GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO (izpiski iz knjige dr. Vesne Kranjc
Gospodarsko pogodbeno pravo)
1. GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO V PRAVNEM SISTEMUO MONIZMU IN
DUALIZMU POGODBENEGA IN GOSPODARSKO POGODBENEGA PRAVARimsko pravo
ni poznalo posebnega prava trgovcev. Slednje se je razvilo ele v
poznem srednjem veku, ko je gospodarski razvoj ponovno spodbudil
razvoj trgovine nastanek posebnega prava trgovcev.Prevladujoe
stalie danes: narava pravnih razmerij med trgovci oz. gospodarskimi
subjekti zahteva posebno pravno ureditev sicer istovrstnih pravnih
razmerij zaradi razlik med obligacijskim in gospodarskim pogodbenim
pravom, kljub temu pa samostojnosti gospodarskega pogodbenega prava
ni mogoe absolutizirati.Monizem: pravni redi, ki enotno urejajo
obligacijska razmerja, ne glede na to, kdo so subjekti teh
razmerij.Dualizem: pravni redi, ki imajo za obligacijska razmerja
gospodarskih subjektov posebna pravila.Kriterij za razlikovanje med
monizmom in dualizmom: enoten ali poseben zakon neutemeljeno (zgolj
nomotehnina reitev), ali in v kolikni meri so uveljavljene
vsebinske razlike med splonim pogodbenim in gospodarskim pogodbenim
pravom.enoten zakon: Slovenija, vica, Italija; poseben zakon:
Nemija, Avstrija, FrancijaObligacijski zakonik (OZ): urejenost
splonih pogodbenih razmerij in urejenost pogodbenih razmerij
gospodarskih subjektov (enoten zakon) kar pa ne pomeni, da
slovenski pravni red ne priznava in upoteva razlik med pogodbenim
in gospodarskim pogodbenim pravom.Posebna pravila za gospodarske
pogodbe so v OZ nomotehnino uveljavljena na tri naine: z izrecnimi
druganimi pravili za gospodarske pogodbe (= ko OZ izrecno doloi, da
je v primeru gospodarske pogodbe vsebina obveznosti drugana; v OZ
je takih izrecnih dolob relativno malo; primeri: drugana pravila
pri splonem zastaralnem roku, pri uinku prenosa upnikove terjatve
na drugega, pri obvestilu prodajalca o oitnih napakah, pri dobavi
veje koliine po vrsti doloenih stvari), z vkljuitvijo posebnih
pravnih virov (= pravila, katerih vsebina se oblikuje v poslovni
praksi; 12. len OZ: generalna klavzula o uporabi poslovnih obiajev,
uzanc in prakse, vzpostavljene med strankama poslovna praksa kreira
posebna pravila za gospodarske subjekte tudi zunaj izrecnega
sklicevanja), z drugano uporabo in razlago pravnih standardov v
gospodarskih pogodbah (= dinamino normiranje, doseeno s
sklicevanjem na naela in vkljuitvijo pravnih standardov; uporabo
pravnih standardov olajujeta teorija in sodna praksa; neko pravno
pravilo ima drugano vsebino v primeru gospodarske kot pa v primeru
negospodarske pogodbe; primer: razlina obravnava pojma nesorazmerno
visoka pogodbena kazen).Tudi takrat, ko ne gre za gospodarsko
pogodbo (ko nasprotna stranka ni gospodarskih subjekt) ali sploh ne
gre za pogodbeno razmerje, so gospodarski subjekti zavezani k
druganemu ravnanju kot negospodarski subjekti.Povzemanje pravil
gospodarskega pogodbenega prava v obligacijsko pravo
komercializacija obligacijskega prava.
GOSPODARSKA POGODBA, GOSPODARSKI SUBJEKTGospodarska pogodba po
OZ: pogodba ima naravo gospodarske pogodbe, e sta obe pogodbeni
stranki gospodarska subjekta (subjektivno merilo). 13/2 OZ:
gospodarske pogodbe so pogodbe, ki jih sklepajo med seboj
gospodarski subjekti.Gospodarski subjekt sinonim trgovec
(alternativno): gospodarski subjekti po statusu oziroma osebe, ki
poslujejo v pravnoorganizacijski obliki, ki je namenjena
opravljanju pridobitne dejavnosti (gospodarski subjekti ne glede na
namen, ki je podan v zvezi s konkretno pogodbo; primeri:
gospodarske drube, podjetnik posameznik, gospodarsko interesno
zdruenje, zadruga), osebe, ki poslujejo v pravnoorganizacijski
obliki, ki ni namenjena opravljanju pridobitne dejavnosti, a ob
svoji dejavnosti izvajajo tudi dejavnost s pridobitnim namenom, e
je konkretna pogodba v zvezi s pridobitno dejavnostjo (primeri:
javni zavodi, drutva, ustanove (pravne osebe), fizine osebe.Vsak
posel se lahko sklene kot negospodarski ali pa kot gospodarski
(narava pogodbe je odvisna od doloenih subjektov gospodarski ali
negospodarski subjekt).ZNAILNOSTI GOSPODARSKIH POGODBZnailnosti
gospodarskih pogodb (= dejanske okoliine, ki vplivajo na drugano
pravno ureditev gospodarskih pogodb oziroma na drugano ureditev
medsebojnih pravic): mnoinost pri sklepanju poslov (= veliko tevilo
doloenih vrst pravnih poslov v relativno kratkih asovnih obdobjih;
pripravljeni sploni pogoji poslovanja, tipske pogodbe,
izoblikovanje trgovinskih oziroma gospodarskoprometnih klavzul;
mnoinost razlog za nastajanje avtonomnih pravil), specializacija (=
posamezni gospodarski subjekti sami neposredno izvajajo le del
dejavnosti in poslov, ki so sicer povezani z njihovim nastopom na
trgu; priakovana veja strokovnost teh gospodarskih subjektov),
koncentracija kapitala (= izvajanje doloenih dejavnosti je pod
nadzorom vedno manjega tevila udeleencev primer avtomobilske in
farmacevtske industrije; ekonomske koristi: cena proizvoda je nija;
negativne posledice za neovirano delovanje trga: poseganje trnih
pravil na podroja, ki so bila nekdaj predmet urejanja obligacijskih
pravil in avtonomije volje pogodbenih strank), povezanost
gospodarskih poslov z bannimi posli (= potreba po finanni varnosti
z vkljuitvijo instrumentov za zavarovanje pogodbenih obveznosti v
posel; udeleba bank in posebnih finannih organizacij: factoring,
leasing, bann garancija, posli plailnega prometa ), svetovna
povezanost gospodarskih subjektov (= poslovanje gospodarskih
subjektov v svetovnem obsegu tenje po poenotenju gospodarskega
pogodbenega prava in nastanek novih pravnih poslov ter veanje
pomena doloenih pravnih vej), arbitrae in posebna sodia (=
arbitrano reevanje sporov je ugodneje za gospodarske subjekte
razlogi: zaupanje arbitraam, hitreji postopek, strokovneji senati,
manj formalen postopek, fleksibilneja izbira prava; posebna sodia
ali posebni oddelki za reevanje sporov med gospodarskimi subjekti
pri dravnih sodiih), veja zaita upnika (= ve znanja in
premiljenosti pri prevzemanju pogodbenih obveznosti s strani
gospodarskih subjektov veja zaita upnika; primer: akcesornost
tradicionalnih institutov za zavarovanje in utrditev pogodbenih
obveznosti zaita dolnika, abstraktna zavarovanja, ki ne dovoljujejo
ugovorov iz temeljnega posla zaita upnika).POENOTENJE GOSPODARSKEGA
POGODBENEGA PRAVAZa poenotenje si prizadevajo: drave (z
ratifikacijo mednarodnih konvencij in povzemanjem vsebine konvencij
v notranji pravni red), gospodarski subjekti sami (z enotnimi
avtonomnimi pravili), mednarodne organizacije (s pripravo konvencij
in avtonomnih pravil): Mednarodna trgovinska zbornica ICC (l. 1919,
sede v Parizu): mednarodna nevladna organizacija, ki nudi podporo
pri mednarodnem poslovanju in investiranju ter premagovanje ovir
pri pretoku blaga, storitev in kapitala; delovanje stalne arbitrae;
lani ICC: gospodarska zdruenja in gospodarske drube z vsega sveta;
pripravlja avtonomna pravila kot veljavni poslovni obiaji; akti:
razna enotna pravila in obiaji, Zbirka prevoznih klavzul INCOTERMS,
vzorna pogodba za trgovsko zastopanje in distribucijsko pogodbo,
Mednarodni intitut za unifikacijo mednarodnega zasebnega prava
UNIDROIT (l. 1926, sede v Rimu): neodvisna medvladna organizacija,
katere naloga je poenotenje mednarodnega zasebnega prava in s tem
tudi poenotenje gospodarsko pogodbenega prava; lani UNIDROIT: drave
(tudi Slovenija); pripravlja osnutke mednarodnih konvencij, vzorne
zakone, pravne vodie; akti; razne konvencije, vodii, Naela UNIDROIT
za sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb (opredelitev pravil,
ki so tako imenovani sploni del pogodbenega prava; akt ni namenjen
ratifikaciji, temve druganim metodam uporabe): nomotehnino so
oblikovala reitve za mednarodne gospodarske pogodbe, ki sledijo
poslovni praksi in so zato za prakso gospodarskih subjektov
najustrezneje, Komisija Zdruenih narodov za mednarodno trgovinsko
pravo UNCITRAL (l. 1966, sede na Dunaju): specializirana
organizacija Zdruenih narodov, katere naloga je pospeitev razvoja,
uskladitev in poenotenje prava mednarodne trgovine; pripravlja in
sprejema konvencije (neko), pripravlja akte na podroju tako
imenovanega neobveznega prava oziroma avtonomnih pravil vodii,
vzorni zakoni (danes); akti: razne konvencije, vzorni zakoni,
vodii. poenotenje v okviru EU: poseganje prava EU s svojimi
pravnimi akti na doloena pravna podroja le, e za tako delovanje
obstaja pravna podlaga v ustanovitvenih aktih kadar razlike v
pravnih redih drav lanic predstavljajo oviro za skupni trg; EU s
svojimi akti poenotenja (direktivami, uredbami) ni bistveno posegla
v gospodarsko pogodbeno pravo drav lanic oziroma so poenotena le
posamezna vpraanja; prizadevanja za poenotenje pogodbenega prava
ustanovitev Komisije za evropsko pogodbeno pravo Landova komisija:
Naela evropskega pogodbenega prava (2003): pravila pogodbenega
prava, ki predstavljajo sploni del pogodbenega prava. Poenotenja le
na posameznih podrojih.Posledice poenotenja: vpraanje, ali je e
smiselno govoriti o gospodarskem pogodbenem pravu in mednarodnem
gospodarskem pogodbenem pravu ter uveljavljanje ideje o nastajanju
posebnega nadnacionalnega prava za pravna razmerja trgovcev sodobna
lex mercatoria.GOSPODARSKO POGODBENO PRAVO V PRAVNEM
SISTEMUGospodarsko pogodbeno pravo posebna pravna veja
(podpanoga).Gospodarsko pogodbeno pravo obravnava poslovna razmerja
(predvsem pogodbena razmerja) doloenih oseb gospodarskih subjektov,
trgovcev.Gospodarsko pogodbeno pravo je del gospodarskega prava.
Slednje je iri pojem kot trgovinsko pravo (= del prava, ki ureja
pravni poloaj trgovcev in njihove posle). Pri nas pravni poloaj
trgovcev (gospodarskih subjektov) preuuje gospodarsko statusno
pravo ali korporacijsko pravo, njihove posle pa gospodarsko
pogodbeno pravo. Gospodarsko pravo poleg gospodarskega statusnega
in gospodarskega pogodbenega prava obsega tudi pravila javnopravne
narave, ki posegajo v poslovanje gospodarskih subjektov pravila
trnega prava, pravila o pogojih za statusna preoblikovanja,
omejitve pri poslovanju z doloenimi kategorijami oseb Posamezna
podroja gospodarskega pogodbenega prava pa so se razvila v
samostojne pravne veje, npr. prevozno pravo, pravo javnih naroil,
zavarovalno pravo 2. VIRI GOSPODARSKEGA POGODBENEGA PRAVAAVTONOMNA
PRAVILAAvtonomna pravila/avtonomno pravo/formularno pravo/mehko
pravo (soft law): so namenjena nedoloenemu tevilu sicer istovrstnih
pravnih razmerij, oblikuje pa jih poslovna praksa spontano
(nekatere poslovne obiaje) ali organizirano (gospodarski subjekti
sami ali njihova zdruenja) in jih ne sprejme zakonodajalec. Obseg
avtonomnih pravil je v gospodarskem pravu najiri (razlog: naelo
avtonomije volje, mnoinost sklepanja istovrstnih pravnih razmerij,
pridobitni namen udeleencev, strokovna zdruenja).Prednosti
avtonomnih pravil: konkretizacija zakonskih pravil (=
konkretizirajo npr. pravila prodajne pogodbe na tono doloen
predmet: uzance za trgovanje z itom, uzance za trgovanje z riem ) ,
prispevanje k globalnemu poenotenju gospodarskega pogodbenega prava
(= konkretna uporaba avtonomnih pravil ni pogojena z dravno
pripadnostjo subjekta, temve jih uporabljajo subjekti po vsem
svetu).Avtonomna pravila zavezujejo, kadar so vkljuena v konkretne
pogodbene dolobe dogovorjena uporaba avtonomnih pravil; kadar se na
njih sklicujejo zakonska pravila in jih tako povzdignejo na raven
zakonskih pravnih pravil uporaba na podlagi izrecne dolobe zakona
(npr. 12. len OZ); kadar se stranki na ta pravila izrecno ne
sklicujeta, pa jih lahko sodie uporabi kot pomo za doloitev vsebine
pravnih standardov.Tipine oblike avtonomnih pravil: uzance:
opredelitev uzanc: uzance so kodificirani poslovni obiaji (=
vsebina poslovnih obiajev oziroma poslovne prakse vpliva na vsebino
uzanc; kodificiran = mona nomotehnina primerjava uzanc s pravnimi
pravili zakonika) ter podrobna pravila doloenega ojega poslovnega
kroga, ki jih sprejemajo zdruenja gospodarskih subjektov ali
posamezni gospodarski subjekti; primer uzanc: Splone uzance za
blagovni promet iz leta 1954 (mona primerjava s trgovinskimi
zakoniki; vrsto let so nadomeale OZ); pogoji za uporabo uzanc v 12.
