UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Darja JERNEJ
Mentor: red.prof.dr. Bogomil FERFILA Somentor: asist.dr. Miro HAČEK
OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE KOT NEVLADNA ŠPORTNA ORGANIZACIJA
DIPLOMSKO DELO
Ljubljana, 2004
…. mami
Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli
Pomagali pri nastanku pričujočega diplomskega dela.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
1
KAZALO VSEBINE Legenda kratic ……………………………………………………………3 Kazalo slik ……………………………………………………………4 Kazalo prilog ……………………………………………………………5 UVOD ………………………………………………………………………..6
1 METODOLOŠKI OKVIR NALOGE ........................................ 8
1.1 OPREDELITEV PREDMETA PROUČEVANJA.......................................... 8
1.2 OPREDELITEV CILJA PROUČEVANJA.................................................... 9
1.3 OPREDELITEV HIPOTEZE ........................................................................ 9
1.4 OPREDELITEV METOD PROUČEVANJA ................................................. 9
1.5 TERMINOLOGIJA....................................................................................... 9
2 ZGODOVINSKI RAZVOJ NEVLADNIH ORGANIZACIJ.......... 11
2.1 OPREDELITEV POJMA NEVLADNIH ORGANIZACIJ ............................ 13
2.2 VLOGA IN POMEN NEVLADNIH ORGANIZACIJ.................................... 17
2.3 VRSTE NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI ................................ 19
2.3.1 NEVLADNE ORGANIZACIJE KOT PRAVNE OSEBE ....................... 19
2.3.1.1 Društvo........................................................................................ 19 2.3.1.2 Ustanova ..................................................................................... 20 2.3.1.3 Zavodi ......................................................................................... 21 2.3.1.4 Sindikati....................................................................................... 21 2.3.1.5 Gospodarske družbe ................................................................... 21 2.3.1.6 Politične stranke .......................................................................... 22
2.3.2 NEVLADNE ORGANIZACIJE, KI NISO PRAVNE OSEBE................. 22
3 ORIS ORGANIZIRANOSTI ŠPORTA V SLOVENIJI ................. 23
4 OLIMPIZEM, NJEGOV RAZVOJ IN POMEN........................ 26
4.1 MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE – MOK ......................................... 27
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
2
4.2 OLIMPIZEM NA SLOVENSKEM .............................................................. 28
4.3 USTANAVLJANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE ............... 30
5 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ....................................... 32
5.1 NALOGE OKS .......................................................................................... 34
5.2 ČLANSTVO V OKS................................................................................... 35
5.3 ORGANI OKS ........................................................................................... 38
5.3.1 SKUPŠČINA....................................................................................... 38
5.3.2 IZVRŠNI ODBOR ............................................................................... 38
5.3.3 NADZORNI ODBOR........................................................................... 39
5.3.4 DISCIPLINSKA KOMISIJA ................................................................. 39
5.3.5 PREDSEDNIK OKS............................................................................ 40
5.3.6 ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT........................................................ 40
5.3.7 ODBOR ŠPORTA ZA VSE................................................................. 42
5.3.8 ODBOR ŠPORTA NA LOKALNI RAVNI............................................. 44
5.3.9 GENERALNI SEKRETAR .................................................................. 45
5.3.10 SLOVENSKA OLIMPIJSKA AKADEMIJA .......................................... 45
5.4 FINANCIRANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE ................... 46
5.4.1 MARKETING OKS.............................................................................. 48
5.4.2 STRUKTURA MARKETINGA OKS .................................................... 50
6 POSKUS SKLEPNIH MISLI.................................................. 54
7 LITERATURA………………………………………………………
. 56
8 PRILOGE…………………………………………………………
…... 59
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
3
LEGENDA KRATIC:
NVO – NEVLADNE ORGANIZACIJE,
OKS – OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE,
NOK – NACIONALNI OLIMPIJSKI KOMITE,
MOK – MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
4
KAZALO SLIK: Slika 1: Logotip Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenje športnih zvez 33
Slika 2: Prihodki OKS 2003 46
Slika 3: Struktura odhodkov OKS v letu 2003 47
Slika 4: Sestava službe za marketing 2003 49
Slika 5: Struktura marketinga olimpijskega komiteja 51
Slika 6: Struktura prihodkov službe za marketing 2003 53
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
5
KAZALO PRILOG: PRILOGA A: Pokrovitelji olimpijske reprezentance 59
PRILOGA B: Partnerji Olimpijskega komiteja 60
PRILOGA C: Donatorji Olimpijskega komiteja 61
PRILOGA D: Slovenska olimpijska listina 62
PRILOGA E: Listina o združitvi Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne 63 zveze Slovenije.
PRILOGA F: Podpisniki Slovenske olimpijske listine 64
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
6
UVOD Človek je že na začetku svojega obstoja ves svoj čas namenil aktivnostim, ki so
bile povezane z njegovim preživetjem. Potreba po preživetju v različnih pogojih je
narekovala razvoj v smeri druženja in združevanja v skupine, predvsem zaradi
možnosti večjega in boljšega ulova ter s tem boljšega življenja. S tem je že bila
nakazana potreba po formiranju ljudi v skupine, potreba po druženju za podobnimi
interesi v življenju.
Združevanje oziroma druženje ljudi je skozi zgodovino pridobivalo na pomenu in
postopoma začelo presegati zgolj sorodstvene in družinske vezi.
Ljudje so se povezovali v različne združbe, katerih cilji in pomeni so bili različni,
vendar je osnovna ideja bila pri vseh – druženje. Nekatere so bile namenjene delu
druge pa preživljanju prostega časa, katerega vloga je v posameznikovem
življenju postajala vse bolj pomembna. Po uspešno opravljenem delu so ljudje
potrebovali sprostitev, ki bi presegala okvire družine. Pomembno vlogo v druženju
in združevanju je odigrala cerkev – vera, ki kot vez združuje ljudi že tisočletja.
V Sloveniji razvoj organizacij, ki so imele določene podobnosti kasnejših nevladnih
organizacij sega v obdobje 7. – 8. stoletja. Prvo pomembno prelomnico predstavlja
Zakon o pravici do združevanja v društva iz leta 1867. S tem zakonom je bila dana
pravna podlaga za povezovanje ljudi v različna društva, od političnih, kulturnih do
športnih, ki bodo v moji diplomski nalogi predstavljala nekakšno osnovo
kasnejšemu opisu razvoja športa pri nas in sami ustanovitvi Olimpijskega komiteja
Slovenije (v nadaljnjem OKS).
Športna društva se v slovenskem prostoru začnejo pojavljati v 19. stoletju, njihova
poglavitna naloga je bila bolj krepitev narodnega gibanja kot telovadba in krepitev
duha, kar pa se v kasnejših obdobjih bistveno spremeni.
Nevladne organizacije se v Sloveniji začnejo pojavljati po osamosvojitvi leta 1991,
ko Slovenija stopi v fazo prehoda oziroma tranzicije, kar pomeni, da je Slovenija
začela uvajati večstrankarski sistem, ki je dokončno izpodrinil enostrankarskega in
s tem tudi popoln monopol države. Pomen civilne družbe po letu 1991 postane
poglaviten za demokratično in parlamentarno usmerjeno novo nastalo državo.
Samo iniciativa posameznikov po vključevanju v različna gibanja, društva,
organizacije postane temeljna pravica vsakega državljana Slovenije.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
7
Osamosvojitev Slovenije je tako usmerjala spremembe na vseh področjih
družbenega življenja, tudi na področju športa, ki je dobil mesto, ki si ga glede na
vrhunske rezultate slovenskih športnikov skozi zgodovino tudi zasluži.
Leto 1991 predstavlja prelomnico tako v športnem kot tudi v političnem razvoju
Slovenije, saj poleg svoje države dobimo še športno organizacijo, ki postane del
uspešne družine mednarodnega olimpijskega gibanja.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
8
1 METODOLOŠKI OKVIR NALOGE
1.1 OPREDELITEV PREDMETA PROUČEVANJA
Pri sami opredelitvi problema proučevanja je potrebno izpostaviti nekaj opozoril, ki
analizi dajejo potrebno veljavo. Zgodovina olimpizma na slovenskem sega v
obdobje 19. stoletja, kjer je bil šport izrazito družbeno pogojen. Razvoj športne
dejavnosti v Sloveniji se je uveljavljal skozi različna obdobja političnih in družbenih
preobratov, kar se je odražalo skozi vedno večjo avtonomnost in fleksibilnost
športa kot ene izmed temeljnih dejavnosti v človekovem razvoju.
Diplomsko delo sem koncipirala na dva sklopa, saj je za uspešen opis
Olimpijskega komiteja Slovenije kot najpomembnejše športne nevladne
organizacije v Sloveniji potrebna še razlaga nekaterih teoretskih terminov,
predvsem opredelitev nevladnih organizacij.
V prvem delu diplomske naloge bom opredelila nevladne organizacije, opisala
njihovo vlogo in pomen, predstavila zgodovinski razvoj le-teh v Sloveniji skozi
različna zgodovinska obdobja. V nadaljevanju bom skušala povezati zgodovinski
razvoj nevladnih organizacij (v nadaljevanju NVO) z začetki in razvojem športnih
društev na slovenskem ozemlju, ki predstavljajo podlago razvoju športne oz.
društvene dejavnosti pri nas.
V drugem delu se bom po opisu osnovnih terminov nevladnih organizacij lotila
same predstavitve Olimpijskega komiteja Slovenije, kot krovne športne
organizacije v Sloveniji. Opredelila bom vlogo Olimpijskega komiteja Slovenije, ki
jo zavzema v slovenski športni sredini, opisala zgodovinski pregled olimpizma v
svetu in na slovenskem, organizacijsko strukturo OKS, ki temelji na pravni podlagi
Zakona o društvih (organi OKS, oblike financiranja, dejavnosti OKS itd.). V
nadaljevanju bom navedla nekaj pomembnih dejstev v razvoju olimpijskega
gibanja, olimpizma, ki so pomembna za samo razumevanje in vrednotenje
pomena in vloge OKS v Sloveniji. Ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije
predstavlja prelomnico v športnem organiziranju pri nas in zato je njegova
predstavitev več kot potrebna.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
9
1.2 OPREDELITEV CILJA PROUČEVANJA
Cilj pričujoče diplomske naloge bo predstaviti in opisati Olimpijski komite Slovenije
kot osrednje športne organizacije v Sloveniji, njegove cilje in dejavnosti, ki so
usmerjene v čim večjo vključenost vseh državljanov Slovenije v različne športne
aktivnosti – od športa na lokalni ravni do oblik vrhunskega udejstvovanja oziroma
do vrhunskega športa. Dejavnosti OKS so določene predvsem s strani organov
OKS in MOK- a, ter države in tudi same civilne družbe. Predstaviti in opisati OKS
tako, da bosta njegova vloga in pomen jasna in utemeljena vsakemu
potencialnemu bralcu.
1.3 OPREDELITEV HIPOTEZE
H1: Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija s svojim
delovanjem skrbi za razvoj športa za vse v Republiki Sloveniji ter omogoča
predstavitev Slovenije v mednarodnem športnem prostoru.
1.4 OPREDELITEV METOD PROUČEVANJA
Pri izvedbi naloge bom uporabila naslednje komplementarne tehnike in metode:
• ANALIZA SEKUNDARNIH VIROV bo uporabljena pri razdelavi teoretskega dela
Nevladnih organizacij, pri zgodovinski analizi tako NVO kot tudi Olimpijskega
komiteja, pri opisu zgodovine olimpijskega gibanja, razvoju športa in olimpizma
na Slovenskem, ter pri opredeljevanju OKS njegove strukture in opisovanju
posameznih delov diplomske naloge;
• ANALIZA VSEBINE PRAVNIH DOKUMENTOV Bo uporabljena za predstavitev in opis
vrst NVO, ter za opredelitev pravne podlage delovanja NVO in opis organov
OKS;
• METODA DRUŽBOSLOVNEGA INTERVJUJA Ta metoda pa bo služila kot oblika
dodatnega pojasnjevanja in za analizo OKS ter za razjasnitev, pojasnjevanje
posamezne problematike in samo organizacijsko strukturo OKS.
1.5 TERMINOLOGIJA
Pri samem opredeljevanju nevladnih organizacij sem že na začetku naletela na
problem oziroma nejasnosti pri opredeljevanju, ker v Sloveniji ni zakonsko
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
10
določene definicije termina nevladne organizacije. Za termine, ki se uporabljajo je
značilno, da imajo vsaj eno izmed značilnosti opisanih v prvem delu diplomske
naloge – opredelitev pojma NVO. Nedorečenost pojma se kaže v naslednjih
posledicah:
a.) Pri samem označevanju organizacij, ki so po svojih značilnostih nevladne
organizacije, se v literaturi in pravnih predpisih pojavljajo različni termini –
nevladna organizacija, neprofitna organizacija, zavod, ustanova, društvo,
nepridobitna organizacija, volonterska organizacija, mnogokrat pa se celo pojavlja
kombinacija teh terminov.
b.) Pri opredeljevanju, katera organizacija je nevladna, se večkrat pojavlja kot
kriterij kar statusna oblika, v kateri je organizacija ustanovljena, kar pa povzroča
nadaljnje nejasnosti, ali so oblike, v katerih so organizacije organizirane, res
primerne za opredelitev nevladne (npr. sindikati, zadruga).
c.) Ni možna natančna opredelitev, za koga so, oziroma veljajo obveznosti in
pravice, ki so določene za nevladne organizacije (Šporar, 2002:2).
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
11
2 ZGODOVINSKI RAZVOJ NEVLADNIH ORGANIZACIJ
V slovenski zgodovini razvoj nevladnih organizacij ni natančno raziskan, kar je
posledica pomanjkanja ustrezne literature, vendar lahko kljub temu sklepamo na
dolgo zgodovino samo organiziranja in združevanja v Sloveniji (Kolarič in druge,
2002:81).
Različne oblike interesnega združevanja se v Sloveniji začnejo pojavljati že v 7. –
8. stoletju našega štetja, to so bile različne zveze in združbe prijateljev.
Zgodovinsko gledano pomeni začetek razvoja NVO ustanavljanje cehov, verskih
dobrodelnih organizacij, cerkvenih in posvetnih fundacij v 14. in 15. stoletju, pri
katerih je poglavitno vlogo tedaj imela cerkev (Šporar, 2002:1)
Najpomembnejšo prelomnico pri intenzivnejšem interesnem združevanju in
organiziranju ljudi v društvih ter drugih organizacijah pa lahko izpostavimo
boržuazno revolucijo leta 1848. Ta je prinesla številne spremembe na pravnem in
ustavnem področju: pravne norme, ki so urejale delovanje in upravljanje društev
ter svobodo združevanja kot eno izmet ustavnih pravic (Kolarič in druge, 2002:80).
Marčna revolucija je tudi v slovenskem združevanju pomenila temeljni preobrat ter
nastanek prvih društev na slovenskem ozemlju, 1852 leta sprejet cesarski patent,
pa predstavlja prvi pravni zapis na področju društev. Zakon o pravici do
združevanja v društvih iz leta 1867 pa je prvi zakon na tem področju, ki je urejal
ustanavljanje in delovanje samega društva.
