ICES
VIJA STROKOVNA OLA
Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Program: Strojnitvo
Modul: Kakovost in zanesljivost procesov
OZNAEVANJE DELOVNE OPREME V
PROIZVODNEM OBRATU
Mentor: Janez Dulc, univ. dipl. in. str. Kandidat: Slavko Mulh
Lektorica: Ana Peklenik, prof. slov.
Ljubljana, april 2014
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju Janezu Dulcu, univ. dipl. in. str., za nasvete in usmeritve
pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se mentorju Branku Zalazniku, univ. dipl. in. str., iz podjetja Energetika
Ljubljana, d.o.o., za pomo in nasvete pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se tudi lektorici Ani Peklenik, prof. slov., ki je mojo diplomsko nalogo
jezikovno in slovnino pregledala.
IZJAVA
tudent Slavko Mulh izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga
napisal pod mentorstvom Janeza Dulca, univ. dipl. in. str.
Skladno s 1. odstavkom 21. lena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah
dovoljujem objavo tega diplomskega dela na spletni strani ole.
Dne _____________ Podpis: __________________
POVZETEK
Energetska postrojenja zaradi svoje kompleksnosti in velikosti spadajo med
nevarneja okolja za zaposlene, ki upravljajo z njimi. Za zagotovitev im veje
varnosti pri delu in zanesljivosti postrojenj morajo biti izpolnjeni doloeni pogoji, ki
zmanjujejo monosti napak in zastojev, med drugim kakovostno in enotno
oznaevanje energetskih postrojenj in njihove delovne opreme. Z oznaevalnimi
tablicami, ki podajo pomembne informacije o delovni opremi, pripomoremo k bolj
pravilnemu in hitrejemu odzivu zaposlenih pri upravljanju postrojenj ter delovne
opreme. S hitrim in pravilnim odzivom zaposlenih pa se povea zanesljivost
proizvodnega postopka ter posledino tudi varnosti pri delu.
Na podlagi izkuenj pri delu z energetskimi postrojenji v proizvodnem obratu
Toplarne ika podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o., smo opisali doloene
nepravilnosti in teave pri oznaevanju postrojenj in delovne opreme. V teoretinem
delu diplomske naloge smo podali pravne podlage za oznaevanje ter predstavili
enega najbolj uveljavljenih sistemov oznaevanja. S tem smo zagotovili osnovo za
odpravo nepravilnosti pri oznaevanju postrojenj, ki smo jih popisali v raziskovalnem
delu diplomske naloge, ter uveljavitev enotnega sistema oznaevanja za vsa
postrojenja znotraj proizvodnega obrata.
KLJUNE BESEDE
oznaevanje delovne opreme
oznaevalne tablice
sistem KKS
sistem RDS-PP
ABSTRACT
Because of their complexity and size, power plants are one of the most dangerous
working environments. To enable the maximum security and reliability at work,
certain conditions have to be met. One of such conditions is also qualitative and
unifying designation of power plants and their working equipment. With designation
tablets, which contain relevant information on working equipment, we can enable
faster and correct response by the workers. With fast and correct response of
workers we enhance the reliability of working procedure and consequently also the
working security.
Based on working experience in power plant ika, Energetika Ljubljana d.o.o., we
have highlighted certain irregularities and problems concerning designation of
working equipment. In theoretical part of this work, we have thus introduced the
legal basis and also introduced one of the most enforced systems for designation of
working equipment. Covering these aspects we have created the basis for the
research part of this work, where we have developed the suggestions for unifying
system of designation of working equipment for power plant introduced in this work.
KEYWORDS
Designation of work equipment
Designation tablets
KKS system
RDS-PP system
Kazalo
1 UVOD ..................................................................................................... 1
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ................................................................... 1
1.2 CILJI NALOGE ........................................................................................... 1
1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA ......................................................................... 1
1.4 OMEJITVE PRI PISANJU DIPLOMSKE NALOGE ..................................... 2
1.5 METODE DELA ......................................................................................... 2
2 TEORETINE PODLAGE ...................................................................... 3
2.1 RAZUMEVANJE POJMA OZNAEVANJE DELOVNE OPREME .............. 3
2.2 VRSTE OZNAEVANJ DELOVNE OPREME ............................................ 3
2.3 PRAVNA PODLAGA .................................................................................. 4
2.4 POSEBNI PREDPISI ................................................................................. 5
2.5 STANDARDI .............................................................................................. 6
2.6 OPREDELITEV POJMOV .......................................................................... 8
2.7 RAZVOJ SISTEMA OZNAEVANJA ELEKTRARN (KKS) ......................... 8
3 RAZISKOVALNI DEL ............................................................................ 14
3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA ................................................................... 14
3.2 PROIZVODNI OBRAT TOPLARNE IKA (TO) .................................... 15
3.3 OBSTOJEE OZNAEVANJE POSTROJENJ V TO ............................ 18
3.4 NOVEJA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME ................................... 25
3.5 ANALIZA STANJA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME ...................... 25
4 IZBOLJANJE OZNAEVANJA DELOVNE OPREME ......................... 30
4.1 PREDPIS O ENOTNEM OZNAEVANJU................................................ 30
4.2 IZBIRA ENOTNEGA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME ................... 30
4.3 ENOTNA OZNAEVALNA TABLICA ....................................................... 31
4.4 UVEDBA ENOTNEGA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME ................ 32
5 ZAKLJUEK ......................................................................................... 35
5.1 UINEK ENOTNEGA OZNAEVANJA ................................................... 35
LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 36
KAZALO SLIK ........................................................................................................ 38
KAZALO TABEL ..................................................................................................... 38
KRATICE ............................................................................................................. 39
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 1 od 39
1 UVOD
1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA
Obravnavali bomo oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu podjetja
Energetika Ljubljana, d.o.o. V podjetju so se postrojenja in delovna oprema
izgrajevala, predelovala in dodelovala od samega zaetka obstoja. Za to so se
najemali razlini izvajalci, ki so predlagali razline vrste oznaevanj delovne opreme.
Pri tem moramo poudariti, da podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., nima sprejetega
predpisa o enotnem in varnem oznaevanju delovne opreme. Posledino imamo v
proizvodnji veliko razlinih vrst oznaevanj delovne opreme, od katerih so nekatera
smiselna ter uporabna, nekatera pa so z vidika upravljavca, ki postrojenja in delovno
opremo upravlja, pomanjkljivo oznaena oziroma neuporabna.
1.2 CILJI NALOGE
Namen diplomske naloge je predstaviti in opisati nepravilnosti ter probleme pri
oznaevanju delovne opreme v obravnavanemu podjetju ter vpeljati izboljave
oznaevanja, da bi poveali zanesljivost proizvodnega postopka ter posledino
varnost pri delu. S pomojo obravnavane literature in lastnih dognanj nameravamo
prouiti obstojee stanje ter preveriti uinkovitost in varnost proizvodnega postopka.
Cilj diplomske naloge je prouiti aktualno stanje oznaevanja delovne opreme v
podjetju Energetika Ljubljana, d.o.o., ter potrditi oziroma ovrei spodnji hipotezi, ki
smo ju postavili kot okvir za iskanje odgovorov. Preko tega bomo predstavili problem
oznaevanja kot takega in predstavili razline vrste oznaevanj, ki so uporabljene v
podjetju Energetika Ljubljana.
Teza 1: Razlino oziroma pomanjkljivo oznaena delovna oprema pripomore
k zmanjanju zanesljivosti proizvodnega procesa.
Teza 2: Neoznaena oziroma pomanjkljivo oznaena delovna oprema vpliva
na odzivnost upravljavcev, ta pa je eden izmed pogojev za zagotavljanje
varnosti pri delu.
1.3 PREDSTAVITEV OKOLJA
1. februarja 2014 sta se zdruili podjetji Termoelektrarna - Toplarna Ljubljana (TE-
TOL) ter Energetika Ljubljana, v katero spada Toplarna ika (TO). Skupni naziv
podjetja je ostal enak, in sicer Energetika Ljubljana. Podjetje je proizvajalec
elektrine energije, tehnoloke pare za okolika podjetja ter toplotne energije za
ogrevanje.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 2 od 39
Za potrebe diplomske naloge bomo predstavili razline vrste oznaevanja delovne
opreme, njihove pomanjkljivosti ter kakovost, v proizvodnem obratu Toplarne ike
(TO), ki deluje v sklopu skupnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o. Proizvodni
obrat je sestavljen z ve podroij, na katerih se nahaja ve med seboj razlinih
postrojenj, ki so se izgrajevala in nadgrajevala postopoma od samega zaetka
obstoja podjetja. Za vsako podroje je odgovoren en upravljavec, ki nadzoruje ter
upravlja postrojenja, ta pa obsegajo proizvodnjo elektrine in toplotne energije,
distribucijo toplotne energije ter proizvodnjo tehnoloke pare.