lenu OZ; vloga uzanc: doloajo vsebino pravnih pravil ter sluijo za
razlago pravnih in pogodbenih pravil; ni utemeljeno, da bi
katerikoli subjekt ali zdruenje doloalo pravna pravila; normativna
narava uzanc: veljajo ne glede na voljo strank, nikoli pa proti
volji pogodbenih strank; dispozitivna narava pravil uzanc, uporaba
uzanc, e se stranki zanje dogovorita: pravila uzanc ne morejo
nadomestiti kogentnih pravil OZ, pravila uzanc nadomestijo tista
pravila OZ, ki urejajo istovrstna vpraanja, pravila uzanc se
uporabijo tudi za tista vpraanja, ki v OZ niso urejena; izrecen
dogovor o uporabi uzanc ali sklepanje na uporabo uzanc na podlagi
prakse, vzpostavljene med strankama, uporaba uzanc, e se stranki
zanjo ne dogovorita: generalna klavzula 12. lena OZ; e se stranki
za uporabo doloenih uzanc ne dogovorita, potem se pravila uzanc
uporabijo le za vpraanja, ki v OZ niso urejena, pod pogojem, da
stranki istovrstnega vpraanja nista sami uredili v pogodbi,
regulativna (= doloajo vsebino pravic in obveznosti pogodbenih
strank) in razlagalna (= slui za razlago zakonskih in pogodbenih
pravil) funkcija uzanc, uzance in poslovni obiaji: skupno obema je,
da njihovo vsebino doloi poslovna praksa in ne zakonodajalec ter da
imata oba regulativno in razlagalno funkcijo; razlike: uzance
veljajo, e so zapisane, zapis poslovnih obiajev pa e ne pomeni
njihovega resninega obstoja (lahko so zapisani, ni pa nujno);
pravila uzanc lahko postanejo tudi pravila poslovnih obiajev,
sploni pogoji poslovanja (pogodbe): splono o razlogih za nastanek
in normiranje splonih pogojev pogodbe: zakonska pravila o splonih
pogojih pogodbe zato posegajo v splona pravila o sklenitvi pogodbe
in izkazanem soglasju volj; doloajo pogoje, pod katerimi pravila,
ki jih pripravi le ena stranka, doloajo vsebino pogodbenega
razmerja, in to ne glede na to, ali je nasprotna stranka izrecno
privolila v vsebino teh pravil; prednosti splonih pogojev: zahtevne
pravne posle lahko sklepajo tudi prava neuke osebe, olajano
reevanje morebitnih sporov zaradi strokovne in nomotehnine izdelave
teh pravil, veja stopnja konkretnosti kot zakonska pravila
(prepreevanje oziroma olajevanje reevanja sporov); varovanje
stranke, ki ni pripravila oziroma predloila splonih pogojev
pogodbe, opredelitev splonih pogojev pogodbe: sploni pogoji pogodbe
so pravila, ki jih ena stranka pripravi vnaprej za nedoloeno tevilo
istovrstnih pravnih razmerij in jih ob sklenitvi konkretne pogodbe
postavi drugi stranki kot pogoj za sklenitev te pogodbe; splone
pogoje pogosto pripravljajo zdruenja oseb (tudi mednarodna),
bistveno pa je, da na njihovo vsebino vpliva le ena stranka; sploni
pogoji pogoj za sklenitev pogodbe (take it or leave it, pogajanja o
splonih pogojih niso mona); adhezijska pogodba = sploni pogoji
pogodbe celovito urejajo pogodbena razmerja doloene vrste, tako da
se stranki ne dogovarjata o nobeni sestavini sploni pogoji pogodbe
kot ponudba; formularna pogodba = vnaprej pripravljena pogodba, s
strani ene stranke, kot obrazec, formular; kdaj sploni pogoji
pogodbe obvezujejo: e je sklenjeno konkretno pogodbeno razmerje in
e so vkljueni v to pogodbeno razmerja (izkaz volje pogodbenih
strank glede obeh postavk); privolitev v uporabo splonih pogojev se
domneva; e so sploni pogoji pogodbe vkljueni v konkretno pogodbeno
razmerje, uinkujejo kot pogodbena pravil (lex contractus), izrecna
in domnevna privolitev: izrecna privolitev = e se pogodba izrecno
sklicuje na doloene splone pogoje in pogodbena stranka izrazi voljo
za sklenitev takne pogodbe, pomeni, da je privolila tudi v
vkljuitev tistih splonih pogojev, ki jih pogodba navaja; zadostuje,
da je bila stranka na splone pogoje le izrecno opozorjena, vendar
kljub temu sploni pogoji ne veljajo, e se pogodba sklicuje na
splone pogoje z izredno drobnimi rkami ali e je opozorilo o splonih
pogojih navedeno skrito, na hrbtni strani ali ob strani; posebnost:
zavarovalna pogodba (sploni in posebni pogoji morajo biti izroeni
zavarovalcu) in pravna razmerja s potroniki (potronik mora biti
pred sklenitvijo pogodbe v celoti seznanjen z besedilom splonih
pogojev); domnevna privolitev = ne glede na izrecno izkazano
soglasje so sploni pogoji vkljueni v pogodbeno razmerje (ki nastane
po splonih pravilih), e so izpolnjeni pogoji za zakonsko domnevo
(1. pogoj: vednost povprene osebe, da sploni pogoji pogodbe
obstajajo e so objavljeni na obiajen nain in zadoa domneva
vednosti, da sploni pogoji sploh obstajajo in 2. pogoj: objava
splonih pogojev pogodbe objava na obiajen nain: e so stranki
izroeni, e so objavljeni na vidnem mesti v poslovnih prostorih
ipd.) za privolitev druge stranke; oji krog dispozitivnih pravil v
splonih pogojih pogodbe: v splonih pogoji pogodbe so prepovedane:
dolobe, ki so sicer prepovedane v vsaki pogodbi in dolobe, ki so
nepravine ali pretirano stroge (dolobe so nepravine ali pretirano
stroge: e se stranki jemlje pravico ugovorov, e se z njo stranka
odpoveduje svojim pravicam, e se z njo skrajujejo roki za
uveljavljanje pravic in ugovorov); doloila, ki so nepravina ali
pretirano stroga se sankcionirajo, nasprotje med splonimi pogoji
pogodbe in izrecnimi dogovori: vkljuitev pravil splonih pogojev
pogodbe v konkretno pogodbo pogodbena pravila; kadar pride do
neskladja med splonimi pogoji pogodbe in posebnimi dogovori,
veljajo posebni dogovori (= tiste pogodbene sestavine, ki nimajo
narave splonih pogoje pogodbe in njihova vsebina nastane ob
sodelovanju obeh stran), trgovinske klavzule: ali
gospodarskoprometne klavzule so zgoena gesla, katerih vsebina se
nanaa na pravice in obveznosti pogodbenih strank v zvezi z
doloenimi vpraanji pri posameznih pogodbenih tipih; potreba po
hitri sklenitvi posla; razumevanje izrazov in gesel kot jih razume
poslovna praksa; najpomembneji argument za razlago vsebine
trgovinskih klavzul so poslovni obiaji; gospodarski subjekti in
njihova strokovna zdruenja zapisujejo vsebino nekaterih klavzul;
primer: klavzule Mednarodne trgovinske zbornice pod skupnim imenom
INCOTERMS, vzorne pogodbe, kodeksi ravnanja, neratificirane
konvencije: sprejemanje pravil, kot so vodniki, vzorni zakoni,
naela za ureditev doloenih vpraanj, v zvezi s sprejetimi konvenciji
pa glavna prizadevanja niso namenjena njihove ratifikaciji
prispevanje k poenotenju pravil; neratificirana konvencija kot
utrjena spoznanja pravne vede ali kot primer poslovnega obiaja je v
pomo pri odloanju sodi.HIERARHIJA PRAVIL GOSPODARSKEGA POGODBNEGA
PRAVAV veini primerov ne gre za kolizijo pravil, temve gre za
razmerje med splonimi in posebnimi pravili, ki se reujejo po naelu,
da posebno pravilo nadomesti splono pravilo.Pogodbena pravila lahko
nadomestijo vsa zakonska dispozitivna pravila, ne morejo pa
nadomestiti kogentnih pravil.LEX MERCATORIANacionalne kodifikacije
obligacijskega oziroma trgovinskega prava so nastale na podlagi
srednjeveke lex mercatoria (= univerzalna pravila trgovcev).Razline
metode razreevanja konfliktov med ureditvami posameznih pravnih
redov kateri pravni red se bo uporabil v primeru koliziji s
predpisi drugih drav. Poteka pa tudi poenotenje materialnega
(substannega) prava s sprejemanjem konvencij, s pomojo spontanih
virov in avtonomnih pravil po okriljem samih subjektov pogodbenih
razmerij in njihovih strokovnih zdruenj.Sodobno lex mercatoria (=
vsebinsko neodvisna pravila od nacionalnih pravnih redov preseganje
nacionalnih pravnih redov) sestavljajo mednarodna zakonodaja in
pravila, ki jih ustvarjajo udeleenci mednarodne trgovine
sami.Primer internacionalizacije je dovoljenje strankam, da
arbitrao pooblastijo za odloanje po pravinosti. Razsojanje po
pravinosti pomeni razsojanje po pravilih, ki jih je oblikovala
mednarodna poslovna praksa pravinost in lex mercatoria sta
sinonima.3. ZASTOPANJE GOSPODARSKIH SUBJEKTOVSPLONO O
ZASTOPANJUZastopanje je dajanje in sprejemanje izjav volje v imenu
zastopanega, torej takno ravnanje, ki ustvarja pravice in
obveznosti na strani zastopanega.Razlika med pojmom zakoniti
zastopnik in pogodbeni zastopnik ali pooblaenec: razlina pravna
temelja za pridobitev upravienja za zastopanje. Zakoniti
zastopniki: pridobijo upravienje za zastopanje neodvisno od volje
zastopanega, podlaga za pridobitev upravienja za zastopanje je
pravni predpis (zakon) korporacijski zastopniki, stari mladoletnih
otrok, skrbniki. Pogodbeni zastopniki ali pooblaenci: pridobijo
upravienje za zastopanje na podlagi izjave volje
zastopanega.Zastopnik = oseba, ki daje in sprejema izjave v imenu
zastopanega (pooblaenec = e upravienje pridobi na podlagi volje
zastopanega).Zastopanec (zastopani, principal, gospodar posla) =
oseba, v imenu katere nekdo drug (zastopnik) oblikuje izjave volje,
ki pa ustvarjajo uinke na strani zastopanca (pooblastitelj = e je
podlaga za zastopanje njegova izjava volje).Tretja oseba = oseba s
katero zastopnik sklene pravni posel v imenu zastopanca.Notranje
razmerje = razmerje med zastopnikom in zastopancem.Zunanje razmerje
= razmerje med zastopancem in tretjo osebo (prodajna pogodba,
pogodba o delu, pogodba ).Neposredno/direktno zastopanje
(zastopanje v ojem pomenu) = izjava volje zastopnika uinkuje
neposredno na sfero zastopanca. Pravice in obveznosti nastanejo med
zastopancem in tretjo osebo. V tujem imenu (= zastopnik s svojimi
izjavami volje prevzema pravice in obveznosti za zastopanega) in za
tuj raun (= ekonomske koristi in breme nosi le zastopani). Primer:
pooblastilo, agencijska pogodba.Posredno/indirektno zastopanje
(zastopanje v irem pomenu) = zastopnik, v razmerju s tretjo osebo,
zavezuje sebe. Pravice in obveznosti uinkujejo med zastopnikom in
tretjo osebo, vendar zaradi koristi, interesov oziroma po nalogu
svojega zastopanca. V svojem imenu (= v razmerju do tretjih oseb
zastopnik sam prevzema pravice in obveznosti) in za tuj raun (=
ekonomske koristi in breme dejansko nosi zastopani). Primer:
komisijska pogodba.Zastopanje urejajo pravila osebnega oziroma
statusnega prava in obligacijskega prava.KORPORACIJSKI ZASTOPNIKI
GOSPODARSKIH SUBJEKTOVKorporacijski zastopniki: zakoniti zastopniki
(= pravni temelj za zastopanje je zakon) in statutarni zastopniki
(= pravni temelj za zastopanje je statut oziroma drugi akt pravne
osebe; tudi statutarni zastopnik je zakoniti
zastopnik).Korporacijski zastopnik je del (opredelilni element)
pravne osebe oziroma zastopanca. Ko voljo izjavi korporacijski
zastopnik, jo izjavi pravna oseba. Za korporacijske zastopnike
gospodarskih drub je doloeno, da lahko opravljajo vsa pravna
dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube in celo da kakrnekoli
omejitve (doloene v statutu ali drugae) nimajo pravnega uinka proti
tretjim osebam.Pri zastopanju je moen tudi institut skupnega
zastopanja. Ta omejitev za zastopanje skupno zastopanje uinkuje do
tretjih le, e je vpisana v sodni register. Pogodba je veljavno
sklenjena, etudi zastopnik ravna v nasprotju z omejitvijo, vendar
pa pri tem odkodninsko odgovarja drubi.