Politično in kulturno življenje Slovencev se je v 19. stoletju odvijalo predvsem v
čitalnicah, kjer se je razvijalo kulturno življenje, ter taborih, kjer se je ohranjala in
krepila slovenska narodna zavest.
Med organiziranimi načini zadovoljevanja potreb in interesov v športu, je postalo
pomembno udejstvovanje v športnih društvih, ki so že v takratnem obdobju
predstavljala osnovo organiziranega sistema v športu. Društveno življenje
Slovencev je bilo razvejano in bogato, kar nakazuje na splošno značilnost,
druženje na podlagi skupnih interesov (Šport v republiki Sloveniji, 1995:95).
V tem obdobju se na slovenskem ozemlju začno pojavljati tudi prva športna
društva. Leta 1863 je bilo ustanovljeno prvo športno društvo imenovano Sokol, ki
je nastalo po vzoru športnih društev iz Češke, katerega naloga je bila z nastopi
širiti narodno zavest in tekmovati s podobnimi nemškimi društvi.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
12
V to obdobje je spadala tudi ustanovitev drugega športnega društva imenovanega
Orel, ki pa je bil izrazito katoliško usmerjen. Obe društvi sta delovali do leta 1929,
ko so ju prepovedali (Šugman, 1998:20–21).
Narodna zavest Slovencev je v kasnejšem obdobju narekovala razvoj društev, ki
so predvsem krepila moč in samozavest slovenskega prebivalstva. Leta 1905 je
nastala Slovenska sokolska zveza, ki je že nekaj let kasneje združevala 115
društev. V takratnem obdobju so bila ustanovljena še druga športna društva:
kolesarska, planinska ter študentska, ki so ustanavljali društva v okviru svojih
fakultet.
Katoliška cerkev je v takratnem obdobju odigrala zelo pomembno vlogo kot
religiozna, socialna in ekonomska institucija. Predstavljala je nekakšno
voluntersko – dobrodelno organizacijo takratnega obdobja, saj je ustanavljala
domove za reveže in ljudi, ki jim država ni nudila ustrezne pomoči. To pomoč je
cerkev izvajala v posebnih ustanovah, ubožnicah, ustanovah za zapuščene otroke
ipd. Kot pomemben zgodovinski dejavnik za razvoj NVO se ob koncu 18. stoletja
začne pojavljati tudi zadružništvo. Kot množično gibanje je bilo usmerjeno v
obrambo kmetov in obrtnikov, pred rastočim negativnim posledicam kapitalizma.
Zadruge so bile posebne prostovoljno organizirane tvorbe, v katerih so veljala
posebna, ne v dobiček usmerjena načela (Kolarič in druge, 2002:88–89).
Industrijska revolucija v 19. stoletju je prinesla številne spremembe v družbenem
življenju takratnega prebivalstva, kar je narekovalo hiter razvoj različnih strokovnih
in poklicnih združenj, pojavljati pa se začno tudi prve politične stranke.
Druga svetovna vojna, socialistična revolucija ter sprememba sistema na
slovenskem ozemlju so pomenile pretrganje s tradicijo ter uvedbo totalitarnega
sistema. Prišlo je do dominacije oziroma do monopolnega položaja države na
vseh področjih družbenega življenja.
Za to obdobje je tudi značilno pretrganje vezi s preteklostjo ter izgradnja močnega
javnega sektorja, ki je bil usmerjen v zadovoljevanje potreb večine prebivalstva.
Tradicija neprofitnega sektorja je bila prekinjena, delo so lahko nadaljevala
društva, ki so imela pomembno vlogo pri delu Osvobodilne fronte, čeprav je bila
pravna podlaga bistveno drugačna kot pred drugo svetovno vojno. To so bila
predvsem gasilska, športna, kulturna, planinska in podobna društva. Delovanje
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
13
cerkve je bilo skoraj povsem prepovedano oziroma zelo omejeno, predvsem samo
na verske zadeve.
Novi društveni zakon iz leta 1974 in uvedba samoupravnega socializma sta
predstavljala novo obdobje v razvoju NVO. Iniciativa za ustanavljanje NVO se
začne pojavljati tudi s strani državljanov, ne samo držav kot monopolnega
upravitelja. Kljub vsem pomanjkljivostim je zakon omogočil ustanavljanje društev,
kar je zagotavljalo izražanje interesov od spodaj navzgor, ne samo od zgoraj
navzdol.
NVO so postajale vedno bolj avtonomne, čeprav je bila komunikacija z državnimi
oblastmi še precej ohromljena in država še vedno ni dopuščala enakovrednega
vključevanja v produkcijo kolektivnih dobrin (Černak - Meglič, 1997:6–7).
NVO so se v tem času razvijale zelo počasi, za kar je potrebno iskati vzroke v
mačehovskem odnosu države do NVO, predvsem v smislu finančne stimulacije.
Država ni namenjala nobenih sredstev za sam razvoj in funkcioniranje NVO, pri
čemer so te organizacije ostajale majhne in ne množične, njihova odmevnost pa
večkrat ni dosegla želenega cilja.
80. leta nastopijo kot obdobje novih družbenih gibanj, ki so se razvijala v smeri
diferenciacije različnih interesov. Po letu 1980 so začela nastajati številna
množična gibanja (ekološka, subkulturna, feministična, za varovanje človekovih
pravic, ekološka, gibanja za socializacijo isto spolno usmerjenih itd); pri katerih je
del kasneje prešel v obliko politične sfere, del pa v nevladni sektor. Spremembam
političnega in ekonomskega sistema v začetku 90-ih let v Sloveniji pa niso
vzporedno sledile spremembe v strukturi blaginje, zlasti v smislu odpravljanja
monopolnega položaja javnega sektorja. Šele s sprejetjem nove zakonodaje je
formalno bil odprt prostor za ustanavljanje NVO, vendar pa niso bile zagotovljene
enakopravne razmere za njihovo delovanje.
Šele po letu 1991, ko pride do formiranja nove države Slovenije, lahko začnemo
govoriti o enakopravnih možnostih ustanavljanja in delovanja NVO v Sloveniji,
čeprav zakonodaja na tem področju še vedno ni povsem dorečena.
2.1 OPREDELITEV POJMA NEVLADNIH ORGANIZACIJ
Pojem NVO se v večini držav povezuje s sektorjem, ki je nekje vmes med državo,
trgom in skupnostjo. Od trga NVO ločuje neprofitnost, od države zasebnost, oblika
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
14
minimalne formaliziranosti v delovanju pa NVO loči od skupnosti, za katero so
značilni bolj neformalni odnosi. NVO so zaradi hitro spreminjajočih družbenih
sprememb podvržene dinamičnosti v prilagajanju pogojem civilne družbe (Glej
Strategijo vlade RS za sodelovanje z nevladnimi organizacijami, 2003:7).
Ko opredeljujemo NVO, se srečamo z dvema stališčema. Prvo opredeljuje NVO
kot posebne pravne entitete, drugo pa kot generični pojem za vse tiste
organizacije, v katere se združujejo posamezniki zaradi skupnih interesov in
namenov ter uresničevanja le-teh. Nameni NVO so splošno koristni, saj služijo za
opravljanje javnih dobrin v javno dobro. NVO so finančno in upravljavsko
neodvisne od države in zaradi tega niso podrejene birokratskim pravilom, kar jim
omogoča bolj fleksibilne in neposredne oblike dela z ljudmi. Izvajalci v NVO so
lahko profesionalci ali pa prostovoljci, kar nakazuje, da so lahko NVO
profesionalne, volonterske ali pa mešane (Vrhovšek, 2000:6).
Šporar (2002) poudarja povezanost NVO s temeljnimi človekovimi pravicami in
svoboščinami: pravica do združevanja in zbiranja, pravica do svobode govora ter
pravica do zasebne lastnine, vse opredeljene v Ustavi Republike Slovenije.
Izpostavlja pa tudi problem pomanjkanja pravnih definicij terminov NVO v Sloveniji
oziroma nedorečenost področja nevladnega sektorja. V Sloveniji bi njenim
razmeram bila najbližja naslednja shema definiranja: civilno družbo sestavljajo
organizirane civilne družbe (ki jo sestavljajo sindikati, zadruge itd; del organizirane
civilne družbe pa so tudi nevladne organizacije) in neorganizirane civilne družbe,
ki so sestavljene iz posameznikov in načel participatorne demokracije.
V Sloveniji je delovanje nevladnih organizacij omenjeno v Zakonu o društvih,
Zakonu o ustanovah, Zakonu o zavodih itn. Kot NVO razumemo vsako
prostovoljno, nepridobitno in neodvisno organizacijo, ki jo ustanovijo fizične in
pravne osebe zasebnega prava v skladu s predpisanimi zakonskimi opredelitvami.
NVO so lahko neprofitne ali profitne (npr. nevladne profitne organizacije so
gospodarske družbe – družba z omejeno odgovornostjo, delniške družbe),
neprofitne organizacije pa so vladne, javne, državne (javni zavodi, državni organi
itd) in nevladne (društva, ustanove, fundacije itd).
Pri opisovanju NVO se pojavlja nesoglasje o definiciji kompleksa organizacije.
Izoblikovalo se je več definicij, vendar nobena tako natančna, da bi lahko zajela
vse organizacije.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
15
L. M. Salomon in H. K. Anheier v Kolarič (1994) izpostavljata naslednje tipe
definicij NVO:
1. Legalna definicija: NVO so tiste organizacije, ki jih kot take definira
zakonodaja vsake države posebej.
2. Ekonomska definicija definira organizacije glede na vir prihodkov; če so
glavni viri prihodkov organizacije članarina, donacije itd; je organizacija
neprofitna.
3. Funkcionalna definicija izpostavlja funkcijo organizacij, ki je opredeljena kot
javno dobro.
4. Strukturalno–operacionalna definicija poudarja delovanje in samo strukturo
organizacij–med NVO se uvrščajo organizacije, ki so:
– neprofitno distributivne,
– formalno ustanovljene,
– nevladne/privatne glede na ustanovitelja,
– samostojno vodene in upravljane,
– tiste, ki vključujejo pomemben del prostovoljnega dela.
Nevladne organizacije (non-govermental organizations – NVO) imenovane tudi
nedržavne organizacije, so pomemben institut civilne družbe. V Sloveniji prej
zaradi specifične družbene in ekonomske ureditve niso obstajale. Šele z
demokratičnimi spremembami in liberalizacijo temeljnih človekovih pravic in
svoboščin ter posebej lastninske pravice, so NVO postale ne le mogoče in
dopustne v Sloveniji, ampak za pravno državo in demokracijo nujne. 1
Šporar (2002) je poleg splošnih opredelitev izpostavil še naslednje značilnosti
NVO: gre za organizacije, ki so opredeljene kot organizacije, katerih cilji so
nepridobitni, so neodvisne od vlade, ter od vseh drugih organov oblasti, cilji take
organizacije so delovanje v javnem življenju z vprašanji povezanimi s koristmi ljudi,
organizacija se ukvarja s splošnim interesom širše družbe, ter so prostovoljno
ustanovljene.
1 Trstenjak, Verica (1998): Statusne in davčne podlage nevladnih organizacij v Sloveniji, Zbornik Vloga in financiranje NVO, str. 30.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
16
Kolaričeva poudarja, da pri sami opredelitvi NVO ne moremo mimo kriterijev, ki
omogočajo identifikacijo in dokaj celovito tipologijo NVO:
- KRITERIJ CILJEV IN NAMENOV: Ta kriterij služi razdelitvi organizacij na
profitne in neprofitne. Profitne organizacije so usmerjene v povečevanje
dobička, neprofitne pa v opravljanje storitev v javno dobro. Razlika med
prihodki in odhodki NVO pa se uporabi za financiranje dejavnosti in
namena, za katero je bila organizacija ustanovljena.
- KRITERIJ USTANOVITELJA: Ustanovitelj je lahko država/vlada ali pa privatni
akterji. Praviloma glede na ustanovitelja vse neprofitne organizacije
delimo na vladne neprofitne organizacije, ki jih ustanovi vlada in nevladne
neprofitne, ki jih ustanovijo drugi subjekti (Hrovatin, 1998:181).
- KRITERIJ, KDO SO IZVAJALCI DEJAVNOSTI: Izvajalci dejavnosti so lahko
polno ali pa delno zaposleni profesionalci ali pa volunterji, iz tega izhaja,
da so lahko organizacije čiste profesionalne, volunterske ali pa mešane.
- KRITERIJ CILJNE SKUPINE: NVO lahko delujejo v javno dobro (javno dobro
je opredeljeno kot nekaj, kar je splošno dostopno vsem pod enakimi
pogoji) in s tem v korist zadovoljevanja potreb širše družbe ali pa so
usmerjene v korist posamezne skupine in omogočajo le zadovoljevanje
potreb in interesov svojih članov.
- KRITERIJ FUNKCIJE: Med organizacije, ki delujejo v javno korist, štejemo
storitvene servise, društva, fundacije. Med NVO, ki delujejo v korist svojih
članov, pa lahko uvrstimo sindikate, različne klube, politične stranke,
različne strokovne organizacije, zadrug itn.
NVO so locirane med javnim na eni strani in zasebnim sektorjem na drugi v t. i.
nevladnem/neprofitnem sektorju. Značilnosti, ki NVO najbolj opisujejo, so
predvsem neprofitnost, dobrodelnost, ki izpostavlja podporo, ki so jo te
organizacije deležne od donatorjev, prostovoljnost, ki je usmerjena v način
izvajanja dejavnosti, neodvisnost, ki opisuje relativno avtonomno pozicijo
organizacije od državnega aparata ter pluralnost virov financiranja (v smislu
različnosti pridobivanja finančnih sredstev). Viri financiranja NVO se kažejo kot
sredstva pridobljena s članarino, donacije posameznikov in drugih tujih oseb,
lastna dejavnost organizacije, finančna podpora s strani države – državni proračun
ter sredstva različnih skladov in Loterije Slovenije (Kolarič, 1994:108).
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
17
Na podlagi obstoječe zakonodaje je potrebno omeniti, da je v Sloveniji možno
ustanoviti društvo, ustanovo, zavod in druge organizacije (gospodarske družbe,
politične stranke), ki so praviloma pravne osebe zasebnega prava.
Drugače kot v drugih evropskih državah Slovenija nima civilnega zakonika, ampak
s posebnimi zakoni urejena posamezna področja oziroma posamezne oblike
organizacij (Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o zavodih, Zakon o društvih,
Zakon o ustanovah).
2.2 VLOGA IN POMEN NEVLADNIH ORGANIZACIJ
V Sloveniji se je po letu 1991 odgovornost za družbeno blaginjo v veliki meri
prenesla od države na družbo kot celoto, kar je močno vplivalo na sam pojav in
razvoj nevladnih organizacij v Sloveniji. Opredelitve in same oblike nevladnih
organizacij se zaradi še vedno trajajoče tranzicije, nenehnih družbenih sprememb
in fleksibilnosti samega gibanja nevladnih organizacij, še vedno spreminjajo.
