Temu so podrejeni cilji kakovosti raziskovalne dejavnosti, in sicer v:- vzpostavljanju kreativnega delovnega okolja, ki bo služilo prepoznavnosti PF znotraj sistema UM, - prilagoditvi in uskladitvi raziskovalne dejavnosti PF s strateškimi raziskovalnimi smernicami UM, v Republiki Sloveniji in raziskovalnimi trendi EU, - spodbujanju povezovanja raziskovalnih skupin znotraj in zunaj PF, PF z UM, z namenom pridobivanja in realizacije večjih raziskovalnih projektov in- spodbujanju vključevanja študentov v raziskovalno razvojne projekte.

Vse navedeno prispeva h kritičnemu obravnavanju dogmatskih izhodišč pravnega sistema in prenosu težišča od nenehnega sprejemanje novih predpisov na težišče, ki si prizadeva za oblikovanje konsistentnega pravnega sistema in družbeno sprejemljivo uporabo prava.

Prioritete pri znanstveno-raziskovalnem delu so predvsem na dveh področjih, in sicer v:- prilagajanju prava novim družbenim zahtevam z odgovori na pretirano formalizacijo v pravu, izdelavi podlag za uporabo prava s poudarkom na večji učinkovitosti, usklajeni s pravičnostjo, vključevanjem informacijskih tehnologij v sodne postopke in vzpostavitvi večje odgovornost državnih organov in strank za učinkovitost in cenejšo izvedbo sodnih postopkov in- preučevanju omejitev za vzpostavitev enotnega evropskega pravnega prostora (približevanje korporacijskega prava, sodnih postopkov in materialnega prava, npr. na področju odgovornosti za zaplete v medicini).

Navedeno je mogoče zasledovati v samoevalvacijskem poročilu PF od str. 53 naprej: http://www.pf.um.si/file/kokpf/SE_Porocilo_PF_UM_2011-2012.pdf

umetniškega dela, da ne

65

Utemeljitev:

PF umetniške dejavnosti ne izvaja.

strokovnega dela, da ne

Utemeljitev:

Strategija razvoja PF svoje strokovno delo povezuje s sodelovanjem s pravniki iz prakse, s strokovnjaki gospodarstva in družbenih dejavnosti, ki so pri svojem delu naleteli na zapletena in težavna pravna vprašanja. PF v ta namen organizira strokovna posvetovanja, pripravlja strokovna mnenja in delavnice ter skrbi za vseživljenjsko učenje.

Cilji strokovnega dela so predvsem v:- povezovanju s pravniki iz prakse (gospodarstvo, državna uprava, družbene dejavnosti),- sodelovanju s pravniki iz prakse pri aplikativnih projektih,- sodelovanju pri iskanju inovativnih pravnih rešitev in funkcionalnega izobraževanja študentov za potrebe okolja,- sodelovanju pri mednarodnih projektih s pravniki iz prakse in usklajevanju pravnih pravil s pravili EU.

Pomemben vidik strokovnega dela na PF predstavlja sodelovanje z gospodarstvom. Zaposleni na PF pri tem izvajajo aplikativne projekte, ki jih financira neposredno gospodarstvo, pripravljajo strokovna mnenja in sodelujejo pri svetovalnem delu. Podobne oblike sodelovanja so vzpostavljene tudi za negospodarske podsisteme družbe.

PF si prizadeva okrepiti svoje sodelovanje z gospodarstvom pri razvoju inovativnih pravnih rešitev za gospodarsko okolje ter povečati ponudbo strokovnih storitev za gospodarstvo. Strokovno delo je za PF pomembno tudi zaradi izboljševanja funkcionalnosti izobraževanja študentov za potrebe gospodarstva in vzpostavljanja možnosti vključevanja študentov v projekte z gospodarstvom.

zavoda v celoti, da ne

Utemeljitev:

Za zagotavljanje stalne in visoke kakovosti na vseh področjih delovanja si je PF zadala naslednje strateške cilje:

66

- izobraziti ustrezne kadre z ustreznimi strokovnimi kompetencami za pedagoško in uspešno znanstveno-raziskovalno ter strokovno delo,- širiti mrežo mednarodnega sodelovanja,- ohraniti vodilno vlogo v Republiki Sloveniji za področje gospodarskega prava,- razvijati študentom prijazno študijsko (akademsko) okolje ipd.

Ostali ukrepi so opisani v Strategiji razvoja Pravne fakultete Univerze v Mariboru (http://www.pf.um.si/file/AdministracijaPf/STRATEGIJA_RAZVOJA_Pravne_fakultete_Univerze_v_Mariboru_za_obdobje_2013_-_2018.PDF).

mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih delovanja. da ne

Utemeljitev:

PF na področju mednarodne prepoznavnosti dosega odlične rezultate raziskovalnega dela v okviru velikega števila mednarodnih projektov, dobro organizirane mednarodne menjave in sodelovanja (prim. samoevalvacijska poročila, objavljena na spletni strani: http://www.pf.um.si/sl/gradiva).

72. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v samoevalvacijskih postopkih, omogoča ugotovitve, ali so bili doseženi cilji glede zagotavljanja kakovosti.

da ne

Utemeljitev:

KOK PF redno izvaja oceno akcijskega načrta PF in daje smernice za nadaljnje delo in razvoj. Poročila so dostopna na spletni strani: http://www.pf.um.si/sl/gradiva. Iz poročil KOK PF izhaja kateri Akcijski načrt je bil uporabljen za presojo kakovosti.

73. Ugotovitve samoevalvacije se uporabljajo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev oziroma ukrepov za izboljšanje izobraževalnega, raziskovalnega in drugega dela z namenom razvoja kakovosti.

da ne

67

Utemeljitev:

Letno se izvede analiza akcijskega načrta PF, v kateri se podajo tudi zaključki in smernice za nadaljnje delo.

Komisija za ocenjevanje kakovosti pred izdelavo Samoevalvacijskega poročila oceni izvajanje Akcijskega načrta, ki ga je sprejel senat za tekoče študijsko leto.

74. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v postopkih samoevalvacije, omogoča učinkovito presojo kakovosti izobraževanja, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela: na celotnem zavodu, da

ne v vseh oddelkih, da

ne na vseh stopnjah izobraževanja. da ne

Utemeljitev:

Postopki samoevalvacije se izvajajo na stopnji PF kot celote. Tako pridobljeni podatki se kritično analizirajo in zaključki analize obravnavajo na Senatu Pravne fakultete Univerze v Mariboru.

Vodstvo PF je skladno s poročilom KOK pričelo s posameznimi razgovori:- z zaposlenimi,- s študenti,- nadaljuje prizadevanja za znanstvenoraziskovalno dejavnost in skladno s tem zagotavlja sredstva, potrebna za prepoznavnost fakultete in posameznega učitelja.

Primerjava podatkov je razvidna iz samoevalvacijskih poročil, ki so objavljena na spletni strani PF (http://www.pf.um.si/sl/gradiva).

75. Samoevalvacijska poročila se predstavijo vsem deležnikom. da ne

Utemeljitev:S samoevalvacijskim poročilom 2011/2012 so se učitelji, asistenti in študentje seznanili na Akademskem zboru Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Senatu Pravne fakultete Univerze v Mariboru in Študentskem svetu Pravne fakultete Univerze v Mariboru

68

(http://www.pf.um.si/file/kokpf/SKLEPI%20Akademski%20zbor,%20Senat,%20Studentski%20svet.pdf).

S samoevalvacijskimi poročili za akademska obdobja 2010/2011, 2009/2010, 2008/2009 so se omenjeni organi seznanili, niso pa sprejemali nobenih sklepov.

76. Samoevalvacijsko poročilo je javno objavljeno. da ne

Utemeljitev:

Od leta 2006 dalje so na spletni strani PF objavljena letna poročila KOK PF (http://www.pf.um.si/sl/gradiva).

Od leta 2003 obstajajo povzetki samoevalvacijskega poročila PF v Poročilu Nacionalne komisije za kvaliteto visokega šolstva.

77. Študenti dejavno sodelujejo/so aktivni pri: celoviti presoji stanja, da ne oblikovanju ukrepov, da ne razvojnih usmeritev (strategije) zavoda za nadaljnje delo. da

ne

Utemeljitev:

Študenti aktivno sodelujejo pri celoviti presoji stanja, oblikovanju ukrepov in razvojnih usmeritev prek udeležbe predstavnikov študentov v KOK PF, Senatu Pravne fakultete Univerze v Mariboru, drugih organih in komisijah ter Študentskem svetu Pravne fakultete Univerze v Mariboru. S svojo udeležbo in pravicami, ki izhajajo iz Statuta Univerze v Mariboru, imajo pravico in tudi odgovornost za sooblikovanje vseh dejavnosti PF.

78. Samoevalvacija se na zavodu opravlja od leta 2003.

79. Samoevalvacija se izvaja in samoevalvacijsko poročilo pripravlja vsako leto.

da ne

Utemeljitev:Samoevalvacijska poročila so objavljena na spletni strani KOK PF (http://www.pf.um.si/sl/gradiva).

69

Opomba: v primeru prve akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s

točko C.1, v primeru prve akreditacije študijskega programa nadaljujte s

točko C.2, v primeru prve akreditacije skupnega študijskega programa

nadaljujte s točkama C.2 in C.3, v primeru podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda

nadaljujte s točko D.1, v primeru podaljšane akreditacije študijskega programa

nadaljujte s točko D.2.

70

C. PRVA AKREDITACIJA

C.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

1. Za oblikovanje senata visokošolskega zavoda je zagotovljeno ustrezno število visokošolskih učiteljev, če tako določa statut, pa tudi znanstvenih delavcev.

da ne

2. V senatu visokošolskega zavoda bodo enakopravno zastopana vsa študijska področja, znanstvene discipline in umetniška področja visokošolskega zavoda.

da ne

3. Oseba, ki bo odgovorna za študentske zadeve, bo na zavodu v rednem delovnem razmerju. da ne

Utemeljitev:

4. Visokošolski zavod izvaja študij na dislociranih enotah. da ne

Utemeljitev:

5. Na dislociranih enotah so zagotovljeni prostori za: izvajanje študija, da ne službo za študentske zadeve, da

ne govorilne ure, da ne primerne sanitarije, da ne knjižnico. da ne

Utemeljitev:

6. Na dislociranih enotah so zagotovljeni kadri za izvajanje študija. da ne

Utemeljitev:

71

7. Na dislociranih enotah je zagotovljen sodelavec za študentske zadeve.

da ne

Utemeljitev:

72

C.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. Ime študijskega programa: PRAVO

2. Splošni podatki o študijskem programu: Študijski program Pravo

Študijski program Pravo je dodiplomski študijski program, ki daje najosnovnejša temeljna pravna znanja, s katerimi bo diplomant, ki si bo pridobil naziv diplomirani pravnik (UN), pridobil tista znanja, ki so potrebna za opravljanje enostavnih pravniških opravil in ki bodo služila za nadaljevanje študija na drugi stopnji pravnih oz. interdisciplinarnih študijev, povezanih s pravom.

Študijski program traja šest semestrov in obsega 180 kreditnih točk ECTS. Posamezen letnik obsega 60 ECTS, semester pa 30 ECTS. V času študija mora študent opraviti obveznosti pri 26. predmetih (obvezni in izbirni predmeti) in izdelati ter zagovarjati diplomsko nalogo. Predmeti so oblikovani s področja civilnega in gospodarskega prava, kazenskega prava, javnega prava, mednarodnega prava in prava EU ter s temeljnih pravnih in splošnih predmetov. Obvezni predmeti posredujejo študentom osnovna splošna znanja na univerzitetnem študijskem programu, s katerim pridobijo potrebna znanja za opravljanje preprostejših pravnih opravil in temeljna znanja za nadaljnje poglabljanje in oblikovanje študijske poti. Izbirni predmeti programa pa omogočajo študentom, da si pridobijo dodatna znanja na posameznih pravnih področjih, ki za študijski program sicer niso nujna. Od skupnih 180 kreditnih točk ECTS, ki jih mora zbrati študent, je 90 % delež namenjen obveznim predmetom, vključno z diplomsko nalogo, in 10 % delež izbirnim predmetom.