Korporacijski zastopniki: d.d.: uprava; d.o.o.: eden ali ve
poslovodij; k.d.: eden ali ve komplementarjev; d.n.o.: vsak
drubenik; k.d.d.: eden ali ve komplementarjev.Pogodbenemu
zastopniku ali pooblaencu podeli pooblastilo za zastopanje
korporacijski zastopnik.POOBLAENCI GOSPODARSKIH
SUBJEKTOVPooblastitev = izjava volje (enostranski pravni posel), s
katero zastopanec podeli upravienje za zastopanje
pooblaencu.Pooblastilo = upravienje (enostranska izvaja volje) za
zastopanje, ki ga je pooblastitelj podelil pooblaencu.Pooblastitev
konkretizira notranje razmerje, pooblastilo pa zunanje
razmerje.Kritev navodil iz pooblastitve ne vpliva na veljavnost
posla med pooblaencem in tretjo osebo, lahko pa povzroi odkodninsko
odgovornost pooblaenca do pooblastitelja.Za pooblastilo ni
zahtevana predpisana oblika (lahko ustno ali pisno), vendar, e je
za pravni posel predpisana oblika, mora biti tudi pooblastilo dano
v tej obliki (v takni obliki, v kakrni mora biti pravni
posel).Splone predpostavke za veljavnost posla in posebne
predpostavke (1. obstoj pooblastila in sklenitev posla v mejah
pooblastila varovanje pooblastitelja, saj nihe ne more biti zavezan
v nasprotju s svojo voljo; e pooblastilo ni bilo dano ali pa ga je
pooblaenec prekorail (falsus procurator), posel ni veljavno
sklenjen; 2. vedenje druge stranke, da oseba sklepa posel kot
pooblaenec, torej v imenu svojega pooblastitelja).Prekoraitev
pooblastila v vsebinskem in asovnem pomenu neveljavnost posla.
Preklic pooblastila in njegova zoitev nimata uinka nasproti
tretjemu, ki je sklenil posel s pooblaencem, e tretji ni vedel ali
ni bil dolan vedeti, da je pooblastilo preklicano oziroma
zoeno.Pooblaenec mora obvestiti tretjo osebo, da sam ne sklepa
posla v svojem imenu. Tudi kadar tretja oseba ni posebej obveena,
da nekdo nastopa kot pooblaenec, se teje, da je to vedela ali bi
morala vedeti, e takno sklepanje omogoajo okoliine posla.
Predpostavka varuje tretjo osebo.Pooblaenec danega pooblastila ne
more prenesti na novega pooblaenca, razen e to dovoljuje zakon ali
pogodba. Dano pooblastilo se lahko preklie ali pa omeji njegov
obseg.Pravila splonega obligacijskega prava o veljavnosti poslov,
ki jih sklepajo pooblaenci prvenstveno varujejo pooblastitelja,
manj pa tretje osebe oziroma pravni promet.Prokurist. Prokura je
posebna oblika pooblastila oblika splonega pooblastila. Obseg
prokuristovih pooblastil doloi zakon, njihov obseg pa je odvisen od
pravne sposobnosti drube. Prav tako ni dilem ali je doloena oseba
prokurist ali ne.Prokurist je oseba, ki jo druba imenuje po
posebnem postopku, ki je doloen v aktu o ustanovitvi drube (prokuro
najpogosteje podeli korporacijski zastopnik, lahko pa je podelitev
prokure vezana na soglasje drugega organa). Vpis prokure v sodni
register nima konstitutivnega uinka. Prokurist pri podpisovanju,
zraven svojega imena in priimka, mora dodati e pristavek p.p. (per
procura). Druba ima lahko ve prokuristov, prav tako pa lahko podeli
tudi skupno prokuro. Prokurist je lahko kdorkoli, lahko je v
delovnem ali kakrnemkoli pogodbenem razmerju z drubo.Prekoraitev
prokuristovih omejitev ima lahko posledice le v notranjem razmerju
med drubo in prokuristom. Prokurist je upravien za vsa pravna
dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, razen za odsvojitev
in obremenitev nepreminin. Za slednje je potrebno posebno izrecno
pooblastilo. Splono pooblastilo. Splono pooblastilo lahko poda
fizina ali pravna oseba. Pooblaenec mora delovati v okviru
pooblastila. Mono je pooblastilo za sklenitev posameznega posla ali
poslov in splono pooblastilo, v slednjem obseg upravienj pooblaenca
navadno ni konkretiziran. Pooblaencu, ki ima splono pooblastilo, so
dovoljeni samo pravni posli, ki spadajo v redno poslovanje
pooblastitelja. Sploni pooblaenec gospodarskega subjekta ima torej
upravienje za sklepanje tistih poslov, ki jih gospodarski subjekti
enake dejavnosti in enake gospodarske moi sklepajo v okviru svojega
rednega poslovanja. Posli, ki so izvzeti iz upravienj na podlagi
splonega pooblastila: prevzem menine obveznosti, sklenitev pogodbe
o porotvu, sklenitev pogodbe o poravnavi, odpoved kakni pravici
brez povraila
Pooblaenec po zaposlitvi. Pravila o pooblaencih po zaposlitvi so
doloena zaradi varstva pravnega prometa, zaradi varstva tretjih
oseb, ki prihajajo v kontakte z doloenimi poklici. Obstoj
pooblastila in obseg pooblastila pooblaencev po zaposlitvi ni
odvisen od volje pooblastitelja, ampak od tega, kaj je obiajno in
priakovano v poslovnem prometu. Pooblaenec po zaposlitvi je, kdor
opravlja doloeno delo na podlagi pogodbe. Pri tem niso miljene samo
osebe, ki so v delovnem razmerju. Bistveno je, da med gospodarskim
subjektom in to osebo obstaja pogodbeno razmerje, na podlagi
katerega je oseba dolna izvrevati takna dejanska opravila, s
katerimi je sklepanje poslov povezano po naravi stvari ali pa
obiajno. Primer: prodajalci v trgovinah, osebe v gostinstvu, pri
potnih, bannih okencih, vodja gradbia, ofer, skladinik e je obiajno
ali priakovano, da ima pri izvrevanju doloenih del oseba upravienje
za sklepanje poslov doloene vrste, se teje, da ima ista upravienja
tudi konkretni izvajalec. Kriteriji za doloitev obsega pooblastila
so vedno le objektivni, med njimi pa najbolj primerni obiaji
oziroma poslovni obiaji, kar povzemajo ravnanje, ki je v doloenih
okoliinah priakovano. Pooblaenec po zaposlitvi izvaja dejanja v
imenu in za raun pooblastitelja. Naeloma velja, da ni mogoe omejiti
obiajnih pooblastil pooblaencev po zaposlitvi. Le v primeru, ko
tretja oseba ve ali bi morala vedeti za omejitev pooblastil, bo
omejitev veljavna.Trgovski potnik. Trgovski potnik je oseba, ki
opravlja doloena dela zunaj sedea gospodarske drube. Ta dela so
pridobivanje pogodbenih stran za prodajo blaga za doloeno
gospodarsko drubo.Razlika od pooblaenca po zaposlitvi: delovanje
zunaj sedea in opravljanje dela, s katerim ni nujno zvezano
sklepanje poslov. Temeljne naloge trgovskega potnika so povezane s
pripravljalnimi dejanji za sklenitev pogodb, ne pa s samim
sklepanjem in izpolnjevanjem pogodb.Trgovskemu potniku je lahko
pooblastilo dano ali pa ne. V dvomu trgovski potnik nima pravice
sklepati pogodb, ampak samo zbira naroila, od tretje osebe sprejema
izjave volje izjave volje dane trgovskemu potniku, tejejo kot da so
dane gospodarskemu subjektu. Tretja oseba tako lahko trgovskemu
potniku poda izjavo volje, ki jo zavezuje kot ponudba ali sprejem
ponudbe. Brez izrecnega pooblastila trgovski potnik ni pooblaen za
sklepanje pogodb na kredit in sprejemanja kupnine. Trgovski potnik
je pooblaen za sprejemanje izjav glede napak blaga in drugih izjav
v zvezi z izpolnitvijo pogodbe, pooblaen pa je tudi za tiste izjave
in ravnanja, namen katerih je ohraniti pravice pooblastitelja iz
prodajne pogodbe.Ponudba in sprejem ponudbe s strani nepooblaene
osebe, z izjavo na poslovnem papirju. Po uzancah: izjava vee
ponudnika gospodarski subjekt, etudi jo je podala nepooblaena
oseba, vendar morajo biti za veljavnost izpolnjeni naslednji
pogoji: izjava ima opredelilne znake ponudbe, izjava mora biti dana
na ponudnikovem poslovnem papirju (z njegovim natiskanim ali
odtisnjenim imenom), izjava mora biti opremljena s ponudnikovim
peatom (igom) in podpisana na obiajen nain, ponudba se mora nanaati
na posel, s katerim se ponudnik redno ukvarja, in ne sme presegati
obsega ponudnikovega normalnega poslovanja, nasprotna stranka ne
ve, da je izjavo podpisala nepooblaena oseba.4. SKLENITEV
POGODBESOGLASJE VOLJ PREDPOSTAVKA ZA VELJAVNO SKLENITEV
POGODBESoglasje volj je predpostavka za veljavno sklenitev pogodbe
(soglasje volj je doseeno, ko stranki soglaata o vseh bistvenih
sestavinah, o nebistvenih sestavinah pa med njima ne sme biti
nesoglasja).Pogodba je sklenjena, e je ponudba dana in e naslovnik
ponudbo sprejme. Namen instituta ponudbe in njenega sprejema je
predvsem ugotovitev soglasje volj. Soglasje volj je po naravi
stvari nujni pogoj za nastanek pogodbe, ponudba in njen istovetni
sprejem pa sta le merilo za ugotavljanje soglasja. Pogodba je
sklenjena takrat, ko je ponudba sprejeta, ali na podlagi druganega
ravnanja strank, ki kae, da je med njima soglasje
doseeno.Odsotnosti volje ni mogoe enaiti s primeri, ko je volja
izkazana, a ima doloene napake (npr. napaka volje).Stranki morata
voljo izjaviti (z besedami, z obiajnimi znaki ali z druganim
ravnanjem), volji pa morata biti soglasni. V primeru nasprotovanja
med resnino in izjavljeno voljo je naelno treba dati prednost
izjavljeni volji. Razmerje med voljo in izjavo volje je odvisno od
konkretnih okoliin, obstoj volje pa se presoja po objektivnih
merilih. Izjava volje ima takno vsebino, kot jo je nasprotna
stranka smela razumeti. Odloilni so objektivni kriteriji. Upotevati
je treba vse relevantne okoliine.PRIMERJALNO PRAVO IN MEDNARODNA
PRAVILA O SKLENITVI POGODBEKontinentalni pravni red: trdna ponudba;
goli izjavi volje pripiejo doloene pravne uinkeAnglo-ameriki pravni
red: netrdna ponudba oziroma iroka monost preklica ponudbe vse do
sprejema ponudbe; npr. sama obljuba nima uinkov, vse dokler za
obljubo ni podana doloena odmena oziroma protidajatev.Pravila OZ o
sklenitvi pogodbe so povzete po dolobah Dunajske konvencije, z
izjemo preklica ponudbe (OZ preklica ponudbe ne omogoa). Po
Dunajski konvenciji sta za presojo, ali je pogodba sklenjena ali
ne, ponudba in sprejem ponudbe nujni dejanji.BISTVENE SESTAVINE
POGODBELoimo med bistvenimi in nebistvenimi sestavinami (tudi
stranske sestavine).Stranki morata: izrecno soglaati o pogodbenem
tipu (nujno po naravi stvari), izrecno soglaati o bistvenih
sestavinah tega pogodbenega tipa (soglasje mora biti izkazano;
zaradi varstva strank, primer bistvenih sestavin: predmet
(gospodarska prodajna pogodba), predmet in cena (negospodarska
pogodba)), o nebistvenih sestavinah soglasja ni treba izkazati, med
strankama pa glede nebistvenih sestavin ne sme biti izkazano
nesoglasje (e nobena od strank ne izjavi svoje volje o nebistvenih
sestavinah, se domneva, da je o nebistvenih sestavinah izkazano
soglasje, doloijo se po pravnih pravilih; e stranka izjavi svojo
voljo o katerikoli od nebistvenih sestavin, mora biti o teh
sestavinah izjavljena tudi enaka volja nasprotne stranke).Posebne
sestavine: potrebno soglasje; niso nujne v zvezi z izpolnitvenim
ravnanjem doloenega pogodbenega tipa, a jih stranke lahko vkljuijo
v pogodbene obveznosti; primer: pogodbena kazen, ara FAZE PRI
SKLEPANJU POGODBFaze sklepanja pogodb: popolnoma neobvezujoa faza
(= dejanja, ki sicer merijo na sklenitev pogodbe, a ne izpolnjujejo
opredelilnih elementov za pogajanja; oseba lahko kadarkoli odstopi
od izkazane namere, brez sankcij; primeri: pronja za prodajni
katalog, zanimanje na sejmih ), pogajanja (= ne zavezujejo k
sklenitvi pogodbe; nepotena pogajanja odkodninska odgovornost;
primer: poiljanje katalogov, objava oglasa ), ponudba in sprejem
ponudbe (ponudba ponudnika vee; sprejem ponudbe sklenitev
pogodbe).Za sklenitev pogodbe je nujna le faza ponudbe in sprejem
ponudbe oziroma izkazano soglasje volje.