Poimenovanje organizacij, ki se v družbah pojavljajo med državo in trgom, je med
državami različno, zato pojem nevladne organizacije upravičeno predstavlja
nekakšno protiutež državi in državnim institucijam na eni strani in civilno družbo na
drugi. NVO so oblike družbenega povezovanja, ki v obdobjih pred osamosvojitvijo
Slovenije zaradi specifične politične in družbene ureditve niso bile možne, vendar
vseskozi nujno potrebne. NVO prispevajo k pluralizaciji različnih področij družbe,
delujejo v javno dobro, pospešujejo konkurenčnost in omogočajo uveljavljanje
civilnih pobud.
NVO se v različnih oblikah in obsegu pojavljajo v vseh demokratično urejenih
državnih tvorbah, omogočajo državljansko iniciativo ter opravljanje tistih nalog, ki
jih je v preteklosti izvajala izključno država (Trstenjak, 1998:1).
NVO predstavljajo oblike organiziranja, kjer se lahko državljani združujejo in
družijo na osnovi skupnega interesa, ciljev in volje ter tako organizirano nastopajo
neodvisno od države kot del civilne družbe. Sama vloga NVO je v povezavi z
interesi in cilji širšega spektra civilne družbe, ko država postane nezadostna,
oziroma ko predstavniki civilne družbe potrebujejo več, kot jim država lahko nudi.
NVO opravljajo dopolnilno vlogo pri zagotavljanju blaginje za ljudi in opravljajo tiste
funkcije, ki jih država sploh ne upravlja, ali pa le deloma.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
18
Šugman (1998) je civilno družbo opisal kot prostor, kjer posamezniki premagujejo
osamljenost, sebičnost in probleme oblikovanja širših kolektivnih identitet. Civilna
družba predstavlja s svojim razširjenim asociacijskim življenjem obliko
demokratičnega sobivanja, saj navaja posameznika na javno delovanje, razkriva
mu sistem pomembnih življenjskih vrednot, omogoča mu prostor za kolektivno
akcijo, posameznik se v njej uči usklajevati kratkoročne interese z dolgoročnimi
usmeritvami, s tem pa se krepi njegova odgovornost do sebe in drugih ljudi.
Nevladne športne organizacije so značilnost sodobnih družb, običajno izvajajo
naloge, ki sodijo v kontekst javnega interesa.
Javni interes je v Sloveniji jasno opredeljen v nacionalnem programu športa. S tem
nevladne organizacije prevzamejo del bremena za javno dobro in splošen družben
razvoj in so zaradi tega opravičene do pravne varnosti, zagotavljanja materialnih
sredstev in priznanja njihovega velikega pomena (Zbornik o Kongresu športne
rekreacije, 2003:81).
Ustanavljanje subjektov civilne družbe – društev in njihovih zvez na isti ali višji
ravni organiziranosti je skoraj v vsem svetu opredeljeno z zakoni o društvih in ti
predstavniki so tipični predstavniki civilne družbe. To ne velja samo za športna,
pač pa tudi vsa druga društva (gasilska, turistična, filatelistična itd). V njih se vsaj
kar se tiče športa, člani športno udejstvujejo, medtem ko na višji ravni
organiziranosti uresničujejo tudi druge naloge (manj transformacijske, pa vendarle
tudi te). 2
Pomen NVO je za akterje civilne družbe velikega pomena, saj vključevanje v
različne NVO posamezniku omogoča oblikovanje mnenj, vrednot o sebi in svetu.
Vsa ta spoznanja pa posamezniku pomagajo, da se v sodobni in hitro napredujoči
družbi kar najbolje umesti in razvija.
2 Šugman, Rajko (1998): Organiziranost športa doma in v svetu, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, str. 16.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
19
2.3 VRSTE NEVLADNIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI
V Sloveniji glede na tipologijo pravnih oseb in načelo numerus clausus3 lahko
opredelimo posamezne vrste NVO. Načelo numerus clausus ne omogoča
ustanovitve pravne osebe, ki v pravnem sistemu ne obstaja, oziroma ki je pravni
sistem ne pozna.
2.3.1 NEVLADNE ORGANIZACIJE KOT PRAVNE OSEBE
Sistem prava razvršča pravne osebe na pravne osebe javnega in pravne osebe
zasebnega prava. Osnovni kriterij razlikovanja je ustanovitveni akt, pravne osebe
javnega prava so ustanovljene z oblastnimi akti (npr. zakoni, uredbe ipd); pravne
osebe zasebnega prava pa z zasebnopravnimi akti (pogodbe, statuti), vendar pa
to ne pomeni, da za pravne osebe zasebnega prava ne veljajo predpisi javnega
prava. Poleg opredeljenih kriterijev razlikovanja pa obstajajo še kriterij izvajanja
javnih pooblastil, članstvo ipd.
Na podlagi pravno veljavne zakonodaje je v Sloveniji možno ustanoviti naslednje
NVO: kot temeljne NVO so tu društvo kot neprofitno, prostovoljno združenje
fizičnih oseb, ustanova, ter drugo – v to skupino velja omeniti organizacije, ki po
strukturi spadajo v eno izmed zgoraj opisanih vrst, vendar so urejene s posebnimi
zakoni (zavodi, politične stranke, sindikati, izjemoma gospodarske družbe) (Glej
Trstenjak, 1998).
2.3.1.1 Društvo
Društva so bila prej urejena v zakonu o društvih iz leta 1974 (Ur. L. SRS, št.
37/74), ki je veljal vse do leta 1995. Ta zakon je v novih razmerah postal
neprimeren, ker ni bil prilagojen na novo sprejeto ustavo in pravno politično
ureditev. Leta 1995 je bil sprejet nov Zakon o društvih, ki je sodobnejše uredil
pravno osnovo za delovanje društev, vendar je leta 1999 prišlo do nekaterih
dopolnil k Zakonu iz leta 1995. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča, je prišlo do
nekaterih sprememb pri posameznih členih Zakona o društvih, predvsem bi
izpostavila dve.
3 Omejen vpis oz. omejitev vpisa.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
20
Sprememba 6. člena Zakona o društvih, kjer je opredeljeno, da lahko društvo
ustanovijo tudi tujci, ki imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče ali začasno
prebivališče več kot eno leto. V zakonu o društvih iz leta 1995 je bilo zapisano, da
lahko društvo ustanovi 10 polnoletnih državljanov R Slovenije, kar pa v novem
Zakonu o društvih iz leta 1999 ni več določeno oziroma omejeno; društvo lahko
ustanovijo osebe, ki so dopolnile 18 let.
Novi zakon o društvih razlikuje med društvi, ki delujejo v javnem interesu, katerih
delovanje presega samo interese svojih članov (tem kriterijem zadostuje tudi
Olimpijski komite Slovenije, ki deluje na osnovi Zakona o društvih) in društva, ki
delujejo samo za interese svojih članov (Trstenjak, 1998:3).
Po 1. členu Zakona o društvih je društvo samostojno, nepridobitno, prostovoljno
združenje fizičnih oseb, katerih namen je združevanje zaradi skupno določenih
interesov, ki so opredeljeni v temeljnem aktu društva, ter so v skladu s tem
zakonom. Društvo samostojno določi svoje cilje in namene, način delovanja ter
dejavnost s svojim temeljnim aktom. Društvo ne sme opravljati pridobitne
dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti oziroma samo pod točno predpisanimi
pogoji (Zakon o društvih, UR. L. RS. št. 60/1995, 49/1995 – odločba – US in
89/1999). Financiranje društva je predpisano z 21. členom Zakona o društvih, ki
opredeljuje oblike pridobivanja sredstev za svoje delovanje s: prispevki donatorjev,
s članarino, z darili, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva, iz javnih
sredstev ter drugih virov.
2.3.1.2 Ustanova
Ustanovo lahko ustanovijo domače ali tuje fizične in pa tudi pravne osebe. V
pravnem redu je za ustanovitev ustanove predpisan t. i. koncesijski postopek
ustanovitve, kar pomeni, da je za ustanovitev potrebno soglasje oziroma
dovoljenje pristojnega organa. Pristojnosti pa so zaupane posameznemu
ministrstvu, glede na namen, za katerega je ustanova ustanovljena.
S tem, ko posamezno ministrstvo izda soglasje k ustanovitvi določene ustanove,
postane ustanova pravna oseba in lahko začne s svojim delovanjem (Trstenjak,
1998:3). Kot je iz zakona o ustanovah razvidno, je ustanova na določen namen
vezano premoženje. Ustanova je pravna oseba in nima ne lastnikov ne članov,
ustanovitelj jo ustanovi z namenom, ki je splošno koristen in dobrodelen, izvajanje
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
21
namena in upravljanje s premoženjem pa zaupa osebi ali organu, ki ga sam
določi. (Predpisi o društvih in ustanovah, 1996:55).
Njen namen mora biti splošno koristen ali dobrodelen, če je ustanova ustanovljena
za področja športa, zdravstva, invalidskega in socialnega varstva, varstva okolja,
kulture itd. Premoženje lahko sestavljajo denar, premičnine, pravice, iz katerih
izvirajo premoženjske pravice ipd (Zakon o ustanovah, UR. L. RS. št. 60/1994)
2.3.1.3 Zavodi
Organiziranost zavodov je v Sloveniji urejena z Zakonom o zavodih iz leta 1996 in
so predvideni za upravljanje dejavnosti kulture, športa, vzgoje in izobraževanja,
zdravstva, socialnega varstva ipd; če cilj njihove dejavnosti ni pridobivanje
dobička.
To so pretežno t. i. javni zavodi in so pravne osebe javnega prava, ki so
ustanovljeni s strani države, občine, zakonodaja pa ne preprečuje tudi
ustanavljanje zasebnih zavodov, v tem primeru so to NVO (Trstenjak, 1998:2).
Javne zavode lahko ustanovijo mesto, občina ter druge zakonsko pooblaščene
osebe. Organiziranost zavodov je zakonsko predpisana ter opredeljena v
ustanovitvenem aktu zavoda (Zakon o zavodih, UR. L. RS. št. 8/1996).
2.3.1.4 Sindikati
Za Sindikalno organiziranost je pomembna ustavna določba o svobodnem
ustanavljanju in vključevanju vanje. Podrobneje pa pravice in pravni status
sindikatov ureja Zakon o reprezentativnosti sindikatov.
2.3.1.5 Gospodarske družbe
Gospodarska družba je po Zakonu o gospodarskih družbah pravna oseba, ki
opravlja svojo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Gospodarsko
družbo lahko ustanovi domača in tuja fizična ali pravna oseba.
Kot je zapisano v 4. odstavku 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, se kot
gospodarska družba smatrajo tudi družbe, ki v skladu z zakonom v celoti ali
deloma opravljajo dejavnost, ki ni pridobitna (Trstenjak, 1998:2).
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
22
2.3.1.6 Politične stranke
1. in 2. člen Zakona o političnih strankah opisujeta politične stranke kot združenje
državljanov in državljank Slovenije, ki uresničujejo svoje cilje, ki so bili sprejeti v
programu stranke. Stranke delujejo javno in po demokratičnih načelih (Zakon o
političnih strankah, UR. L. RS. št. 62/1994). Zakon o političnih strankah ureja tudi
nekatere posebnosti za te organizacije, vendar jih po temeljni strukturi lahko
uvrščamo med društva (Trstenjak, 1998:2).
2.3.2 NEVLADNE ORGANIZACIJE, KI NISO PRAVNE OSEBE
Pri nas je pravni status NVO brez pravne osebnosti mogoč, vendar morajo kljub
temu ustrezatI kriterijem za NVO. V praksi pa se pojavljajo številni problemi v zvezi
z delovanjem, ker npr. ne morejo odpreti bančnega računa, nimajo varovanega
imena ipd. Najpogostejša oblika so razna združenja, ki pa formalnopravno niso
društvo (Trstenjak, 1997:30–31).
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
23
3 ORIS ORGANIZIRANOSTI ŠPORTA V SLOVENIJI
Šport mora biti predvsem usmerjen v funkcijo človeka, samo tako lahko človek
uresničuje svoje ustvarjalne potenciale svobodno in neobremenjeno. Zgodovina
športnega udejstvovanja ima v Sloveniji bogato zgodovino. Največ informacij o
začetkih športne dejavnosti v deželi Kranjski je bilo opisanih s strani J. V.
Valvasorja v knjigi Slava Vojvodine Kranjske. V knjigi so opisani različni običaji,
zgodovinski podatki in mnoge zemljepisne posebnosti takratnega obdobja.
Valvasor je zapisal nekatere danes tipične športne panoge naših prednikov, tudi
najpomembnejše zapise o bloškem smučanju kot prvi obliki smučanja v Sloveniji
(Slovenski olimpizem, 1995:15).
V začetku prejšnjega stoletja se začno pojavljati športne panoge, izhajajoče iz
antičnih "smotrov" športa, katerih temelj so bila združenja prostovoljnega
vključevanja – društva. Društva se začno med seboj povezovati, predvsem zaradi
tekmovanj in tako pride do prvih mednarodnih športnih združenj: kolesarska
federacija, veslaška združenja itn. Poleg tega se je proti koncu 19. stoletja pojavila
tudi težnja po ustanovitvi vsesplošne mednarodne organizacije na področju športa.
Tako je Pierre de Coubertin leta 1894 ustanovil MOK in v Atenah organiziral prve
olimpijske igre moderne dobe.
V Evropi so državne institucije najprej začele z uvajanjem telovadbe v učne
programe (telesno vzgojo in gimnastiko) šol, gre torej za prostovoljno kasneje pa
tudi obvezno vzgojno področje, ki se je začelo postopno uveljavljati.
Za slovenske razmere pomemben mejnik predstavlja Februarski patent iz leta
1852, ko se je država prvič vključila v področje ustanavljanja društev, poleg tega
pa je tudi v Sloveniji bila prvič uvedena telovadba v šole (Šport v republiki
Sloveniji, 1995:97). Najprej so bili uzakonjeni le neobvezni programi, kasneje leta
1869 pa je zakon določil obvezno vključitev telovadbe v osnovne in srednje šole,
kar je omogočalo hitrejši razvoj športa v Sloveniji v takratnem obdobju (Šugman,
1999:18).
Februarski patent je podal ustavno podlago za razvoj društev, tudi športnih. V to
obdobje je sodilo ustanavljanje slovenskih kulturnih društev na eni strani in
ustanovitev prvega športnega društva na drugi. Slovenci so 1863. leta ustanovili
svoje prvo telovadno društvo, imenovano južni Sokol, nekaj let kasneje pa še
telovadno organizacijo Orel.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
24
V obdobju do prve svetovne vojne je na Slovenskem prišlo do ustanavljanja
različnih športnih društev: leta 1893 je bilo ustanovljeno prvo planinsko društvo
imenovano Slovensko planinsko društvo, potem t. i. "društvo Triglavski prijatelji",
ljubitelji gora, 1909. leta ustanovljen srednješolski klub Hermes, leta 1911 prvi
priznani slovenski nogometni klub Ilirija itd (Slovenski olimpizem, 1995).