3. Vrsta študijskega programa:visokošolski strokovni,univerzitetni,magistrski,enovit magistrski, doktorski, za izpopolnjevanje.

4. Stopnja študijskega programa:prva,druga,tretja.

5. Trajanje programa: 1 leto 3 leta 5 let 2 leti 4 leta 6 let

6. Študijski program je: interdisciplinarni,

73

dvopredmetni, skupni, drugo: _______________ .

7. Študijski program ima: smeri, module.

Utemeljitev:

Študijski program Pravo nima smeri oziroma modulov.

8. Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov. da

ne

Utemeljitev:

Temeljni cilj Študijskega programa Pravo je izoblikovati profil strokovnjaka, ki bo sposoben za samostojno delo na tistih področjih prava, kjer se ne zahteva poglobljeno pravno znanje oz. pravniški državni izpit. Študij prava na prvi stopnji je torej vsebinsko zaokrožena celota, ki naj izobrazi pravne strokovnjake, zaposljive na tistih delovnih mestih, za katera se poleg splošne pravne izobrazbe zahtevajo tudi aplikativna znanja, ki omogočajo konkretno urejanje določenih pravnih razmerij in reševanje manj zahtevnih pravnih vprašanj (npr. sodni referenti, poslovni sekretarji in pravni pomočniki v notariatu, odvetništvu, upravni referenti, splošni pravniki v gospodarstvu).

Temeljni cilji Študijskega programa Pravo so glede na navedeno naslednji: usposobiti študenta prava za prenos in uporabo teoretičnega znanja

v praksi in reševanje strokovnih problemov; izobraziti študenta prava za samostojno, strokovno-kritično in

odgovorno delo v pravniškem poklicu; zagotoviti študentu prava potrebna znanja za razumevanje

delovanja sistema pravosodja, državne uprave in drugih pomembnih pravnih institucij;

posredovati študentu prava potrebna znanja za razumevanje pravnih podlag za delovanje gospodarskega sistema in gospodarskih subjektov;

zagotoviti študentu prava poleg splošnih vsebin tudi pridobitev posebnih znanj na ožjih področjih prava;

razviti zavest o pomenu prava kot instrumentu za urejanje družbenih razmerij;

razviti občutek za pravičnost in poklicno etiko;74

razviti občutek za pravilno dojemanje in interpretiranje pravnih norm;

naučiti študenta prava pravilne uporabe pravnih virov glede na vsebino konkretnega razmerja;

razviti pri študentu prava kritičen odnos do družbenih dogajanj; usposobiti študenta prava za iskanje novih virov znanja in uporabo

znanstvenih metod; usposobiti študenta prava v retoričnih spretnostih; usposobiti študenta prava za kulturen dialog; izobraziti pravnika za komuniciranje in sporazumevanje z osebami v

stroki in osebami nepravniških poklicev (med strokami) ter spodbujati mobilnost študentov prava;

omogočiti študentu, da si s svojo odločitvijo pri izbiri pravnih vsebin iz sklopa izbirnih predmetov uspešno oblikuje strokovni profil;

naučiti študenta prava uporabe relevantnih baz podatkov s pravnimi vsebinami.

9. Naštejte splošne kompetence diplomanta.

Utemeljitev:

Glede na temeljne cilje Študijskega programa Pravo diplomanti pridobijo naslednje splošne kompetence:- zmožnost samostojnega, odgovornega in kreativnega dela v poklicu,- zmožnost pravilne uporabe pravnih virov (zakonov, uredb, mednarodnih aktov, direktiv, podzakonskih predpisov, sodnih odločb, avtonomnih virov prava itd.) glede na vsebino konkretnega razmerja,- zmožnost sprejemanja odločitev pri oblikovanju in reševanju sporov v zvezi s temi razmerji, - zmožnost učinkovitega ustnega in pisnega izražanja ter komuniciranja o pravnih vsebinah,- poznavanje sistema, pristojnosti in delovanja institucij pravosodja in državne uprave,- zmožnost analiziranja primerjalnih pravnih virov,- zmožnost kritičnega mišljenja in kritičnega odnosa do različnih družbenih dogajanj,- zmožnost znanstveno-raziskovalnega dela,- zmožnost učinkovitega uporabljanja računalniških baz podatkov s pravnimi vsebinami pri iskanju pravnih virov, teoretičnih stališč in sodne prakse.

10. Naštejte predmetno-specifične kompetence diplomanta.

Utemeljitev:

75

Diplomanti Študijskega programa Pravo pridobijo naslednje predmetno-specifične kompetence:- zmožnost prenosa teoretičnega znanja v prakso pri reševanju strokovnih pravnih vprašanj;- poznavanje teorije države in prava, pravnega sistema in institucij v Republiki Sloveniji in EU;- zmožnost pravilne uporabe pravnih virov gleda na pravila argumentacije, kot so: poseben zakon velja pred splošnim, kasnejši zakon velja pred prejšnjim, analogna uporaba pravil ipd.,- zmožnost kvalitetne predstavitve sistema organizacije države in EU uporabnikom prava;- razumevanje delovanja in odnosa med institucijami EU, kar pomeni poznavanje pristojnosti pri uveljavljanju pravic;- poznavanje odnosa prava EU do nacionalnega prava, kar pomeni poznavanje hierarhije pravnih virov;- poznavanje sistema civilnega materialnega prava kot sklopa različnih pravnih disciplin (stvarno pravo, dedno pravo, obligacijsko pravo, družinsko pravo itd.) ter civilnega procesnega prava. Diplomanti so torej usposobljeni za: pripravo ponudbe, izjave o sprejemu ponudbe, vabila k ponudbi, razpisa javne dražbe, sestavo pogodbe, izpolnitev menice, sestavo odškodninskih zahtevkov ipd., pripravo zemljiškoknjižnega predloga, pregled in ocenitev zemljiškoknjižnega stanja, poznavanje postopka za urejanje meja zemljiških parcel ipd., pripravo oporoke, ugotavljanje nujnega dednega deleža ipd., pripravo enostavnejših tožb, odgovorov na tožbo, pripravljalnih vlog ipd., poznajo gospodarsko pravo kot sistem pravil, s katerimi je urejen status gospodarskih subjektov, poznajo specifične gospodarskopravne posle (priprava osnutka akta o ustanovitvi gospodarske družbe, registracija ustanovitve, sprememb oz. prenehanja gospodarskega subjekta ipd.), priprava osnutka predloga za začetek stečaja, likvidacije oz. prisilne poravnave ipd. Usposobljeni so za reševanje problematike na področju konkurenčnega prava, registracijo pravic industrijske lastnine (npr. izdelava prijave za registracijo blagovne in storitvene znamke), razumevanje pravil trga vrednostnih papirjev, pripravo gospodarske pogodbe ipd.; - poznavanje kazenskega prava v institucionalnem, materialnopravnem in procesnopravnem smislu (priprava kazenske ovadbe, zasebne tožbe, odškodninskega zahtevka oškodovanca, poznavanje in razumevanje zakonskih znakov posameznih kaznivih dejanj ipd.);- poznavanje delovnega prava in socialne varnosti (priprava pogodbe o zaposlitvi ter drugih aktov, izvajanje disciplinskih postopkov, sodelovanje v sindikatih ipd., poznavanje postopka za uveljavljanje pravic socialnega, zdravstvenega in pokojninskega varstva ter priprava aktov v tej zvezi ipd.);- poznavanje sistema javne uprave in upravnega prava, vključno z upravnimi postopki;- poznavanje matičnih evidenc ter pridobivanje izpiskov iz teh evidenc;- priprava vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, razumevanje pomena lokacijske informacije ipd.;

76

- poznavanje mednarodnega javnega prava kot sklopa pravil, ki urejajo odnose med državami, in poznavanje vloge, sistema delovanja in strukture mednarodnih organizacij (npr. Organizacije združenih narodov);- poznavanje tuje pravne terminologije (priprava pogodbe, vloge, ponudbe oz. drugih zapisov v tujem jeziku).

11. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja: zaposljivost diplomantov, da ne možnosti za nadaljevanje izobraževanja. da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo traja tri leta in je oblikovan kot enovit študij z naborom predmetov, ki diplomantu omogočajo uporabo temeljnih pravnih znanj, ki mu omogočajo zaposlitev v gospodarstvu in upravi. Z diplomo prve stopnje diplomant ne more pristopiti k opravljanju pravniškega državnega izpita, lahko pa opravlja nekatere pomožne posle v pravosodju (npr. različni sodni referenti oz. sodniški pomočniki). Pravniki z diplomo prve stopnje se po triletnem študiju lahko zaposlujejo v gospodarstvu, v upravi in v pravosodju pri opravljanju manj zahtevnih pravniških del. Lahko pa nadaljujejo študij na Magistrskem študijskem programu druge stopnje Pravo. Tam nadgradijo pravniška znanja s poglabljanjem obstoječih, na prvi stopnji pridobljenih znanj, dodajajo znanja, ki jim omogočajo razvoj pravne veščine pravnika. S tem pridobijo potrebna znanja za pristop k opravljanju pravniškega državnega izpita, ki je osnova za vsa klasična in temeljna delovna mesta pravnikov, predvsem na celotnem področju pravosodja in samostojnih pravniških poklicev.

Podatki o zaposljivosti osvetljujejo različne vidike zaposlovanja pravnikov z diplomo Študijskega programa Pravo. Trenutno teh podatkov sicer ni veliko, saj se ti programi v Republiki Sloveniji šele zaključujejo. Podatki Zavoda RS za zaposlovanje prikazujejo konstantno mesečno potrebo po pravnikih. Za potrebe spremljanja zaposlovanja pridobiva PF mesečno statistiko od Centralne službe - Službe za analitiko. Ta potreba je manjša, kot je povpraševanje, a kaže da gre za poklic, katerega diplomanti so zaposljivi; kaže pa tudi na to, da je pri konkuriranju na delovna mesta velika konkurenca, ter da delo lažje dobijo diplomanti, ki so bili med študijem uspešnejši, predvsem v smislu povprečne ocene in obštudijskih dejavnosti. V povprečju na letni ravni dobi zaposlitev skoraj 600 pravnikov. K tem številkam ne moremo prišteti zaposlitve pravnikov v tujini, ker jih Zavod RS za zaposlovanje ne vodi v svoji evidenci. Tudi posebnih prikazov po regijah ni, kar pa niti ni potrebno zaradi neovirane mobilnosti med pravniškimi poklici, zaradi česar ne prihaja do regijske vezanosti.

77

Študijski program Pravo daje diplomantom široke in kakovostne kompetence, zato imajo dobre možnosti za zaposlovanje, ne le v gospodarstvu, temveč tudi izven njega. Pridobljene kompetence in izboljšane spretnosti komuniciranja jim omogočajo prevzemanje različnih pomembnejših funkcij v malih, srednjih in večjih gospodarskih družbah. Diplomanti se zaposlujejo tudi v javni upravi, revizorskih družbah, svetovalnih družbah, javnih zavodih, javnih podjetjih itd.

Diplomanti imajo možnost, ki jo večinoma vsi izkoriščajo, nadaljevanja študija na drugi stopnji pravnih programov, prav tako pa tudi na drugi stopnji drugih družboslovnih in humanističnih programov (poslovnega prava in managementa, delovnopravnih in organizacijskih ved, varnosti, ekonomije itd). Diplomanti pretežno nadaljujejo študij na področju prava, in zaključijo še drugo bolonjsko stopnjo, da lahko pristopijo k opravljanju pravniškega državnega izpita in imajo dostop do vseh delovnih mest pravniškega poklica. Predvsem slednje je pomembno in to dejstvo izrazito vpliva na odločitev diplomantov, ali naj nadaljujejo študij na drugi stopnji ali ne. To izhaja tudi iz študentskih anket. Nadaljevanje študija na Magistrskem študijskem programu druge stopnje Prava je prioriteta. V manjšini se študentje odločajo za drugo bolonjsko stopnjo na drugih, predvsem družboslovnih programih. V vsakem primeru je diplomantom Študijskega programa Pravo zagotovljena možnost nadaljnjega izobraževanja tako na PF kot tudi (po pravilih o prehodih) na drugih visokošolskih ustanovah in programih.