PONUDBA IN SPREJEM PONUDBEPredlog za sklenitev pogodbe kot
ponudba: predlog mora izraati voljo predlagatelja, da je v primeru
sprejetja zavezan (= izraati mora predlagateljevo voljo (ali jo
izraa se presoja po objektivnih merilih), da eli zgolj na podlagi
tega predloga skleniti pogodbo animus contrahendi; ponudnik poda
svoj dokonni predlog; izrecno opozorilo ponudnika, da ne eli biti
zavezan s konkretnim predlogom), vsebovati mora bistvene sestavine
(= bistvene sestavine doloenega pogodbenega tipa oziroma
izpolnitvena ravnanja; varovanje obeh pogodbenih strank; bistvene
sestavine morajo biti doloene ali dololjive) in naslovnik mora biti
doloen (= le predlog, v katerem je naslovnik doloen, je ponudba;
individualna ponudba = naslovljena na doloeno osebo ali osebe;
splona ponudba ali ponudba javnosti = neznani naslovniki oziroma
naslovljena na nedoloeno tevilo oseb; varovanje ponudnika izbira
pogodbene stranke).Za veljavnost ponudbe posebna oblika ni
predpisana (predpisana oblika za pogodbo ponudba za tako pogodbo
podana v predpisani obliki).Pravni uinek ponudbe. Ponudba je
enostranski pravni posel. Ponudba ponudnika zavezuje k sklenitvi
pogodbe. Po podaji ponudbe obligacijsko razmerje, pogodbeno
razmerje po sprejemu ponudbe. Ponudnika ponudba vee od takrat, ko
jo naslovnik prejme. Trdna ponudba = doloeni omejitveni pogoji za
umik in preklic. Netrdna ponudba = vse dokler pogodba ni sklenjena
je ponudbo mogoe preklicati. Kontinentalni pravni redi, ki
normirajo trdno ponudbo, omogoajo umik ponudbe, ki velja samo, e ga
je naslovnik prejel pred ponudbo ali soasno z njo, drugae je umik
ponudbe brez uinka. Razlika med umikom in preklicem ponudbe: pri
umiku uinki dejansko ne nastopijo, pri preklicu ponudbe pa so uinki
nastopili, a ne veljajo ve.Veljavnost ponudbe.Ponudbe glede na
doloitev veljavnosti: veljavnost je doloena datumsko, veljavnost je
doloena rokovno, veljavnost ni doloena.e naslovnik izjavi, da
ponudbo zavraa, ponudba preneha veljati, etudi rok za njeno
veljavnost e ni potekel.e ponudnik doloi rok datumsko, ponudba vee
do izteka roka.tetje roka je odvisno, e je ponudba dana po poti
(rok tee od dneva, oznaenega v pismu listini, ki je vloena v
ovojnico ali pa od datuma na ovojnici; telegram: rok tee od datuma,
ko je bil oddan na poti) velja oddajna teorija ali z neposrednimi
sredstvi sporoanja (= brez posredovanja tretje osebe; rok za
sprejem, ki ga je ponudnik doloil, tee od trenutka, ko naslovnik
prejme ponudbo) prejemna teorija. Rok za sprejem ponudbe, ki ga
doloi ponudnik fizino navzoemu naslovniku, zane tei takoj.e
ponudnik ne doloi roka za sprejem, je treba upotevati, ali je
ponudba dana odsotni osebi (za prispetje ponudbe in odgovora se
upoteva as, ki je obiajno potreben; primer: ponudba, dana po poti,
po telefonu, ko je na nasprotni strani avtomatski odzivnik) ali
ustno (ponudba se teje za zavrnjeno, e ni sprejeta takoj, razen e
iz okoliin izhaja, da ima naslovnik nekaj asa za premislek; primer:
ponudba, dana fizino navzoi osebi, po telefonu, ko je na nasprotni
strani oseba). Bistveno je, dali je med ponudnikom in naslovnikov
vzpostavljena dejanska neposredna komunikacija.Sprejem ponudbe in
njegovi uinki. Sprejem ponudbe je enostranska izjava volje, ki
povzroi sklenitev pogodbe.Pogodba je sklenjena, e so kumulativno
izpolnjeni pogoji: sprejem mora biti pravoasen (= naslovnikova
izjava o sprejemu ponudbe prispe k ponudniku do poteka veljavnosti
ponudbe; izjemi: sprejem ponudbe, ki je prenehala veljati ter
zapoznela vroitev izjave o sprejemu), sprejem mora biti istoveten s
ponudbo (= vsebina izjave o sprejemu ponudbe se sklada s ponudbo
pomembnost vsebinske skladnosti; nasprotna ponudba = naslovnik je
ponudbo zavrnil in sam dal drugo ponudbo prejnjemu ponudniku
(prvotna ponudba je zaradi zavrnitve prenehala veljati, etudi, v
njej doloen rok, e ni potekel)), izraati mora voljo naslovnika, da
je s sprejemom zavezan (sporne godrnjajoe izjave, ki lahko izraajo
sprejem).Sprejem ponudbe z dopolnitvami ali spremembami pomeni
sprejem, e sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: dopolnitev ali
spremembe ne smejo bistveno spreminjati ponudbe (primeri bistvenih
sestavin: cena, kakovost, plailo, koliina blaga, kraj in as dobave,
obseg odgovornosti ), ponudnik ne sme ugovarjati sprejemu z
dopolnitvami ali spremembami (pasivnost sprejem; takojen ugovor
ponudnika zavrnitev ponudbe).Naini sprejema ponudbe.Ponudba se
lahko izjavi: izrecno (vedno), s konkludentnim ravnanjem (pod
doloenimi pogoji; upotevanje okoliin konkretnega primera; interes
ponudnika in interes naslovnika; monost sprejema z doloenim
ravnanjem, e to dopua ponudba sama izhajanje iz vsebine pogodbe,
praksa, vzpostavljena med strankama ali obiaji; naslovnik ne rabi
obvestiti ponudnika o ravnanju), mole (pod doloenimi pogoji;
pasivnost naslovnika; takrat, ko naslovnik sicer moli, a doloena
okoliina utemeljuje sklepanje, da njegov molk izraa sprejem, je
pogodba kljub naslovnikovemu molku sklenjena primer stalne poslovne
zveze glede doloenega blaga (redno poslovanje v doloenem asovnem
obdobju), izvajanje naroil in doloenih dejavnosti (med strankama e
obstaja pogodbeno razmerje, konkretna ponudba pa pomeni
izpolnjevanje oziroma realizacijo tega razmerja)).POGAJANJAO
pogajanjih govorimo, ko stranka izkazuje drugi stranki namen, da bo
sklenila konkretno pogodbo. Pogajanja ne izpolnjujejo vseh
opredelilnih elementov ponudbe. Slednje ne izpolnjuje niti
neobvezujoa faza sklepanja pogodb. Za presojo, ali je stranka s
svojim ravnanjem izkazala namen, da namerava skleniti pogodbo, je
treba upotevati predvsem objektivna merila, namre kako praksa
vrednoti ravnanje. e to ravnanje pri nasprotni stranki upravieno
vzbudi preprianje o namenu skleniti pogodbo, je stranka vstopil a v
fazo pogajanj. V fazi pogajanj je lahko samo ena stranka, lahko pa
obe. Doloitev pravic in obveznosti med pogajanju izraa kompromis
med naelom prostega urejanja obligacijskih razmerij in naelom
vestnosti in potenja. Pogajanja ne zavezujejo k sklenitvi pogodbe
in jih lahko vsaka stranka prekine, kadarkoli hoe. Z vstopom v
pogajanja pa je stranka zavezana k doloeni stopnji spotovanja
interesov nasprotne stranke. Zavezana je k potenim pogajanjem, k
temu, da ne sme neupravieno odstopiti od pogajanj, drugae sledi
odkodninska odgovornost. Odgovornost za pogajanja culpa in
contrahendo (= vse pravice in obveznosti (obveznost potenih
pogajanj, obveznost podajanja resninih izjav pred sklenitvijo
pogodbe, obveznost seznanitve nasprotne stranke o posameznih
pomembnih dejstvih, obveznost varovanja podatkov, pridobljenih med
pogajanji), ki se kakorkoli povezujejo s sklenitvijo pogodbe in ne
samo tiste, ki se navezujejo na nepotena pogajanja).Nepotena
pogajanja pogajanja brez namena skleniti pogodbo. Stranka ravna
nepoteno, e je pri nasprotni stranki upravieno vzbudila preprianje,
da ima namen skleniti pogodbo, a v resnici tega namena ni imela
(presoja po objektivnem upravienju izkaza namena). e je namen
skleniti pogodbo opustila zaradi neutemeljenih razlogov, se je
pogajala nepoteno (uporaba objektivnih meril, dobrih poslovnih
obiajev, pravil stroke, poslovnih obiajev, obiajev). Permisivna
razlaga okoliin pri utemeljenem odstopu od pogajanj in restriktivna
razlaga okoliin pri neutemeljenem odstopu od pogajanj. Odstop
upraviujejo predvsem okoliine ekonomske narave.Odkodninska
odgovornost za nepotena pogajanja. Stranka, ki se je poteno
pogajala, mora drugi stranki povrniti kodo. V fazi pogajanj je
stranka naelno upraviena do strokov v zvezi s pogajanji (npr. potni
stroki, stroki za pripravo kalkulacij ), ne pa tudi do strokov, ki
merijo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, saj pogodba e ni
sklenjena. Okodovana stranka je upraviena do povrnitve strokov na
podlagi interesa zaupanja oziroma negativnega pogodbenega interesa
(= do premoenja, ki bi ga imela, e s stranko ne bi sklepala
nikakrne pogodbe).Pogajanja in vsebina pogodbe. Pogodbeno vsebino
doloa ponudba oziroma njen istovetni sprejem.PREDLOGI JAVNOSTI ZA
SKLENITEV POGODBEVabilo k dajanju ponudb. Slovensko pravo naelno za
ponudbo teje le individualno ponudbo, ponudbo javnosti (splono
ponudbo) pa naelno ne teje za ponudbo. V dvomu in e to izrecno ne
izraa volja ponudnika ali pa e to ne izhaja iz obiajev, ponudba
javnosti ni ponudba. Vabilo k dajanju ponudb (= predlog, ki izraa
predlagateljevo voljo za sklenitev pogodbe in vsebuje vse bistvene
sestavine in ki ni namenjen doloeni osebi, temve nedoloenemu tevilu
oseb). Vabilo k dajanju ponudb predlagatelja ne zavezuje k
sklenitvi pogodbe v tem smislu, da bi zgolj na podlagi sprejema
katerega od neznanih naslovnikov prilo do sklenitve pogodbe.
Odkodninska odgovornost ponudnika: e brez utemeljenega razloga ne
sklene pogodbe oziroma ne sprejme ponudbe (presoja utemeljenih
razlogov po objektivnih merilih), e sklene pogodbo, vendar ne pod
pogoji, objavljenimi v vabilu k dajanju ponudb (drugana cena,
drugane lastnosti blaga in storitev). Presojanje odkodninske
odgovornosti po pravilih odgovornosti za pogajanja.Razstavljanje
blaga. Razstavljeno blago z oznaitvijo cene se ne teje kot vabilo k
dajanju ponudb (kar velja za predlog, naslovljen nedoloenu tevilu
oseb), ampak kot ponudba realna ponudba (= iz samega ravnanja je
mogoe razbrati predlagateljevo voljo za sklenitev pogodbe in hkrati
vsebino ponudbe). Razstavljavec blaga lahko tudi sam doloi, da
razstavljeno blago ni ponudba (npr. navede, da gre za razstavni
eksponat, rezervirano blago, vzorec ).Katalogi in oglasi. Katalogi,
ceniki, tarife, oglasi in druga obvestila se enako kot vsi
predlogi, naslovljeni nedoloenemu tevilu oseb, tejejo samo za
vabila k dajanju ponudb. Odkodninska odgovornost ponudnika: e brez
utemeljenega razloga ne sklene pogodbe oziroma ne sprejme, e sklene
pogodbo, vendar ne pod pogoji, objavljenimi v vabilu k dajanju
ponudb. Poslani katalogi in oglasi pa se lahko tejejo tudi za
ponudbo (e mu poiljatelj pripie uinek ponudbe; e je iz vsebine
oglasa ali kataloga mogoe razumeti, da eli poiljatelj skleniti
pogodbo zgolj na njuni podlagi).Javni razpis, licitacija. Javni
razpis ima pravno naravo vabila k dajanju ponudb (enako stalie
prof. Zabel). Licitacija ima pravno naravo ponudbe (enako stalie
prof. Cigoj).
PREDPOGODBASklenitev predpogodbe. Predpogodba (pactum de
contrahendo, preliminarna pogodba) je pogodba, s katero se stranki
obveeta, da bosta sklenili glavno pogodbo (predmet izpolnitve
predpogodbe je sklenitev glavne pogodbe). Predpogodbo skleneta
stranki takrat, ko elita vzpostaviti obveznostno razmerje, a e ne
elita prevzeti obveznosti iz glavne pogodbe, zaradi vseh e neznanih
okoliin. Po OZ je predpogodba veljavno sklenjena le, e vsebuje vse
bistvene sestavine glavne pogodbe. Pri predpogodbi velja, da je
veljavno sklenjena tudi, e sta stranki ob sklenitvi pustili
posamezne (nebistvene) sestavine nedoreene z namenom, da jih bosta
uskladili pozneje. Stranki pa morata o bistvenih sestavinah glavne
pogodbe dosei soglasje e ob sklenitvi predpogodbe. Predpogodba
lahko zavezuje k sklenitvi pogodbe samo eno stranko ali pa obe. e
predpisi doloajo obliko za glavno pogodbo, mora biti tudi
predpogodba sklenjena v predpisani obliki.Pravni uinki predpogodbe.