Takoj po prvi svetovni vojni so bile ustanovljene različne športne federacije, leta
1919 je prišlo do formiranja Jugoslovanskega olimpijskega odbora. Med obema
vojnama se je število športnih disciplin ter s tem tudi društev in zvez povečalo.
Šport se je po 2. svetovni vojni hitro razvijal, kar je omogočalo ustanavljanje novih
mednarodnih športnih zvez in organizacij. Slovenija je po 2. svetovni vojni prešla
več reorganizacij športa, kar je bilo odraz sprememb političnega sistema. Državni
organi so bili v športni sferi v določenih političnih obdobjih močno prisotni. V ustavi
SR Slovenije je bilo zapisano, da za športno dejavnost skrbi država, šport se je
urejal in usmerjal iz enega mesta – federacije. Po letu 1965 so se pristojnosti na
področju ″telesne kulture″ prenesle na nižje oblike oblasti (republike in kasneje
občine), vendar je bila država še vedno tista, ki je narekovala razvoj športne
dejavnosti. Šport je bil do 1971 v rokah države, vendar je imela športna sfera svoje
naloge. V obdobju samoupravnega socializma je prišlo do ustanavljanja
samoupravnih interesnih skupnosti na vseh ravneh države, razen Jugoslavije kot
celote. Interesne skupnosti so bile posebna oblika združevanja ljudi v
organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih – kot
uporabnikov storitev in izvajalcev športne dejavnosti (Šport v republiki Sloveniji,
1995:97).
Interesne skupnosti, kot posebna oblika podružabljanja športa, so po letu 1990
prenehale s svojim delovanjem, kljub velikemu prispevku k razvoju športa v
Sloveniji (Prelomno obdobje Slovenskega športa, 1999:40).
Obdobje po letu 1988 so zaznamovale številne politične spremembe, ki so
narekovale tudi spremembe na področju športa. Socialistični sistem je preživel in
Slovenija se je postopoma preoblikovala v večstrankarski sistem državne ureditve,
kar se je odražalo tudi v razvoju športa. Šport je postal del civilne družbe in vloga
države se je zmanjšala. Izvajalci športne dejavnosti so se po letu 1991 razširili;
poleg športnih društev v klasičnem smislu so začela nastajati zasebna podjetja,
državni športni organi in zavodi.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
25
Del športa še vedno deluje pod društvenim okriljem, del pa se je po letu 1991
popolnoma profesionaliziral (Slovenski šport v mednarodnem prostoru, 1998:36).
Pojem asiociativnosti pomeni povezovanje društev v zveze društev. Po podatkih
Olimpijskega komiteja v Sloveniji deluje okrog 3500 športnih društev in približno
300.000 športno aktivnih posameznikov. V Sloveniji je državljanom na voljo 90
športnih dejavnosti, ki so združene v 60-ih nacionalnih športnih zvezah (Vzorčna
analiza števila in strukture članstva, 1999:19).
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
26
4 OLIMPIZEM, NJEGOV RAZVOJ IN POMEN
Olimpizem je filozofija, ki združuje vrednote telesa, duha in volje. Cilj olimpizma je
s športom omogočati harmonični razvoj ter s temi načeli ustvariti družbo, ki je
usmerjena v skrb in ohranitev človeškega dostojanstva (Šugman, 1998:90).
Olimpijsko gibanje je usmerjeno v aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju mira in
medsebojnega spoštovanja med različnimi narodi sveta. Cilj olimpijskega gibanja
je vzgajati, razvijati in ohranjati boljši svet s pomočjo prijateljstva, solidarnosti,
medsebojnega spoštovanja in pravili fair playja (Glej Guttmann. 1994).
Delovanje olimpijskega gibanja, ki ga simbolizira pet krogov, kot pet celin sveta, je
trajno in univerzalno. Vrh pa doseže vsake štiri leta na olimpijskih igrah moderne
dobe, kjer se zberejo športniki iz vsega sveta. Vsaka diskriminacija in razlikovanje
oseb glede na raso, versko – politično prepričanje, spol ali kakršnokoli drugo vrsto
razlikovanja je nezdružljiva s temeljnimi načeli olimpijskega gibanja. Olimpijsko
gibanje predstavlja osnovo v delovanju Mednarodnega olimpijskega komiteja in
vseh Nacionalnih olimpijskih komitejev4 v svetu, tudi OKS. Temeljno spoznanje
olimpijskega gibanja je usmerjeno v tezo, da je športno dejavnost potrebno
najtesneje povezati z družbeno v neločljivo celoto. Šport naj pomaga razvijati
človeka v harmonično, vsestransko celoto, v kateri se duševna plat človekove
osebnosti tesno prepleta s telesno, pri tem pa šport nima samo biološke ampak
tudi moralno in estetsko vlogo. Ukvarjanje s športom je pravica, ki pa mora biti v
skladu s potrebami in zmožnostmi vsakega posameznika. Olimpijsko gibanje je
vodeno in usmerjeno s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja in izvira iz
modernega olimpizma. Olimpijsko gibanje pod okriljem MOK obsega športnike,
olimpijsko gibanje organizacije in še druge osebe, ki sprejmejo pravila Olimpijske
listine. Olimpijska listina je sistem temeljnih načel, pravil in predpisov, ki določajo
organizacijo in delovanje olimpijskega gibanja, ter določajo pravila in pogoje za
izvedbo olimpijskih iger. Olimpijska listina je bila sprejeta s strani MOK (Glej
Obvestila OKS, 1998).
Olimpijsko geslo CITIUS, ALTIUS, FORTIUS (hitreje, višje, močneje) je osnovna
filozofska misel olimpizma in napredka človeštva.
4 Nacionalni olimpijski komite je komite posamezne države, ki je član MOK.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
27
Skozi ciklus olimpijskih iger pa je večkrat uporabljen tudi rek ″Pomembno je
sodelovati, ne zmagati!″ Obe gesli pripisujejo pobudniku sodobnega olimpizma
baronu Pierru de Coubertanu, čeprav zgodovinarji niso enotnega mnenja, da je bil
on tisti, ki naj bi izrekel ta slavna gesla (Šugman, 1997).
4.1 MEDNARODNI OLIMPIJSKI KOMITE – MOK
Ustanovitev MOK predstavlja osnovo olimpijskemu gibanju ter podlago vsem
Nacionalnim olimpijskim komitejem (v nadaljevanju NOK), katerih ustanovitveni
akti izhajajo iz predpisov Olimpijske listine in odločitev MOK-a.
MOK – Mednarodni olimpijski komite (CIO fr. Comite International olympique; angl.
IOC – International Olympic Committe) – Mednarodni olimpijski komite je bil
ustanovljen v Parizu leta 1894, kjer je potekal mednarodni forum o svetovnem
športu. Pobudnik ustanovitve je bil Pierre de Coubertin, ki je prav na kongresu v
Sorboni podal predlog za ustanovitev MOK (Šugman, 1998:90).
Sedež MOK-a je v Luzani v Švici, njegovo članstvo se iz leta v leto viša, leta 1998
je štela ta olimpijska družina 204 NOK, kar pomeni, da MOK priznava nekaj več
NOK, kot je držav v OZN. MOK je najvišja avtoriteta v olimpijskem gibanju,
edinstvena nepolitična svetovna organizacija, ki je bila ustanovljena z namenom
obuditi ideale antičnih olimpijskih iger. V pristojnosti MOK je pravica do
organizacije olimpijskih iger, ki imajo zelo velik ugled v svetu. MOK vodi olimpijsko
gibanje v skladu z načeli olimpijske listine.
V ta namen MOK;
• vzpodbuja koordinacijo, organizacijo in razvoj športa,
• sodeluje s javnimi in zasebnimi organizacijami, pri čemer je temeljno vodilo,
da šport služi humanosti,
• zagotavlja redno izvajanje olimpijskih iger,
• s svojimi aktivnostmi sodeluje za ohranitev mira na svetu,
• podpira in razvija športno etiko,
• s primernimi sredstvi močno vzpodbuja udeležbo žensk v športu,
• vodi boj proti uživanju nedovoljenih poživil v športu,
• sprejema ukrepe za preprečitev ogrožanja zdravja športnikov,
• odklanja vsako politično in komercialno zlorabo športa,
• vzpodbuja razvoj športa za vse,
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
28
• skrbi, da olimpijske igre potekajo v skladu s pravili olimpijskega gibanja,
• podpira mednarodno olimpijsko akademijo,
• podpira druge ustanove, ki so se posvetile olimpijskemu izobraževanju.
Nepomembnejši dokument MOK je Olimpijska listina, ki opredeljuje olimpizem kot
življenjsko filozofijo, ki povezuje razvoj človeka v harmonično oblikovano celoto.
Olimpizem si prizadeva s povezovanjem športa, kulture in vzgoje ustvariti način
življenja, katerega podlaga naj bi bilo veselje ob izvirajočem naporu ter
spoštovanje splošnih osnovnih etičnih načel (Obvestila OKS, 1998:5).
MOK je v svojem razvoju naredil velik korak pod predsedovanjem Španca Juana
Antona Samarancha (1980–2001), ki je svojo politiko usmeril tudi k državam
tretjega sveta, ter se ostro zavzel za odpravo kakršnekoli rasne diskriminacije v
športu. Po 21. letih predsedovanja MOK-u ga je nasledil Belgijec Jacques Rogge,
ki je že v svoji kandidaturi napovedal strogo politiko v smeri uživanja prepovedanih
substanc v športu.
4.2 OLIMPIZEM NA SLOVENSKEM
Olimpijska zgodovina Slovencev ima veliko začetkov in nič koliko zapletov, kar je
posledica, da do leta 1991 nismo imeli svoje države in svoje olimpijske
organizacije, ki bi lahko omogočala samostojen razvoj športa. Olimpijsko usodo
smo najprej delili v okviru Avstro – Ogrske, z narodi države SHS, potem pa se je
športna dejavnost odvijala v okviru Jugoslavije.
Prvi znanilec slovenskega olimpizma je bil Rudolf Cvetkov, ki se je v Trstu
seznanil s sabljanjem in nato leta 1920 na olimpijskih igrah v Stockholmu postal
tudi nosilec srebrne kolajne v sabljanju, vendar pod okriljem tuje države. Prvi
slovenski olimpionik v novi državi SHS pa je postal Stanko Tavčar, nogometaš
ljubljanske Ilirije.
14. decembra 1919. leta je prišlo v Zagrebu do ustanovitve Jugoslovanskega
olimpijskega odbora, ki pa so ga leta 1927 preimenovali v Jugoslovanski olimpijski
komite ter njegov sedež prenesli v Beograd, kjer so ga po letu 1945 tudi obnovili.
Slovenske interese sta v prvem olimpijskem telesu zastopala vodilna športna
delavca v Sloveniji, Joco Gorenc in inž. Stanko Bloudek, ki je nekaj let kasneje
postal tudi prvi in zadnji član Mednarodnega olimpijskega komiteja iz Slovenije.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
29
Ustanovitev Jugoslovanskega olimpijskega odbora je pospešila športno vnemo
tudi v Sloveniji. Leta 1920 je prišlo do ustanovitve Športne zveze Slovenije, ki je po
nekaj letih delovanja usahnila, vendar hitrega razvoja ni bilo več mogoče
zaustaviti. Slovenci so predstavljali večino športnega prebivalstva tedanje
Jugoslavije, kar se je odražalo tudi v osvojenih kolajnah na olimpijskih igrah.
Posebno obeležje je olimpijskemu gibanju na Slovenskem prinesla tudi uvedba
zimskih olimpijskih iger, katerih so Slovenci bili udeleženci vse od prvih olimpijskih
iger v Chamonixu leta 1924. Predvojni vrhunec v olimpijskem udejstvovanju
predstavljata uvrstitvi: deseto mesto Franca Smoleja na zimskih olimpijskih igrah
leta 1936, ter petnajsto mesto Cirila Pučka v alpski kombinaciji. Med tistimi, ki so
dosegali izjemne rezultate je bil že tedaj velika osebnost Leon Štukelj, pravnik iz
Novega mesta, naš še vedno najuspešnejši olimpionik vseh časov. Njegova
olimpijska bera je prav enkratna: v obdobju od 1924–1936 je bil udeleženec treh
olimpijskih iger in iz nobenih se ni vrnil brez medalje.
Olimpijsko pot je končal v Berlinu leta 1936 s srebrom na krogih, tisto leto so na
olimpijskih igrah prvič nastopile tudi slovenske telovadke (100 let olimpijskih iger
1996:2–15).
Po drugi svetovni vojni je olimpizem na Slovenskem doživel nov razmah,
pokazatelj pa je bila velika zastopanost slovenskih športnikov na olimpijskih igrah,
čeprav je konkurenca postajala vedno večja, tudi vrhunskih dosežkov ni manjkalo.
Paleta športnih panog, ki so bile zastopane na olimpijskih igrah, se je razširila tudi
na moštvene športe, še posebno uspešni za Slovenijo so bili predstavniki v
nogometu, košarki, rokometu, kasneje pa tudi v vodnih športih in smučanju. Miro
Cerar je postal nekakšen Štukljev naslednik, saj je tudi on na olimpijskih igrah
moderne dobe osvojil 3 kolajne. Pri moštvenih športih je potrebno izpostaviti Iva
Daneua in Aljoša Žorga, ki sta leta 1968 na olimpijskih igrah v košarki osvojila prvo
olimpijsko kolajno v moštvenih športih.
Na prvo kolajno iz zimskih olimpijskih iger pa smo morali Slovenci čakati vse do
leta 1984, ko je Sarajevo gostilo 14. zimske olimpijske igre. Veliki met je uspel
Juretu Franku v veleslalomu in Slovenci smo dobili novega junaka belih strmin.
Smučarsko slavje pa se je potem nadaljevalo tudi v naslednjem olimpijskem letu
1988, kjer so skakalci postali ekipno srebrni, Matjaž Debelak je osvojil svojo prvo
olimpijsko medaljo, Mateja Svet pa je bila druga v slalomu.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
30
Nekaj mesecev kasneje se je na poletnih olimpijskih igrah v Seulu začelo bronasto
obdobje slovenskega veslanja, tam sta Blejca Sadik Mujkič in Bojan Prešeren
zasedla odlično tretje mesto med dvojci brez krmarja (100 let olimpijskih iger,
1996:14–16).
Vse te medalje in uspehi so bili še pod jugoslovansko zastavo, vendar pa so že
predstavljale uvod v uspešno zgodovino slovenskega olimpizma ter v novi čas
slovenske samostojnosti. Politične spremembe v Jugoslaviji in dogodki povezani s
samostojnostjo Slovenije so športne delavce v Sloveniji pripeljali do mnenja, da se
naj športna dejavnost v Sloveniji organizira v okviru samostojnega Slovenskega
olimpijskega komiteja. V času velikih družbenih in političnih sprememb pa so se
tako začele priprave na ustanovitev slovenskega nacionalnega komiteja, kar se je
uresničilo 15. oktobra 1991. Ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije pa je
slovenskim športnikom omogočila, da so že na olimpijskih igrah v Albertvilu leta
1992 nastopili pod slovensko zastavo.