1.4 OMEJITVE PRI PISANJU DIPLOMSKE NALOGE
Pri obravnavanju razlinih vrst oznaevanj delovne opreme predstavlja omejitev
predvsem pomanjkanje literature in dostopnih virov.
Veina uporabljene literature v tej nalogi izhaja iz internega gradiva obravnavanega
podjetja Energetika Ljubljana. Nekateri uporabljeni podatki oziroma viri zato niso
javno dostopni, saj predstavljajo interne vire podjetja.
1.5 METODE DELA
Uporabiti nameravamo induktivno-deduktivno ter primerjalno metodo, s katerima
bomo posamezne vrste oznaevanj preuili ter zakljuke na koncu s pomojo
sintetine metode zdruili v celoto.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 3 od 39
2 TEORETINE PODLAGE
2.1 RAZUMEVANJE POJMA OZNAEVANJE DELOVNE OPREME
Za bolje razumevanje pojma oznaevanje delovne opreme ga lahko razdelimo na
dva dela, in sicer na oznaevanje ter delovna oprema. Oznaevanje je pojem, s
katerim neki stvari oziroma storitvi doloimo neko lastnost, funkcijo, lokacijo ipd.
glede na zahteve, kakne informacije elimo podati z oznaevanjem. V delovno
opremo pa spadajo vsi stroji, orodja, deli in elementi postrojenj, ki se uporabljajo pri
delu v proizvodnem obratu. V naem primeru torej oznaevanje delovne opreme
pomeni, da nekemu stroju, orodju ali elementu postrojenja doloimo neko lastnost
ali funkcijo s pomojo oznake, ki se nahaja na njem.
Gre za specifino oznaevanje, ki pripomore k prepoznavanju delovne opreme,
njene funkcije ali namena ter pomaga upravljavcem pri odzivnosti ter gotovosti pri
upravljanju.
2.2 VRSTE OZNAEVANJ DELOVNE OPREME
Delovno opremo v proizvodnem obratu lahko oznaujemo na ve nainov.
Oznaevalne tablice
Najvekrat se uporabljajo tablice, ki so lahko razlinih velikosti, odvisno od koliine
podatkov, ki jih morajo navajati, in z razlinih materialov, kar pa je odvisno od
pogojev okolice, v kateri se nahajajo. Tablice so lahko privarjene, privijaene ali
prilepljene na element oziroma ohije. V nekaterih primerih so oznake odtisnjene
direktno v material elementa oziroma orodja.
Barvne oznake
Za cevovode je znailna uporaba barv, s katerimi oznaimo cevovod ter s tem
doloimo, kateri medij se nahaja v cevovodu (tabela 1). V nekaterih primerih so
celotni cevovodi v doloeni barvi, ki oznauje medij v cevovodu, veinoma pa se
cevovode oznai z barvami samo tam, kjer je to potrebno: na zaetku, koncu ter
razvodih, kjer je potrebna oznaka zaradi identifikacije cevovoda. e posebej je treba
oznaevati cevovode, ki se nahajajo v kinetah, pod zemljo, ali e je ve cevovodov v
eni izolirani cevi. Barvno oznaevanje cevovodov je opredeljeno s Praktinimi
smernicami za delo z nevarnimi keminimi snovmi (Uradni list RS, t. 50/2003 z dne
29. 5. 2003).
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 4 od 39
Tabela 1: Prikaz barvnega oznaevanja cevovodov
(Vir: http://zakonodaja.gov.si/)
2.3 PRAVNA PODLAGA
Glede na hipotezi, ki smo ju postavili kot osnovo diplomske naloge, bomo uporabili
Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Uradni list RS, t.
101/2004 z dne 17. 9. 2004), ki govori o uporabi delovne opreme.
Pri preuevanju smo ugotovili, da v nobenem lenu tega pravilnika nismo nali
zapisov, ki se natanno navezujejo na podroje oznaevanje delovne opreme v
takem smislu, kot ga zahtevamo v diplomski nalogi. Smo pa nali doloene lene
tega pravilnika, ki posredno govorijo o oznaevanju delovne opreme v takem smislu,
kot ga iemo v diplomski nalogi. Tako sklepamo oziroma predpostavljamo, kaj
pomeni doloen len tega pravilnika.
V prvem odstavku 5. lena tega pravilnika je zapisano, da mora biti delovna
oprema, ki se uporablja, oznaena na vidnem mestu v skladu s posebnimi
predpisi. Ta odstavek 5. lena razumemo, kot da mora biti vsak element, del
postrojenja, postrojenje samo ter celotna elektrarna oznaena na im bolj
vidnih lokacijah oziroma pozicijah, da so kar najbolje vidne in skladne z
doloenimi predpisi ali standardi, ki predpisujejo to podroje.
V etrtem odstavku 12. lena je zapisano, da mora delodajalec zagotoviti
ustna navodila, kjer pa to ni mogoe, morajo biti navodila o delovni opremi
pisna in delavcem lahko razumljiva. Bistveni del etrtega odstavka 12. lena
je zapis, da morajo biti navodila o delovni opremi lahko razumljiva delavcem
oziroma upravljavcem, ki upravljajo z delovno opremo v proizvodnem obratu.
Voda Zelena RAL 6018
Para Rdea RAL 3000
Zrak Siva RAL 7001
Kisik Modra RAL 5015
Gorljivi plin Rumena RAL 1021
Negorljivi plini rna RAL 9017
Kislina Oranna RAL 2003
Lugi Vijolina RAL 4001
Gorljive tekoine Rjava RAL 8001
Negorljive tekoine rna RAL 9017
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 5 od 39
2.4 POSEBNI PREDPISI
V tabeli so nateti posebni predpisi, ki opredeljujejo razlina podroja delovne
opreme (tabela 2). V teh pravilnikih so podane osnovne zahteve in pravila, kako
mora biti doloena delovna oprema oznaena in na kaken nain. Pri tem je treba
upotevati, da vsa delovna oprema vsebuje oznake, ki nakazujejo doloeno
nevarnost, e je ta prisotna, prav tako delovna oprema vsebuje oznake, ki potrdijo
skladnost s predpisi. O posebnem oznaevanju delovne opreme, ki natanno
opredeli namen in funkcijo, ti pravilniki podajo osnovna naela oznaevanja, vendar
prepustijo prosto monost, da podjetje izbere vrsto in nain oznaevanja.
Tako so v prilogi Pravilnika o varnosti strojev (Ur. l. RS, t. 75/2008 z dne 22. 7.
2008) v toki 1.7 podana pravila oziroma usmeritve, na kaken nain morajo biti
podane informacije ter opozorila na stroju. Ta morajo biti v slovenskem jeziku ter v
obliki lahko razumljivih napisov ali simbolov. Informacije, ki so potrebne za
upravljanje stroja, morajo biti nedvoumne, lahko razumljive ter ne preobsene, da ne
obremenjujejo upravljavcev pri delu. Vsak stroj mora biti vidno, itljivo in neizbrisljivo
oznaen.
V toki 3.3 Pravilnika o tlani opremi (Ur. l. RS, t. 15/2002 z dne 21. 2. 2002) je
zapisano, da mora tlana oprema imeti poleg oznaevalne tablice z oznako CE
tudi druge oznake, potrebne za varno vgradnjo, obratovanje oziroma upravljanje ter
informacije za varno vzdrevanje in preglede. Prav tako morajo biti oznake
nedvoumne, ne preobsene ter lahko razumljive.