12. Študijski program odraža zaposlitvene potrebe: gospodarstva, da ne

Utemeljitev:

Znanje diplomantov PF, ki ga pridobijo v Študijskem programu Pravo na področju gospodarskega prava, je v praksi lahko uporabljeno. PF je izvedla šestmesečno raziskavo, v kateri je pridobivala vsebinske informacije o uspešnosti diplomantov (prve in druge stopnje v okviru nekdanjega univerzitetnega študijskega programa za izobrazbo 6/2 in 7. stopnjo), tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu (sodišča, upravne enote, analiza Ministrstva za pravosodje glede uspešnosti na pravniškem državnem izpitu, posamezne gospodarske družbe). Iz nje izhaja, da gospodarski subjekti cenijo diplomante PF (tudi primerljive pravnike nekdanjega višješolskega programa, ki so primerljivi z diplomanti prve bolonjske stopnje) in navajajo, da je njihovo znanje gospodarskega prava celovito, vključujoč področja upravljanja s kadri, delovnega prava ter davčnega oz. finančnega prava.

PF namreč kontinuirano prepoznava potrebe gospodarstva po zaposlitvah, predvsem pa po znanju in veščinah pravnikov, ki naj delujejo v gospodarstvu. Ves čas svojega obstoja usmerja razvoj pravnih programov,

78

učnih predmetov ter njihovih vsebin v sodelovanje z gospodarstvom, prepoznavanju potreb po gospodarskem pravu in usposabljanju pravnikov, ki delujejo v gospodarstvu. Ta usmeritev PF je postala ključna, po njej pa je postala prepoznavna v slovenskem prostoru in tudi izven njega. Slovenskemu gospodarstvu PF skorajda že tradicionalno omogoča najti pravnike s poglobljenim znanjem domačega in mednarodnega gospodarskega prava. To področje je PF skozi desetletja svojega obstoja razvila bolj kot drugi visokošolski zavodi. Zato danes v praksi veliko njenih diplomantov deluje v gospodarskih družbah.

negospodarstva. da ne

Utemeljitev:Diplomanti Študijskega programa Pravo so lahko v veliki meri zaposljivi na področju negospodarstva, predvsem v okviru pravosodnih organov ter javne uprave. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje so nekdanji prvostopenjski pravniki, ki so najbolj primerljivi s prvostopenjskimi bolonjskimi pravniki, zaposljivi kot referenti, ki lahko tudi samostojno odločajo v upravnih zadevah (tako na področju javne uprave, kot tudi pravosodja: pravosodne uprave; ali v zadevah, pri katerih ne gre za odločanje o pravicah in pravnih razmerjih med strankami: registri, zemljiške knjige itd).Prvostopenjski pravniki v večini primerov nadaljujejo s študijem na drugi stopnji in zaposlitve praviloma niti ne iščejo. Vendar pa niso tako redki primeri, ko delodajalci želijo prvostopenjske pravnike (predvsem za manj zahtevna pravniška opravila), in opravijo kasnejšo specializacijo ali nadaljevanje kakšnega drugega drugostopenjskega programa. Enake težnje so tako v gospodarstvu (npr. zavarovalnice, gospodarske družbe na področju različnih dejavnosti) kot tudi v javni upravi.

13. Potrebe po diplomantih so ugotovljene s strokovnimi analizami. da ne

Utemeljitev:Poleg neformalnih virov (ankete, podatki Alumnega kluba PF, srečanja diplomantov) PF spremlja tudi mesečna gibanja zaposljivosti pravnikov.

Po statistki Zavoda RS za zaposlovanje potrebujejo pravniki v povprečju 13,6 mesecev za zaposlitev, medtem ko je povprečje v Republiki Sloveniji 20,3 meseca (podatki za februar 2013). Statistični podatki Zavoda RS za zaposlovanje tudi kažejo, da so pravniki laže zaposljivi v primerjavi z npr. diplomanti naravoslovnih poklicev (http://www.rtvslo.si/slovenija/vec-brezposelnih-naravoslovcev-kot-druzboslovcev/282994). Statistika sicer

79

pogosto ne razlikuje med prvostopenjskimi in drugostopenjskimi pravniki. Dejstvo je namreč, da so na trgu dela dosegljivi predvsem drugostopenjski pravniki, saj novih diplomantov nekdanjega višješolskega programa že od leta 1991 več ni, diplomanti novih prvostopenjskih bolonjskih programov prava pa na trg šele vstopajo, poleg tega jih večina nadaljuje študij na Magistrskem študijskem programu druge stopnje Pravo ali v okviru sorodnih programov.Iz statistike Zavoda RS za zaposlovanje o prostih delovnih mestih izhaja, da je poklic pravnika v primerjavi z drugimi poklici visoko na lestvici prostih delovnih mest. Glede na redno spremljanje statistike ugotavljamo, da je ta kontinuirana. Podajamo tudi vir na poročanje medijev o tem, da so pravniki med tremi najbolj iskanimi poklici:http://www.regionalobala.si/novica/najbolj-iskani-ekonomisti-pravniki-in-solniki Tudi sicer na PF spremljamo razpise za prosta delovna mesta za pravnike (na mesečni ravni), povpraševanje po pravnikih v Republiki Sloveniji in izven nje (vir za slednje je Portal za poklicne poti v EU:http://europa.eu/epso/discover/job_profiles/law/index_sl.htm) in sproti sledimo informacijam na trgu delovne sile.

Pri teh informacijah se zanašamo tudi na podatke in analize drugih portalov in zaposlitvenih posrednikov: Catro, Moje delo, Tomdva, Kadis, Atama, Kariera in Delo. Podatke zbira in analizira vodstvo PF ter jih uporablja pri odločanju o prostih vpisnih mestih.

80

81

strokovna izobrazba število prostih del

I-VI 2012

79998 UNIVERZITETNA IZOBRAZBA 895

79997 VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA 824

77001 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST 710

77041 DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) 616

77201 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK 431

78021 PROFESOR RAZREDNEGA POUKA 135

79401 DOKTOR MEDICINE 363

78001 DIPLOMIRANI VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VS) 273

79411 DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS) 222

72201 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA 268

72501 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 227

72202 DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) 179

89999 DOKTORAT ZNANOSTI (PODIPLOMSKA IZOBRAZBA) 165

78051 PROFESOR ANGLEŠ?INE 61

780C4 PROFESOR DEFEKTOLOGIJE 42

72601 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RA?UNALNIŠTVA IN INFORMATIKE 109

89992 DOKTOR ZNANOSTI 96

780C5 PROFESOR SPECIALNE IN REHABILITACIJSKE PEDAGOGIKE 60

79504 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIALNI DELAVEC 79

75203 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA 100

72511 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) 92

79403 DOKTOR DENTALNE MEDICINE 110

79413 DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) 79

78075 PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE 31

78041 PROFESOR SLOVENŠ?INE 42

73101 MAGISTER FARMACIJE, DODIPLOMSKI 60

78331 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG 53

73199 MAGISTER FARMACIJE 55

75221 DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS) 70

78057 PROFESOR MATEMATIKE 38

99402 DIPLOMIRANA MEDICINSKA SESTRA (VS)/1.bol.st/ 67

79502 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI SOCIALNI PEDAGOG 32

73001 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE 46

79991 MAGISTER ZNANOSTI 41

78831 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE 45

79415 DIPLOMIRANI INŽENIR RADIOLOGIJE (VS) 27

70501 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE 34

73002 DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE (VS) 27

79414 DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) 43

77101 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI ORGANIZATOR 30

78362 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI KOMUNIKOLOG 48

72602 DIPLOMIRANI INŽENIR RA?UNALNIŠTVA (VS) 33

77301 DIPLOMIRANI UPRAVNI ORGANIZATOR (VS) 32

79999 MAGISTERIJ ZNANOSTI (PODIPLOMSKA IZOBRAZBA) 30

78441 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI BIOLOG 30

79421 DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE 47

73021 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI KEMIK 52

78361 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI NOVINAR 31

79438 DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJE 29

79412 DIPLOMIRANA BABICA (VS) 30

SKUPAJ 7239

Prvih 50 najbolj iskanih poklicev s VII., VII. stopnjo izobrazbe in bolonjskim študijem v 2012

14. Študijski program je mednarodno primerljiv. da ne

15. Mednarodna primerjava je narejena z najmanj 3 sorodnimi tujimi študijskimi programi.

da ne

Utemeljitev:

V evropskem univerzitetnem prostoru smo poiskali programe študija prava na prvi stopnji in jih primerjali s predlaganim programom Študijski program Pravo. Med programi, ki so na voljo, smo izbrali tiste, ki sodijo med najboljše v Evropi in so po svoji strukturi, namenu ter obsegu najbolj primerljivi s predlaganim programom. Za vse izbrane programe je tudi značilno, da so usmerjeni v izobraževanje pravnikov na prvi stopnji. Izbrani tuji programi so bili med drugimi vir idej pri pripravi predlaganega Študijskega programa Pravo.

Študijski program Pravo smo primerjali s sorodnimi študijskimi programi naslednjih tujih univerz (fakultet):

- University of Cambridge, Faculty of Law (Univerza Cambridge, Pravna fakulteta – Združeno kraljestvo); http://www.law.cam.ac.uk/ ;

- University of Helsinki/Helsingin yliopisto, Faculty of Law/Oikeustieteellinen tiedekunta (Univerza Helsinki, Pravna fakulteta – Finska); http://www.helsinki.fi/oik/tdk/ , http://www.helsinki.fi/oik/tdk/english/ ;

- University of Ghent/Universiteit Ghent, Faculty of Law/Faculteit Rechtsgeleerdheid (Univerza Ghent/Gent niz./Gandu fr., Pravna fakulteta – Belgija); http://www.law.ugent.be/, http://www.law.ugent.be/en/index.html;

- Université catholique de Louvain/Faculte de droit (Katoliška univerza Louvain, Pravna fakulteta – Belgija); http://www.uclouvain.be/drt , http://www.uclouvain.be/etudes/2006/en/intro.html

16. Vsaj dva tuja primerjana študijska programa sta iz Evropske unije.

¸ da ne

Utemeljitev:

Vsi štirje programi, ki smo jih primerjali, so iz EU.