Leta 1994 so bile zimske olimpijske igre v Lilehammerju, Slovenci so nadaljevali
bronasto obdobje olimpijskih odličij z Juretom Koširjem, Alenko Dovžan in Katjo
Koren. (Kronika 20. stoletja, 1996:493). Poletne igre moderne dobe leta 1996 pa
sta zaznamovala bronasta Andraž Vehovar in Brigita Bukovec. Potrebno pa je
omeniti tudi zlate fante iz Sydneyja leta 2000–Iztoka Čopa, Luko Špika v dvojcu
brez krmarja in Rajmonda Debevca v streljanju. Zimske Olimpijske igre Salt Lake
City Sloveniji niso prinesle želenih odličij, vendar so Slovenski športniki dosegli
odlične rezultate in ponesli ime Slovenije v svet.
4.3 USTANAVLJANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE
Slovenija je v devetdesetih letih doživljala številne politične spremembe, ki so
narekovale spremembe na vseh področjih družbenega življenja. Razpad
Jugoslavije je pomenil tudi razpad pomembnih športnih povezav, pri katerih je bil
najpomembnejši razkol v Jugoslovanskem olimpijskem komiteju.
Predstavniki Športne zveze Slovenije so bili mnenja, da naj se šport v Sloveniji
organizira v okviru Slovenskega olimpijskega komiteja. Tako so bili že leta 1990
nakazani prvi resni vzgibi v tej smeri, vendar je bilo potrebno počakati na odločitev
Skupščine Republike Slovenije o neodvisnosti in samostojnosti Slovenije.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
31
Politične razmere so bile vedno težje, zato je prišlo do odločitve Športne zveze za
sprožitev postopka za ustanovitev OKS. Prišlo je do formiranja sedem članskega
Iniciativnega odbora, katerega naloge so bile: ustanovitev OKS, priprava celotne
procedure za čimprejšnjo vključitev v MOK ter obvestitev predsednika MOK – J. A.
Samarancha o razmerah v Sloveniji in namerah o ustanovitvi Olimpijskega
komiteja Slovenije. Člani iniciativnega odbora so bili: Miro Cerar, Evgen Bergant,
Ivo Daneu, mag. Janez Kocijančič, Janez Sterle ter dr. Rajko Šugman (Prelomno
obdobje Slovenskega športa, 1999:60–61).
Sledilo je obdobje intenzivnih priprav in nič koliko zapletov. Člani iniciativnega
odbora so z obveščanjem svojih prijateljev ter različnih športnih organizacij v svetu
bistveno pripomogli k širitvi informacij o razmerah, ki so Slovenske športne
delavce silile v ustanovitev samostojne športne organizacije – Olimpijskega
komiteja Slovenije.
Leta 1991 je na pobudo iniciativnega odbora prišlo do ideje o dvostopenjskem
pristopu k ustanovitvi Olimpijskega komiteja: najprej podpis ustanovne listine in
nato izvolitev organov OKS. Tako je dne, 15. 10. 1991, v Cankarjevem domu
prišlo do slovesnega podpisa Slovenske olimpijske listine. Podpisu so prisostvovali
Leon Štukelj, Miro Cerar, delegati 29 strokovnih zvez olimpijskih panog ter delegati
petih strokovnih zvez panog, ki jih priznava MOK.
Politične razmere v Sloveniji so bile tik pred izbruhom in Slovenija je vso svojo
dejavnost usmerila v čimprejšnjo priznanje svoje samostojnosti in neodvisnosti.
MOK je v izjavi za javnost opredelil potrebo po mednarodnem priznanju Slovenije
kot pogoj, ki mu more Slovenija zadostiti, da bi lahko Slovenski olimpijski komite
postal priznan kot polnopravni član MOK.
Slovenijo so od novembra 1991 pa do februarja 1992 priznale mednarodno in
gospodarsko najbolj uspešne države sveta: Nemčija, Italija, Francija, Hrvaška itd.
Vse to pa je vodilo v sprejetje Olimpijskega komiteja v družino MOK dne, 2.
Februarja 1992, dokončno kot polnopravni član pa je bil OKS sprejet 24.
septembra 1993, ko so bili usklajeni vsi pravni akti Slovenskega olimpijskega
komiteja z akti MOK-a.
Ustanovna skupščina OKS je bila 17. decembra 1991, takoj naslednjo leto je OKS
postal priznan s strani MOK in Slovenci smo ponosno korakali na olimpijskih igrah
v Albertvillu pod slovensko zastavo (Slovenska Kronika 20. stoletja, 1996:493).
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
32
5 OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE
Z odločitvijo športnikov in športne javnosti je bil 15. oktobra 1991 ustanovljen
Olimpijski komite Slovenije, katerega naloge so bile sprejete na skupščini
Olimpijskega komiteja Slovenije, 17. decembra 1991. OKS mora delovati v skladu
z načeli Olimpijske listine MOK, Slovenske olimpijske listine ter sklepi MOK.
Pravila OKS so bila sprejeta na seji skupščine OKS, 22. decembra 1994, v veljavo
pa so stopila januarja 1995. Pred ustanovitvijo OKS je v Sloveniji kot vodilna
organizacija na področju športa delovala Športna zveza Slovenije, katere naloge
so bile usmerjene v razvoj športa in dejavnosti povezane s športom.
V skladu z odločitvijo članic Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze
Slovenije (v nadaljevanju ŠZS), izraženih na skupščinah obeh organizacij dne, 22.
12. 1994, da se združita v enotno športno organizacijo z imenom OLIMPIJSKI
KOMITE SLOVENIJE – ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ, ter ob upoštevanju
osnovnih načel Olimpijske listine Mednarodnega olimpijskega komiteja (v
nadaljevanju MOK), Slovenske olimpijske listine in Statuta ŠZS, je skupščina
OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE – ZDRUŽENJA ŠPORTNIH ZVEZ na
zasedanju v Ljubljani dne, 22. 12. 1994, sprejela pravila in na 6. seji skupščine
dne, 16. 12. 1998 spremembe in uskladitve pravil z novim Zakonom o društvih
(UR. L. RS, št. 60/95) in dodatnimi spremembami na 10. seji skupščine dne, 29. 3.
2001. 5
Organizaciji sta se združili predvsem zaradi boljše organiziranosti, možnosti
boljšega trženja, enotnega predstavljanja in nastopanja doma in v svetu, ter
racionalnejšega delovanja različnih strokovnih služb (Šugman, 1998:90).
OKS ima svoj znak, ki je bil sprejet na 36. seji OKS in ki je leta 1999 bil sprejet tudi
s strani MOK.
Logotip OKS sestavljajo štirje elementi: posoda za olimpijski ogenj, ki je značilnost
vsake olimpiade, olimpijski krogi, ki so po pravilih MOK obvezen element v znaku
vsakega nacionalnega olimpijskega komiteja, plamenica, kot simbol olimpijskega
ognja ter Triglav kot slovenski nacionalni simbol (glej sliko 1).
5 Olimpijski komite Slovenije (1998), Obvestila posebna izdaja, Ljubljana, november 1998.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
33
Slika 1: Logotip Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenje športnih zvez.
Vir: OKS. (verzija z napisom Olimpijski komite Slovenije in Olimpijski komite Slovenjie – Združenje športnih zvez). OKS je opredeljen kot neprofitna organizacija, le-ta pa lahko s storitvami in izdelki
ustvarja tudi presežke prihodkov nad odhodki, vendar pa morajo te presežke
porabiti za dejavnost, za katero je bila športna organizacija ustanovljena
(Chelladura v Bednarik in drugi, 1998:6).
Kot je v pravilniku OKS opredeljeno, je Olimpijski komite Slovenije – Združenje
športnih zvez osrednja društvena organizacija, ki združuje nacionalne športne
zveze in lokalne športne zveze ter druge strokovne športne organizacije v
Republiki Sloveniji. OKS združuje 54 nacionalnih panožnih zvez ter 76 športnih
organizacij z več kot 3500 društvi in več kot 300.000 vključenimi posamezniki, ki
jim športno udejstvovanje pomeni razvedrilo in sprostitev, nekaterim pa tudi
vrhunsko udejstvovanje in način življenja.
OKS deluje v skladu s predpisi o društvih in je pravna oseba. Ustanovljen je bil, da
zastopa interese Slovenskih športnikov na različnih mednarodnih športnih
tekmovanjih.
Funkcija OKS je razvijati olimpijsko gibanje v Sloveniji in ščititi načela olimpijske
listine, ter se za uresničitev vloge OKS povezovati z različnimi vladnimi in
nevladnimi organizacijami v Sloveniji in mednarodnem prostoru.
OKS s svojim delovanjem omogoča Slovenskim športnikom udeležbo na
Olimpijskih igrah, imenuje delegacije za različna tekmovanje od regionalnih do
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
34
svetovnih, ki so organizirana s strani MOK, je edini pooblaščeni predstavnik
Slovenije na Olimpijskih igrah ter ima pravico imenovati mesto v primeru, da za
Olimpijske igre kandidira Slovenija (Pravila Olimpijskega komiteja Slovenije,
1998:2).
5.1 NALOGE OKS
Vloga in pomen OKS, kot osrednje športne organizacije v Sloveniji je usmerjena v
šport in njegov razvoj, zato OKS:
• spoštuje načela Olimpijske listine,
• širi osnovna načela olimpizma v okviru športnih programov, športnega
izobraževanja v šolah in univerzah, skrbi za ustanavljanje in delovanje
institucij, ki bi se posvečale olimpijski vzgoji,
• omogoča izobraževanje športnih funkcionarjev in drugih strokovnih
delavcev na področju športa,
• skrbi za spoštovanje Olimpijske listine v Sloveniji,
• se bori proti uporabi nedovoljenih sredstev v športu ter omogoča izvajanje
zdravstvene kontrole v optimalnih razmerah,
• spodbuja razvoj športa z usklajenim razvojem na vseh področjih ter skrbi za
aktivno vključevanje vseh starostnih skupin v šport,
• se obvezuje, da bo ukrepal proti vsakemu razlikovanju v športu,
• sodeluje z vladnimi organi in ohranja svojo samostojnost,
• spodbuja združevanje športnih organizacij v OKS,
• v slovenskem športu skrbi za uveljavljanje strokovnega dela,
• usklajuje dogovorjeno delo članic,
• skrbi za uvajanje informacijskih novosti v slovenski šport,
• ohranja svojo avtonomijo in se opira vsaki obliki pritiska,
• spoštuje in uveljavlja načela zapisana v Slovenski olimpijski listini in listini
MOK,
• omogoča izdajanje ustrezne strokovne športne literature,
• spodbuja zanimanje za olimpijsko gibanje med mladimi,
• skrbi za razvoj in uspešno delovanje marketinga ter drugih oblik trženja,
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
35
• daje pobudo pri organizaciji olimpijskih iger ter drugih prvenstev pod
okriljem MOK,
• sodeluje z različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami na ravni države
in tudi na drugih ravneh, ki lahko pripomorejo k uspešnemu razvoju športa,
• razvija prijateljske odnose med športniki znotraj Slovenije in v svetu ob
upoštevanju temeljnih človekovih svoboščin,
• skrbi za zagotavljanje sredstev za uspešno delovanje OKS, iz iger na
srečo, športnega marketinga, olimpijskega programa, ter iz lastne
dejavnosti,
• sodeluje pri delu državnih organov preko svojih zastopnikov in
predstavnikov,
• skrbi za dejavnosti Olimpijske akademije, Olimpijskega muzeja ter različne
kulturne in športne programe, ki so povezani z olimpijskim gibanjem,
• deluje ob načelu enakopravnega in poštenega izpolnjevanja obveznosti,
mirnega reševanja sporov ter ne vmešavanja v zadeve, ki ne sodijo v
olimpijsko gibanje,
• OKS se je dolžan upreti vsakršnemu pritisku, tako političnemu kot
verskemu, ki bi lahko vplival na spoštovanje Olimpijske listine (Posebna
izdaja Obvestila OKS 1998, Pravila OKS:2–3).
5.2 ČLANSTVO V OKS
Po Pravilniku o OKS je članstvo v omenjeni organizaciji lahko trajno ali začasno,
dolžnosti, ki pa izhajajo iz omenjenega članstva, pa se navezujejo na, spoštovanje
načel olimpijskega gibanja, uresničevanje odločitev organov OKS in plačevanje
članarine.
Člani OKS so lahko:
• pokrovitelji OKS,
• člani MOK-a iz Slovenije,
• športniki, ki so še aktivni oz. nekdanji aktivni športniki, ki so bili udeleženci
Olimpijskih iger,
• članice so lahko v program olimpijskih iger vključene vse nacionalne
športne zveze, včlanjene v mednarodne federacije športov, ki jih priznava
MOK (v nadaljevanju nacionalne športne zveze olimpijskih športov) 6,
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
36
• nacionalne športne zveze, ki jih priznava MOK, vendar jih ne vključuje v
program olimpijskih iger (v nadaljevanju nacionalne športne zveze priznanih
športov) 7,
• v mednarodne športne zveze včlanjene druge nacionalne športne zveze (v
nadaljevanju druge nacionalne športne zveze) 8,
• mestne, občinske in tudi medobčinske športne zveze 9,
• nacionalne zveze brez glasovalne pravice 10,
• slovenske strokovne in splošne športne organizacije.
Članstvo v OKS je v pristojnosti Skupščine OKS na predlog Izvršnega odbora
OKS (Pravila OKS, 1998:3–4).