1
Pravilnik o tehninih predpisih za obratovanje in vzdrevanje
elektroenergetskih postrojev
2
Pravilnik o tehninih normativih za elektroenergetske postroje nazivne
napetosti nad 1000 V
3
Pravilnik o tlani opremi
4
Pravilnik o varnosti strojev
5
Pravilnik o tehninih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrevanje
plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov
6
Pravilnik o tehninih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrevanje
plinovodov z delovnim tlakom do vkljuno 16 barov
7
Pravilnik o tehninih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih
kotlov
Tabela 2: Prikaz pravilnikov za podroje delovne opreme
(Vir: http://zakonodaja.gov.si/)
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 6 od 39
Ob pregledu ostalih pravilnikov pridemo do enakih zakljukov. Vsi pravilniki podajo
pravila, na kaken nain je potrebno oznaiti delovno opremo. Predpiejo tudi
zahteve glede oznaevanja, ki nas opozarjajo o nevarnostih oziroma nakazujejo na
varnost pri uporabi delovne opreme, prav tako podajo zahteve za oznake, ki
prikazujejo skladnost z doloenimi predpisi. Pri izbiri sistema in naina oznaevanja,
kot ga opisujemo v tej diplomski nalogi, pa nam podajo samo osnovne usmeritve.
Odloitev o izbiri kakovostnega ter enotnega oznaevanja, ki s pomojo
oznaevalnih tablic poda namen in funkcijo delovne opreme, je prepuena podjetju.
To mora znotraj podjetja samega sprejeti pravilnik oziroma predpis, ki doloa vrsto
ter nain oznaevanja, ta pa ne sme biti v nasprotju z ostalimi oznakami ter
kakorkoli neskladen z zgoraj natetimi posebnimi pravilniki.
2.5 STANDARDI
Nacionalni standardi
V tabeli 3 so nateti nacionalni standardi, prevzeti iz mednarodnih standardov,
predvsem evropskih, za njihov prevzem pa je odgovoren Slovenski intitut za
standardizacijo. Standardi se prevzamejo po sistemu zamenjave platnic z
dodajanjem oznake SIST ter datumom prevzetja (2014).
Ti standardi vsebujejo enako vsebino kot mednarodni ter predpisujejo standarde za
sektor oznaevanja delovne opreme.
SIST EN 61355-1 Klasifikacija in oznaevanje dokumentov za naprave, sisteme
in opremo, 1. del: pravila in klasifikacijske razpredelnice
SIST EN 61175 Industrijski sistemi, intalacije, oprema in industrijski proizvodi
Oznake signalov
SIST EN 61666 Industrijski sistemi, intalacije, oprema in industrijski izdelki
Identifikacija (oznaevanje) prikljukov v sistemu
SIST EN 81346-1
Industrijski sistemi, intalacije in oprema ter industrijski izdelki
Naela strukturiranja in referenne oznake, 1. del: Osnovna
pravila
SIST EN 81346-2
Industrijski sistemi, intalacije in oprema ter industrijski izdelki
Naela strukturiranja in referenne oznake, 2. del:
Razvranje objektov v razrede in njihove kode
Tabela 3: Nacionalni standardi
(Vir: www.sist.si, Slovenski intitut za standardizacijo)
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 7 od 39
Mednarodni standardi
Na spletni strani Slovenskega intituta za standardizacijo (2014) je zapisano, da so
nosilci mednarodnih standardov organizacije, kot so Mednarodna elektrotehnika
komisija (IEC), Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) ter Mednarodne
telekomunikacijske zveze (ITU). Standardi se sprejemajo zaradi zmanjanja ovir pri
trgovanju, proizvodnji vseh vrst proizvodov, zdruljivosti tehnologij ter zagotavljanja
kakovosti.
V tabeli 4 so nateti mednarodni standardi, ki opredeljujejo sektor, v katerega spada
tudi oznaevanje delovne opreme. Predpisujejo zahteve za oznaevanje delovne
opreme. V osnovi niso obvezni, e pa se nanje sklicuje doloen pravilnik oziroma
predpis, postanejo obvezni pri nartovanju ter izvedbi oznaevanja delovne opreme.
IEC 61355-1; DIN EN 61355-1
Klasifikacija in oznaevanje dokumentov
za naprave, sisteme in opremo, 1. del:
Pravila in klasifikacijske razpredelnice
IEC 61175; DIN EN 61175
Industrijski sistemi, intalacije, oprema
in industrijski proizvodi Oznake
signalov
IEC 61666; DIN EN 61666
Industrijski sistemi, intalacije, oprema
in industrijski izdelki Identifikacija
(oznaevanje) prikljukov v sistemu
IEC 81346-1; DIN EN 81346-1
Industrijski sistemi, intalacije in oprema
ter industrijski izdelki Naela
strukturiranja in referenne oznake, 1.
del: Osnovna pravila
IEC 81346-2; DIN EN 81346-2
Industrijski sistemi, intalacije in oprema
ter industrijski izdelki Naela
strukturiranja in referenne oznake, 2.
del: Razvranje objektov v razrede in
njihove kode
ISO TS 16952-1; DIN ISO TS 81952-1
Dokumentacija tehninih produktov
Sistem referennega oznaevanja, 1.
del: Osnovna pravila
ISO TS 16952-10; DIN ISO TS 16952-10
Dokumentacija tehninih produktov
Sistem referennega oznaevanja, 10.
del: Elektrarne
Tabela 4: Mednarodni standardi
(Vir: Knigstein, Mller in Kaiser, 2007, str. 8)
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 8 od 39
2.6 OPREDELITEV POJMOV
Pri obravnavi teme bomo uporabljali doloene pojme in nazive, ki imajo specifien
pomen, ko govorimo o oznaevanju delovne opreme. Zato te pojme izpostavljamo
ter predstavljamo njihov pomen.
Delovna oprema je vsak stroj, aparat, orodje, naprava in druga oprema, ki
se uporablja pri delu.
Uporaba delovne opreme je vsaka dejavnost, pri kateri se uporablja
delovna oprema, npr. zagon, uporaba in zaustavitev delovne opreme, njen
transport, popravilo, vzdrevanje, sprememba, ki ne spreminja funkcionalnih
lastnosti delovne opreme, ienje.
Oznaevanje delovne opreme je pojem, s katerim podamo delovni opremi
naziv, namen, lokacijo, tehnine in druge lastnosti, ki jih zahteva delovni
proces.
Oznaevalna tablica je tablica, ki nam poda doloeno informacijo o delovni
opremi.
Upravljavec je delavec ali samozaposlena oseba, ki mu je bila dana naloga
uporabe delovne opreme.
Stroj je sestav delov in komponent, med katerimi je vsaj eden del gibljiv, za
pogon pa uporablja pogonski sistem, ki ne izkoria neposredno loveke ali
ivalske sile.
Postroj je tehnini pojem in oznauje vejo skupino strojev, ki opravljajo
skupno funkcijo.
2.7 RAZVOJ SISTEMA OZNAEVANJA ELEKTRARN (KKS)
Splono
V lanku z naslovom RDS-PP Preobrazba KKS v mednarodni standard
(http://www.vgb.org/vgbmultimedia/Fachgremien/Fossil/Article+Transition+KKS+to+
RDS_PP+rev2011_ENG-p-5392.pdf) je KKS sistem za oznaevanje elektrarn
(nem.: Kraftwerk Kennzeichnen System) opisan kot identifikacijski sistem za
oznaevanje elektrarn, tehnine opreme in sestavnih delov elektrarn neodvisno od
namena, vrste in lokacije elektrarne. Uporablja se na vseh podrojih strojnitva, pri
nartovanju, izgradnji, obratovanju ter vzdrevanju. KKS se lahko uporablja tudi z
drugimi sistemi oznaevanja, odvisno od zahtev identificiranja.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 9 od 39
Zgodovina
V strokovni reviji Elektrogospodarstvo (nem.: Elektrizitatswirtschaft) so marca leta
1969 tri proizvodna podjetja objavila lanek z naslovom Sistem za oznaevanje
sestavnih delov in opreme v termoelektrarnah (nem.: System zur Kennzeichnung
von Geraten und Anlagen in Warmekraftwerken). Sistem oznaevanja, ki ga opisuje
lanek, je bil zasnovan za potrebe nartovanja, gradnje in obratovanja mehanskih in
elektrinih sistemov z imenom Sistem oznaevanja elektrarn (nem.:
Anlagenkennzeichnungssystem), ali na kratko AKS oziroma AKS-sistem. Ta sistem
je uporabljal razline kodne rke iz drugih standardov, npr.: identifikator naprave
za elektrine komponente iz standarda DIN 40719.