82

17. Vsi primerjani tuji programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma priznani. da ne

Primerjani študijski programi:Stopnja programa

Država in zavod

1. stopnja Univerza Cambridge, Pravna fakulteta – Združeno kraljestvo

1. stopnja Univerza Helsinki, Pravna fakulteta – Finska1. stopnja Univerza Ghent/Gent niz./Gandu fr., Pravna

fakulteta – Belgija1. stopnja Katoliška univerza Louvain, Pravna fakulteta –

Belgija

18. Pri mednarodni primerjavi prihaja do odstopanj predlaganega programa s primerjanimi. da ne

Utemeljitev:

Pravni študij je v državah članicah EU in v svetu zelo različno urejen. Med razvitimi državami se najbolj razlikujejo ZDA, kjer je študij prava podiplomski študij, ki ga je mogoče vpisati šele po končanem univerzitetnem študiju katerekoli smeri (npr. ekonomije, tehnike). Takšen študij traja tri leta in omogoča opravljanje klasičnih pravniških poklicev (sodnik, odvetnik, tožilec). Tudi v EU so med sistemi študija prava velike razlike. Na eni strani imamo države, kjer študij prava, ki omogoča dostop do klasičnih pravniških poklicev, traja tri leta (npr. Združeno kraljestvo in Nizozemska), vendar je opravljanje teh poklicev mogoče le ob dodatnem poklicnem usposabljanju. Na drugi strani imamo države, ki za dostop do klasičnih pravniških poklicev zahtevajo petletni študij (npr. Finska, Belgija in Italija), vmes pa tudi države, kjer je dostop do klasičnih pravniških poklicev mogoč že po končanem štiriletnem študiju prava (npr. Španija, Nemčija in Avstrija). Prav tako je mogoče ugotoviti, da je v državah, kjer je pogoj za dostop do klasičnih pravniških poklicev petletni študij prava, ta zelo različno strukturiran. V Belgiji se študij izvaja na dveh stopnjah, in sicer prva stopnja, ki traja tri leta, še ne omogoča opravljanja klasičnih pravniških poklicev, druga, ki traja dve leti, pa omogoča opravljanje tudi najzahtevnejših pravniških opravil. Drugače je npr. na Finskem, kjer študij prava za opravljanje klasičnih pravniških poklicev traja pet let, vendar je strukturiran tako, da je po treh letih študija mogoče diplomirati na prvi stopnji prava in si pridobiti izobrazbo za opravljanje manj zahtevnih pravniških opravil (npr. v gospodarstvu ali državni upravi). Spet drugače je v Italiji, kjer se za dostop do klasičnih pravniških poklicev zahteva petletni pravni študij, ki je bil prvotno razdeljen na dve stopnji (po modelu 3 + 2), pozneje pa opuščen, in se študij prava danes izvaja izključno kot enovit

83

pravni študij v skupnem trajanju petih let.

19. Študijski program izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji.

da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo ne izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji.

20. Zavod ima vzpostavljene razmere za mednarodno sodelovanje.

da ne

Študijski program Pravo omogoča najširše vključevanje v različne oblike mednarodnega sodelovanja. Program se vključuje v izmenjavo Erasmus mobilnosti. Prav tako se v program vključujejo gostujoči profesorji iz tujine, kar omogoča, da se študente usmeri v različne oblike mednarodnega sodelovanja (pomoč pri pripravi na vsakoletno mednarodno tekmovanje Moot Court Competition in European Law).

Predmetnik omogoča izmenjavo študentov v okviru programa Erasmus z eminentnimi ustanovami, s katerimi so sklenjeni partnerski sporazumi.

Na PF deluje mednarodna pisarna, ki usmerja domače in tuje študente, skrbi za obveščanje o programih izmenjave ter postopkih prijave.

Informacijski paketi oziroma elektronski katalog o študiju so dostopni na http://www.pf.um.si/sl/. Informacijski paketi o predmetih, ki jih lahko izberejo tuji študenti, so dostopni v sodelovanju s Službo za mednarodno sodelovanje in programe mobilnosti.

Aktivnost na področju mednarodnega sodelovanja ureja PF znotraj mednarodne pisarne na fakulteti, dodatno pa se posamezni učitelji PF lahko obrnejo tudi na Službo za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru in projektno pisarno Univerze v Mariboru, kjer pridobijo dodatne informacije oziroma pomoč za delo na področju mednarodnega sodelovanja.

Mednarodno sodelovanje omogoča študentom možnost izobraževanja v tujini, pri čemer je pridobljeno znanje ovrednoteno s kreditnimi točkami ECTS in ga priznavamo tudi na naši fakulteti.

PF sodeluje s številnimi domačimi in tujimi univerzami. Sodelovanje se na pedagoškem področju izraža v izmenjavi predavateljev, sodelovanju v komisijah za oceno in zagovor doktorskih nalog in sodelovanju v postopkih

84

priprave in akreditacije študijskih programov.

Povezave so vzpostavljene z večino evropskih držav, izstopajo predvsem Avstrija, Italija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Poljska, Češka, Litva, Portugalska, Španija in države na območju nekdanje Jugoslavije. V letu 2011 je bilo vzpostavljeno tudi bilateralno sodelovanje z Univerzo Lomonosov, Rusija.

PF ima vzpostavljeno strukturo za uspešno izvedbo mednarodnega sodelovanja. Ta je organizirana iz skupine sodelavcev: prodekan za mednarodno sodelovanje, prodekan za raziskovalno dejavnost, Erasmus koordinator, zaposleni, ki sodelujejo pri mednarodnih aktivnostih.

Odmevno mednarodno sodelovanje PF v preteklih letih lahko izpostavimo tudi z organizacijo mednarodnih znanstvenih konferenc in simpozijev:- vsakoletni simpozij Medicina in pravo (že 22. srečanje);- Poenostavljena izterjava čezmejnih denarnih obveznosti (15. 6. 2012);- Čezmejni pravdni postopki v EU (17. in 18. 11. 2011);- Nepravdni postopki v družinskih zadevah ob sprejemanju Družinskega zakonika (14. 11. 2011);- Nepravdni postopki v stvarnopravnih in stanovanjskih zadevah (23. in 24. 9. 2010);- Poenostavljena izterjava denarnih obveznosti v EU (23. in 24. 9. 2010).

Dodatne informacije so dostopne tudi na www.acj.si.

PF je bila uspešna tudi pri pridobivanju bilateralnih projektov ARRS.

V letu 2012 je PF pridobila sofinanciranje EU projekta v okviru sedmega okvirnega programa Dimensions of Evidence in European Civil Procedure (JUST/2011-2012/JCIV/AG/3434 - http://ec.europa.eu/justice/newsroom/files/just_2011_2012_jciv_ag_selectedprojects_en.pdf). Projekt vsebuje 10 domačih in tujih partnerskih institucij ter nacionalne poročevalce iz vsake države članice.

PF izkazuje aktivno mednarodno sodelovanje s profesorji predvsem iz Avstrije, Nemčije, Poljske, Makedonije, Združenega kraljestva, Hrvaške, Finske, ZDA, Češke, Italije, Portugalske in Španije.

Pravna fakulteta Univerze v Mariboru sodeluje na mednarodnem področju v naslednjih aktivnostih:- izvajanje mednarodnih projektov,- organiziranje in udeležba na mednarodnih konferencah, sestankih,

delavnicah ipd.,- obiskih učiteljev na tujih fakultetah in sprejemu obiskov tujih učiteljev

na Pravni fakulteti,- organiziranje skupne predavalnice s PF Gradec,- vključitev v Erasmus program sodelovanja študentov,

85

- oblikovanju skupnih študijskih programov,- mednarodnih študentskih tekmovanjih,- obiski študentov fakultete v mednarodnih institucijah.

21. Zavod ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje pri/v: raziskovalnih projektih EU, da ne drugih mednarodnih raziskovalnih programih, da

ne bilateralnih programih, da ne multilateralnih programih, da ne meduniverzitetnih sporazumih, da

ne tematskih omrežjih, da ne intenzivnih programih, da ne mobilnosti visokošolskih učiteljev, da ne mobilnosti študentov, da ne drugo. da

ne

Utemeljitev:

PF sodeluje oz. je uspešno izvedla projekte EU in druge mednarodne raziskovalne programe:

- specifični okvirni program »Civilno pravosodje«: JLS/2005/FPC/047 – 30-CE-0036379/00-68;

- specifični okvirni program »Civilno in kazensko pravosodje«: 1. JLS/2009/JCIV/AG/003-30-CE-0349918/00-29 (2009); JUST/2011-2012/JCIV/AG/3434 (2012);

- Jean Monnet Module: 1. DECISION 2008 – 2667 / 001 – 001; 2. (2008)DECISION Nr 2009 – 3239 / 001 – 001 of the EACEA (2009); 3. DECISION Nr 2010 – 2729 / 001 – 001of the EACEA (2010);

- Jean Monnet Chair: 1. Agreement n. 2007 – 1560 / 001 – 001 (2007); 2. 1544-LLP-1-2009-1-SI-AJM-MO;

- Tempus: 1. TEMPUS JEP: CD_JEP-27034-2006 (MD) (2006); 2. TEMPUS JPCR: 530391-TEMPUS-1-2012-1-SI (2012);

- European Aid Project: 2008 / 144-847;

- Mednarodno sodelovanje PF Maribor pri izvedbi doktorskih programov: Creation of a Cross-Disciplinary Doctoral Programme in Contemporary Russian and Chinese Economic Law (RUCHIN).

86

Bilateralno sodelovanje, financirano s strani ARRS, je vzpostavljeno predvsem z Avstrijo, Hrvaško, Makedonijo in Rusijo.

PF ima sklenjene naslednje protokole o sodelovanju:1. Pravna fakulteta Zagreb;2. Pravna fakulteta Beograd;3. Pravna fakulteta Podgorica;4. Pravna fakulteta Mostar;5. Pravna fakulteta Skopje;6. Pravna fakulteta Split.

Visokošolski učitelji PF so s svojimi predavanji gostovali predvsem na mednarodno priznanih univerzah v Avstriji, Nemčiji, Španiji, na Hrvaškem, v Združenem kraljestvu, ZDA in na Japonskem.

V preteklih letih je izmenjava študentov PF potekala na univerzah v Italiji, na Nizozemskem, Češkem, v Franciji, Belgiji, Španiji, na Portugalskem, Danskem, v Avstriji in Litvi.

V preteklih letih so se na PF v okviru Erasmus programa izobraževali študenti iz naslednjih tujih univerz: Madžarske, Poljske, Litve, Nemčije, Češke, Finske, Grčije, Hrvaške, Združenega kraljestva, Litve, Črne Gore, Portugalske, Turčije, Italije Španije, Slovaške in Belgije.PF je članica Rotterdam Erasmus Network.V okviru tematskega omrežja vodi PF Forum ACJ:http://www.acj.si/index.php/si/.

87

22. Predmetnik:

1. semester

Zap. št. Učna enota Nosilec

Kontaktne ure

Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTSPred. Sem. Vaje

Klinične vaje

Druge obl. š.

1. Pravna zgodovina Holcman 40 ur 5 ur 10 e-V 15 a-V

- -80 ur 150 ur 5

2. Pravoznanstvo Keresteš 45 ur 15 ur14 e-V 21 a-V

- -145 ur 240 ur 8

3. Rimsko pravo Dežman A. 50 ur 15 ur 14 e-V 21 a-V

- - 140 ur 240 ur 8

4. Ustavno pravo Toplak J. 50 ur 10 ur14 e-V21 a-V

- -

175 ur 270 ur 9SKUPAJ 185 ur 45 ur 130 ur - - 540 ur 900 ur 30DELEŽ 20,55 % 5 % 14,45% - - 60 % 100%

2. semester

Zap. št.

Učna enota

Nosilec

Kontaktne ure Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTSPred. Sem. Vaje

Klinične vaje

Druge obl. š.

1.Kazensko materialno pravo Šepec 50 ur 10 ur

14 e-V 21 a-V

- -

145 ur 240 ur 8

2. Kazensko procesno pravo Dežman Z. 50 ur 10 ur14 e-V 21 a-V

- -175 ur 270 ur 9

3.Pravni sistem in institucije EU Tratnik 40 ur 5 ur

14 e-V 21 a-V

- -130 ur 210 ur 7

4. Splošni del civilnega prava Vrenčur 40 ur 5 ur10 e-V15 a-V

- -110 ur 180 ur 6

SKUPAJ 180 ur 30 ur 130 ur - - 560 ur 900 ur 30DELEŽ 20% 3,32% 14,45% - - 62,23% 100%

3. semester

Zap. št. Učna enota Nosilec

Kontaktne ureSam. delo študenta

Ure skupaj ECTSPred. Sem. Vaje

Klinične vaje

Druge obl. š.

1. Delovno pravo Senčur Peček 40 ur 5 ur14 e-V 21 a-V - - 130 ur 210 ur 7

2. Družinsko in dedno pravo Rijavec 55 ur 15 ur10 e-V15 a-V - - 115 ur 210 ur 7

3. Socialna varnost Senčur Peček 25 ur 5 ur6 e-V9 a-V - - 105 ur 150 ur 5

4. Stvarno pravo Vrenčur 40 ur 5 ur14 e-V 21 a-V - - 100 ur 180 ur 6

5.