Veljavno sklenjena predpogodba zavezuje k sklenitvi glavne pogodbe.
Ko je sklenjena glavna pogodba, je izpolnjena obveznost iz
predpogodbe. Predpogodba zaradi izpolnitve preneha veljati.
Zagotovljeno je pravno varstvo stranke, saj je s tobenim zahtevkom
mogoe zahtevati sklenitev glavne pogodbe in ne izpolnitev tiste
obveznosti, ki je sicer v predpogodbi e doloena.Rok za sklenitev
glavne pogodbe. e je v predpogodbi rok doloen: sklenitev se mora
zahtevati v estih mesecih od izteka tega roka. e v predpogodbi rok
ni doloen: estmeseni rok, ki zane tei od dneva, ko bi po naravi
posla in okoliinah pogodba morala biti sklenjena.Vpliv spremenjenih
okoliin na obveznost iz predpogodbe. e so se okoliine od sklenitve
predpogodbe toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, e bi
bile te okoliine takrat takne, predpogodba ne vee enako kot pri
institutu razveze ali spremembe pogodbe zaradi spremenjenih
okoliin.KRAJ IN AS SKLENITVE POGODBEKraj sklenitve pogodbe: kraj
sklenitve pogodbe je tisti kraj, v katerem je imel ponudnik svoj
sede oziroma prebivalie v trenutku, ko je dal ponudbo
dispozitivnost pravnih pravil o kraju sklenitve (stranki lahko sami
drugae doloita kraj sklenitve pogodbe).as sklenitve pogodbe:
pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme
(prejemna/recepcijska teorija = za trenutek sklenitve ni potrebno,
da se ponudnik seznani z izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema;
sklenjena je e takrat, ko ponudnik izjavo prejme, ko ima zgolj
monost, da se seznani z izjavo) izjavo naslovnika, da ponudbo
sprejema.Kraj in as sklenitve pogodbe sta pomembna za doloitev
pristojnega prava in v zvezi s tetjem rokov.5. KRITEV POGODBE,
SANKCIJE IN VPLIVI SPREMENJENIH OKOLIIN NA POGODBENO RAZMERJEKRITEV
POGODBE IN SANKCIJEPogoji za uveljavljanje sankcij za primer kritve
pogodbe so v mednarodnih pravilih bistveno drugani.Pogoji za
uveljavljanje sankcij so odvisni od pravne narave oziroma vrste
kritve. Narava kritve pa vsaj naelno ne pogojuje vrste mone
sankcije (primer: odstop od pogodbe je moen v primeri neizpolnitve
in v primeru izpolnitve s stvarnimi napakami, pogoji za njeno
uveljavitev pa so v obeh primerih razlini).Kritve pogodbenih
obveznosti uvrstimo ali v neizpolnitev ali pa v nepravilno
izpolnitev.Neizpolnitev pogodbe. Za neizpolnitev gre takrat, kadar
dolnik ne stori niesar, v smeri izpolnitve svoje pogodbene
obveznosti (na primer prodajalec ne dobavi blaga) ali pa takrat, ko
pogodbena strankapogodbeno obveznost izpolnjuje, ampak je ta
izpolnitev brez pomena za nasprotno stranko slednje je aliud (kot
primer neizpolnitve). V primeru neizpolnitve lahko stranka od
pogodbe odstopi, torej uveljavlja razvezo pogodbe in odkodnino;
lahko pa vztraja pri izpolnitvi (ob tem pa zahteva odkodnino zaradi
zamude pri izpolnitvi). Odstop od pogodbe oziroma razveza je
odvisna od tega, ali je bil rok za izpolnitev bistvena sestavine
fiksna pogodba (pogodba je s potekom roka avtomatino razvezana;
lahko pa upnik obvesti dolnika, da e naprej vztraja pri izpolnitvi)
ali nebistvena sestavina (pogoj za razvezo je, da upnik doloi
dolniku dodatni primerni rok za izpolnitev, e pa tudi v tem roku
pogodba ni izpolnjena, je razvezana; lahko pa upnik opomni dolnika,
da je rok potekel, da pa e naprej vztraja pri izpolnitvi). Razveza
oziroma odstop od pogodbe je moen tudi ob pasivnosti upnika.
Pomembno je, da gre za neizpolnitev glavne in ne katerekoli
obveznosti pogodbe. Ob neizpolnitvi lahko stranka poleg razveze
(stranka, ki pogodbene obveznosti ne izpolni, se ji ne more
izogniti) uveljavlja tudi odkodnino zaradi neizpolnitve (izpolnjene
morajo biti splone predpostavke za uveljavljanje poslovne
odkodninske odgovornosti; stranka, ki pogodbene obveznosti ne
izpolni, se lahko razbremeni odkodninske odgovornosti npr.
neizpolnitev so povzroile okoliine, ki se jim ni mogla
izogniti).Nepravilna izpolnitev. Za nepravilno izpolnitev gre,
kadar stranka pogodbeno obveznost izpolni, vendar ima ta izpolnitev
napake oziroma pomanjkljivosti.Oblike nepravilne izpolnitve so:
izpolnitev z zamudo (= izpolnitev je opravljena, toda po roku;
monost uveljavljanja odkodninske sankcije po splonih pogoji za
poslovno odkodninsko obveznost), izpolnitev s stvarnimi napakami (=
izpolnitev ima napake v kvaliteti oziroma dejanskih lastnosti:
napaka v kvaliteti, barvi ; monost uveljavljanja smiselno enakih
zahtevkov kot v primeru neizpolnitve (zahtevek na izpolnitev,
znianje plaila, odstop od pogodbe oz. uveljavitev prenehanja
pogodbe, odkodnina), le da so zanje doloeni drugani, stroji pogoji
upnik mora napako grajati oziroma modificirati v zelo kratkem asu;
upnik lahko uveljavlja tudi povrnitev kode (povrnitev kode zaradi
zaupanja pogoj je izpolnitev pogojev za uveljavljanje jamevalnih
sankcij (grajanje v rok) in refleksna koda pogoj ni izpolnitev
pogojev za uveljavljanje jamevalnih sankcij (grajanje v rok));
razen v primeru odkodnine se dolnik ne more razbremeniti svoje
obveznosti glede zahtevkov), izpolnitev s pravnimi napakami (=
predmet izpolnitve nima dogovorjenih pravnih lastnosti: na
dobavljenem blagu po prodajni pogodbi tretji uveljavlja lastninsko
pravico; tudi po izpolnitvi s pravnimi napakami so mogoi enaki
zahtevki (zahtevek za izpolnitev, odstop od pogodbe, odkodnina);
obvestilo v roku, za razliko pri stvarnih napakah, ni predpostavka,
doloen pa je enoletni prekluzivni rok), delna izpolnitev (=
izpolnjen je del obveznosti, del izpolnitve ima napake, koliinske
napake; pomembni sta vpraanju ali se sankcije uveljavljajo le zoper
manjkajoi del ali pa sme upnik sankcije uveljavljati zoper celoto
in po katerih pravilih se sankcije uveljavljajo; naeloma upnik ni
dolan sprejeti delne izpolnitve in lahko uveljavlja sankcije zoper
celoto, razen v primeru izjem: e to izhaja iz narave obveznosti,
pri denarnih obveznosti (razen e ima poseben interes, da odkloni),
pri prodajni pogodbi (razen e ima poseben interes, da odkloni);
upnik mora glede pogojev za uveljavljanje sankcij upotevati, za
kakno napako gre pri neizpolnjenem delu; delna izpolnitev
izpolnitev dela in neizpolnjen del (ali del z napakami) nista
celota v teh primerih se sankcije uveljavljajo je zoper del
pogodbenih obveznosti; delna izpolnitev primeri, ko izpolnitev dela
in neizpolnjen del pomenita celoto upnik sme takrat, ko izpolnitev
dela ali neizpolnjen del pomenita celoto, odstopiti od celotne
pogodbe; grajati je treba tudi koliinske napake).Institut garancije
za brezhibno delovanje omogoa zahtevek za popravilo in zamenjavo,
znianje kupnine, odstop od pogodbe in odkodnino.
IZKLJUITEV ODGOVORNOSTISankcije za primer kritve pogodbe doloajo
e zakonska pravna pravila, stranke pa lahko ob sklenitvi pogodbe
sankcioniranje oziroma nesankcioniranje uredijo drugae (pod
pogojem, da je neko vpraanje urejeno z dispozitivnimi pravili).Pri
odstopu od pogodbe, pri znianju kupnine, popravilu stvari,
dogovorjeni izpolnitvi, pri zamudnih obrestih po OZ dolnik
(kritelj) ne more uveljavljati razbremenilnih (ekskulpacijskih)
razlogov, kar pa lahko uveljavlja pri odkodninski sankciji.Pravila
OZ o jamevalnih sankcijah so dispozitivne narave. Omejitev in
izkljuitev odgovornosti za stvarne napake pa ne velja, e je
prodajalec pri izkljuitvi odgovornosti za stvarne napake ravnal
nepoteno. Pri pogodbenih posegih v odkodninsko sankcijo je
avtonomija strank bolj omejena. Odkodnina se lahko uveljavlja za
vsako kritev pogodbe, e so izpolnjene predpostavke za poslovno
odkodninsko odgovornost. Stranke lahko le omejeno poseejo v
zakonska pravila o odkodninski odgovornosti za kritev pogodbe (npr.
izkljuijo lahko odgovornost dolnika le za majhno malomarnost). V
posebno pomo poslovni praksi so posamezne klavzule o viji sili, med
njimi tudi klavzula o viji sili, ki jo je pripravila Mednarodna
trgovinska zbornica iz Pariza konkretizacija ekskulpacijskih
razlogov in obveznosti strank. Bistvo klavzule o viji sili je
opredeliti in konkretizirati primere, ko je stranka oproena sankcij
za kritev pogodbenih obveznosti (ne zgolj odkodninske odgovornosti)
kumulativno izpolnjeni pogoji: 1. do kritve pogodbene obveznosti je
prilo zaradi ovire, ki ni pod razumnim nadzorom stranke, 2. kljub
potrebni razumnosti v asu sklenitve pogodbe stranka ovire ni mogla
predvideti, 3. kljub potrebni razumnosti se stranka ni mogla
izogniti posledicam ali teh posledic prepreiti.6. PLAILA IN
INSTITUTI ZA ZAVAROVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTIVLOGA INSTITUTOV ZA
UTRDITEV IN ZAVAROVANJE POGODBENIH OBVEZNOSTIPravni red za
sklenjeno pogodbo zagotavlja pravno varstvo kritve pogodbenih
obveznosti so sankcionirane (najpomembneji sankciji sta razveza
(razdor) pogodbe in odkodnina). Del institutov, namen katerih je
utrditev in zavarovanje pogodbenih obveznosti, izrecno urejajo
zakonska pravna pravila (pogodbeno kazen, aro, porotvo ). Ti
instituti za konkretno pogodbeno razmerje veljajo le, e jih stranki
vkljuita v pogodbo. Nekateri instituti so namenjeni plailnim
obveznostim oziroma izpolnitvi denarnih obveznosti, del zavarovanju
nedenarnih obveznosti, nekateri pa denarnim in nedenarnim
obveznostim.Obligacijskopravna in stvarnopravna zavarovanja.
Obligacijskopravna (tudi osebna, personalna) zavarovanja ustvarjajo
uinke med strankami, ne pa tudi proti tretjim. Stvarnopravna
zavarovanja oblikujejo stvarnopravne pravice, ki po svoji naravi
uinkujejo proti vsem oziroma absolutno. Vsa zavarovanja,
predstavljena v poglavju, so obligacijskopravne narave.Akcesorna in
neakcesorna (abstraktna) zavarovanja. Akcesorna narava zavarovanja
pomeni, da zavarovanje deli usodo temeljnega posla oziroma
obveznosti iz temeljnega posla, ki je s tem sredstvom zavarovana
(primer: porotvo, pogodbena kazen, ara) e je temeljni posel
neveljaven, je neveljaven tudi dogovor o zavarovanju. Akcesornost
je doloena v korist dolnika. Neakcesorno ali abstraktno zavarovanje
pa pomeni, da sredstvo zavarovanja ni pravno odvisno od temeljnega
posla abstraktno zavarovanje je veljavno, etudi je temeljni posel
neveljaven. Abstraktno zavarovanje se realizira pod lastnimi
pogoji, zato ob realizaviji abstraktnega zavarovanja niso mogoi
ugovori iz temeljnega posla. Abstraktno zavarovanje bremeni
dolnika. V splonem pogodbenem pravu je akcesornost (kavzalnost)
pravnih poslov pravilo, abstraktnost pa izjema.