6 Nacionalne zveze olimpijskih športov v Sloveniji so: Atletska zveza Slovenije, Zveza za baseball in softball Slovenije, Bdmintonska zveza Slovenije, Boksarska zveza Slovenije, Zveza drsalnih športov Slovenije, Gimnastična zveza Slovenije, Hokejska zveza Slovenije, Jadralna zveza Slovenije, Judo zveza Slovenije, Kajakaška zveza Slovenije, Kolesarska zveza Slovenije, Košarkaška zveza Slovenije, Konjeniška zveza Slovenije, Lokostrelska zveza Slovenije, Namiznoteniška zveza Slovenije, Nogometna zveza Slovenije, Odbojkarska zveza Slovenije, Plavalna zveza Slovenije, Rokoborska zveza Slovenije, Rokometna zveza Slovenije, Sabljaška zveza Slovenije, Sankaška zveza Slovenije, Smučarska zveza Slovenije, Strelska zveza Slovenije, Taekwondo zveza Slovenije, Teniška zveza Slovenije, Težko atletska zveza Slovenije, Triatlonska zveza Slovenije, Vaterpolska zveza Slovenije, Veslaška zveza Slovenije, Zveza za hokej na travi Slovenije. 7 Nacionalne Zveze, ki so priznane s strani MOK: Avtomoto zveza Slovenije, Balinarska zveza Slovenije, Bridge zveza Slovenije, Fitnes zveza Slovenije, Golf zveza Slovenije, Letalska zveza Slovenije, Karate zveza Slovenije, Kegljaška zveza Slovenije, Orientacijska zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Slovenska potapljaška zveza, Rugby zveza Slovenije, Squash zveza Slovenije, Šahovska zveza Slovenije, Zveza kotalkarskih športov Slovenije, Plesna zveza Slovenije, Biljardna zveza Slovenije, Zveza za avto šport Slovenije AŠ 2005, Zveza Odranci, Športna zveza Turnišče, Športna zveza Dubrovnik, Športna zveza Velika Polana, Športna zveza Ljutomer, Športna zveza Križevci, Športna zveza Gornja Radgona. 8 Nacionalne športne zveze Slovenije: Ju-Jitsu zveza Slovenije, Kickboxing zveza Slovenije, Rafting zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Zveza društev kaglanja na ledu Slovenije, Zveza za šport invalidov Slovenije, Zveza za Športni ribolov na morju Slovenije, GO zveza Slovenije, Slovenska univerzitetna zveza Slovenije, Zveza tradicionalnega karateja. 9 Športne zveze občin: Športna zveza Ljubljane, Športna zveza Domžale, Športna zveza Kamnik, Zveza športnih organizacij Grosuplje, Zveza športnih organizacij Dobrepolje, Zveza športnih organizacij Ivančna gorica, Športna zveza Ribnica, Športna zveza Kočevje, Športna zveza Koper, Športna zveza Izola, Športna zveza Piran, Športna zveza Sežana, Športna zveza Divača, Športna zveza Hrpelje-Kozina, Športna zveza Ilirska Bistrica, Športna zveza Nova gorica, Športna zveza Ajdovščina, Športna zveza Vipava, Športna zveza Tolmin, Športna zveza Idrija, Športna zveza Postojna, Športna zveza Pivka, Športna zveza Logatec, Športna zveza Vrhnika, Športna zveza občine Borovnica, Športna zveza Cerknica, Športna zveza Loška dolina, Športna zveza Kranj, Športna zveza Jesenice, Športna zveza Bled-Bohinj-Radovljica, Športna zveza Škofja Loka, Športna zveza Tržič, Športna zveza Novo mesto, Športna zveza Črnomelj, Športna zveza Metlika, Športna zveza Trebnje, Športna zveza Brežice, Športna zveza Krško, Športna zveza Sevnica, Zveza športnih društev Trbovlje, Zveza športnih društev občine Litija, Športna zveza Zagorje ob Savi, Športna zveza Hrastnik, Športna zveza Celje, Športna zveza Laško, Medobčinska športna zveza Šmarje pri Jelšah, Športna zveza Rogaška Slatina, Športna zveza Šentjur pri Celju, Zveza športnih društev občine Žalec, Zveza športnih društev občine Polzela,Športna zveza Braslovče,
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
37
Športna zveza Prebold, Športna zveza Mozirje, Športna zveza Gornji grad, Športna zveza Slovenske Konjice, Športna zveza Velenje, Športna zveza Šoštanj, Športna zveza občine Ljubno, Športna zveza Slovenj Gradec, Zveza športnih društev Prevalje-Ravne, Športna zveza Ravne na Koroškem, Športna zveza Mežica, Športna zveza Dravograd, Športna zveza Radlje ob Dravi, Športna zveza Muta, Športna zveza Maribor, Športna zveza Rače-Fram, Športna zveza Miklavž na Dravskem polju, Športna zveza Hoče-Slivnica, Športna zveza Ruše, Športna zveza Slovenska Bistrica, Športna zveza Ptuj, Športna zveza Gorišnica, Športna zveza Hajdina, Športna zveza Ormož, Športna zveza Lenart, Športna zveza Cerkvenjak, Športna zveza Murska sobota, Športna zveza Beltinci, Športna zveza Moravske toplice, Športna zveza Puconci, Športna zveza Lendava, Športna zveza Črenšovci, Športna zveza Kobilje. 10 Zveze brez glasovalne pravice: Zamejska športna združenja-Združenje Slovenskih športnih društev v Italiji, Slovenska športna zveza na Koroškem, Zveza Slovencev na Madžarskem; Splošna strokovna združenja: Slovensko združenje mednarodnih iger šolarjev, Zveza navijaških in pom-pom skupin Slovenije, Združenje za medicino dela prometa in športa Slovenije, Nacionalne zveze miselnih iger.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
38
5.3 ORGANI OKS
5.3.1 SKUPŠČINA
Skupščina je opredeljena kot najvišji organ OKS. Člani skupščine in tudi drugih
organov OKS za svoje delo ne smejo prejemati plačila ali drugih bonitet; v skladu s
sklepi MOK naj bi bilo v organih OKS vsaj 10 odstotkov ženske populacije. Mandat
članov skupščine traja 4 leta (Pravila OKS, 1998:18. člen).
Pristojnosti in naloge skupščine so opredeljene v 23. členu Pravilnika o OKS in so
usmerjene predvsem v to, da:
• sprejema globalna izhodišča ter materialne osnove za razvoj športa v
Sloveniji,
• vrednoti razmerja do zakonodajne oblasti in opredeljuje vsebine
sodelovanja na podlagi nacionalnega programa ter ostalih zakonodajnih
predpisov,
• sprejema pravila OKS,
• določi višino članarine,
• usmerja svoje delovanje v mednarodnem prostoru,
• voli člane skupščine in jih v skladu s pravilnikom tudi razrešuje ter voli in
razrešuje tudi člane izvršnega in nadzornega odbora OKS,
• lahko predlaga člane MOK iz Slovenije,
• odloča o vključevanju in včlanjevanju OKS v mednarodne institucije,
• odloča lahko o prenehanju OKS.
Zasedanja skupščine OKS so redna in izredna.
5.3.2 IZVRŠNI ODBOR
Izvršni odbor je tisti organ, ki vodi delo OKS oziroma izvršuje sklepe skupščine in
ima 19 članov (Pravila OKS, 1998:30. člen).
31. člen o Pravilih OKS opredeljuje pristojnosti izvršnega odbora, ki so:
• izvrševanje sklepov skupščine,
• sprejemanje pravnih aktov, ki niso v pristojnosti skupščine,
• poroča skupščini o svojem delovanju,
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
39
• ustanavlja različna delovna telesa, opredeljuje področje njihovega
delovanja, usmerja njihovo delo ter imenuje vodje projektov,
• sprejema program dela,
• sprejema pravila in kriterije za kategorizacijo vrhunskih športnikov,
• imenuje in razrešuje generalnega sekretarja OKS,
• skrbi za zakonitost poslovanja in javnost dela,
• odloča o oblikah sodelovanja pri posameznih projektih,
• odloča o udeležbi ter izboru reprezentance na tekmovanjih pod okriljem
OKS.
V sestavi izvršnega odbora so še različna delovna telesa, med katerimi so
najpomembnejša: Odbor za vrhunski šport in olimpijske zadeve, Odbor športa za
vse, Odbor športna na lokalni ravni ter Slovensko olimpijsko akademijo. Odbor ima
zaradi narave dela vsa pooblastila za ustanavljanje različnih komisij in podkomisij,
ki mu omogočajo kakovostno izvajanje zastavljenih ciljev.
5.3.3 NADZORNI ODBOR
V pravilniku OKS so funkcije Nadzornega odbora OKS opredeljene kot:
pregledovanje poslovanja OKS, pred sprejemom zaključnega računa,
nadzorovanje zakonitosti dela in finančnega poslovanja OKS. Nadzorni odbor je
za svojo delo odgovoren skupščini OKS.
5.3.4 DISCIPLINSKA KOMISIJA
Disciplinska komisija OKS vodi postopke in izreka disciplinske ukrepe v skladu s
pravili o disciplinskih ukrepih. Kršitve, ki jih komisija obravnava, so naslednje:
• ne izvrševanje sklepov in določb OKS,
• nevestno sprejemanje in izvrševanje funkcij in zadolžitev OKS.
Ukrepi, ki jih disciplinska komisija lahko izreče, so opomin, javni opomin ter
izključitev iz OKS (Pravilnik OKS, 1998:13).
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
40
5.3.5 PREDSEDNIK OKS
Predsednik predstavlja in zastopa OKS, vodi seje skupščine, sklicuje in vodi
zasedanja izvršnega odbora, pooblaščen je za izvajanje sklepov skupščine in
izvršnega odbora ter za svoje delo odgovarja skupščini OKS.
Predsednik OKS ima tri podpredsednike: prvi podpredsednik je predsednik odbora
športa za vse, drugi je predsednik odbora za vrhunski šport, tretji pa predsednik
odbora za šport na lokalni ravni (Glej Pravila OKS, 1998).
Predsednik OKS je izvoljen za dobo 4-ih let in je lahko po končanem mandatu
ponovno izvoljen. Mag. Janez Kocjančič je kot predsednik na čelo OKS že od
samega začetka.
5.3.6 ODBOR ZA VRHUNSKI ŠPORT
Odbor za vrhunski šport je zadolžen za upravljanje dela na področju vrhunskega
športa in mednarodnih tekmovanj, ki so v pristojnosti OKS. Naloga Odbora je tudi
povezovanje z različnimi športnimi zvezami, Fakulteto za šport, Ministrstvom za
šolstvo znanost in šport ter upoštevanje Nacionalnega programa o športu.
Odbor pripravlja konceptualne predloge nadaljnjega razvoja vrhunskega športa v
Sloveniji in opredelitev kriterijev za rangiranje športnih panog:
• pripravlja predloge za sofinanciranje vrhunskega športa v Sloveniji,
• pripravlja predloge za rešitve statusa športnikov in trenerjev,
• sodeluje pri planiranju in iskanju rešitev za izgradnjo športnih objektov,
• statistično spremlja in analizira dogajanja na področju vrhunskega športa v
Sloveniji,
• pripravlja projektni razvoj posameznih športnih panog v Sloveniji,
• pripravlja projekte priprav za nastope slovenskih vrhunskih športnikov na
zimskih in letnih olimpijskih igrah, mediteranskih igrah ter evropskih dnevih
mladih,
• zagotavlja ustrezno sodelovanje vrhunskih športnikov s Fakulteto za šport,
Inštitutom za šport, športno medicino in psihologijo,
• pripravlja tudi kriterije za nastop športnikov na najvišjih mednarodnih
tekmovanjih,
• pripravlja predloge za delovanje športnih oddelkov na šolah,
• skrbi za kontrolo dopinga in za redno izobraževanje o problematiki,
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
41
• organizira in sodeluje pri izboru največjih prireditev v Sloveniji.
Odbor opravlja tudi še druge naloge, ki mu jih poveri izvršni odbor OKS (Glej
Pravilnik o OKS). Odbor pripravlja tudi letna poročila o dejavnostih odbora, ki so
opredeljene kot strokovne naloge odbora:
Kriterij za kategorizacijo športnikov RS: V sistem kategorizacije se uvrščajo
športniki perspektivnega, državnega, svetovnega in mednarodnega razreda.
Delovna skupina strokovnega sveta RS za šport pripravlja izpopolnjene kriterije
kategorizacije za leto 2004.
Informacijski sistem vrhunskega športa: razvijanje svojega spletnega portala
kot osrednje točke sistema, izgradnja ustrezne podatkovne baze z različnimi
informacijami, kot osnove za napredek.
Zaposlovanje kategoriziranih športnikov: sporazum z ustreznimi ministrstvi,
Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za obrambo ter s Carinsko upravo o
zaposlovanju kategoriziranih športnikov poteka že sedmo leto in vsako leto so
dodane nekatere izboljšave, ki športnikom omogočajo nemoteno pripravo za velika
tekmovanja. Zaposlitev športnikov ni trajna, čeprav se pogodbe podaljšujejo vsako
leto. Trenutno je na podlagi sprejete kategorizacije zaposlenih 80 vrhunskih
športnikov.
Vojaška obveznost kategoriziranih športnikov: odprava naborniške vojske in
uvedba profesionalne je rešila marsikateri problem vrhunskih športnikov.
Nadstandardno zdravstveno zavarovanje športnikov: program ″Vrhunski
športnik ″ se je začel izvajati leta 1999 in je bil sprva namenjen samo športnikom –
olimpijskim kandidatom. Kasneje je bil sklenjen dogovor, ki je omogočal
nadstandardno zavarovanje tudi športnikom mednarodnega, državnega in
svetovnega razreda. V program zavarovanja je v letu 2003 bilo vključenih 413
športnikov.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
42
Podeljevanje licenc zasebnim športnim delavcem: sistem podeljevanja potrdil
o licenci OKS strokovnim delavcem različnih športnih panog v skladno z Zakonom
o športu. Sistem izobraževanja še ni ustrezno dograjen, zato je uvajanje oteženo.
Olimpijska solidarnost: je institucija v okviru MOK, ki skrbi, da so prihodki od
televizijskih pravic porabljeni za razvoj športa v posameznih NOK. Vloženih je bilo
14 različnih športnih programov za financiranje, 12 je bilo uspešno sprejetih.
Štipendiranje kategoriziranih športnikov: v letu 1999 je bil uveden sistem
štipendiranja vrhunskih športnikov, ki je vse do 2003 bil ustrezno nadgrajen, tako
da športno štipendijo dobiva vse več kategoriziranih športnikov.
Strokovni seminarji: odbor za potrebe svojega dela in dela drugih odborov
organizira različne seminarje, vendar bo temu področju v prihodnje potrebno
nameniti večjo pozornost, saj je strokovna usposobljenost osnova za kvaliteten
razvoj športa.
Program boja proti dopingu: program zajema izobraževanje in efektivni boj proti
uživanju prepovedanih substanc v športu ter sankcije v primeru zlorabe (Poročilo
OKS, 2003).
Odbor za vrhunski šport del svoje dejavnosti usmerja tudi v mednarodni
tekmovalni program, ki zajema organizacijo in izvedbo projektov, kot so:
• Olimpijske igre, kot največji športni dogodek,
• Sredozemske igre,
• Olimpijski festival evropske mladine,
• Mladinske igre Alpe – Jadran,
• Mladinske igre treh dežel.
5.3.7 ODBOR ŠPORTA ZA VSE
Odbor športa za vse opravlja naloge na področju razvoja, spodbujanja športa za
vse, v skladu s sklepi sprejetimi s strani skupščine OKS, zlasti:
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
43
• načrtuje konceptualne rešitve razvoja športa za vse,
• pripravlja predloge sistemskih rešitev za delo in razvoj športa za vse,
• statistično spremlja razvoj športa v Sloveniji,
• pripravlja predloge za financiranje programov športa za vse,
• organizira in koordinira večje športne prireditve v Sloveniji,
• daje pobude za ustrezno strokovno literaturo na področju športa,
• opravlja različne naloge s področja športa za vse, ki mu jih poveri izvršni
odbor OKS (Pravila OKS, 1998:13).
V zadnjem mandatnem obdobju je prišlo do reorganizacije odbora, delo se je
organiziralo po delovnih skupinah, ki so prevzele posamezna področja delovanja.