Nemška pravna terminologijaAngleška pravna terminologija

HolcmanHojnik

25 ur 5 ur 10 e-V15 a-V - -

95 ur 150 ur 5

SKUPAJ 185 ur 35 ur 135 ur - - 545 ur 900 ur 30

DELEŽ20,55

% 3,88% 15%- -

60,57% 100%

4. semester

Zap. št. Učna enota Nosilec

Kontaktne ure Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTSPred. Sem. Vaje

Klinične vaje

Druge obl. š.

1. Civilno procesno pravo Rijavec 50 ur 10 ur 14 e-V 21 a-V - - 145 ur 240 ur 8

2. Finančno – davčno pravo Škof 25 ur 5 ur 10 e-V15 a-V - - 125 ur 180 ur 6

3. Gospodarsko pogodbeno pravo

Kranjc V. 50 ur 10 ur 14 e-V 21 a-V - - 145 ur 240 ur 8

4.

Obligacijsko pravo

Kocbek, Samec Berghaus

50 ur 10 ur 14 e-V 21 a-V - - 145 ur 240 ur 8

SKUPAJ 175 ur 35 ur 130 ur - - 560 ur 900 ur 30DELEŽ 19,45 % 3,88% 14,45% - - 62,22% 100%

5. semester

Zap. št. Učna enota Nosilec

Kontaktne ure Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTSPred. Sem. Vaje

Klinične vaje

Druge obl. š.

1. Javna uprava Brezovnik 40 ur 5 ur 14 e-V 21 a-V - - 100 ur 180 ur 6

2. Mednarodno javno pravo Tratnik 50 ur 10 ur 10 e-V15 a-V - - 125 ur 210 ur 7

3. Mednarodno zasebno pravo Repas 40 ur 10 ur 10 e-V15 a-V - - 75 ur

150 ur 5

4.Pravo notranjega trga EU

Hojnik 35 ur 5 ur 8 e-V12 a-V - - 90 ur 150 ur 5

5. Upravno pravo Ferčič 40 ur 5 ur 10 e-V15 a-V - - 140 ur 210 ur 7

SKUPAJ 205 ur 35 ur 130 ur - - 530 ur 900 ur 30

DELEŽ22,78%

3,88% 14,45% - - 58,89% 100%

6. semester

Zap. št. Učna enota Nosilec

Kontaktne ure Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTSPred. Sem. Vaje

Klinične vaje

Druge obl. š.

1. Pravo družb Kocbek 50 ur 10 ur 14 e-V 21 a-V - - 115 ur 210 ur 7

2. Izbirni predmet I 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V - - 130 ur 180 ur 6

3. Izbirni predmet II 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V - - 130 ur 180 ur 6

4. Izbirni predmet III 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V - - 130 ur 180 ur 6

5.

Transnacionalne pravne institucije in terminologija Keresteš

20 ur 20 ur - - - 110 ur 150 ur 5

SKUPAJ 130 ur 60 ur 95 ur - - 615 ur 900 ur 30

DELEŽ14,45

% 6,67% 10,55% - - 68,33% 100%

Izbirni predmeti

Zap. št.

Predmet Nosilec Kontaktne ure Sam. delo študenta

Ure skupaj

ECTSPred. Sem. Vaje Klini

čne vaje

Druge obl. š.

1. Arbitražno pravo Rijavec 20 ur 10 ur 8 e-V12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

2. Gospodarsko kazensko pravo Dežman Z. 20 ur 10 ur 8 e-V12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

3. Insolvenčno pravo Prelič 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

4. Kanonsko pravo Holcman 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

5. Koncesije in javna naročila Kranjc V. 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

6. Lokalna samouprava Brezovnik 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

7. Mednarodno finančno pravo Škof 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

8. Mednarodno gospodarsko pravo Tratnik 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

9. Nepremičninsko pravo Vrenčur 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

10. Pravna informatika Lesjak 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

11. Pravo intelektualne lastnine Repas 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

12. Pravo trga kapitala in vrednostnih papirjev

Samec Berghaus

20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

13. Pravo varstva okolja Knez 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

14. Pravo vrednostnih papirjev Prelič 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

15. Prekrškovno pravo Šepec 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

16. Primerjalnopravne ureditve Tratnik 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

17. Transportno pravo Kranjc V. 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

18. Tržno in konkurenčno pravo Repas 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

19. Zavarovalno pravo Ivanjko 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

20. Nadgradnja nemške pravne terminologije

Rijavec 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

21. Nadgradnja angleške pravne terminologije

Hojnik 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

22.Pravni vidiki digitalne ekonomije

Hojnik 20 ur 10 ur 8 e-V 12 a-V

- - 130 ur 180 ur

6

23. Prosto izbirni predmet 6

1. Delež izbirnosti po letnikih (razmerje med ECTS točkami, ki jih študent pridobi z obveznimi in izbirnimi vsebinami)

Letnik Obvezne vsebine Izbirne vsebine Praktično usposabljanje1. letnik 100 % 0 % -2. letnik 100 % 0 % -3. letnik 70 % 30 % -Skupaj 90 % 10 % -

2. Predmeti so medsebojno horizontalno povezani. da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo je načrtovan sodobno in tako, da so predmeti horizontalno povezani. Horizontalna povezanost je zagotovljena znotraj posameznega letnika oz. znotraj posameznega semestra. V letniku oz. semestru se izvajajo predmeti, ki obravnavajo institute in pravila iz iste pravne panoge, discipline in poddiscipline. Kombinacija znanja iz horizontalno povezanih predmetov na koncu pripelje do celovitega obvladovanja vsebin, ki že tradicionalno sodijo v skupni nivo.

Tako so v prvem semestru prvega letnika Študijskega programa Pravo zajeti predmeti, ki sodijo v sklop temeljnih pravnih ved. To so Rimsko pravo, Pravoznanstvo, Ustavno pravo in Pravna zgodovina. Drugi semester prvega letnika zaokrožujejo predmeti, ki obravnavajo splošne pravne institute posameznih pravnih panog (npr. Splošni del civilnega prava ter Pravni sistemi in institucije EU). Prav tako sta v drugi semester prvega letnika vključena oba temeljna kazenskopravna predmeta, in sicer predmet Kazensko materialno pravo ter predmet Kazensko procesno pravo, ki glede na medsebojno povezanost nedvomno spadata na isti nivo. Vključenost navedenih predmetov v sklop istega semestra, zagotavlja tudi ustrezno ravnovesje med zasebnim in javnim pravom.

Predmeti tretjega semestra (zimski semester drugega letnika) so horizontalno kompatibilni znotraj dveh skupin. V prvo skupino spadajo tri discipline civilnega prava (Stvarno pravo, Družinsko in dedno pravo), v drugo skupino pa sta uvrščena predmeta Delovno pravo in Socialna varnost. Poleg navedenih predmetov sta v tretji semester vključena tudi predmeta Angleška pravna terminologija in Nemška pravna terminologija, ki sta tako horizontalno kot tudi vertikalno ustrezno umeščena (nujna podlaga je ustrezen nivo znanja slovenske pravne terminologije).

V četrtem semestru (poletni semester drugega letnika) se medsebojno dopolnjujeta predmeta Obligacijsko pravo in Gospodarsko pogodbeno pravo. V semester sta vključena tudi predmeta Civilno procesno pravo in Finančno-davčno pravo. Uvrstitev predmetov v četrti semester je (horizontalno) ustrezna. Sodno uveljavljanje pravic iz civilnopravnih razmerij je urejeno s pravili civilnega procesnega prava, prav tako so civilnopravna razmerja podvržena različnim davčnim obravnavam.

Peti semester (zimski semester tretjega letnika) je sestavljen iz predmetov, katerih skupni imenovalec je ta, da so (vsaj pogojno) mednarodni. To so Mednarodno javno pravo, Mednarodno zasebno pravo in Prosto gibanje oseb in svoboščine notranjega trga. V ta semester sta

vključena tudi predmeta Javna uprava in Upravno pravo, ki sta povsem kompatibilna.

Obvezni predmet šestega semestra (poletni semester tretjega letnika) je Pravo družb, študent pa lahko v tem semestru izbere še tri izbirne predmete. Njihova vsebinska usklajenost je odvisna od izbire študenta.

3. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani. da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo je zasnovan tako, da so predmeti tudi vertikalno intenzivno povezani. Predmeti si sledijo v smiselnem zaporedju nadgradnje znanj. Kombinacija znanja iz vertikalno povezanih predmetov na koncu pripelje do zmožnosti celovitega obvladovanja zastavljenih problemov. Predmeti višjega letnika oz. semestra so nadgradnja in poglobitev teoretičnega znanja nižjega letnika oz. semestra. Študijski predmeti so torej po semestrih razporejeni tako, da se pridobljeno znanje smiselno nadgrajuje in dopolnjuje.

Za ustrezno sistemsko razumevanje prava in vrednotenje družbenih razmerij, ki so urejena s pravnimi pravili, je potrebno najprej osvojiti vsebine predmetov prvega letnika. Predmeti drugega letnika so nadgradnja predmetov prvega letnika itd. Tako se npr. prek Rimskega prava, Pravoznanstva in Pravne zgodovine študenti seznanijo z razvojem prava in temeljnimi razlagalnimi metodami pravnih norm. Predmeti drugega letnika so logična nadgradnja predmetov prvega letnika. Tako so npr. izrazito vertikalno povezani naslednji predmeti, ki spadajo v sklop zasebnega prava: Rimsko pravo in Pravoznanstvo (prvi semester), Splošni del civilnega prava (drugi semester), Stvarno pravo (tretji semester), Obligacijsko pravo in Gospodarsko pogodbeno pravo (četrti semester). Podobna vertikalna povezanost velja tudi za predmete javnega prava.

Nadaljnjo vertikalno povezanost zagotavljajo tudi številni izbirni predmeti. Tako npr. predstavljajo vsebinsko poglobitev predmetov civilnega in gospodarskega prava predmeti, kot so: Insolvenčno pravo, Pravo vrednostnih papirjev, Pravo intelektualne lastnine, Nepremičninsko pravo.

4. V študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje. da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo ne predvideva praktičnega usposabljanja.

5. Praktično usposabljanje bo trajalo _____ ur.

6. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile praktično usposabljanje.

da ne

7. Pogoji za vpis v program:

Utemeljitev:

V Študijski program Pravo se lahko vpiše:

a) kdor je opravil maturo,

b) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

8. Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

Utemeljitev:

V primeru, da se sprejme Sklep o omejitvi vpisa, so pogoji naslednji:

a) Kandidati, ki uspešno zaključijo maturo, so izbrani glede na: - splošni uspeh pri maturi - 60 % točk, - splošni uspeh v tretjem in četrtem letniku - 40 % točk.

b) Kandidati, ki so pred 1. 6. 1995 končali katerikoli srednješolski program, so izbrani glede na:

- splošni uspeh pri zaključnem izpitu – 60 % točk, - splošni uspeh v tretjem in četrtem letniku – 40 % točk.

9. Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oz. predmetno-specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS.

da ne

Utemeljitev:

Kandidatom se v procesu izobraževanja na Študijskem programu Pravo lahko, na osnovi določil Pravilnika o priznavanju znanj in spretnosti pridobljenih (http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Akti%20univerze%20v%20Mariboru/Pravilnik%20o%20priznavanju%20znanj%20in%20spretnosti,%20pridobljenih%20pred%20vpisom.pdf) pred vpisom v študijski program, priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega izobraževanja, ki jih študent izkaže s spričevali in drugimi listinami. Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 30 kreditnih točk ECTS, ki lahko nadomestijo primerljive obveznosti po predvidenem študijskem programu Študijskega programa Pravo.

Kandidatom se v procesu izobraževanja na Študijskem programu Pravo prizna izpolnjevanje obveznosti na podlagi predloženih listin iz naslova neformalnega izobraževanja oz. opravljenega strokovnega dela (projekt, elaborat in znanstveni ter strokovni članki). Obseg in vsebina vloženega dela se ovrednotita po sistemu ECTS do največ 30 kreditnih točk ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti pri izbirnih predmetih Študijskega programa Pravo.