PLAILNI INSTRUMENTIe se stranki ne dogovorita o roku plaila, e
zakon ne doloa drugae ali e iz narave posla ne izhaja kaj drugega,
velja pravilo o soasni izpolnitvi pogodbenih obveznosti takrat, ko
jo izpolni ali jo je pripravljena izpolniti ena stranka, mora svojo
obveznosti izpolniti tudi druga stranka. Postavi se vpraanje,
katera je tista stranka, ki mora obveznost, kljub pravilu o soasni
izpolnitvi, izpolniti prva navadno je to tista stranka, ki je
obvezana k tipinemu izpolnitvenemu ravnanju. Pravilo o soasni
izpolnitvi varuje obe stranki, vendar je manj varovana tista
stranka, ki mora obveznost izpolniti prej.Prenumerandni in
postnumerandni posel sta izjemi od pravila o soasni izpolnitvi.
Prenumerandni posel je tisti, pri katerem obveznost plaila zapade
pred obveznostjo tipinega izpolnitvenega ravnanja (primer: avans).
Postnumerandni posel pa je tisti, pri katerem obveznost plaila
zapade doloen as po izpolnitvi tipinega izpolnitvenega
ravnanja.Naini plaila, sankcije ob neplailu. e se stranki ne
dogovorita o nainu plaila, je treba upotevati, da je denarna
obveznost prinosnina, kar omogoa dolniku, da uporabi katerikoli
nain plaila, ki upniku omogoa razpolaganje z doloeno vsoto denarja
(najpogosteje: gotovinsko plailo in plailo prek banke ali druge
organizacije; tudi ek, menica, dokumentarni akreditiv, dokumentarni
inakso; plailna kartica). V primeru neplaila lahko nasprotna
stranka zahteva izpolnitev obveznosti in zamudne obresti ali pa
odstopi od pogodbe in uveljavlja odkodnino. V primeru neplaila ima
nasprotna stranka tudi ugovor neizpolnjene pogodbe (ugovor daje
stranki pravico, da tudi sama ne izpolni svoje obveznosti npr.
dobave blaga). Klavzula dobava blaga na odprt raun pomeni, da kupec
ni dolan zagotoviti posebnih plailnih instrumentov in da prodajalec
nosi tveganje, da kupec po dobavi blaga ne bo plaal
kupnine.POGODBENA KAZENZ dogovorom o pogodbeni kazni se stranka
zavee, da bo v primeru kritve svoje pogodbene obveznosti nasprotni
stranki plaala doloen denarni znesek ali ji preskrbela kakno drugo
premoenjsko korist. Pogodbeno kazen je mogoe uveljavljati le, e sta
se stranki zanjo dogovorili. Bistvena razlika med odkodnino (kot
zakonsko doloeno sankcijo) in pogodbeno kaznijo (kot pogodbeno
doloeno sankcijo) je v tem, da se odkodnina lahko uveljavlja le, e
nastane koda, pogodbeno kazen pa je mogoe uveljavljati ne glede na
nastalo kodo.Znailnosti pogodbene kazni. Akcesornost = e temeljni
posel ni veljavno sklenjen, ni veljaven niti dogovor o plailu
pogodbene kazni. Pogodbena stranka, ki kri pogodbeno obveznost, ni
zavezana k plailu pogodbene kazni, e za kritev ne odgovarja
(dokazati mora, da so bili vzroki kritve zunaj njegove sfere
delovanja). Tudi zaradi akcesornosti ima pogodbena kazen naravo
stranske terjatve. Oblinost = le e je za temelji posel predpisana
oblika, mora biti tudi pogodbena kazen v predpisani
obliki.Pogodbene kritve, za katere je mogo dogovor o pogodbeni
kazni. OZ podrobneje ureja le pogodbeno kazen za primer zamude in
pogodbeno kazen za primer neizpolnitve, stranki pa se lahko
dogovorita tudi o pogodbeni kazni za druge kritve pogodbenih
obveznosti (npr. za dobavo blaga s stvarnimi napakami). Pogodbeno
kazen je mogoe dogovoriti le za nedenarne terjatve, pri denarnih
terjatvah pa je mogo dogovor o pogodbeni kazni za primer
neizpolnitve denarne obveznosti.Pogodbena kazen za primer zamude. e
se stranki ne dogovorita, katero pogodbeno kritev sankcionira
pogodbena kazen, se domneva da je pogodbena kazen dogovorjena za
primer zamude. Upnik si v primeru zamude pridri pravico do
uveljavljanja pogodbene kazni pod pogojem, da je po sprejemu
izpolnitve nemudoma sporoil dolniku, da si pridruje pravico do
pogodbene kazni. Dogovor o pogodbeni kazni za primer zamude upniku
ne prepreuje, da bi v primeru zamude uveljavil razvezo pogodbe. e
pride do razveze pogodbe, upnik seveda ne more uveljavljati
pogodbene kazni (razen, e je bila dogovorjena tudi pogodbena kazen
za neizpolnitev), ampak sankcije po pravilih o prenehanju pogodbe
zaradi neizpolnitve.Pogodbena kazen za primer neizpolnitve. Upnik
lahko izbira med dvema monostima: 1. uveljavlja razvezo pogodbe
zaradi neizpolnitve in izplailo pogodbene kazni, 2. vztraja pri
izpolnitvi pogodbe in uveljavlja sankcije zaradi zamude. Dolnik
nima pravice, da bi s plailom pogodbene kazni dosegel odstop od
pogodbe.Viina pogodbene kazni. Pogodbena kazen ne sme biti
pretirano visoka, sicer jo sme sodie na dolnikovo zahtevo
zniati.Pogodbena kazen in primerjalno pravo. Pogodbena kazen oz.
taken dogovor je dovoljena, e njen znesek pomeni oceno priakovane
kode zaradi morebitne kritve pogodbe (pavalna odkodnina), e pa se
stranki dogovorita o plailu doloenega zneska zato, da bi ta znesek
stranki zgolj grozil oziroma pritiskal nanjo da pogodbe ne kri
(kaznovalni pomen), dogovor ni veljaven.ARA, ODSTOPNINA, VARINAAra.
Ara je doloen znesek denarja ali doloena koliina drugih nadomestnih
stvari, ki ga ena stranka izroi drugi v znamenje, da je pogodba
sklenjena. Ara je realni kontrakt pogodba je sklenjena ele takrat,
ko je ara dana (v primeru, da je ara dogovorjena). Ara se izroi ob
sklenitvi pogodbe, predstavlja pa delno izpolnitev pogodbenih
obveznosti. Ara je institut za utrditev obveznosti. V poslovni
praksi aro najpogosteje izroi kupec prodajalcu. Med strankama mora
biti izkazano soglasje, da gre za aro, sicer se razmerje ne podredi
pod pravila o ari. Pravilo o ari kot odstopnina = stranki se lahko
dogovorita, da je pogodba sklenjena ele takrat, kadar se izroi ara,
obenem pa doloita, da sme vsaka stranka odstopiti od pogodbe s tem,
da aro prepusti nasprotni stranki oziroma vrne dvojno aro. Pri ari
ima ob neizpolnitvi pogodbenih obveznosti pravico izbire pogodbi
zvesta stranka. Pretirano visoko aro sme sodie na zahtevo
zainteresirane stranke zmanjati. e je za neizpolnitev odgovorna
stranka, ki je dala aro, ima nasprotna stranka pravico izbire med
naslednjimi monostmi: 1. lahko zahteva izpolnitev pogodbe in
odkodnino zaradi zamude pri izpolnitvi ter aro vrne, 2. obdri
prejeto aro, pogodba se teje za razvezano, 3. uveljavlja odkodnino
zaradi razveze pogodbe ter aro vrne. e je za neizpolnitev odgovorna
stranka, ki je aro prejela, ima nasprotna stranka pravico, da
izbira med naslednjimi monostmi: 1. lahko zahteva izpolnitev
pogodbe in odkodnino zaradi zamude pri izpolnitvi ter vrnitev are,
2. vrnitev dvojne are, pogodba se teje za razvezano, 3. uveljavlja
odkodnino zaradi razveze pogodbe in vrnitev are. Dogovor o ari je
akcesoren glede na temeljni posel e temeljni posel ni veljavno
sklenjen, a je bila kljub temu dana ara, jo mora stranka vrniti. V
primeru neizpolnitve pogodbene obveznosti je stranka do are
upraviena le, e nasprotna stranka odgovarja za neizpolnitev
pogodbe.Odstopnina. Na podlagi dogovora o odstopnini ima ena
stranka ali vsak od njiju pravico odstopiti od pogodbe odstopnina
rahlja pogodbene obveznosti. Izjava o odstopu uinkuje le, e je
hkrati z izjavo dana tudi odstopnina, to je doloen znesek denarja
ali druga premoenjska korist. Pri sporazumnem odstopu od pogodbe
zadoa zgolj izjava, pri odstopnini pa mora biti skupaj z izjavo dan
dogovorjen znesek ali druga premoenjska korist. Pogodbeno razmerje
lahko preneha s soglasnim dogovorom obeh strank, na podlagi izjave
volje ene stranke pa preneha le, e so izpolnjeni posebni oziroma
izjemni zakonski pogoji.Varina. OZ varine izrecno ne ureja,
zasledimo pa jo v poslovni praksi. Varina je najpogosteje denarni
znesek, lahko pa je tudi stvar. Varina, ki ima naravo pogodbene
kazni, omogoa, da upnik obdri prejeti znesek ne glede na nastalo
kodo. Varina se tako izroi vnaprej pred morebitno kritvijo
pogodbenih obveznosti ali kot pogoj za pridobitev doloenega
upravienja. Gre za varstvo upnika, saj se ob morebitni kritvi
pogodbenih obveznosti poplaa iz zneska oziroma stvari, ki jo e ima
pri sebi, e pa ne pride do kritve pogodbenih obveznosti, se denarni
znesek ali doloena stvar vrne.POROTVOPorotvo (fideiussio) je osebno
ali personalno sredstvo za zavarovanje dolnikovih obveznosti. Porok
je oseba, ki se zavee doloeni osebi (tujemu upniku), da ji bo
izpolnila obveznost, e ji obveznosti ne bo izpolnil njen dolnik.
Upnik ima dva dolnika glavnega dolnika in poroka. Porotvena pogodba
se lahko sklene pred, hkrati ali po nastanku dolnikove obveznosti
do upnika. Porotvo brez obveznosti ne more obstajati, samo
porotveno pogodbo pa skleneta porok in upnik.Znailnosti porotva.
Akcesornost porotvena pogodba je veljavna, e je veljavna tudi
temeljna obveznost. Porotvena obveznost v zvezi z nastankom in
obstojem deli usodo glavne obveznosti. Akcesornost povzroa, da
lahko porok uveljavlja vse ugovore iz temeljnega posla, prav tako
pa lahko ugovarja izpolnitev obveznosti. Porok bo tako zavraal
izplailo, vse dokler ne bo izkazana dolnikova odgovornost za
izpolnitev obveznosti funkcija porotva je predvsem v varstvu pred
neplaevitostjo glavnega dolnika.Enostransko obligacijsko razmerje.