Izkunje, pridobljene pri uporabi sistema AKS v zgodnjih sedemdesetih letih so
pripeljale do nadaljnjega razvoja s strani VGB-ja (zdruenja podjetij za proizvajanje
elektrike in toplote), v katerem so strokovnjaki, upravljavci in proizvajalci enako
zastopani. Rezultat tega je bil oznaevalni sistem Elektrarn KKS (nem.: Kraftwerk
Kennzeichnen System), ki ga je zdruenje VGB objavilo kot smernico VGB B
105e. Dopolnitev smernice VGB 105e je vsebovala t. i. kljune dele (funkcijo,
enota opreme, kljuni sestavni del) ter obrazloitve aplikacije. V skladu s
specifikacijami KKS je sedaj mogoe oznaevati tudi komponente in opremo
mehanskih oziroma tehninih, ne samo elektrinih sistemov. Poleg tega se je sistem
KKS uporabljal tudi za oznaevanje dokumentov, povezav ter signalov.
Objava standardov IEC 61346 2 in DIN EN 61346 2 za uvrstitev vseh tehninih
objektov v vseh tehninih panogah ter s tem povezan umik standarda DIN 40719
2 v letu 2000 je pripeljala do tega, da sistem KKS ter njegova vsebina ni bila zajeta v
nobenem standardu, zato KKS ni bil v skladu s mednarodnimi specifikacijami in
zahtevami. Zato je bila potrebna revizija sistema KKS. Ob upotevanju standarda
DIN 6779 1 je delovna skupina VGB izdelala nov standard DIN 6779 10 z
naslovom Strukturna naela za tehnine izdelke in tehnino dokumentacijo 10.
del: Elektrarne.
Nacionalni standard DIN 6779 10 je bil predloen kot predlog za standard ISO ter
bil sprejet. Naziv novega mednarodnega standarda je ISO TS 16952 10 ter DIN
ISO TS 16952 10. S strani ISO in IEC je bilo v nadaljevanju dogovorjeno, da
objavijo standarde, ki spadajo v okvir sistema referennega oznaevanja pod
skupno tevilko 81346 (slika 1).
Nadaljnji razvoj uspenega sistema za oznaevanje KKS je pripeljal do uvedbe
novega sistema z imenom Sistem referennega oznaevanja za elektrarne ali na
kratko RDS-PP (ang.: Reference Designation System for Power Plants).
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 10 od 39
Elektrotehnika,
mednarodno
Elektrotehnika,
nacionalno
Ininiring elektrarn,
nacionalno
DIN
40917-2
19227
DIN EN
IEC 750
AKSKKS
VGB-B 105e
RDS-PP
DIN
6779-10
RDS-PP
ISO/TS
16952-10
IEC / ISO
81346
Vsa podroja,mednarodno
Vsa podroja,mednarodno
DIN EN
IEC 61346
DIN
6779-1
Ininiring elektrarn,
mednarodno
ISO/TS
16952-1
Slika 1: Razvoj standardov, ki opredeljuje sektor oznaevanja elektrarn
(Vir: Knigstein, Mller in Kaiser, 2007, str. 1)
Znailnosti
Sistem RDS-PP temelji na strukturnih naelih in pravilih za imenovanje ter rkovne
kode, na mednarodnih standardih IEC in ISO, zato so njegove prednosti:
uporaba po celem svetu;
uporaba enotnih oznak oziroma rkovnih kod;
uporabnost za vse vrste elektrarn;
trajanje skozi celotno ivljenjsko dobo;
oznaevanje vseh tehninih podroij;
jezikovna neodvisnost.
Sistem RDS-PP se je v primerjavi s sistemom KKS raziril na novo podroje, ki se
imenuje oznaevalne skupine (ang.: designation blocks):
povezovalno oznaevanje (ang.: conjoint designation), oznaevanje podroij
elektrarn;
funkcijska razporeditev (ang.: functional allocation), oznaevanje dinaminih
procesov.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 11 od 39
Sistem RDS-PP je skladen z zahtevami Evropskih direktiv na podroju:
obratovalne varnosti;
ergonomije;
javnih naroil;
izjave o skladnosti.
Sistem RDS-PP je popolnoma skladen s standardoma ISO TS 16952 10 in DIN
ISO TS 16952 10, zato lahko reemo, da je sistem RDS-PP standardno skladen.
Osnove RDS-PP
Standard, ki doloa ta sektor, ISO TS 16952 10, temelji na osnovnih splonih
standardih tega sektorja ter vsebuje posebne specifikacije in pravila v zvezi z
oznaevalnimi nalogami, kodnimi strukturami in predstavitvami kod (slika 2). Prav
tako vsebuje primere uporabe. Ta standard je primerljiv s smernicami VGB, VGB
B 105e.
RDS-PP
Splonistandardi
RDS-PP
Sektorsko doloenistandardi
Smernice in navodila
Navodila aplikacije,
Pojasnila aplikacije
DIN EN 81346 / IEC 81346Industrijski sistemi, intalacija in oprema, industrijski produkti
DIN EN 81346-1
IEC 81346-1Referenno oznaevanje in strukturna naelaSplona pravila
DIN EN 81346-2
IEC 81346-2Klasifikacija objektov
Klasifikacijske kode
DIN ISO/TS 16952-10 ISO/TS 16952-10Sistem referennega oznaevanja, 10. del: Elektrarne
DIN ISO/TS 16952-1
ISO/TS 16952-1Dokumentacija tehninih produktov
Sistem referennega oznaevanjaPravila aplikacije
VGB-B 101RDS-PP rkovne kode za oznaevanje sistemov elektrarn
VGB-B 102RDS-PP rkovne kode za osnovne funkcije in klasifikacijo produktov v elektrarnah
VGB-B 116 Pojasnila
Poglavje A: osnove
Poglavje B: tehnine specifikacije -B1 strojnitvo-B2 gradbenitvo-B3 elektrini in nadzorni sistemi-B4 procesno vodenje
VGB-B 116 Smernice
Poglavje D: vrste elektrarn-D1 hidroelektrarne
-D2 vetrne elektrarne
Slika 2: Povezava standardov, smernic in navodil sistema RDS-PP
(Vir: Knigstein, Mller in Kaiser, 2007, str. 2)
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 12 od 39
Splona struktura kode je sestavljena iz najve treh delov, ki jih lahko sestavljamo
po doloenih pravilih. Elektrarne lahko oznaimo na tri naine:
po funkciji, z vidika funkcionalnosti objekta (po standardu IEC 81346:
predznak (=), ki mu sledijo rkovne in tevilne kode);
po produktu, z vidika fizine sestave (po standardu IEC 81346: predznak (),
ki mu sledijo rkovne in tevilne kode);
po lokaciji, z vidika lokacije doloenega elementa (po standardu IEC 81346:
predznak (+), ki mu sledijo rkovne in tevilne kode.
Za vse tri naine oznaevanja lahko izdelamo drevesno strukturo.
Za oznaevanje po zgoraj navedenih nainih se uporabljajo oznaevalne skupine
(ang.: designation blocks) s fiksno strukturo. Splona struktura oznaevalne skupine
je sestavljena iz predznaka, ki ji sledi koda, sestavljena iz rkovnih in tevilnih kod
(slika 3). rkovne kode (iz smernic VGB B 101e in VGB B 102) se uporablja za
klasifikacijo tehninih predmetov, tevilne kode pa se uporabljajo za razlikovanje
pri predmetih, oznaenih z enako rkovno kodo.
Nivo 0 Nivo 2Nivo 1 Nivo 1 Nivo 2
= AN(N) AANNNAAANN
Predznak
-*
Osnovni
sistem
Sistem/
Podsistem
Tehnina oprema
PredznakNaprava/
Sestav
Compo-
nenta
AA(N)NN AA(N)NN
= C01 QA001MDY10 - QA07
Z vidika funkcije Z vidika produkta
Oznaevalna skupina Funkcija Oznaevalna skupina Produkt
Oznaka opreme
Primer: = C01 MDY10 QA001 -QA07
Vetrna elektrarna C01 (serija C, tevilka 1Elektrini sistem kontrole in zaite MDY10, el. enota QA001, preklopnik QA07
Slika 3: Oznaevalna skupina oprema s primerom
(Vir: Knigstein, Mller in Kaiser, 2007, str. 4)
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 13 od 39
Oznaevalne skupine v sistemu RDS-PP
Oznaevalna skupina povezovalno oznaevanje (ang.: conjoint
designation) se uporablja za oznaevanje podroij, delov elektrarne. Ta
sistem oznaevanja ne spada med tri osnovne sisteme.