Delovne skupine so: Delovna skupina za šport žensk (v nadaljnjem DS), DS za
šport invalidov, DS šport za starejše, DS za šport mladih, DS šport in medicina,
DS za športno rekreativne prireditve, DS za športne objekte in DS za medijsko
podporo.
Odbor je poleg drugih dejavnosti usmerjen v že utečene projekte obveščanja – tu
gre za različne oblike medijskih aktivnosti, tiskovin, oddaj z olimpijsko tematiko,
Recepta za zdravo življenje s športom ter programe aktivacije.
Olimpijska kartica: Olimpijska kartica kot povezovalni projekt je vključena v
sistem prepletanja z ostalimi aktivnostmi odbora, funkcionira kot članska izkaznica
športnih organizacij. Program Olimpijske kartice obsega: smučanje z Olimpijsko
kartico, zdravo kopanje z Olimpijsko kartico, ugodnosti pri nakupih športne
opreme, prireditve itd. V sklopu programa so organizirana tudi srečanja imetnikov
Olimpijske kartice, ki so predvidoma petkrat na leto v različnih slovenskih krajih.
Olimpijski teki – Slovenija teče za zdravje: Akcija Slovenija teče poteka skozi
celo leto, število udeležencev pa se iz leta v leto povečuje. OKS sodeluje z
organizatorji regionalnih pokalov v teku v Sloveniji; v sistem regionalnega
povezovanja je vključena večina Slovenskih regij, v letu 2004 se bodo temu
povezovanju pridružili tudi organizatorji tekaških prireditev na Koroškem in
Štajerskem.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
44
Slovenija kolesari: OKS skupaj s Kolesarsko zvezo Slovenije in Turistično zvezo
Slovenije organizira akcijo, ki je usmerjena v popularizacijo kolesarstva v Sloveniji,
ter vzpodbuja vključevanje različnih turističnih subjektov v samo akcijo.
Spletni koledar športa za vse: Projekt je usmerjen v usposabljanje za uporabo
spletnega portala – spletni koledar. Spletni koledar, ki se odvija v okviru športnega
informacijskega centra, ponuja brezplačno objavo različnih podatkov in informacij,
katere so objavljene v javnih medijih. Spletni portal omogoča vpisovanje različnih
informacij, katerih dostopnost je splošno zagotovljena. Spletni koledar zagotavlja
ažurnost zbranih informacij.
Nogometna ulica: Namen projekta je vključiti čimveč otrok v nogomet kot športno
aktivnost, projekt se izvaja skupaj z Nogometno zvezo Slovenije.
Recept za zdravo življenje: Recept za zdravo življenje je projekt, ki je svojo
dejavnost usmeril v predstavitev športa kot zdravega načina preživljanja prostega
časa. (Poročilo o delu OKS, 2002–2003).
5.3.8 ODBOR ŠPORTA NA LOKALNI RAVNI
Odbor športa na lokalni ravni je zadolžen za spodbujanje, delovanje, razvoj in
organizacijo športa na lokalni ravni v skladu s skupščino OKS:
• sprejema vzpodbude za rešitve konceptualne narave dela športa na lokalni
ravni,
• omogoča svetovanje lokalnim športnim zvezam,
• skrbi za enoten informacijski sistem na lokalni ravni,
• daje pobude za vrednotenje športnih programov na lokalni ravni,
• pripravlja pobude za vključevanje društev in klubov v organizirano obliko
udejstvovanja v občinah,
• sodeluje pri načrtovanju izgradnje športnih objektov na lokalni ravni (Pravila
OKS, 1998:14).
Odbor športa na lokalni ravni svojo dejavnost usmerja tudi v organizacijo posvetov
za lokalne skupnosti, župane in športne zveze. Posvetovanja zajemajo
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
45
problematiko športa mladih in otrok, športne rekreacije, uresničevanje sprejete
zakonodaje na lokalni ravni, problematiko športnih objektov na lokalni ravni, ter
projekt postopnega uvajanja regionalnih pisarn OKS.
5.3.9 GENERALNI SEKRETAR
Po 49. členu Pravilnika o OKS je generalni sekretar oseba s posebnimi pooblastili
skupščine in izvršnega odbora, katerima je tudi odgovoren za svoje delo.
Generalnega sekretarja izberejo na podlagi javnega razpisa.
Generalni sekretar tako:
• vodi in odgovarja za poslovanje OKS,
• koordinira in usklajuje delovanje vseh organov OKS,
• odgovarja, da delo OKS poteka zakonito in javno,
• podpisuje za OKS,
• opravlja različne naloge na osnovi določil izvršnega odbora in skupščine,
• pripravlja gradivo za seje organov OKS.
5.3.10 SLOVENSKA OLIMPIJSKA AKADEMIJA
Slovenska olimpijska akademija ni samostojna pravna oseba, ampak je institucija
ustanovljena s strani OKS, katere dejavnost je usmerjena v širitev olimpijskega
gibanja doma in v mednarodnem prostoru. V sklopu njenih pristojnosti so: muzej
slovenskega športa, klub olimpijcev, proslave, razstave, izobraževanja, fair play
(vodenje akcij in širitev dejavnosti v skladu z načeli fair playja).
V sestavo OKS se uvrščajo še: Komisija za mednarodno sodelovanje, katere
naloga je sodelovanje z mednarodnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami,
zamejski šport, usmeritev v mednarodno uveljavljanje slovenskega športa,
sodelovanje z Nacionalnimi olimpijskimi komiteji ter oddelek za informatiko OKS, ki
skrbi za izdelavo spletnih aplikacij, strokovnost in ažurnost informacijske
infrastrukture OKS.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
46
5.4 FINANCIRANJE OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE
OKS svojo dejavnost financira iz različnih virov, s tem ohranja svojo avtonomnost
in neodvisnost. Pravilnik o finančno–materialnem poslovanju OKS izpostavlja
naslednje: sredstva za delovanje OKS se zagotavljajo iz državnih virov, članarine
in materialnih pravic OKS, finančno poslovanje se izvaja v skladu s finančnimi
standardi društva, ustanovi se Klub pokroviteljev, ki zastopa interese pokroviteljev,
OKS razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu z osnovami finančnega plana, OKS
ima svoj račun odprt pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, članice
OKS pa imajo možnost vpogleda v finančno dokumentacijo in samo poslovanje
OKS. Glavni viri financiranja (glej sliko 2) OKS predstavljajo Ministrstva, predvsem
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Fundacija za financiranje športnih
organizacij (ki je pravna oseba ustanovljena z namenom financiranja športa v
Sloveniji), MOK s programom TOP V (gre za partnerje olimpijskega gibanja MOK,
višina sredstev s strani MOK-a pa je odvisna od izboljšav in napredka v okviru
OKS) in pa lastni viri OKS (tu gre predvsem za trženje iz naslova pogodb
pokroviteljev, partnerjev in donatorjev). OKS sredstva od države pridobiva s
pomočjo razpisov, na katere se prijavlja z različnimi projekti v okviru svojih
dejavnosti in v skladu s pogoji, ki jih Ministrstvo zahteva. Kot je iz slike 2 razvidno,
glavnino prihodkov OKS predstavlja marketing OKS, kar izpostavlja dokaj visoko
stopnjo samostojnosti in neodvisnosti v samem upravljanju OKS.
Slika 2: Prihodki OKS 2003.
11%
12%
9%
49%
5%14%
MZSŠ fundacija tujina marketing lastna dejavnost ostalo
Vir: OKS.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
47
OKS pridobljena sredstva razporedi na projekte vsako leto posebej. Vsak odbor
znotraj OKS izdela svoj načrt oziroma program dela, znotraj katerega razporeja z
razpoložljivimi sredstvi, del teh sredstev so lahko deležne tudi posamezne zveze,
če so vključene v določene programe odbora. Posebni programi obstajajo za
nagrade športnikom v primeru olimpijskega odličja (3 milijone SIT s strani OKS),
štipendije OKS v skladu s kriteriji, sredstva za pripravo olimpijcev, ugodnosti za
članice OKS ter vsi nastopi in tekmovanja najvišjega športnega ranga. Odhodki
OKS so v času olimpijskih iger izdatno višji kot v ne olimpijskem obdobju.
Pri strukturi odhodkov (glej sliko 3) pa ne moremo mimo dejstva, da gre največji
kos finančne pogače v vrhunski šport in z njimi povezana tekmovanja in nastope,
kar lahko povežemo z dejstvom, da OKS večji del svojih aktivnosti in finančnih
sredstev namenja vrhunskemu športu in ne toliko športu na nižjih ravneh oziroma
športu za vse. Plan odhodkov je vsako leto sprejet s strani Skupščine OKS. Iz
naslova marketinga OKS so odhodki predvsem za promocijo pokroviteljev v zvezi
z olimpizmom, olimpijskimi oddajami, nudenjem bonitet članicam OKS itn (glej
www.olimpic.si, 22. 12. 2003).
Slika 3: Struktura odhodkov OKS v letu 2003
20%
16%
2%24%
13%
3%9%
4% 9%
nastopi - tekmovanja marketing informatikavrhunsk i šport strokovna služba mednarodno sodelovanješport za vse računovodstvo ostalo
Vir: OKS.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
48
5.4.1 MARKETING OKS
Marketing OKS svojo dejavnost opravlja v skladu s Pravili o marketingu OKS,
Kodeksom marketinga OKS in ostalimi predpisi OKS. Delo marketinga OKS
nadzirata marketinški svet in Klub pokroviteljev. Marketinški svet sestavlja skupina
visoko kvalificiranih strokovnjakov, katerih naloga je kritična presoja in
zagotavljanje idejne usmeritve marketinških dejavnosti OKS. Klub pokroviteljev
vključuje predstavnike pokroviteljev OKS, ki usklajujejo uporabo olimpijskega
gibanja in njenih simbolov s programi promocije ter se povezujejo v smislu
izmenjave izkušenj in informacij o možnostih povezovanja s tujimi podjetji.
Služba za Marketing OKS skrbi za nemoteno delovanje OKS ter zagotavlja
materialna in finančna sredstva za priprave in nastope Slovenskih športnikov na
največjih športnih tekmovanjih. Najpomembnejše tržne dejavnosti OKS v zadnjem
olimpijskem ciklusu so usmerjene predvsem v individualizacijo pogodb s
poslovnimi partnerji, tesnejše sodelovanje z MOK, prodor pokroviteljev prek ostalih
nacionalnih komitejev v mednarodni prostor, uvedbo medijskih paketov za
oglaševalce, ki tako dobijo popuste v medijih, ki so partnerji OKS, ter uvedbo
posebnih projektov – olimpijska srečka, Slovenian Olimpic Collection. V letu 2004
bo marketing s svojo dejavnostjo začel promovirati projekt 2 milijona Razglednic z
razpoznavnimi motivi slovenske pokrajine ter skušal zbrati čim več sredstev za
razvoj športa v Sloveniji. OKS želi kot nevladna športna organizacija na področju
športa z marketinškimi aktivnostmi pomagati svojim članicam in jih skuša kar
najbolje vključiti v dejavnosti s partnerji OKS.
MOK v skladu s svojimi marketinškimi dejavnostmi del svojih prihodkov nameni
tudi kritju dela stroškov NOK, tu gre predvsem za stroške treniranja, priprav in
udeležbe na olimpijskih igrah. Prihodki marketinškega programa MOK so
sestavljeni iz TV pravic, TOP V partnerjev, prodaje vstopnic in prihodkov od licenc
(glej http://www.olimpic.si/, 17. 2. 2004).
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
49
Slika 4: Sestava službe za marketing OKS
Vir: OKS.
Za uspešno delovanje marketinga OKS so zadolžena uspešna podjetja, ki
pokrivajo različna področja delovanja OKS (glej sliko 4):
MEDIANA – S svojim raziskovanjem pomaga pri analizah medijske
izpostavljenosti potencialnih in obstoječih partnerjev OKS.
EOS – Partner, ki je specializiran za finančno in pravno svetovanje. Njihovo
sodelovanje nas združuje pri predstavitvi in vrednotenju metod in rezultatov.
GENION CLIPPING – partnersko podjetje, ki sledi vsem javnim nastopom
poslovnih partnerjev. Pripravljajo tudi meritve finančnih učinkov in analize kvalitete.
GORENJSKI TISK – Sponzorsko podjetje, ki skrbi za visoko kvaliteten tisk in
grafično planiranje, izdelujejo vse tiskane proizvode kot podpora športu in
partnerstvu obenem (Pintar Damjan, 2003).
Program dela službe za marketing obsega:
• program dela s poslovnimi partnerji OKS,
• dejavnosti marketinškega sveta,
• stiki z javnostmi prek medijev javnega obveščanja,
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
50
• program ugodnosti in povezovanja pokroviteljev s partnerji OKS,
• finančni načrt marketinške službe,
• povezovanje z MOK,
• ostali marketinški projekti.
Olimpijski marketing se razlikuje od športnega marketinga v stopnji
komercializacije in v funkciji zviševanja podobe olimpijskega gibanja v očeh širše
javnosti, kar se odraža v velikem zanimanju različnih poslovnih subjektov za
sponzoriranje različnih dejavnosti in projektov OKS.
Sponzorstvo je ena izmed najhitreje rastočih področij v športnem marketingu.
Športno sponzorstvo je usmerjeno v integracijo, sporazumnost, vrednotenje, ter
splošno in individualno objektivnost.
Po mnenju Bednarika (1998) pokrovitelji za različne oblike sponzoriranja
potrebujejo dostop do specifičnega trga s pomočjo komunikacij, tu gre predvsem
za navijače in gledalce. Šport predstavlja najboljšo pot za komunikacijo s ciljnimi
skupinami na trgu.
Cilje sponzoriranja lahko povežemo s povečanim tržnim deležem, izboljšati
identifikacijo tržne skupine s podjetjem, izboljšati celoten image podjetja,
vključevanje v širšo družbeno skupnost ter izpolniti družbeno odgovornost (Irwin in
Sutton v Bednarik, 1998).
5.4.2 STRUKTURA MARKETINGA OKS
Strukturo prihodkov marketinga OKS sestavljajo: pokrovitelji olimpijske
reprezentance, partnerji Olimpijskega komiteja in donatorji projektov Olimpijskega
komiteja (glej sliko 5). Poslovni subjekti sklepajo pogodbe z OKS za določeno
olimpijsko obdobje (to je ponavadi za obdobje 4-ih let, lahko pa tudi več). OKS se
obveže za natančno določitev obveznosti in pravic, ki izhajajo iz sklenjenih
pogodb. Marketinška služba OKS sodeluje s službami poslovnih subjektov v smeri
čimbolj učinkovite realizacije medsebojnih pogodb (Kodeks ravnanja s poslovnimi
subjekti OKS, 2001:3–4).
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
51
Slika 5: Struktura marketinga olimpijskega komiteja
VIR: OKS.
Kategorija pokrovitelji OKS V to skupino se uvrščajo sama ugledna podjetja, tako tuja kot domača, ki zadostijo
kriterijem opredeljenim s strani OKS. Pokroviteljstvo je najtesnejša oblika
sodelovanja poslovnih subjektov in OKS. Število pokroviteljev je omejeno na 25,
katerim pripada oblika t. i. ekskluzivnosti. Ekskluzivnost velja za medijske
pokrovitelje, dobavitelje, glavnega pokrovitelja, pokrovitelje, opremljevalce OKS.