Izpolnite je zavezan opraviti samo porok, upnik pa ima pravico to
izpolnitev terjati, sam pa nasproti poroku ni zavezan k
izpolnitvi.Neodplanost. Porokova obveznost je veljavna tudi e v
zameno ne dobi plaila (ponavadi v praksi).Nepreklicnost. Porotvo ni
mogoe preklicati z enostransko izjavo volje, temve je potrebno
soglasje volj obeh pogodbenih strank.Subsidiarno in solidarno
porotvo. Subsidiarno: upnik mora najprej terjati glavnega dolnika
in ele, e ta obveznosti ne izpolni, sme terjati poroka; v
nasprotnem primeru ima porok ugovor vrstnega reda. Solidarno
porotvo: upnik ob dospelosti lahko terja izpolnitev od glavnega
dolnika ali od poroka ali pa od obeh porok odgovarja kot porok in
planik. V dvomu naj bo porotvo subsidiarne narave. Porotvo pa ni
subsidiarne narave: e se stranki dogovorita, da je porotvo
solidarno; e gre za obveznost iz gospodarske pogodbe in se stranki
ne dogovorita za subsidiarno porotvo.Oblinost. Izjava poroka mora
biti dana v pisni obliki, upnik pa lahko poda izjavi volje za
sklenitev porotvene pogodbe tudi ustno.Predmet porotva. Porotvo se
lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno
vsebino.Porotvo za pogojno obveznost. Porotvo je mogoe prevzeti za
glavno obveznost, nastanek katere je odvisen od izpolnitve odlonega
ali razveznega pogoja.Porotvo pod pogojem. Porok se v porotveni
pogodbi zavee, da jami za izpolnitev glavnega dolnika, toda le, e
bo ob dospelosti dolnikove obveznosti izpolnjen doloen pogoj. e se
pogoj ne izpolni, porotvo preneha.Porotvo za bodoo obveznost. Mogoe
je prevzeti porotvo za doloeno bodoo obveznost (bodoa obveznost
glavnega dolnika mora biti doloena, saj sicer predmet porotva ni
doloen). Tako porotvo je nepreklicno samo, e je doloen rok, v
katerem naj bi obveznost glavnega dolnika nastala. e rok ni doloen,
se sme dano porotvo za bodoo obveznost preklicati.Porotvo za
porotvo, podporotvo. Podporok ne jami za glavnega dolnika, ampak za
poroka. Podporok sklene porotveno pogodbo z upnikom.Porotvo za
izpolnitev obveznosti glavnega dolnika do poroka. Porok zavaruje
svojo bodoo obveznost do glavnega dolnika. Predmet porotva je tako
bodoa obveznost (nastane ele takrat, ko obveznost namesto dolnika
izpolni porok) glavnega dolnika do poroka.Vsebina in obseg porokove
obveznosti. Vsebina obveznosti glavnega dolnika in vsebina
obveznosti poroka nista nujno enaki (e je tako izrecno doloeno v
porotveni pogodbi ali e to izhaja iz okoliin posla). Razen pri
denarnih terjatvah je oitno, da porok ni vedno sposoben izpolniti
enake obveznosti kot glavni dolnik. Stranki porotvene pogodbe se
lahko izrecno dogovorita o drugani vsebini porokove obveznosti,
lahko pa drugana vsebina porokove obveznosti izhaja iz okoliin
posla. Porokova obveznost ne more biti veja od obveznosti glavnega
dolnika, lahko pa se zavee k manji oziroma laji obveznosti, kot je
obveznost glavnega dolnika.Razmerja pri porotvu.Razmerje med
porokom in glavnim dolnikom. Porok eli pomagati dolniku (lahko
odplano ali neodplano). Tudi e je med porokom in glavnim dolnikom
dogovorjeno nadomestilo ali kakna korist za prevzem porotva, a se
ne uresnii, to ne vpliva na veljavnost porotvene pogodbe. Razmerje
porotvene pogodbe (razmerje med porokom in upnikom) je neodvisno
oziroma abstraktno glede na razmerje med porokom in glavnim
dolnikom. Porok, ki je poravnal upnikovo terjatev, pridobi terjatev
do dolnika. Porok lahko uveljavlja regresno pravico, toda le
takrat, ko je zoper upnikov zahtevek za izpolnitev obveznosti
glavnega dolnika uveljavljal vse tiste ugovore, iz temeljnega
posla, ki jih je smel oziroma mogel uveljavljati glavni dolnik
sam.Razmerje med porokom in upnikom. Poleg ugovorov, ki jih ima
dolnik sam (ugovori iz temeljnega posla in ugovor pobotanja), zakon
poroku priznava tudi nekatere osebne dogovore, ki jih glavni dolnik
nima (npr. neveljavnost porotvene pogodb ali ugovor vrstnega reda v
primeru subsidiarnega porotva). V primeru, ko glavni dolnik ob
dospelosti ne izpolni svoje obveznosti, pa mora upnik to
notificirati poroku. Zamuda glavnega dolnika vpliva na porokovo
obveznost. Posledica zamude pri izpolnitvi obveznosti je
odkodninska odgovornost dolnika in zato tudi poveana obveznost
poroka.DEL CREDERE ZAVAROVANJEPri institutu del credere zavarovanje
oziroma del credere odgovornost gre za pogodbeni prevzem posebnih
obveznosti obveznosti, ki sicer niso tipine oziroma so atipine za
doloena pravna razmerja. Bistvenih razlik med del credere
odgovornostjo agenta in porotvom ni. Razlika je, da je pri porotvu
porokova zaveza primarno ista kot zaveza glavnega dolnika. Pri del
credere pa je obveznost agenta lahko enaka kot obveznost dolnika
ali pa nadomestne narave.MENICAMenica je individualni vrednostni
papir, ki vsebuje obveznost izdajatelja menice in morebitnih drugih
meninih zavezancev, da bo meninemu upniku izplaan doloen denarni
znesek po pravilih meninega prava. Z menic trasant pozove trasata,
da plaa remitentu doloen denarni znesek. Prednost menine terjatve
je, da sta njen prenos in uveljavitev enostavneja oziroma
uinkoviteja. V sodobnem prometu menica slui kot sredstvo
zavarovanja (menino terjatev je laje izterjati in ker je k plailu
doloene menine terjatve zavezanih ve oseb), kreditno sredstvo (z
izdajo menice se menini zavezanec sicer zavee k plailu doloenega
zneska, toda k plailu je zavezan ob dospelosti menice, do
dospelosti menice pa menini zavezanec kreditira meninega upnika) in
plailno sredstvo (kadar je izdana zaradi plaila blaga ali
storitve). Menini obrazci (menine golice) vsebujejo nekatere menine
sestavine, za preostale menine sestavine pa so nakazane rubrike;
menine obrazce imajo pripravljene predvsem banke in finanne
organizacije. Menini obrazec sestavljata talon in menini del. e na
menici oziroma hrbtni strani zmanjka prostora za zapis meninih
opravil, se na menico pripne podaljek ali alona.Viri meninega
prava. V Sloveniji menico ureja Zakon o menici (po enevski menini
konvenciji unifikacija meninega prava v Evropi) in OZ. Konvencija
ZN o trasirani in lastni menici pa skua dosei poenotenje v
svetovnem obsegu.Znailnosti menice. Menica je (popoln) vrednostni
papir: menina obveznost ne more nastati, se prenaati ali
uveljavljati brez pisnega izkaza listine; pisna oblika tako ni
pogoj zgolj za nastanek menine obveznosti, ampak tudi za veljaven
prenos in uveljavljanje menine obveznosti. Menica je obligacijski
vrednostni papir: vsebuje terjatev (obligacijo), ki se vedno glasi
le na denarni znesek. Menica je vrednostni papir po odredbi: je
ordrski vrednostni papir; to pomeni, da lahko pravice iz menice
uveljavlja le oseba, ki jo doloi remitent. Menica je prezentacijski
vrednostni papir: menini dolnik je zavezan k izpolnitvi svoje
obveznosti le, e mu upnik predloi menico; menini dolg je iskovina
(= upnik mora poiskati meninega dolnika in ga pozvati k plailu.
Menina obveznost je abstraktne narave: iz menice ni razviden
temeljni posel, zaradi katerega je menica izdana ali dana; pri
uveljavljanju menine terjatve tudi niso mogoi ugovori iz temeljnega
posla; abstraktnost menine obveznosti velja naelno, ne pa
absolutno; abstraktnost zaradi kroenja menica. Menica je
individualni vrednostni papir: izda se v zvezi z doloenim temeljnim
poslom, njena vsebina je individualno doloena.Naela meninega
poslovanja. Argumenti razlage meninega prava so bistveno drugani
kot v splonem pogodbenem pravu. Naelo pisnosti formalnosti: menica
ima pravno naravo menice samo, e je izdana v zakonsko predpisani
obliki. Naelo inkorporacije: ni menine obveznosti brez listine
oziroma menina terjatev se ne more uveljavljati brez menice listine
(izjema je amortizacija menice: kadar se menica izgubi, unii ipd.
se lahko v posebnem sodnem postopku razglasi za neveljavno, imetnik
prejnje menice pa lahko uveljavlja menino terjatev na podlagi
odlobe o amortizaciji menice). Naelo fiksne menine obveznosti:
vsebina menine obveznosti je takna, kot je razvidna iz meninega
pisma oziroma menine listine. Naelo menine strogosti: strogost v
formalnem (postopkovnem) pomenu: proti meninemu upniku doloena
opravila so pogoj, da lahko uveljavlja menino terjatev, proti
meninemu dolniku postopek uveljavljanja terjatve je enostaven in
hiter; strogost v materialnem pomenu: menina terjatev je naeloma
abstraktne narave, kar dolniku onemogoa, da uveljavlja ugovore iz
temeljnega posla. Naelo solidarnosti in neposrednosti: vsi menini
zavezanci odgovarjajo za menino obveznost solidarno; po protestu je
mono uveljavljati terjatev od kateregakoli meninega zavezanca, od
vsakega meninega dolnika pa se lahko neposredno izterja celoten
menini dolg. Naelo samostojnosti: obveznost posameznega meninega
zavezanca, ki je neodvisna od veljavnosti preostalih meninih
zavezancev, eprav so vsi zavezanci iz iste menice (vsak podpis na
menici ustvarja samostojno menino obveznost). Naelo abstraknosti:
menini dolnik zoper meninega upnika ne more uveljavljati ugovorov
iz temeljnega posla, razen e sta menini dolnik in menini upnik
hkrati stranki iz temeljnega posla.Bistvene menine sestavine. Le
zapis, ki vsebuje vse bistvene menine sestavine je menica. Menica
ima lahko poleg bistvenih tudi nebistvene sestavine. Bistvene
menine sestavine: oznaba menice (navedba besede menica v samem
besedilu, v jeziku, v katerem je menica sestavljena; samo v naslovu
ne zadoa), nepogojni poziv, naj se plaa doloena vsota denarja
(ponavadi naveden z besedo plaajte ali podobno; navedba pogoja
povzroi neveljavnost menice), ime trasanta (izdajatelja; desni
spodnji kot; lastnoroen podpis; pravna oseba: ig), ime trasata (ime
in priimek oziroma ime pravne osebe, ki jo izdajatelj pozove k
plailu), ime remitenta (menini upnik, ki se mu plaa menina
obveznost oz. oseba, ki odredi, komu se plaa menina obveznost),
navedba dospelosti koledarska menica, dospelost na vpogled,
dospelost na doloen as po vpogledu, dospelost na doloen as po dnevu
izdaje (e na menici ni oznaeno se teje za menico na vpogled), kraj,
kjer je treba plaati menino obveznost (e na menici ni zapisan se
teje, da je kraj plaila kraj, ki je naveden poleg trasatovega
imena), dan in kraj izdaje menice (e na menici nista zapisana se
teje, da se za izdajo menice teje kraj, ki je zapisan poleg
trasantovega podpisa.Dospelost menice. Koledarska menica (dnevnica,
dato menica): kot dospelost se navede tono doloen datum npr. 30. 1.
2008. Menica, dospela na vpogled (vpoglednica, vista menica):
plaati se mora, kakor hitro se predloi (menini upnik pa jo mora
predloiti v enem letu od izdaje). Menica vpoglednica (a vista
menica): dospelost se izrauna po dnevu akcepta ali protesta npr.
dospelost tri mesece a vista menica dospe tri mesece po dnevu, ko
je akceptirana. Menica oddnevnica (a dato menica): dospelost se
izrauna po dnevu izdaje menice npr. dva meseca a dato menica izdana
30. 1. 2007, dospe 30. 3. 2007.Druge menine sestavine. Nebistvene
sestavine: navedba intervenienta (namen je prepreitev regresa
menice (regres omogoa, da menini upnik uveljavlja menino terjatev
nasproti regresnim meninim dolnikom); e je na menici naveden
intervenient, pomeni, da v sili pozove k akceptu oziroma plailu
njega, ne pa regresne menine zavezance; pozvana intervencija = v
menici je e navedena oseba, ki naj bi v sili plaalo namesto menine
dolnika; mona pa je tudi prostovoljna intervencija), domicilna
klavzula ali navedba domiciliata (domiciliat je tretja oseba, ki
naj bi izpolnila menino obveznost akceptanta, odvisno od
civilnopravnega razmerja med akceptantom in domiciliatom; ponavadi
banka, ki sme menino obveznost akceptanta izpolniti le, e jo za to
pooblasti; oseba, ki v menino listino vpie domiciliata je
domiciliant ponavadi trasant ali akceptant), valutna klavzula
(oznauje razmerje med trasantom in remitentom ter pojasnjuje naravo
temeljnega posla, zaradi katerega je bila menica izdana), kritna
klavzula (oznauje razmerje med trasantom in trasatom; s to klavzulo
trasant trasata obvea, kdo bo trasatu povrnil izplaano vsoto ali mu
bo izplaano vsoto povrnil on sam ali pa doloena tretja oseba),
obvestilna klavzula (z njo trasant trasata obvea, da naj ne
akceptira menice vse dotlej, dokler mu trasant tega ne naroi),
prezentacijska klavzula (z njo trasant prepove predloitev menice v
akcept, prepove predloitev do doloenega roka ali pa doloi rok, v
katerem mora biti menica predloena), klavzula brez regresa (trasant
odgovarja za akcept menice in za plailo menice, e pa vpie to
klavzulo, pa trasant ne odgovarja za akcept menice, torej ni mogo
regres zaradi neakceptiranja; pri trasirani menici se ne more reiti
te odgovornosti; klavzulo brez regresa pa lahko vpie tudi indosant
s tem sebe in vse pozneje indosante rei odgovornosti za akcept in
plailo menice), klavzula o neprenosljivosti in brez
protesta.Trasirana in lastna menica. Pri trasirani menici
izdajatelj menice (trasant) pozove drugo osebo (trasata), da
izpolni menino obveznost upniku (remitentu), pri lastni menici pa
se izdajatelj sam zavee, da bo izpolnil menino obveznost. Lastna
menica trasantu omogoa, da izkljui svojo odgovornost za plailo
menine obveznosti.Akcept menice. Trasat ni menini zavezanec, vse
dokler te svoje obveznosti ne sprejme oziroma akceptira. Akcept
menice mora biti oznaen na menici (podpis trasata kjerkoli na licu
menice). Po akceptu menice postane akceptant glavni menini
zavezanec (do akcepta je to trasant). Najprej se mora k plailu
pozvati glavni menini dolnik in ele, e ta izplaa menico, obveznost
preneha tudi za vse menine zavezance. Akcept menice ni pogoj za
veljavnost menice. e trasat menice ne akceptira je mogo regres
zaradi neakceptiranja, to je unovitev pred dospelostjo od
preostalih meninih zavezancev. e ob dospelosti akceptanta menice ne
plaa, pa imetnik uveljavlja regres zaradi neplaila plailo od
preostalih meninih zavezancev.Indosament ali prenos menice. Menica
se lahko prenaa z indosamentom (prenosna funkcija indosamenta).