Oznaevalna skupina funkcija (ang.: designation block function) se
uporablja za oznaevanje z vidika namena in nalog tehninega objekta.
Oznaevalna skupina funkcijska razporeditev (ang.: functional allocation)
se uporablja za oznaevanje z vidika, kako in na kaken nain so tehnini
objekti povezani med sabo. Ta skupina je v primerjavi s sistemom KKS nova.
Oznaevalna skupina produkt (ang.: designation block product) se
uporablja za oznaevanje tehninih in elektro objektov glede na njihov
produkt.
Oznaevalna skupina oprema (ang.: designation block equipment) se
uporablja za oznaevanje opreme tehninih objektov v povezavi s funkcijo
ter produktom.
Oznaevalna skupina lokacija vgradnje (ang.: point of installation) se
uporablja za oznaevanje po lokaciji vgradnje opreme v tehninem objektu.
Oznaevalna skupina specifino oznaevanje (ang.: specific designatio), ki
se uporablja za oznaevanje signalov, povezav, dokumentov in s tem
povezanih podroij.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 14 od 39
3 RAZISKOVALNI DEL
3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA
Splono
Podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., je proizvajalec elektrine energije, tehnoloke
pare, toplotne energije ter distributer zemeljskega plina in toplotne energije, ki se s
pomojo medija (vode) prenaa po vroevodnem omreju do porabnikov. Toplotna
energija nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji elektrine energije ter
tehnoloke pare (http://www.energetika-lj.si/o-druzbi).
Kratka zgodovina
Zgodovina je povzeta po knjigi Daljinsko ogrevanje in soproizvodnja v Ljubljani
(Hvastja, Pove, 2011, str. 1556), pri tem pa smo se osredotoili samo na
zgodovino, povezano s proizvodnim obratom Toplarne ika (TO) Energetike
Ljubljana, d.o.o.
Ideje o ogrevanju mesta Ljubljana se pojavijo konec petdesetih let zaradi velikega
onesnaenja zraka v mestu, predvsem zaradi mnoice individualnih kuri ter
prometa. Takrat je Ljubljana spadala med bolj onesnaena mesta. V zaetku
estdesetih let se je zaelo nartovanje ter nato izgradnja vroevodnega omreja, ki
je bil v zaetku priklopljen na staro mestno termoelektrarno (preurejeno v toplarno)
na Slomkovi ulici. Kasneje je bila zgrajena termoelektrarna toplarna Ljubljana na
lokaciji v Mostah, ki je zaela poskusno obratovati leta 1966. Po zaetnih teavah so
vroevodno omreje priklopili na novo toplarno v Mostah. Kapacitete Toplarne
Ljubljana so bile:
Kotel 2 x 145/180 t/h, 95 bar, 535 C;
Turbina 2 x 32 MW, 90 bar, 520 C;
Generator 2 x 40 MW, 10,5 kV, 2200 A.
Zaradi rasti mesta in veanja potreb po energiji je bila potrebna iritev kapacitet ter
proizvodnih virov. Zato je bilo leta 1971 ustanovljeno novo podjetje Komunalna
energetika, ki je prevzelo funkcijo prenosa in distribucijo toplotne energije, s tem pa
se je zaela graditi tudi nova toplarna v iki. Leta 1972 se je izloila iz podjetja
Toplarna Ljubljana in postala samostojno podjetje Komunalna energetika Ljubljana,
ki je skrbela za distribucijo toplote. Leta 1972 je zaela obratovati prva faza
Toplarne ika s kapaciteto:
dva vroevodna kotla, GVL-1 in GVL-2, 2 x 56 MW;
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 15 od 39
dva parna kotla, BKG-1 in BKG-2, skupaj 20 t/h;
dva rezervoarja tekoega goriva, 1000 m in 5000 m.
Novo rpalie vroe vode je zaelo delovati v letu 1976 in je spadalo med najveje
takne objekte v Evropi. Leta 1978 je bila zgrajena druga faza Toplarne ika s
kapaciteto:
dva vroevodna kotla, VKLM-3 in VKLM-4, 2 x 56 MW;
rezervoar za srednje teko kurilno olje, 10.000 ton.
Leta 1978 je bila zgrajena plinska reducirna postaja, cevovodi ter kotlovska oprema
za obratovanje na zemeljski plin. Leta 1983 je bil zgrajen rezervoar za srednje teko
kurilno olje, 20.000 ton, tega leta se je tudi konstituirala Energetika Ljubljana ter se
vpisala v sodni register. Leta 1989 je zaela obratovati tretja faza Toplarne ika:
vroevodni kotel, VKLM-5, 116 MW.
Leta 1991 se je Energetika Ljubljana preoblikovala v Javno Podjetje Energetika
Ljubljana, leta 1994 pa je vstopila v okvir Holdinga mesta Ljubljana. Leta 1998 je bil
zgrajen kogeneracijski postroj, ki je bil sestavljen iz plinske turbine ter parnega kotla
na odpadno toploto. Postroj je dosegal izkoristek do 87 %:
10 t/h pare;
4,8 MW toplotne energije;
6,06 MW elektrine energije.
Leta 2007 je bil postavljen nov parni kotel PK-2 s kapaciteto 16 t/h pare.
Uvajanje nove dejavnosti daljinsko hlajenje v letu 2010 ter predelava rezervoarjev
s kapaciteto 1000 in 5000 m za shranjevanje ekstra lahkega kurilnega olja. Prvega
februarja 2014 sta se uradno zdruili podjetji Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
(TETOL) ter Energetika Ljubljana (TO), ki sta skupno skrbeli za proizvodnjo in
distribucijo toplotne energije, elektrine energije in pare od samega zaetka obstoja.
3.2 PROIZVODNI OBRAT TOPLARNE IKA (TO)
Da ima proizvodni obrat TO im bolji izkoristek, se soasno proizvaja ve
produktov. Kot proizvodna vira se uporabljata zemeljski plin (primarno gorivo) ter
tekoe gorivo (sekundarno gorivo). Soasno se proizvajajo elektrina energija, para
ter toplotna energija, za katero se uporablja voda kot medij za prenos do porabnikov
(slika 4).
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 16 od 39
Elektrina energija se proizvaja v sklopu kogeneracije v generatorju, ki je vezan na
plinsko turbino. Pri zgorevanju zemeljskega plina v plinski turbini se pridobi velika
koliina energije. Del te energije se deloma pretvori v mehansko energijo, s katero
preko reduktorja vrtimo generator, ki proizvaja elektrino energijo, to pa odvedemo v
elektro stikalie ter naprej v elektrino omreje. Drugi del energije pa s pomojo
vroih dimnih plinov dovedemo v parni kotel, kjer se proizvaja para. Ker so potrebe
porabnikov po pari veje, kot jo zmore proizvesti parni kotel v sklopu kogeneracije, v
proizvodnjo vkljuimo e 12 parna kotla, ki delujeta samostojno, kot gorivo pa
uporabljata zemeljski plin ali tekoe gorivo.
Podporni postroji in sistemi
Proizvodnja
elektrine energijeProizvodnja
toplotne energijeProizvodnja pare
Porabniki elektrine, toplotne energije in pare
Slika 4: Prikaz razdelitve proizvodnje TO po produktu
(Vir: Lasten)
Para se zbira v tirih razdelilnikih pare na dveh tlanih nivojih zaradi zahtev
porabnikov, do njih pa je speljana po cevovodih. Zaradi velikih temperaturnih ter
posledino tudi tlanih izgub smo omejeni z dolino parnih cevovodov, zato paro
dovajamo samo blinjim podjetjem, ki jo uporabljajo v svojem proizvodnem procesu.