Glavnemu pokrovitelju je zagotovljena ekskluzivnost v celotni storitveni dejavnosti
v času trajanja pogodbe, ostalim iz tega poglavja pa se zagotovi ekskluzivnost na
področju dejavnosti, v kateri nastopa. Opremljevalci in dobavitelji se ne pokrivajo,
ampak dopolnjujejo s storitvami in ponudbo. Z OKS sklenejo pogodbe za obdobje
najmanj enega olimpijskega ciklusa, imajo pravico do uporabe olimpijskega znaka,
razvit sistem pravic in ugodnosti, ki jim omogoča, da se edini v svoji panogi
identificirajo z idejami olimpizma. Vse te ugodnosti vodijo v konkurenčno prednost
pred ostalimi podjetji v panogi.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
52
Sredstva pridobljena iz kategorije pokroviteljev so namenjena izvedbi športnih
prireditev pod okriljem MOK (olimpijske igre, Igre treh dežel, podpori vrhunskim
športnikom in olimpijski reprezentanci). V olimpijskem obdobju Atene 2004 OKS
sodeluje s 23 pokrovitelji olimpijske reprezentance, ki skrbijo za nemotene
priprave slovenskih športnikov za prihajajoče olimpijske igre.
Kategorija partnerjev Kategorija partnerji v tem olimpijskem ciklusu obsega 31 podjetij (8 zlatih, 8
srebrnih ter 15 bronastih partnerjev), katerih naloga je zniževanje stroškov OKS,
prispevajo h kakovostnejši izvedbi športnih prireditev ter nudijo ekskluzivne
popuste na svoje storitve. Za razliko od pokroviteljev njihove pogodbe niso
ekskluzivne, saj med partnerji najdemo več podjetij iste panoge. Pomembno vlogo
imajo tiskani in elektronski mediji, ki obveščajo javnost o dogajanjih v obliki novic
in prispevkov. Pogodbe so sklenjene za dobo 4 let, pravice pa so odvisne od
višine prispevka – glede na višino vložka se partnerji delijo na zlate, srebrne in
bronaste.
Kategorija donatorji Prispevki donatorjev so večinoma v materialu in storitvah. Pri kategoriji donatorjev
gre za dodano vrednost projektom pod okriljem OKS. Donatorji so podobno kot
partnerji na osnovi vloženih sredstev razdeljeni na zlate, srebrne in bronaste (glej
http://www.olympic.si/, 7. 3. 2004).
Pokrovitelji, partnerji in donatorji OKS predstavljajo shemo razširjene oblike
financiranja projektov in aktivnosti OKS (glej sliko 6). Partnerji OKS so
nepogrešljivi in omogočajo udejanjanje želenih ciljev. Višina sredstev zbranih s
strani pokroviteljev, partnerjev in donatorjev se razlikuje glede na posamezni
olimpijski ciklus in je v letu, ko so olimpijske igre višja.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
53
Slika 6: Struktura prihodkov službe za marketing v letu 2003.
81%
18% 1%
pokrovitelji partnerji ostalo / donatorji
VIR: OKS.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
54
6 POSKUS SKLEPNIH MISLI
Slovenija ima bogato športno in olimpijsko zgodovino, ki je pomemben del
nacionalno – kulturne identitete slovenskega naroda. Začetki športne zgodovine
segajo v obdobje 19. stoletja, natančno v leto 1889, ko je znani zgodovinar Janez
Vjkard Valvasor v knjigi Slava Vojvodine Kranjske prvi opisal smučanje na Bloški
planoti, to obdobje pa je zaznamovalo tudi pojavljanje prvih športnih društev.
Ustanavljanje prvih športnih društev bistveno pripomore k popularizaciji športa v
Sloveniji, pomembno vlogo takratnega obdobja pa so imela tudi pri oblikovanju
narodne zavesti in združevanju Slovencev. Za samo razumevanje Slovenske
športne zgodovine ne moremo mimo nekaterih pomembnih posameznikov: prvega
znanilca slovenskega olimpizma Rudolfa Cvetka, ing. Stanka Bloudka, najbolj
gorečega zagovornika olimpizma na Slovenskem, Leona Štuklja, ki še dandanes
pooseblja mit zdravega duha v zdravem telesu, Mira Cerarja ter vseh ostalih, ki so
dali svoj pečat razvoju športa v Sloveniji. Slovenski športniki so pričeli tekmovati
na olimpijskih igrah že daljnega leta 1912, odtlej pa so bili udeleženci vseh
poletnih in zimskih iger, izjema so le igre v Lake Placidu in Squaw Valleyju. S
sodelovanjem na največjih športnih tekmovanjih so slovenski športniki gradili
osnove športnega združevanja, ter ponesli ime Slovenije v mednarodni prostor.
Namen moje analize je bil opis Olimpijskega komiteja kot krovne nevladne športne
organizacije v Sloveniji. Po osamosvojitvi 1991 leta je Slovenija stopila v obdobje
intenzivnega spreminjanja, tako na družbenem, političnem in tudi športnem
področju.
V uvodnem delo sem teoretsko razdelila in opisala Nevladne organizacije, ki so
potrebne za nadaljnje razumevanje opisa Olimpijskega komiteja Slovenije –
Združenja športnih zvez. Nevladne organizacije so del civilne družbe in so ločene
od državnega aparata, kar jim omogoča delovanje v javno dobro in za širši
družben interes. NVO omogočajo neposredne in fleksibilne oblike dela z ljudmi ter
zaradi svoje narave dela niso podrejene birokratskim pravilom. V Sloveniji lahko
na podlagi zakonske osnove ustanovimo nevladne organizacije kot pravne osebe
zasebnega prava.
Drugi del diplomske naloge je opis Olimpijskega komiteja Slovenije kot neprofitne
športne organizacije. Olimpijski komite Slovenije deluje kot društvena organizacija
na področju športa v Sloveniji.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
55
OKS svoje delovanje usmerja v različna športna področja s tem pa omogoča
širšemu spektru slovenske populacije vključitev v različne športne dejavnosti. V
sestavi OKS so Odbor za šport za vse, Odbor za vrhunski šport in Odbor za šport
na lokalni ravni. OKS skuša s svojimi dejavnostmi razvijati šport za vse s pomočjo
različnih projektov, tako aktivacije kot obveščanja, ter mednarodne dejavnosti.
OKS je za svojo delovanje vezan na sklepe Olimpijske listine, ki so osnova
olimpijskemu gibanju.
Na podlagi opisanega lahko svojo hipotezo le delno potrdim. OKS s svojim
delovanjem in pestrostjo ponujenega skrbi za šport in njegov razvoj na različnih
področjih, kar se predvsem odraža v delu Odbora šport za vse, Odbora za šport
na lokalni ravni ter posameznih projektov in dejavnosti znotraj OKS; vendar pa
sem mnenja, da je OKS svoje delovanje usmeril predvsem v zagotavljanje
brezhibnosti pogojev (tako finančnih kot materialnih) za nemoteno funkcioniranje
vrhunskega športa in z njim povezanih aktivnosti – do teh ugotovitev sem prišla v
poglavju o financiranju OKS, kjer lahko vidimo, da gre res največji del finančnih
sredstev za vrhunski šport (olimpijsko reprezentanco, priprave, mednarodna
tekmovanja in dejavnosti itd). OKS je po združitvi s Športno zvezo Slovenije
prevzel poleg skrbi za vrhunski šport, tudi skrb za razvoj športa na vseh ravneh,
kar se pa sodeč po glavnini dejavnosti in sredstev namenjenih vrhunskemu športu
vse bolj spreminja.
Olimpijski komite Slovenije kot športna organizacija omogoča državljanom
Slovenije, da se s pomočjo športa razvijejo v zdrave in s pravimi vrednotami in
pogledi izoblikovane posameznike, pa čeprav je njihov interes v športnem
združevanju usmerjen zgolj v veselje po aktivnem preživljanju prostega časa.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
56
7 LITERATURA
• BEDNARIK, JAKOB (1999): Nekateri vidiki financiranja in organiziranosti
športa v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
• BEDNARIK, JAKOB, SIMONETI MARKO, KLINE MARKO, ŠTRUMBELJ
BORO, AVAKUMOVIČ SAŠO, JANJUŠEVIČ PETER (1998): "Ekonomski
pomen Slovenskega športa". Univerza v Ljubljani. Fakulteta za šport.
• BEDNARIK, JAKOB, KOLENC MARKO, PETROVIČ KREŠIMIR,
SIMONETI MARKO, ŠUGMAN RAJKO (1998): Ekonomski pomen
slovenskega športa – Vidiki organiziranosti in financiranja športnih
organizacij v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
• GUTTMANN, ALLEN (1994): Games and empires – modern sports and
cultural imperialism. Columbia University Press, New York.
• GUIDELINES FOR LAWS AFFECTING CIVIC ORGANIZATIONS (1997);
The Open Society Institut , New York.
• HAAKE, STEVE (1998): The engineering of sport. Oxford, Blackwell
science.
• HROVATIČ, DANICA (1998): "Neprofitne nevladne organizacije – Nov
prostor za socialno delo". Revija Socialno delo, str. 181– 187.
• KOLARIČ, ZINKA (1994): Neprofitno – volunterske organizacije v Sloveniji,
Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, št. 168 - 169.
• KOLARIČ, ZINKA, ČERNAK – MEGLIČ, ANDREJA, VUJNOVIČ, MAJA
(2002): Neprofitno – volunterske organizacije. Založba FDV, Ljubljana.
• 4. KONGRES ŠPORTNE REKREACIJE (2003): Zbornik Kongresa športne
rekreacije. Terme Čatež.
• MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT (1995): Šport v republiki Sloveniji
– dileme in perspektive. Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana.
• PETAVS, STANE (2003): "OKS sponzorjem dokazujejo, da dobijo več kot
vložijo". Sponzorstvo in donatorstvo, Revija Finance, št. 246, str. 18.
• RAITZ, KARL (1995): The theater of sport. John Hopkins University,
Baltimore, London.
• RINGHOFER, KEVIN (1995): Coaches guide to drogs and sport. Human
kinetics publisher, Champaign.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
57
• ŠPOHAR, PRIMOŽ (2002): "Pravno informacijski center nevladnih
organizacij PIC". Delovno gradivo za pripravo strategije sistemskega
razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji, str. 1–7.
• ŠUGMAN, RAJKO (1997): Zgodovina svetovnega in slovenskega športa.
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
• ŠUGMAN, RAJKO (1998): Slovenski šport v mednarodnem prostoru po letu
1991. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
• ŠUGMAN, RAJKO (1999): Prelomno obdobje slovenskega športa. Univerza
v Ljubljani, Fakulteta za šport (Prispevki za zgodovino slovenskega športa).
• ŠUGMAN, RAJKO, JOŠT BOJAN, LESKOVŠEK BOJAN (1999): Vzorčna
analiza števila in strukture članstva osnovnih športnih organizacij po
posameznih športnih panogah v Sloveniji. Univerza V Ljubljani, Fakulteta
za Šport, Inštitut za Kineziologijo.
• TRSTENJAK, VERICA (1999): "K sodobni pravni ureditvi društev". Pravna
praksa, št. 25, str. 4–7.
• TRSTENJAK, VERICA (1998): "Nevladne organizacije v Sloveniji – pravna
ureditev". Teorija Pravna praksa, št. 7, 1998, str. 1–5.
• VRHOVŠEK, ANDREJA (2000): Ureditev nevladnih organizacij v republiki
Sloveniji. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta.
• ZIELINSKI, DANIEL (1998): Development of Civil Society for a Europe of
Solidary, Non profit making bodies. Study of Counsil of Europe, Committiee
on Parliamentary and Public Relations.
• ZBORNIK STROKOVNIH PRISPEVKOV (1997): Vloga in financiranje
Nevladnih organizacij. Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno
Evropo, Ljubljana.
• ŽVAN, MILAN, ŠUGMAN RAJKO, BERGANT IGOR (1993): Stanje in
odnosi med športnimi vladnimi in športnimi nevladnimi organizacijami v
evropskih državah. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za
kineziologijo.
• WHANNEL, GARRY (1992): Fields in vision – television sport and cultural
transformation. Routlege, London.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
58
• WILBERT MARCELLUS, LEONARD (1998): Sociological perspective of
sport. Allyn and Bacon comp., Boston
PRAVNI VIRI:
• ZAKON O DRUŠTVIH, Uradni list RS, št. 60/1995.
• ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, Uradni list RS, št. 30/1993.
• ZAKON O POLITIČNIH STRANKAH, Uradni list RS, št. 62/1994.
• ZAKON O USTANOVAH, Uradni list RS, št. 60/1995.
• ZAKON O ZAVODIH, Uradni list RS, št. 8/1996.
• ZAKON O ŠPORTU, Uradni list RS, št. 22/1998.
• NACIONALNI PROGRAM ŠPORTA V REPUBLIKI SLOVENIJI, Uradni list
RS, št. 24/2000.
• ZAKON O ŠPORTU, Uradni list RS, št. 22/1998.
DRUGI VIRI:
• OLIMPIJSKE NOVICE 2004: Izdaja Olimpijski komite Slovenije.
• OBVESTILA OKS (1998): Olimpijski komite Slovenije. Ljubljana.
• POGOVOR z g. DAMJANOM PINTARJEM. Vodjem Marketinga pri OKS.
Januar 2004.
• POGOVOR z g. GORAZDOM CVELBARJEM. Predsednikom Odbora za
šport na lokalni ravni pri OKS. Januar 2004.
• VIRI na internet naslovu http://www.olympic.si/.
• http://www.cnvos.si/.
• POROČILO OKS ZA LETO 2003. Izdaja OKS.
• POROČILO OKS ZA LETO 2002. Izdaja OKS.
• KODEKS RAVNANJA s poslovnimi subjekti, ki sodelujejo s Olimpijskim
komitejem Slovenije v okviru njegovih marketinških aktivnosti.
• VIRI na internet naslovu www.icnl.org/, posebej članki:
Public Benefit Status and Not-for-Profit Organizations,
Regulating Not-for- Profit Organizations,
Global Perspectives in Not-for-Profit Law.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
59
8 PRILOGE
PRILOGA A: Pokrovitelji olimpijske reprezentance.
VIR: OKS.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
60
PRILOGA B: Partnerji Olimpijskega komiteja.
VIR: OKS.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
61
PRILOGA C: Donatorji Olimpijskega komiteja.
VIR: OKS.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
62
PRILOGA D: Slovenska olimpijska listina.
VIR: OKS.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
63
PRILOGA E: Listina o združitvi Olimpijskega komiteja Slovenije in Športne zveze Slovenije.
VIR: OKS.
D.Jernej (2004). Olimpijski komite Slovenije kot nevladna športna organizacija. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
64
PRILOGA F: Podpisniki Slovenske olimpijske listine.
VIR: OKS.