Kandidat poda vlogo za priznavanje znanj Komisiji za študijske zadeve Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Znanja se lahko priznajo v celoti, delno ali pa se ne priznajo. Če se priznajo delno, se študentu določi delni izpit iz poglavij, ki jih določi nosilec predmeta.

10. Prizna se lahko za največ 30 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega programa

Utemeljitev:

Kandidatom se lahko priznajo znanja in spretnosti, pridobljena pred vpisom v različnih oblikah formalnega/neformalnega izobraževanja.

Obseg in vsebina se ovrednotita z največ 30 ECTS, ki lahko nadomestijo obveznosti po Študijskem programu Pravo.

11. Pogoji za napredovanje po programu:

»Pogoji za napredovanje študentov so v Študijskem programu Pravo naslednji:

a. Pogoji za napredovanje iz prvega v drugi letnik

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 kreditnih točk ECTS iz nabora predmetov prvega letnika. Za napredovanje mora obvezno opraviti izpitne obveznosti pri predmetih:1. Pravoznanstvo (8 ECTS),2. Ustavno pravo (9 ECTS),3. Rimsko pravo (8 ECTS),4. Pravni sistem in institucije EU (7 ECTS).

b. Pogoji za napredovanje iz drugega v tretji letnik

Za napredovanje iz drugega v tretji letnik mora študent opraviti študijske obveznosti prvega letnika (v obsegu 60 ECTS) in študijske obveznosti drugega letnika v obsegu najmanj 38 kreditnih točk ECTS. Obvezno mora opraviti izpitne obveznosti pri naslednjih predmetih drugega letnika:1. Družinsko in dedno pravo (7 ECTS).2. Stvarno pravo (6 ECTS).3. Civilno procesno pravo (8 ECTS).4. Obligacijsko pravo (8 ECTS).«

c. Napredovanje pod izrednimi pogoji

Napredovanje pod izrednimi pogoji je urejeno v Statutu Univerze v Mariboru:http://www.um.si/univerza/dokumentni-center/akti/Strani/statut_um.aspx

12. Predvideno je, da bo delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik, po letnikih:Predvidevamo, da bo odstotek študentov, ki napredujejo:- iz prvega v drugi letnik 80 %- iz drugega v tretji letnik 95 %

Utemeljitev:

Delež študentov Študijskega programa Pravo, ki so napredovali v višji letnik po študijskih letih in letnikih pa je:

% prehodnosti iz 1. v 2. letnik % prehodnosti iz 2. v 3. letnik2010/2011 79,11 - 2011/2012 82,50 922012/2013 76,13 96,2

13. Glede na število vpisanih študentov je predviden 90 % delež diplomantov. Predvidevamo zgoraj navedeni delež diplomantov glede na primerljivost v Univerzitetnem študijskem programu Pravo (4 letni študij) tudi v Študijskem programu Pravo po 3 letnem študiju in 1 letnem koriščenju absolventskega staža in podaljšanju še za največ do 1 leta.

Utemeljitev:Delež diplomantov Študijskega programa Pravo je v zadnjih študijskih letih naslednji:2011/2012 diplomiralo 6 študentov ali 5,2 %2012/2013 diplomiralo 10 študentov ali 7,8 % (do 31. avgusta 2013)

14. Pogoji o prehodih med programi:

Utemeljitev:

V Študijskem programu Pravo so Merila za prehode med študijskimi programi naslednja:

1. Prehod iz visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje

Študentom visokošolskih strokovnih študijskih programov 1. stopnje ali univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje z naslednjih področij: - pravo in- sorodnih področij: poslovne in upravne vede, družbene vede in področje varnosti,

ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za študijske

zadeve Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

2. Prehod iz višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994

Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu z naslednjih področij:- pravo, in - sorodnih področij: poslovne in upravne vede, družbene vede, in področje varnosti,

in so pridobili primerljive kompetence ter lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za študijske zadeve Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu

3. Prehod iz višješolskih strokovnih študijskih programov po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju

Študentom višješolskih strokovnih študijskih programov z naslednjih področij:- pravo in - sorodnih področij: poslovne in upravne vede, družbene vede in področje varnosti,

ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc in se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program, Komisija za študijske zadeve Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru določi manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.

Po 39. členu ZViS in Merilih za prehode med študijskimi programi so prehodi mogoči tudi iz višješolskih strokovnih programov po Zakonu o višjem strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 86/2004), seveda če Pravna fakulteta Univerze v Mariboru presodi, da je to za konkreten program mogoče.

V skladu s 5. členom Meril za prehode so možni tudi prehodi iz nebolonjskih študijskih programov v bolonjske študijske programe.

Merila za prehode med študijskimi programi na PF je sprejel Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru dne 2. 10. 2012 in so objavljena na spletni strani PF:http://www.pf.um.si/sl/prehodi-med-programi .

15. Program vsebuje dele, ki jih je mogoče posamezno zaključiti. da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo ne vsebuje posameznih delov.

16. Pogoji za dokončanje študija:

Utemeljitev:Študijski program Pravo študent konča, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 180 kreditnih točk ECTS (opravi vse izpite, ki jih določa Študijski program Pravo).

17. Strokovni naslov:

Utemeljitev:

Ko študent Študijskega programa Pravo opravi vse s študijskim programom predpisane študijske obveznosti, pridobi v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih strokovni naslov diplomirani pravnik (UN) oz. diplomirana pravnica (UN).

Strokovni naslov se okrajšano napiše dipl. prav. (UN).

C.3 PRVA AKREDITACIJA SKUPNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV

18. Visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri izvajanju skupnega študijskega programa, so v državi, v kateri delujejo, akreditirani oziroma ustrezno priznani.

da ne

19. V vseh sodelujočih državah je začet postopek za akreditacijo skupnega študijskega programa. da ne

20. Opredeljeno je sodelovanje visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa. da ne

Utemeljitev:

21. Določena je vsebina in oblika skupne diplome in priloge k diplomi ter način podeljevanja.

da ne

Utemeljitev:

22. Delež študijskega programa, ki ga bo izvajal eden ali več visokošolskih zavodov iz Republike Slovenije, je ______________ .

D. PODALJŠANJE AKREDITACIJE

D.1 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA

1. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda.

da ne

Utemeljitev:

2. Visokošolski zavod ima predstavnika vodstva, ki je odgovoren za kakovost in razvoj. da ne

3. Oseba, odgovorna za zagotavljanje kakovosti, je (ime, priimek in funkcija) _______________________.

Utemeljitev:

4. Določene so pristojnosti, pooblastila in odgovornosti vseh zaposlenih.

da ne

5. Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: izobraževalni, da ne znanstveni, da ne raziskovalni, da ne umetniški, da ne strokovni dejavnosti. da

ne

Utemeljitev:

6. Študenti sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju odločitev o: izobraževalni, da ne znanstveni da ne raziskovalni, da ne umetniški, da ne strokovni dejavnosti. da

ne

Utemeljitev:

7. Študenti sodelujejo v vseh organih zavoda. da ne

Utemeljitev:

8. Visokošolski zavod ima urejene evidence o svoji dejavnosti. da ne

Utemeljitev:

9. Visokošolski zavod zbira podatke o zanimanju kandidatov za vpis v razpisane študijske programe ter jih obvešča o študiju na svojem zavodu.

da ne

10. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo vpisa. da ne

Utemeljitev:

11. Visokošolski zavod spremlja: učne izide študentov, da

ne prehodnost študentov, da

ne dejansko trajanje študija. da ne

Utemeljitev:

12. Visokošolski zavod vsako leto naredi analizo študija. da ne

Utemeljitev:

13. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, po letnikih je: iz 1. v 2. ___%, iz 2. v 3.___%.

(Po potrebi nadaljujte.)

Utemeljitev:

14. Delež študentov, ki ponavljajo letnik, po letnikih je ___%.

Utemeljitev:

15. Povprečno število opravljanj izpitov je ___.

16. Povprečno število komisijskih izpitov je ___.

Utemeljitev:

17. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v zadnjih 7 letih je:

Utemeljitev:

18. Visokošolski zavod zbira informacije o nadaljnjem študiju svojih diplomantov.

da ne

19. Visokošolski zavod spremlja: diplomante po zaključku študija, da ne delodajalce svojih diplomantov. da

ne

20. Visokošolski zavod ima karierni center. da ne

Utemeljitev:

21. Zaposljivost diplomantov v: 6 mesecih je ___%, enem letu je ___%,

Utemeljitev:

22. Organizirano je anketiranje študentov in izvajanje drugih instrumentov merjenja kakovosti o:

izvedbi in organiziranosti študijskih programov v celoti, da ne

pedagoški izvedbi po predmetih, da ne

kakovosti storitev strokovnih oz. podpornih služb. da ne

Utemeljitev:

23. Z izsledki anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se seznanja:

študente, da ne pedagoge, da ne raziskovalce, da

ne strokovne delavce. da

ne

24. Izsledke anket in drugih instrumentov merjenja kakovosti se upošteva pri:

preoblikovanju, da ne posodabljanju, da ne razvijanju študijskih programov, da ne izboljševanju pedagoškega dela, da

ne razvoju kakovostnih podpornih storitev, da ne razvoju celovite kakovosti zavoda oz. programa. da

ne

Utemeljitev:

25. Visokošolski zavod vsako leto načrtuje svoje znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo ter o njem poroča vsem deležnikom zavoda.

da ne

Utemeljitev:

26. Znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna dejavnost visokošolskega zavoda je skladna z njegovim strateškim načrtom in nacionalnimi ter evropskimi usmeritvami in standardi. Razvija se na vseh področjih, s katerih so študijski programi, ki jih zavod izvaja.

da ne

Utemeljitev:

27. Visokošolski zavod zagotavlja, da se sodobna znanstvena, raziskovalna, umetniška oziroma strokovna spoznanja uporabljajo v izobraževanju.

da ne

Utemeljitev:

28. Visokošolski zavod skrbi za to, da: zaposleni razširjajo ugotovitve iz svojega znanstvenega,

raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela z rednim objavljanjem v mednarodnih in domačih recenziranih strokovnih oziroma znanstvenih publikacijah ali tako, kot določa stroka;

da ne imajo zaposleni patentne prijave in odobrene patente oziroma

umetniške dosežke, kot jih določa mednarodna praksa; da ne

zagotavlja prenos znanja v prakso (tako v poučevanje na zavodu kot v gospodarstvo in negospodarstvo), da ne

o vsem tem vodi ustrezno evidenco. da ne

Utemeljitev:

D.2 PODALJŠANJE AKREDITACIJE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

1. Študijski program je v celoti javno objavljen. da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo je objavljen na spletni strani PF:http://www.pf.um.si/sl/univerzitetni-studijski-program-1-stopnje-pravo-bologna.

2. Za zagotavljanje učnih izidov študentov in ciljev visokošolskega zavoda ter njegovih organizacijskih enot ima zavod primerna razmerja med številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, podpornih delavcev, tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev, ter med številom študentov.

da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo izvaja 29 visokošolskih učiteljev in asistentov. To število izvajalcev je ustrezno, saj so pokrita vsa predmetna področja študijskega programa in tako se v celoti izvede študijski program, tako v redni, kakor tudi v izredni obliki študija.

S temi izobraževalnimi obveznostmi v Študijskem programu Pravo in izobraževalnimi obveznostmi v drugih študijskih programih PF, ki jih le-ta izvaja na drugi in tretji stopnji študija, se dosegajo in presegajo izobraževalne obveznosti, ki izhajajo iz Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev.

Organiziranost strokovnih služb PF (10 strokovno-administrativnih delavcev in 3 tehnični delavci) organizacijsko in delovno omogoča, da se izvajajo vse naloge za uspešno podporo izobraževalnim in raziskovalnim nalogam učiteljev in asistentov in za nemoteno izvedbo študijskega programa.