Proizvodnja elektrine energije in pare poteka v dogovoru s porabniki, naeloma pa
asovno neomejeno skozi vse leto. Zaradi im bolj konstantne proizvodnje in
nihanja potreb porabnikov nastajajo viki pare, ki jih je treba porabiti. Speljani so na
dva izmenjevalca para vroa voda. Hladno vodo se odvzame iz vroevodnega
omreja ter se jo spelje na izmenjevalca, kjer se izvaja prenos toplote s pare na
vodo. S pomojo rpalk se segreto vodo vrne v vroevodno omreje. Za segrevanje
vode vroevodnega omreja se uporabljajo tudi dimni plini, ki prihajajo iz parnega
kotla v sklopu kogeneracije, dimni plini imajo e vedno dovolj visoko temperaturo, ki
jo preko mrenega grelnika oddajo vodi vroevodnega omreja, ta pa se vraa v
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 17 od 39
vroevodno omreje. V zimskem asu oziroma takrat, ko so temperaturne razmere
neugodne, sta ta dva naina segrevanja vode nezadostna (pri tem moramo
upotevati, da se vroevodno omreje napaja ter segreva iz TE-TOL), zato se za
dogrevanje (soproizvodnja s TE-TOL) ali samostojno segrevanje vroevodnega
omreja (samostojen del vroevodnega omreja ali izpad TE-TOL) uporablja enega
ali ve vroevodnih kotlov, ki se jih napaja s pomojo obtonih rpalk iz rpalia. Za
nemoteno proizvajanje elektrine, toplotne energije in pare potrebujemo e celo
vrsto podpornih postrojenj in sistemov, s katerimi zagotavljamo stalno nemoteno
obratovanje in zagotavljanje opisanih produktov.
Zaradi kompleksnosti proizvodnje TO se ta deli na podroja. Podroja znotraj
proizvodnega obrata delimo na ve nainov, najosnovneji nain delitve je glede na
sklope, ki jih opravlja in nadzoruje doloen upravljavec. Ta podroja so naslednja ter
so prikazana tudi na sliki 5:
vodarna;
rpalie;
kotli;
kogeneracija.
Znotraj vsakega podroja upravljavec nadzoruje in po potrebi upravlja s postrojenji
in sistemi. Postrojenja so med seboj povezana in prepletena, zato je dobro poznati
ve podroij in njihove povezave, za to pa je kljunega pomena dobro predznanje
upravljavca ter tudi celovito in dobro oznaena postrojenja in sistemi.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 18 od 39
VodarnaKemina priprava vodePostrojenje ienja omrene vodePostrojenje kondenzata
Hladilni sistem
Postrojenje komprimiranega zraka
Proizvodni viriPrimarno gorivo, zemeljski plin
Sekundarno gorivo, tekoe gorivo KotliParno postrojenje
Vroevodno postrrojenje
KogeneracijaPlinska turbina
Generator
Parni kotel
Mreni grelnik
rpalieObtone rpalke
Porabniki
Slika 5: Razdelitev proizvodnje TO po podrojih
(Vir: Lasten)
3.3 OBSTOJEE OZNAEVANJE POSTROJENJ V TO
Predstavili bomo nekatere vrste oznaevanj, ki se trenutno uporabljajo v
proizvodnem obratu. Za nekatera postrojenja je uporabljen uveljavljeni sistem
oznaevanja elektrarn (KKS), spet druga postrojenja pa so oznaena po drugih
pravilih. Oznaili so jih nartovalci oziroma izvajalci, ki so postroj skonstruirali ter
izgradili. V proizvodnem obratu je velik del delovne opreme, manjih podpornih
postrojenj, elementov in opreme popolnoma neoznaenih in ne vsebujejo nobenih
oznak. Tukaj gre predvsem za manj pomembno delovno opremo, kot so odvajalniki
kondenzata, parno gretje cevovodov, vendar kljub temu nepogreljivo za varno
obratovanje postrojenj. Nekateri deli opreme, kot so cevovodi, so oznaeni samo z
barvnimi oznakami, tako da je znana vsebina cevovoda, ne pa tudi pot oziroma
konna lokacija. Ta pomanjkljivost je e posebno problematina v primeru
cevovodov, ki so speljani po kinetah ali pa so vkopani v tla. Poseben problem
predstavljajo cevovodi, ki so enake barve in dimenzij, nahajajo pa se v skupni
izolaciji. Pri teh je skoraj nemogoe doloiti vsebino in smer medija.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 19 od 39
Kogeneracija je eden bolj zapletenih postrojev, ker z njim soasno proizvajamo ve
produktov (elektrina energija, para, toplotna energija), zato je pomembno dobro
oznaevanje elementov kogeneracijskega postroja. Za ta namen se uporablja
sistem oznaevanja KKS, kot je prikazano na sliki 6, ki prikazuje izsek narta plinske
intalacije dodatnih gorilnikov parnega kotla na odpadno toploto. Nart vsebuje
delovno opremo, lokacijo ter oznako KKS. Vsak sklop delovne opreme (plinska,
parna instalacija, napajanje ), ki pripada v postrojenje kogeneracije, je prikazan v
pripadajoem nartu, ki predstavlja del dokumentacije (Energetika Ljubljana, 1998).
Slika 6: Prikaz oznak KKS delovne opreme Kogeneracije
(Vir: Energetika Ljubljana, 1998)
Prednosti:
uveljavljen sistem oznak KKS;
oznaevalna tablica vsebuje dodatne informacije o delovni opremi;
dokumentacija vsebuje popis vseh oznak KKS ter detajlni opis delovne
opreme;
KKS se povezuje tudi z drugimi vrstami oznaevanja, kot so barvne in
napisne oznake.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 20 od 39
Slabosti:
nekateri sklopi delovne opreme niso oziroma so pomanjkljivo oznaeni;
napisne oznake ali nekateri deli oznak niso v pravem (slovenskem) jeziku;
slaba kvaliteta oznaevalnih tablic.
Na sliki 7 je prikazan primer oznaevalne tablice hitro zapornega plinskega ventila
na plinski intalaciji dodatnih gorilnikov parnega kotla na odpadno toploto v sklopu
kogeneracije.
Slika 7: Primer oznaevalne tablice pri Kogeneraciji
(Vir: Lasten)
Hladilni sistem (HS) je bil nartovan, izdelan ter dan v obratovanje v letih 2006 in
2007 s strani zunanjega izvajalca. Nadomestil je stari sistem hlajenja, uporablja pa
se za hlajenje vzorne vode na merilnih mestih in za hlajenje leajev rpalk.
Iz dokumentacije je razvidno, da je za oznaevanje delovne opreme hladilnega
sistema uporabljen sistem oznaevanja KKS, kot je prikazano v izseku narta na
sliki 8. Izsek narta prikazuje porabnika hladu, preko katerega je speljana hladilna
voda, ter delovno opremo s pripadajoimi oznakami KKS (Energetika Ljubljana,
2006).
Prednosti:
uveljavljen sistem oznak KKS;
oznaevalna tablica vsebuje dodatne informacije o delovni opremi (naziv,
lokacijo, dimenzijo , odvisno od delovne opreme hladilnega sistema);
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 21 od 39
dokumentacija vsebuje popis vseh oznak KKS ter njihov pomen, prav tako
vsebuje narte z lokacijami oznaevalnih tablic.
Slabosti:
preslaba ali nepravilna izbira materialov oznaevalnih tablic (plastika, papir),
glede na pogoje, v katerih se tablice nahajajo (temperatura, vlaga,
kemikalije);
slaba pritrditev oznaevalnih tablic.
Slika 8: Prikaz oznak KKS na izseku narta Hladilnega sistema
(Vir: Energetika Ljubljana, 2006)
Za oznaevanje delovne opreme hladilnega sistema so uporabljene tablice,
prikazane na sliki 9, ki vsebujejo tehnoloko tevilko (oznaka KKS), naziv delovne
opreme ter e druge informacije, odvisno od delovne opreme.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 22 od 39
Slika 9: Primer oznaevalne tablice na hladilnem sistemu
(Vir: Lasten)
Postrojenji kemine priprave vode (KPV), ienja omrene vode (OV) in
postrojenje zbiranja in ienja kondenzata spadajo v podroje Vodarne ter
uporabljajo enako oznaevanje. Izvajalec je vpeljal svoj nain oznaevanja, prikazan
na izseku narta iz dokumentacije o postrojenju kemine priprave vode na sliki 10.
Na izseku narta sta prikazana dva filtra ter oznake in dimenzije pripadajoe
delovne opreme (Energetika Ljubljana, 1985).
Slika 10: Prikaz oznak delovne opreme na izseku narta postrojenja KPV
(Vir: Energetike Ljubljana, 1985)
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 23 od 39
Prednost:
oznaevalna tablica vsebuje bistvene informacije, ki jih potrebuje upravljavec
pri upravljanju postrojenja.