Indosant je oseba, ki prenaa menino terjatev, oseba na katero se
prenaa pa je indosatar. Prvi indosant je remitent. Indosament se
oznai na hrbtni strani menine listine. Menini upnik je tisti, ki se
izkae z nepretrgano verigo indosamentov in ima v rokah menico
(legitimacijska funkcija indosamenta). Garancijska funkcija
indosamenta = po indosamentu postane dotedanji menini upnik menini
zavezanec ter odgovarja za akcept in plailo menice. Z rekta
klavzula oziroma klavzulo o neprenosljivosti se lahko prepove
prenos menice z indosamentom (prepove ga lahko e izdajatelj menice
ali pa indosant). Menino razmerje med remitentom in trasantom v
zvezi s temeljnim poslom, zaradi katerega je bila menica izdana, ni
abstraktne narave.Aval in menino porotvo. Avalist ali menini porok
je eden od regresnih meninih zavezancev; na menici se oznai tako,
da se podpie na menici ali na aloni, ponavadi s pristavkom ob
podpisu kot porok ali per aval. e avalist ne navede za koga jami se
teje, da jami za trasanta, e pa ni navedena vsota za katero jami se
teje, da jami za vso menino vsoto in ne le za njen del.Plailo
menice. Predloitev menice v plailo (prezentacija menice): menini
upnik mora ob dospelosti menice k plailu najprej pozvati trasata. e
je trasat menico tudi e akceptiral pa se je s tem obvezal k plailu.
Imetnik menice k plailu pozove najprej trasata, etudi ta menice e
ni akceptiral. Menini upnik mora pozvati trasata k plailu, saj je
menino dolg iskovina (menini dolniki npr. niti ne vedo, kdo je ob
dospelosti imetnik menice). Potem ko akceptant oziroma glavni
menini zavezanec menico izplaa, preneha tudi obveznost preostalih
(regresnih) meninih zavezancev.Regres menice. Namen je doseg
izplaila menice od preostalih meninih zavezancev. Regresni menini
zavezanci postanejo zavezani ob dospelosti, e menica ni plaana,
lahko pa e pred dospelostjo, e trasat menice noe akceptirati.Regres
zaradi neakceptiranja. e trasat akcept menice odkloni, lahko menini
upnik uveljavlja regres plailo menice, etudi menica e ni dospela. V
tem primeru menino terjatev uveljavlja od meninih zavezancev, pogoj
pa je, da menico protestira.Regres zaradi neplaila. e trasat ob
dospelosti odklanja plailo, se izplailo regres prav tako uveljavlja
od regresnih meninih zavezancev. Pogoj je protest menice. Regresna
pravica se lahko uveljavlja od kateregakoli meninega zavezanca.
Regresni menini zavezanec po izplailu lahko uveljavlja regres od
vseh ostalih meninih zavezancev, ki so obveznost sprejeli pred njim
in od glavnega meninega zavezanca.Protest menice. Namen protesta
je, da se z javno listino potrdi, da je trasat odklonil akcept
menice (protest se lahko opravi do dospelosti) ali da je odklonil
plailo menice (protest se lahko opravi v enem od obeh delavnikov,
ki sledita dnevu plaila). Opravljeni protest potrjuje, da je
upravienec pri uveljavljanju terjatve ravnal skrbno. Notar je
protestni organ, ki izda protestno listino. e protest ni opravljen
ali ni opravljen v roku, upnik izgubi pravico do meninega regresa
(ni regresa brez protesta). Takna menica je prejudicirana. Menini
upnik lahko menino terjatev uveljavlja le od glavnega meninega
dolnika. Menice ni treba protestirati, e je na njej klavzula o
neprotestiranju.Notifikacija o protestu. Menini upnik mora v tirih
delovnih dneh o opravljenem protestu obvestiti svojega indosanta in
trasanta. e tega ne stori je mogoa odkodninska odgovornost. Namen
notifikacije regresnih meninih zavezancev je, da so seznanjeni s
postopkom unovitve, saj so tudi sami menini zavezanci in morajo
biti pripravljeni na morebiten poziv k plailu.Obseg menine
obveznosti. Menica se vedno glasi na doloen denarni znesek, imetnik
menice pa lahko ob doloene pogoju zahteva e zamudne obresti, stroke
protesta in nekatere druge stroke.Eskontiranje menice. Tudi odkup
menice, pomeni izplailo menine terjatve pred dospelostjo. Menini
upnik menico indosira na doloeno osebo, v zameno pa mu indosatar
izplaa doloeni znesek. Menini ugovori. Menini upnik lahko
uveljavlja menino terjatev v postopku pred sodiem, prednost pri tem
pa je, da je krog morebitnih ugovorov meninih zavezancev oji, kar
prepreuje zavlaevanje postopka. Menina pravila opredeljujejo
ugovore, ki niso dovoljeni. Teorija ugovore razvra: na ugovore, ki
izhajajo iz same menice, in ugovore, ki se nanaajo na zapis v
menici ter glede na samostojnost meninih pravic.Objektivni ali
materialnopravni ugovori izhajajo iz vsebine same menice (pisno
dokazljivi ugovori).Ugovori, ki se ne nanaajo na zapis v menici.
Temeljijo na osebnem razmerju med doloenim meninim upnikom in
meninim zavezancem ter nasprotujejo abstraktni naravi menine
terjatve. Trasant lahko nasproti remitentu odgovarja, da temeljni
posel, zaradi katerega je bila menica izdana, ni bil izpolnjen in
da zato ni dolan izpolniti menine obveznosti.Ugovori glede na
samostojnost meninih pravic oziroma glede na to, kdo jih lahko
uveljavlja: vsak menini zavezanec zoper vsakega meninega upnika
(npr. da listina ni menica); posamezni menini zavezanec zoper
vsakega meninega upnika (npr. da je njegov podpis ponarejen); vsak
menini zavezanec zoper posameznega meninega upnika (npr. da
indosament nanj ni veljaven); posamezni menini zavezanec zoper
posameznega meninega upnika (npr. ugovor trasanta zoper remitenta,
da temeljni posel zaradi katerega je bila menica izdana, ni bil
izpolnjen in da zato ni dolan izpolniti menine obveznosti).Zahtevki
zaradi neupraviene obogatitve. Menini dolg izpolni doloen menini
zavezanec, preostali menini zavezanci pa zaradi tega pridobijo
doloeno premoenjsko vrednost. Do obogatitve pa lahko pride tudi
zaradi prejudicirane menice. Zato je mogoe uveljavljati
obogatitvene zahtevke, seveda pod pogoji za te zahtevke, ki pa so
za imetnika menice oziroma upravienca veliko stroji kot sicer
menini pogoji.Bianco menica. Ne vsebuje vseh bistvenih meninih
sestavin, zato ni podrejena menini pravilom. Gre le za podpis
meninega zavezanca na meninem obrazcu. Bianco menica je tako menica
v nastajanju. Dolnik izda bianco menico zato, ker e ni fiksno
doloena njegova obveznost. Bianco menica je za dolnika tveganje,
saj obstaja monost, da upnik ne bo izpolnil meninega obrazca tako,
kot ga je dolnik pooblastil.
7. PRODAJNA POGODBAPRODAJNA POGODBA PO OU IN DUNAJSKI
KONVENCIJIPogosto sklepanje prodajne pogodbe ustno (neformalno) in
uvranje prodajne pogodbe med najpogosteje mednarodne posle je
pripeljalo do poenotenja pravil o prodajni pogodbi. V primeru
pravnega razmerja z mednarodnim elementom je podreditev pogodbenega
razmerja tujemu pravu (tujemu vsaj za eno stranko) manj ustrezna
reitev kot podreditev mednarodnim pravilom.Prva kodifikacija
mednarodne prodajne pogodbe je bila doseena s sprejemom t.i. Haakih
zakonom (1964), ki pa je predvidevala neustrezne reitve, zato jo je
ratificiralo le majhno tevilo drav. Uspena pa je bila Konvencija
Zdruenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga Dunajska
konvencija (1980), ki jo je pripravil UNCITRAL. Zastaranje v zvezi
z mednarodno prodajo ureja Konvencija o zastaranju na podroju
mednarodne prodaje. Za poslovno prakso so koristne tudi vzorne
pogodbe, med njimi tudi vzorec, ki ga je pripravila Mednarodna
trgovinska zbornica ICC Model International Sale
Contract.OPREDELITEV IN BISTVENE SESTAVINE PRODAJNE POGODBES
prodajno pogodbo se prodajalec zavee kupcu, da mu bo izroil stvar
tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje,
da bo prodajalcu plaal kupnino. Prodajna pogodba je nujno odplane
narave, zanjo pa naelno ni predpisana oblika.V vseh pravnih redih
je bistvena sestavina prodajne pogodbe stvar, cena (kupnina) pa ni
vedno doloena kot bistvena sestavina. Stvar (tudi predmet; blago =
oji pojem kot stvar in predmet, gre pa za preminine, ki so
namenjene plasiranju na trgu): predmet mora biti ob sklenitvi
doloen ali dololjiv (pri individualno doloenem predmetu morajo biti
doloeni elementi, ki omogoajo individualizacija; vrstne stvari pa
so doloene ali dololjive, e so doloene ali dololjive njihova vrsta,
koliina in kakovost). Cena (kupnina): ni bistvena sestavina
gospodarske pogodbe; stranki lahko doloita ceno izrecno ali
posredno, vendar je pogodba sklenjena, tudi e je ne doloita. e
stranki ne doloita viino kupnine, jo doloajo zakonska pravila: e
stranki kupnine ne doloita ali pa ni dololjiva na podlagi izjav in
ravnanj ob sklenitvi pogodbe, mora kupec plaati kupnino, ki jo je
prodajalec obiajno zaraunaval ob sklenitvi pogodbe; e tega
kriterija ni mogoe uporabiti, je kupec dolan plaati primerno
kupnino (ta se doloi po stanju na dan sklenitve pogodbe, v primeru
spora med strankama pa jo doloi sodie).IZPOLNITEV PRODAJNE
POGODBEObveznosti prodajalca.Izroitev dobava blaga. Poglavitna
dolnost prodajalca po prodajni pogodbi je izroitev (oziroma dobava)
dogovorjenega blaga, na nain, v kraju in ob asu, ki so prav tako
doloeni z pogodbo oziroma kot izhaja iz zakonskih pravil. Razlika
med izroitvijo in dobavo: izroitev = stvarnopravna izroitev
pridobitev lastninske pravice; dobava = obligacijskopravna prevzem
stvari, blaga v posest (pogosteje v gospodarsko prodajni pogodbi).
Torej je obveznost prodajalca, da opravi vsa tista dejanja, ki jih
mora prodajalec opraviti po pogodbi in naravi posla, da bi kupec
lahko prevzel blago. Stranke se v zvezi z dobavo blaga pogosto
sklicujejo na trgovinske klavzule (npr. Incoterms).Kraj izroitve.
Je kraj, v katerem mora prodajalec omogoit kupcu prevzem blaga. e
se stranki o kraju izroitve ne dogovorita, je kraj izroitve kraj, v
katerem je imel prodajalec ob sklenitvi pogodbe sede. e pa je bilo
pogodbenikom ob sklenitvi pogodbe znano, kje je blago oziroma kje
bo izdelano, je kraj izroitve tisti kraj. V gospodarski prodajni
pogodbi se stranke pogosto dogovorijo, da mora prodajalec izroiti
blago prevozniku. Distanna prodaja = kadar stranki ne doloita kraja
izroitve, dogovorita pa se, da je treba blago prepeljati,
prodajalec izpolni svoje obveznosti glede dobave, ko v odpremnem
kraju (= kraj, v katerem preidejo obveznosti prodajalca na
obveznosti kupca prehod nevarnosti) izroi (= obveznost nalaganja na
vozilo bremeni prodajalca) blago pediterju (tistemu, ki organizira
prevoz) ali prevozniku. Izraz, da je treba blago prepeljati pomeni,
da je kot temeljno pravilo doloeno, da je po takem dogovoru
obveznost prodajalca, da izroi (fizino) blago prevozniku. Kraj, v
katerem izroi oziroma naj izroi blago prvemu prevozniku, je kraj
izpolnitve obveznosti. e pa ni dogovorjeno, da je treba blago
prepeljati, in je predmet obveznosti individualno doloena stvar ali
stvar, doloena po vrsti, ki jo je treba izloiti iz kupa ali
izdelati, mora prodajalec dati blago kupcu na razpolago v kraju, v
katerem je blago ob sklenitvi pogodbe (in je kraj strankama ob
sklenitvi znan), ali v kraju, v katerem naj bi bilo blago izdelano.
e pravila ni mogoe uporabiti, mora prodajalec dati kupcu blago na
razpolago v kraju, v katerem je imel ob sklenitvi pogodbe svoj
sede.as izroitve. e se stranki dogovorita o roku izpolnitve, se
lahko dogovorita tako, da ga doloita datumsko, ali pa doloita
asovno obdobje, v katerem mora prodajalec izpolniti obveznost. e
stranki ne doloita roka, mora prodajalec izpolniti obveznost v
primernem roku po sklenitvi pogodbe glede na naravo blaga in druge
okoliine. Po prekoraitvi roka nastopi zamuda.Obveznosti
kupca.Prevzem blaga. Kupec mora opraviti vsa ravnanja, ki so
potrebna z njegove strani, da lahko prodajalec blago dobavi in
fizino prevzeti blago. e te obveznosti ne izpolni, nastopijo pravne
posledice, kot so doloene za primer neizpolnitve. S prevzemom blaga
je povezan tudi pregled blaga uveljavljanje sankcij za neizpolnitev
oziroma nepravilno izpolnitev blaga.Plailo cene (kupnine). Po
prodajni pogodbi je kupec dolan plaati ceno (kupnino), preostale
stroke pa glede na dogovor strank. Stranki se lahko vedno
dogovorita, kdaj mora kupec plaati ceno, e pa se ne dogovorita o
asi plaila, velja zakonsko pravilo o soasnosti izpolnitve. Kadar ni
dogovorjeno vnaprejnje plailo ali