Pri zgoraj navedenih številkah o učiteljih in strokovnih delavcih so razmerja naslednja:

- na 1 (enega) učitelja oz. asistenta imamo 22 študentov (podatek za študijsko leto 2012/2013, in sicer za vpisane v Študijski program Pravo v redni in izredni obliki študija),- na 1 (enega) strokovnega delavca imamo 35,6 študenta (podatek za študijsko leto 2012/2013, in sicer za vpisane v Študijski program Pravo v redni in izredni obliki študija).

3. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, je po letnikih:

Utemeljitev:

Študijski program Pravo se je pričel izvajati v študijskem letu 2009/2010.

Delež študentov, ki so napredovali:

Študijsko leto iz prvega v drugi letnik iz drugega v tretji letnik

2009/2010 - - 2010/2011 125 študentov ali 79,11 % -2011/2012 132 študentov ali 82,50 % 115 študentov ali 92 %2012/2013 118 študentov ali 76,13 % 127 študentov ali 96,2 %

Pri deležih študentov, ki napredujejo v višje letnike (iz prvega v drugi oz. iz drugega v tretji letnik), ugotavljamo relativno ugodne študijske rezultate, saj je povprečna prehodnost študentov v drugi letnik približno 80 %, v tretji letnik pa celo 95 %.

Takšna prehodnost je predvsem rezultat izobraževalnega dela učiteljev in asistentov PF, pa tudi organov PF, ki so:- omejili vpis in s tem vpisali uspešnejše dijake srednjih šol po njihovih učnih rezultatih iz tretjega in četrtega letnika oz. mature,- sprejeli tutorski sistem in - izvajali dodatna predavanja iz posameznih predmetov iz prvega letnika.

4. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v letih od zadnje akreditacije je:

Utemeljitev:

Študijski program Pravo traja 3 (tri) leta.

Delež diplomantov, ki so diplomirali v rednem obdobju trajanja študija, to je 3 (treh) let – do 31. 8. 2013

Študijsko leto Št. vpisanih štud. Diplomirali v treh letih Delež2011/2012 115 6 5,2 %2012/2013 (do 31.8.13) 127 10 7,8 %

Pri izračunu deleža diplomantov je potrebno poudariti, da je ta podatek za prvo generacijo vpisanih študentov, ki so v treh letih zaključili Študijski program Pravo.

Delež diplomantov, ki so diplomirali v tekočem študijskem letu v tretjem letniku, je nizek predvsem zaradi tega, ker študenti želijo izkoristiti pravico, ki jo imajo do koriščenja absolventskega staža po zaključku študijskega programa, in sicer v obsegu 1 leta.

Pričakujemo pa, da bo po koriščenju 1 letnega absolventskega staža diplomiralo v Študijskem programu Pravo cca 50 študentov, kar predstavlja cca 40 % vseh vpisanih v 3. letnik.

Organi PF (Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Komisija za izobraževalno dejavnost Senata Pravne fakultete Univerze v Mariboru) so ob pregledu študijskih rezultatov skozi celoten študij sprejeli vrsto ukrepov, ki se nanašajo na:- omejitev vpisa in s tem zagotovitev vpisa boljših študentov po pridobljenem uspehu v srednji šoli,- tutorski sistem dela (učiteljski in študentski),- dodatna predavanja oz. konzultacije in dodatni izpitni roki pri nekaterih predmetih in- izdelavo Navodil za diplomiranje in s tem spodbujanje k čimprejšnji izbiri teme diplomskega dela.

5. Kadrovska struktura je: stabilna, da ne primerna stopnji in vrsti študijskega programa. da

ne

Utemeljitev:

Kadrovska struktura učiteljev in asistentov, nosilcev predmetov in izvajalcev vaj, ki izvajajo Študijski program Pravo, je stabilna in primerna, saj so vsi učitelji in asistenti izvoljeni v ustrezni naziv visokošolskega učitelja in asistenta ter poleg izobraževalnega dela opravljajo različne raziskovalne in strokovne naloge s svojih predmetnih področij.

Od skupaj 27 izvajalcev (učitelji in asistenti) jih je na PF zaposlenih 22 ali 81,5 %, 5 učiteljev ali 18,5 % pa izobraževalno delo opravlja na osnovi ustrezne pogodbe.

Struktura izvajalcev Univerzitetnega študijskega programa prve Pravo pa je naslednja:

- 10 rednih profesorjev,- 8 izrednih profesorjev,- 7 docentov in- 2 asistenta.

V izvajanje Študijskega programa Pravo se vključuje 10 delavk strokovnih služb, ki opravljajo strokovne, računovodske, referentske in administrativne naloge, ter 3 tehnični delavci, ki opravljajo naloge vzdrževanja prostorov zgradbe PF.

6. Visokošolski zavod po potrebi, glede na rezultate samoevalvacij, posodablja: vsebino učnih načrtov, da

ne metode učenja in poučevanja. da ne

Utemeljitev:

Univerzitetni študijski program 1. stopnje Pravo se je pričel izvajati v študijskem letu 2009/2010 in se izvaja peto študijsko leto. V tem obdobju ni bilo potrebe po formalnem spreminjanju vsebine učnih načrtov ter metod učenja in poučevanja v učnih načrtih učnih enot. Tudi samoevalvacija študijskega programa ni zaznala te potrebe. Pravna fakulteta stremi k temu, da na Univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Pravo izoblikuje lik diplomanta, ki bo obvladal temelje prava na klasičnih pravnih področjih, kot so civilno, gospodarsko, kazensko, upravno javno in mednarodno pravo, saj ta znanja diplomantu omogočajo, da nadaljuje poglobljen študij na posameznih področjih na drugi stopnji (in da se lahko tudi sočasno zaposli ustrezno stopnji svoje usposobljenosti). Temu primerno pa je zastavljena tudi vsebina učnih načrtov ter metode učenja in poučevanja.

Formalne spremembe študijskega programa so se zato nanašale na spremembe nosilcev, spremembe literature, spremembe pogojev za prehode med študijskimi programi in na spremembe izvedbe izbirnih predmetov. Druge formalne spremembe študijskega programa, kot že omenjeno, niso bile potrebne.

To pa ne pomeni, da PF ni bila aktivna v tej smeri, saj smo v okviru

samoevalvacijskega poročila za vsako študijsko leto predlagali za boljše zagotavljanje kakovosti izobraževalnih aktivnosti vrsto ukrepov in nalog, ki se nanašajo tudi na vsebino učnih načrtov ter na metode učenja in poučevanja.

Rezultati teh aktivnosti so predvsem v spremembah učnih načrtov posameznih predmetov s spremembami oz. dopolnitvami študijske literature, kjer se vnaša aktualno študijsko literaturo, izdano v domačem in tujem jeziku, ter aktualno zakonodajo v Republiki Sloveniji in EU. Aktualna sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, Ustavnega sodišča RS, Sodišča EU, pomembna pri poučevanju predmetov, je dostopna na spletu, ostala sodna praksa pa v bazah sodne prakse, ki je študentom dostopna v knjižnici fakultete. Knjižnica omogoča dostope do baz podatkov SSRN, Lexis Nexis itd. Nekatere baze so dostopne tudi preko Univerzitetne knjižnice UM (UKM), druge, bolj specialne za področje prava, pa nudi knjižnica Pravne fakultete. To se uporablja pri predavanjih, vajah in seminarjih pri vseh predmetih študijskega programa, predvsem pa pri individualnem raziskovalnem delu študentov in akademskega osebja.

Izvajanje izobraževalnega dela učitelji obogatijo z dodanimi predavanji pravnih in drugih domačih in tujih strokovnjakov iz prakse ter delovnimi obiski študentov različnih institucij v EU (Evropski parlament, Sodišče EU, Sodišče za človekove pravice idr.) in v Republiki Sloveniji (Državni zbor Republike Slovenije, Vrhovno sodišče RS ipd. ter sodišča v Mariboru – Delovno sodišče v Mariboru, Okrožno sodišče v Mariboru, Okrajno sodišče v Mariboru in Višje sodišče v Mariboru).

Dodatno; fakulteta je pri težjih predmetih (npr. Rimsko pravo), pri katerih je % uspešnosti pri opravljanju izpita nizek, uvedla dodatne konzultacije in seminarje, dodatne izpitne roke ter za te predmete organizirala tudi študentsko tutorstvo.

7. Študenti so sproti obveščeni o vsaki spremembi študijskega programa.

da ne

Utemeljitev:

Študenti Študijskega programa Pravo so tekoče obveščeni o spremembah študijskega programa.

Spremembe študijskega programa se objavijo na spletni strani PF.

Študenti so o spremembah tako obveščeni pred pričetkom novega študijskega leta, ko se spremembe pričnejo izvajati.

8. Mobilnost študentov je omogočena in vzpodbujana s priznavanjem kreditnih točk med visokošolskimi zavodi.

da ne

Utemeljitev:

Mobilnost študentov poteka v skladu s sklenjenimi bilateralnimi sporazumi (Bilateral Agreement for the academic year). Sporazum skleneta ustrezna tuja univerza in univerza oz. PF. Študent je napoten na drugo fakulteto za obdobje od treh do desetih mesecev.

Po končanem študiju na tuji fakulteti študent prejme potrdilo (Transcript of records), ki ga izda tuja fakulteta in na tej osnovi PF študentu prizna v tujini opravljene izobraževalne obveznosti z odločbo, v kateri je priznana ocena iz posameznega predmeta in ustrezno število kreditnih točk ECTS.

PF pa tujemu študentu na osnovi opravljenih izobraževalnih obveznosti na PF izda potrdilo (Transcript of records), v katerem so vpisani predmet, ocena in število kreditnih točk ECTS.

9. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del izobraževanja na ta program, je 123 študentov.

10. Število študentov, ki so odšli na del izobraževanja na drugi domači ali tuji zavod, je 20 študentov.

Utemeljitev:

Na PF je prišlo v obdobju od 1. 10. 2009 do 1. 6. 2013 skupaj 123 tujih študentov, ki so opravili del študijskih obveznosti Študijskega programa Pravo , in sicer:

A. V študijskem letu 2009/2010 25 študentov, ki so prišli iz:

a) Madžarske – 4 študenti Eötvös Loránd University Budapest, Faculty of law, Madžarska University of Debrecen, Madžarska

b) Poljske – 8 študentov University of Bialystok, Faculty of law, Poljska

Cardinal Stefan Wyszyński University in Warsaw, Poljska University of Silesia, Faculty of law and administration, Poljska

c) Litve – 6 študentov Mykolas Romeris University, Faculty of law, Litva

d) Nemčije – 4 študenti European University Viadrina Frankfurt, Nemčija Georg August University of Göttingen, Faculty of law, Nemčija e) Češke – 2 študenta Technical University Ostrawa, Faculty of economics, Češka

Masaryk University Brno, Faculty of law, Češka f) Finske – 1 študent University of Lapland, Faculty of law, Finska

B. V študijskem letu 2010/2011 23 študentov, ki so prišli iz:

a) Madžarske – 2 študenta Eötvös Loránd University, Faculty of law and political sciences, Madžarska b) Poljske – 6 študentov University of Bialystok, Faculty of law, Poljska Cardinal Stefan Wyszyński University in Warsaw, Poljska c) Litve – 4 študenti Mykolas Romeris University, Faculty of law, Litva d) Češke – 1 študent Masaryk University Brno, Faculty of law, Češka e) Finske – 1 študent University of Helsinki, Finska f) Hrvaške – 7 študentov University of Zagreb, Faculty of law, Hrvaška University of Split, Faculty of law, Hrvaška g) Grčije – 2 študenta National and Kapodistrian University of Athens, Faculty of law, Grčija The Panteion University, Faculty of social and political sciences, Grčija