Slabosti:
ta vrsta oznaevanja ni primerna za velika postrojenja;
ni v skladu s standardi;
slaba pritrditev tablic (lepljenje med kovinsko podlogo in tablico z oznako);
postavitev in oblika tablic lahko privedeta do pokodb upravljavca pri
upravljanju s postrojenjem (ostri robovi in neprimerna postavitev tablic moti
upravljanje postroja).
Na sliki 11 je prikazana oznaevalna tablica postrojenja kemine priprave vode, ki jo
vidimo tudi na izseku narta na sliki 11. Vsebuje tevilno oznako zapornega ventila,
ki je sestavljena iz zaporedne tevilke ter opisne oznake naziva, funkcije in lokacije
zapornega ventila na postrojenju kemine priprave vode.
Slika 11: Primer oznaevalne tablice postrojenja KPV
(Vir: Lasten)
Vroevodni kotel VKLM-5 je bil zgrajen ter dan v obratovanje leta 1989 in je bil
takrat najveji vroevodni kotel, zgradil pa ga priznani jugoslovanski izvajalec.
Uporabil je svoj lastni sistem oznaevanja, nekaken zaporedni sistem otevilenja
glavnih sklopov delovne opreme. Ta sistem oznaevanja ne pripomore k
prepoznavanju delovne opreme, ker poleg tevilne kode ne vsebuje opisnega dela
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 24 od 39
oznake, ki bi pomagala upravljavcem pri prepoznavanju ter upravljanju delovne
opreme. Slika 12 prikazuje seznam delovne opreme vroevodnega kotla VKLM-5, ki
se nahaja v dokumentaciji. Seznam vsebuje kodno tevilko, njen pomen v opisni
obliki.
Slika 12: Popis oznak delovne opreme v dokumentaciji
(Vir: Energetika Ljubljana, 1989)
Slika 13 prikazuje ventil z oznaevalno tablico, ki vsebuje samo kodo, ne pa tudi
opisnega dela. Vsi glavni deli kotla so oznaeni na ta nain, vendar je velika veina
delovne opreme kotla neoznaena.
Slika 13: tevilna koda na vroevodnem kotlu VKLM-5
(Vir: Lasten)
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 25 od 39
3.4 NOVEJA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME
Iz dokumentacije postrojenj znotraj proizvodnega obrata TO je razvidno, da
noveja postrojenja (Kogeneracija, Hladilni sistem), ki so bila nartovana in grajena
kasneje, uporabljajo mednarodno priznani in standardni sistem oznaevanja
elektrarn KKS. Tudi za najnoveji parni kotel in dva vroevodna kotla, ki so trenutno
e v fazi izgradnje, se uporablja sistem oznaevanja KKS, kar je razvidno iz nartov
v dokumentaciji. Na sliki 14 je izsek narta, ki prikazuje del plinske proge novega
parnega kotla. Delovna oprema je oznaena s sistemom oznaevanja KKS
(Energetika Ljubljana, 2013a in 2013b).
Slika 14: Izsek narta plinske proge novega parnega kotla
(Vir: Energetike Ljubljana, 2013a)
3.5 ANALIZA STANJA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME
Glede na hipotezi, postavljeni v uvodu, smo izpostavili teave, povezane z
oznaevanjem delovne opreme, ki lahko privedejo do zmanjanja zanesljivosti
obratovalnega procesa zaradi neustreznega ali prepoasnega ukrepanja pri
upravljanju s postrojenji. Pri tem lahko pride tudi do pokodb na postrojenjih ter
posledino do poveanja nevarnosti pri delu za upravljavce oziroma zaposlene v
proizvodnem obratu.
Med pregledom razlinih oznaevanj na razlinih postrojenjih v proizvodnem obratu
smo ugotovili naslednje nepravilnosti oziroma teave, povezane z oznaevanjem, ki
lahko vplivajo na zanesljivost procesov znotraj proizvodnega obrata.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 26 od 39
Delovna oprema z neprimernimi oznakami
Na sliki 15 so neoznaeni ventili na 11-barskem zbiralniku pare. Zgoraj na izolaciji
so vidni rono napisani napisi, ki imajo funkcijo oznak delovne opreme, v tem
primeru podajo namen parnega ventila, ki se nahaja spodaj. Posledice napake, npr.
zaprtje ali odprtje napanega ventila s strani upravljavca, bi poveale monosti za
pokodbe delovne opreme ter posledino verjetnost za zvianje nevarnosti pri delu
ali celo pokodb upravljavcev.
Slika 15: Neprimerno oznaeni ventili na 11-barskem zbiralniku pare
(Vir: Lasten)
Delovna oprema brez oznak
Na sliki 16 je prikazan merilnik pretoka pare za napajalni rezervoar, ki ni oznaen.
Oznaevalna tablica je bila verjetno odstranjena pri zamenjavi, lahko pa je bila
pokodovana ali uniena e prej.
V proizvodnem obratu je veliko delovne opreme, ki ni oznaena, razlogov za to pa je
ve: izostanek oznaevanja v fazi nartovanja, pri izdelavi ali izgradnji, dotrajanost,
povrno vzdrevanje
Slika 17 prikazuje delovno opremo gorilnika vroevodnega kotla, ta pa ni oznaena
z oznaevalnimi tablicami. Vsebuje barvne oznake cevovodov, ki nam povedo, za
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 27 od 39
kateri medij ali vsebino v cevovodu gre, ne pa tudi funkcije ali namena doloenega
cevovoda oziroma ventila.
Slika 16: Neoznaeni merilnik pretoka pare
(Vir: Lasten)
Slika 17: Prikaz neoznaene delovne opreme gorilnika vroevodnega kotla
(Vir: Lasten)
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 28 od 39
Delovna oprema s pokodovanimi ali unienimi oznaevalnimi tablicami
Za pokodbe ali unienje oznaevalnih tablic je razlogov ve: dotrajanost
(temperatura, vlaga, agresivne kemikalije, vibracije), slabo vzdrevanje, nepravilno
upravljanje, namerno odstranjevanje ali unievanje.
Slika 18: Pokodovana oznaevalna tablica
(Vir: Lasten)
Slika 19: Uniena oznaevalna tablica
(Vir: Lasten)
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 29 od 39
Na sliki 18 je prikazana oznaevalna tablica, ki je pokodovana zaradi temperature,
prahu v zraku in vlage znotraj proizvodnega obrata, na sliki 19 pa vidimo unieno
tablico na postrojenju kemine priprave vode zlomljeni nosilec, posledica
dotrajanosti zaradi poveane vsebnosti agresivnih kemikalij v zraku.
Delovna oprema z neprimernimi jezikovnimi oznakami
Ker so nekatera postrojenja nartovali in gradili tuji izvajalci, je prilo tudi do
uporabe oznak, ki niso v pravem (slovenskem) jeziku, razloge za takne napake pa
je treba iskati v slabi izvedbi projekta ali slabem nadzoru znotraj podjetja.
Na sliki 20 so prikazane barvne oznake z napisi v tujem jeziku.
Slika 20: Uporaba napanega jezika na barvnih oznakah
(Vir: Lasten)
Delovna oprema z oznaevalnimi tablicami s pomanjkljivo ali nepregledno
vsebino
V to kategorijo oznaevalnih tablic lahko uvrstimo vse tiste, ki ne podajo pravih
oziroma bistvenih informacij o delovni opremi. Na sliki 21 vidimo oznaevalno
tablico, na kateri so bistveni podatki, ki so pomembni za upravljavce v proizvodnji,
napisani z manjimi rkami, zato so slabo vidni in nepregledni.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 30 od 39
Slika 21: Nepregledna oznaevalna tablica (16-barski razdelilnik pare)
(Vir: Lasten)
4 IZBOLJANJE OZNAEVANJA DELOVNE OPREME
4.1 PREDPIS O ENOTNEM OZNAEVANJU
Trenutno znotraj podjetja nimamo pravilnika oziroma predpisa, ki bi doloal, kateri
sistem oznaevanja se mora uporabljati za enotno oznaevanje, kar posledino
privede do pomanjkljivega in razlinega oznaevanja delovne opreme. Pri tem tudi
ni doloeno, katere bistvene informacije mora vsebovati oznaka.