C. V študijskem letu 2011/2012 34 študentov, ki so prišli iz:

a) Madžarske – 1 študent Eötvös Loránd University, Faculty of law and political sciences, Madžarska b) Poljske – 14 študentov University of Bialystok, Faculty of law, Poljska Cardinal Stefan Wyszyński University in Warsaw, Poljska University of Silesia, Faculty of law and administration, Poljska c) Litve – 4 študenti Mykolas Romeris University, Faculty of law, Litva d) Češke – 1 študent Masaryk University Brno, Faculty of law, Češka e) Nemčije – 1 študent

University of Hamburg, Faculty of law, Nemčija f) Hrvaške – 7 študentov University of Split, Faculty of law, Hrvaška University of Zagreb, Faculty of law, Hrvaška g) Portugalske – 2 študenta University of Lisabon, Faculty of law, Portugalska h) Črne gore – 1 študent Faculty of law Podgorica, University of Montenegro, Črna gora i) Anglije – 2 študenta Kingston University London, Faculty of business and law, Združeno kraljestvo j) Finske – 1 študent University of Lapland, Faculty of law, Finska

D. V študijskem letu 2012/2013 40 študentov, ki so prišli iz:

a) Madžarske – 1 študent University of Debrecen, Madžarska b) Poljske – 10 študentov University of Bialystok, Faculty of law, Poljska Cardinal Stefan Wyszyński University in Warsaw, Poljska University of Silesia, Faculty of law and administration, Poljska University of Wroclaw, Faculty of law, administration and economics, Poljska c) Litve – 6 študentov Mykolas Romeris University, Faculty of law, Litva d) Češke – 1 študent Masaryk University Brno, Faculty of law, Češka e) Španije – 3 študenti University Camilo José Cela, Faculty of law, Španija f) Hrvaške – 6 študentov University of Split, Faculty of law, Hrvaška University of Zagreb, Faculty of law, Hrvaška g) Italije – 1 študent University of Messina, Faculty of law, Italija h) Nemčije – 1 študent University of Hamburg, Faculty of law, Nemčija i) Finske – 2 študenta University of Lapland, Faculty of law, Finska j) Turčije – 6 študentov Istanbul University, Faculty of law, Turčija k) Belgije – 1 študent University of Ghent, Faculty of law, Belgija l) Slovaške – 2 študenta Paneuropean University, Faculty of law, Slovaška

Na študij v tujino je odšlo 17 študentov Študijskega programa Pravo , in sicer:

A. V študijskem letu 2011/2012 je 7 študentov odšlo na/v:

a) Portugalsko – 1 študent University of Lisabon, Faculty of law, Portugalska b) Francijo – 1 študent University of Tours, Faculty of law, Francija c) Dansko – 1 študent University of Copenhagen, Faculty of law, Danska d) Avstrijo – 1 študent University of Graz, Faculty of law, Avstrija e) Litvo – 2 študenta Mykolas Romeris University, Faculty of law, Litva f) Španijo – 1 študent University Camilo José Cela, Faculty of law, Španija

B. V študijskem letu 2012/2013 je 10 študentov odšlo na/v:

a) Portugalsko – 3 študenti University of Lisabon, Faculty of law, Portugalska b) Francijo – 2 študenta University of Tours, Faculty of law, Francija c) Italijo – 1 študent University of Trieste, Faculty of law, Italija d) Nizozemsko – 3 študenti University of Nijmegen, Faculty of law, Nizozemska e) Češko – 1 študent Masaryk University Brno, Faculty of law, Češka f) Španijo – 1 študent University Camilo José Cela, Faculty of law, Španija g) Belgijo – 2 študenta University of Ghent, Faculty of law, Belgija

11. Visokošolski zavod zagotavlja pomoč pri učenju in svetovanju študentom.

da ne

Utemeljitev:

PF zagotavlja pomoč študentom pri njihovih izobraževalnih obveznostih z različnimi oblikami, kot so dodatna predavanja oz. konzultacije pri nekaterih predmetih, možnost individualnih razgovorov z učitelji in asistenti, odgovarjanja po e-pošti na pisna vprašanja, govorilnimi urami ter tutorskim delom učiteljev in asistentov in tutorskim delom študentov.

Tutorski sistem za študente Študijskega programa Pravo ter za študente invalide in študente vrhunske športnike je sprejel Senat Pravne fakultete Univerze v Mariboru dne 15. 6. 2009 in je začel veljati s študijskim letom 2009/2010.

PF želi s tutorskim sistemom:- nuditi celovito podporo študentom skozi študijsko pot in jim olajšati vključevanje v univerzitetno okolje,- izboljšati prehodnost študentov v višje letnike z rednim vpisom,- izboljšati kvaliteto njihovega znanja, - krepiti pripadnost fakulteti,- nuditi psihološko podporo študentom in - spodbujati individualno kreativnost študentov.

Poleg tutorstva učiteljev in asistentov se je v študijskem letu 2010/2011 začelo izvajati tudi študentsko tutorstvo. V okviru tutorjev študentov deluje pet tutorjev, med katere se v skupine razdelijo študentje. Posebna skupina so koordinatorji za študente invalide, študente iz tujine in študente športnike.

Tutorski sistem PF je objavljen na spletni PF: http://www.pf.um.si/sl/tutorstvo.

12. Visokošolski zavod omogoča in spodbuja sodelovanje študentov pri znanstveno-raziskovalnem, umetniškem in strokovnem delu. da ne

Utemeljitev:

PF omogoča študentom Študijskega programa Pravo, da ob pridobivanju osnovnih znanj s posameznih predmetnih področij pridobijo osnovne informacije o raziskovalnem in strokovnem delu ter jih s konkretnimi nalogami seznanijo z delom na tem področju. Pri tem izpostavljamo naloge in izkušnje, ki se pridobivajo z delom seminarskih nalog (pisanjem in ustno predstavitvijo), zbiranjem dopolnilnega študijskega gradiva in posameznih specifičnih informacij in podatkov za javne predstavitve pri posameznih predmetih ter pisanjem diplomskega dela.

V določeni meri se znanstveno raziskovalno delo odvija tudi s skupnimi seminarji v povezavi s Pravno fakulteto Univerze v Zagrebu in Pravno fakulteto Univerze v Grazu; pri tovrstnih sodelovanjih gre za obdelavo določene teme na znanstveno raziskovalen način in predstavitev

rezultatov tega na gostujoči fakulteti v angleškem jeziku pod nadzorom domačih in tujih profesorjev, kar omogoča tako pridobivanje izkušenj v mednarodnem okolju, širitev obzorja in pridobitev veščine izražanja v tujem jeziku.

Študente, ki dosegajo nadpovprečne študijske rezultate, PF vabi na svoja strokovna srečanja, kot so Dnevi slovenskih pravnikov, Gospodarski subjekti na trgu – aktualna problematika s področja gospodarskega prava, Medicina in pravo ter druga srečanja in konference, ki se izvajajo ob vključitvi PF v različne mednarodne projekte.

PF z mentorskim delom učiteljev in asistentov pomaga študentom, ki se udeležujejo različnih mednarodnih študentskih tekmovanj s področja mednarodnega prava (Willam C. Vis Competition in Arbitration law, Moot Court Competition in European Law ipd).

13. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v strokovno delo in povezovanju z gospodarstvom in negospodarstvom. da ne

Utemeljitev:

Študijski program Pravo omogoča pridobitev teoretičnih znanj z vseh področij, ki jih vsebuje študijski program. Ta znanja študenti oplemenitijo s konkretnimi obravnavami posameznih vprašanj, ki jih pripravijo v obliki seminarskih nalog iz z izdelavo diplomskega dela.

PF študente spodbuja tudi s študijskimi obiski pravosodnih organov v Mariboru, s katerimi študentje na konkretnih obravnavah v sodni dvorani spoznajo konkretne sodne postopke.

PF tudi s projektom Amicus Curiae sodeluje z Upravnim sodiščem, enoto v Mariboru, Delovnim sodiščem v Mariboru in Okrožnim sodiščem v Mariboru. To je projekt, ki se razlikuje od običajnih študijskih praks in poteka vzporedno med samim študijem. Gre za aktivno vlogo študentov v procesu odločanja, kajti študentje dobijo nerešen spis, ki ga morajo preštudirati, nato pa napisati mnenje o prihodnjem poteku postopka ter o pravnih pravilih tako domačega kot tujega prava ter sodni praksi, ki jih bo treba uporabiti v danem primeru. Tako pripravljeno informacijo pregledajo mentorji na PF, študenta usmerjajo pri dopolnitvah, ko pa je informacija zadovoljivo zapisana, jo študent vstavi v spis zadeve in je na voljo sodniku pri odločanju. Takšna praksa je inovativna do te mere, da študenta sooči s popolnoma samostojnim delom ter ga prisili v spoznavanje veščine pravne kvalifikacije, kar je študenta sicer težko naučiti v pedagoškem procesu. Tovrstna praksa je hkrati pripomogla k poglobljenemu sodelovanju med

teorijo in prasko, med PF in sodišči, hkrati pa visokošolski učitelji na PF dobijo vpogled v zadeve, ki se rešujejo v pravosodju.

PF vključuje v svoja strokovna in druga srečanja tudi študente, saj jim omogoča udeležbo npr. na posvetu o aktualni problematiki s področja gospodarskega prava – Gospodarski subjekti na trgu in na drugih aktualnih posvetih, pri čemer se študentje spoznavajo s konkretnimi pravnimi problemi, ki so prisotni v različnih delovnih okoljih v gospodarstvu oz. javni upravi.

14. Visokošolski zavod spremlja zaposlovanje svojih diplomantov, njihov nadaljnji študij in strokovno izpopolnjevanje ter jim pri tem svetuje. da ne

Utemeljitev:

PF z zaposljivostjo svojih diplomantov Študijskega programa Pravo nima izkušenj, saj so se prvi diplomanti, ki so diplomirali v treh letih študija (12), vsi vpisali v Magistrski študijski program druge stopnje Pravo v želji, da si pridobijo ustrezno izobrazbo, ki se zahteva za pristop na pravniški državni izpit.PF organizira za vse kandidate, ki se želijo vpisati v Magistrski študijski program druge stopnje Pravo v mesecu avgustu informativni dan in izda informacijo o študiju tega programa.

PF je naredila šestmesečno raziskavo, z namenom pridobivanja vsebinskih informacij o uspešnosti diplomantov, tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarstvu (sodišča, upravne enote, stališča ministrstva za pravosodje glede uspešnosti na pravniškem državnem izpitu, posamezne gospodarske družbe). Iz te raziskave izhaja, da gospodarski subjekti cenijo diplomante in da je njihovo znanje gospodarskega prava celovito, vključujoč tudi področja upravljanja s kadri, delovnega in davčnega oz. finančnega prava.

V študijskem letu 2013/2014 bo Karierni center UM pričel podrobneje spremljati vse diplomante UM in njihovo zaposljivost. Iz tega bomo lahko črpali podatke za zaposljivost diplomantov Študijskega programa Pravo in na tej osnovi načrtovali nadaljnje izpopolnjevanje.

15. Visokošolski zavod organizirano skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi diplomanti.

da ne

Utemeljitev:

PF bo tudi v prihodnje skrbela za ohranjanje in vzdrževanje stika z diplomanti Študijskega programa Pravo, kot je to počela z diplomanti Univerzitetnega študijskega programa Pravo in magistrskih študijskih programov (znanstveni magisterij).

Diplomanti PF so povezani v Alumni klub PF, ki za člane organizira različne družabne dogodke (srečanje diplomantov ob Dnevu Pravne fakultete Univerze v Mariboru – konec meseca oktobra) in strokovne dogodke (posvetovanja, predavanja, okrogle mize ipd.).

Diplomanti PF se vključujejo tudi v Pravniško društvo Maribor (pa tudi v druga regijska društva po Sloveniji), kjer se enkrat mesečno srečajo ob predavanjih o aktualnih dogodkih na pravnem področju ter se udeležujejo različnih športnih in družabnih srečanj.

Maribor, 27. november 2013 Maribor, ……………… 2014

Prof. dr. Saša PRELIČ Prof. dr. Danijel REBOLJDekan Rektor