Zato mora vodstvo sprejeti predpis o enotnem oznaevanju znotraj podjetja ter
doloiti zahteve o tem, kakne morajo biti oznaevalne tablice ter kakne informacije
morajo vsebovati. Pri tem je treba upotevati mnenja ter priporoila upravljavcev, ki
se pri upravljanju delovne opreme vsakodnevno sreujejo z oznaevalnimi tablicami.
Ta predpis o enotnem oznaevanju delovne opreme je pogoj za izbiro enotnega
oznaevalnega sistema, enotnih oznaevalnih tablic ter bistvenih informacij, ki jih
morajo podati.
4.2 IZBIRA ENOTNEGA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME
Izbiramo lahko med dvema monostma, prva monost je sistem oznaevanja
elektrarn KKS, druga monost pa je referenni sistem oznaevanja elektrarn RDS-
PP, ki je noveji, vendar je nastal iz sistema oznaevanja KKS (preobrazba iz
prvega v drugega je opisana v teoretinem delu). Oba sistema oznaevanja bi
zadovoljila potrebo po kakovostnem in uveljavljenem oznaevanju delovne opreme.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 31 od 39
Podjetje Energetika Ljubljana e razpolaga z dokumentacijo sistema oznaevanja
KKS, nekatera e zgrajena in delujoa postrojenja, prav tako tudi tista, ki so e v fazi
izgradnje, so oznaena s tem sistemom, zato priporoamo uporabo tega.
Tako bomo za oznaevanje postrojenj in delovne opreme uporabili enoten
sistem oznaevanja elektrarn KKS.
4.3 ENOTNA OZNAEVALNA TABLICA
S tem, da so narti novejih postrojenj opremljeni s sistemom oznaevanja KKS,
problem ni reen. V praksi se je izkazalo, da dobro oznaeni narti pomagajo pri
nartovanju vzdrevalnih del, nabavi nove delovne opreme , ne pripomorejo pa k
izboljanju varnosti ali zanesljivosti proizvodnje. Upravljavcem, ki dnevno
nadzorujejo in upravljajo postrojenja, oznaevalne tablice, ki vsebujejo samo oznake
KKS, ne pomagajo kaj dosti. V primeru hitrega posredovanja zaradi teav ali zastoja
na postrojenju ni asa, da bi iskali oznake KKS ter njihov detajlni pomen znotraj
nartov, prav tako oznaevalne tablice, ki so nameene neposredno na delovni
opremi ter vsebujejo samo oznako KKS, ne podajo bistvenih informacij, ki jih
potrebuje upravljavec.
Zato je bistvenega pomena, da oznaevalna tablica vsebuje oznako KKS ter opisno
oznako delovne opreme, ki jasno in nedvoumno doloi njen naziv in funkcijo
oziroma vsebuje informacijo, ki pripomore k laji prepoznavi in upravljanju delovne
opreme. Opisni del oznaevalne tablice izhaja iz razlage oznake KKS, ki se nahaja v
dokumentaciji ter mora biti napisana v slovenskem jeziku.
Tukaj bi kot primer dobre prakse izpostavili sistem oznaevanja Hladilnega sistema,
vendar da bi bilo treba izboljati kvaliteto oznaevalnih tablic oziroma izboljati
prilagoditev na pogoje znotraj doloenih podroij proizvodnega obrata.
Podroja znotraj proizvodnega obrata imajo razline lastnosti in s tem pogoje za
oznaevanje. Na podroju Vodarne se uporablja veliko agresivnih kemikalij, kot so
kisline in luine, zato je tudi v zraku znotraj podroja poveana prisotnost agresivnih
kemikalij. Na parnih, vroevodnih cevovodih je poveana temperatura, vlaga, ki je
posledica temperaturnih nihanj ter v primeru manipulacij na postrojenjih,
vzdrevalnih del, tudi vpliva na izbiro oznaevalnih tablic.
Pri izbiri enotnih oznaevalnih tablic je treba upotevati vse pogoje vsakega
podroja.
Teoretini primer oznaevalne tablice je prikazan na sliki 22.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 32 od 39
Oznaka KKS
Opisna oznaka
(naziv / funkcija)
Slika 22: Teoretini primer vsebine oznaevalne tablice
(Vir: Lasten)
4.4 UVEDBA ENOTNEGA OZNAEVANJA DELOVNE OPREME
Raziskava in opis nekaterih sistemov oznaevanja sta nas pripeljala do ugotovitve,
da so nekatera postrojenja e oznaena po sistemu KKS in torej dobro oznaena.
Opisne oznake, ki naj bi jih poleg oznake KKS vsebovale oznaevalne tablice ter
jasno in nedvoumno doloijo naziv in funkcijo delovne opreme, pa so nekoliko
slabe. Treba je poudariti, da so opisne oznake najpomembneji del oznaevalne
tablice z vidika upravljavca postrojenja, ker takoj podajo bistvene informacije, ki jih
upravljavec potrebuje pri upravljanju. Nekateri sistemi oznaevanja so popolnoma
drugani, kar ne pomeni, da so slabi, prav nasprotno, upravljavcu posredujejo
bistvene podatke, ki jih potrebuje pri upravljanju postrojenja, vendar zaradi svoje
zasnove in naina podajanja informacij niso primerni za veja postrojenja. Najveji
problem pa predstavlja delovna oprema, ki nima oznaevalnih tablic ter tako ni
oznaena. Na energetskih postrojenjih ter njihovih podpornih sistemih, ki obratujejo
asovno neomejeno, se izvajajo manipulacije vsakodnevno ali po potrebi, kar
pomeni, da med doloenimi manipulacijami pretee veliko asa. Lahko celo reemo,
da z nekaterimi deli delovne opreme manipuliramo redko, kar predstavlja velik
problem. Vedeti moramo, da do napake ali zastoja na energetskih postrojih lahko
pride kadarkoli, takrat pa je potrebno izvesti manipulacijo na postrojenju kar se da
hitro, da napako oziroma zastoj odpravimo. Za pravilno ukrepanje v takem primeru
je kljunih ve dejavnikov:
zahtevnost napake ali zastoja na postrojenju;
velikost postrojenja ali delovne opreme;
stanje postrojenja (vzdrevanje);
dostopnost postrojenja;
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 33 od 39
oznaenost postrojenja ter delovne opreme;
hitrost ukrepanja upravljavca;
izkuenost ter znanje upravljavca.
Kadar upravljamo s postrojenji, pa naj bo razlog kakrenkoli, moramo biti v svojo
odloitev povsem prepriani, pri tem pa so nam v veliko pomo oznaevalne tablice,
ki jasno in nedvoumno podajo informacijo o delovni opremi ter s tem bistveno
poveajo pravilnost odloitve. Napane odloitve pri upravljanju s postrojenji in
delovno opremo imajo lahko hude posledice (pokodbe upravljavcev, pokodbe
delovne opreme, izpad postrojenja ali izpad celotne proizvodnje), emur bi se radi
izognili.
Na tem mestu ugotavljamo, da bi enotno oznaevanje s sistemom KKS in enotne
oznaevalne tablice, ki bi vsebovale tudi jasno in nedvoumno opisno oznako
delovne opreme, pripomogle k izboljanju zanesljivosti delovnega procesa in
odzivnosti upravljavcev ter posledino tudi varnosti pri delu. Torej lahko potrdimo
tezi, ki smo si ju postavili v uvodu diplomske naloge.
Da zagotovimo varnost pri delu in im vejo zanesljivost, morajo biti oznaena vsa
postrojenja, vsi podporni sistemi, vsa delovna oprema. Zaradi velikosti postrojenj ter
koliine delovne opreme se oznaevanja ne da opraviti naenkrat. Zato predlagamo
postopno oznaevanje delovne opreme po sistemu od zgoraj navzdol. Najprej se
oznai najpomembneja postrojenja in delovno opremo, nato pa e manj
pomembno, tisto delovno opremo, ki se ne uporablja stalno ali pa spada pod
podporne sklope opreme. Postrojenja so med seboj povezana ali je potrebno eno
postrojenje, da deluje drugo, vsekakor pa meje med njimi niso doloene. Potreben
bo ponoven pregled vseh postrojenj ter doloitev njihovih navideznih mej. S tem jih
lahko oznaimo kot skupino, delovno opremo znotraj skupine pa oznaimo, v
povezavi s funkcijo ter produktom, kot opremo.
Na sliki 23 so prikazane KKS-oznake Hladilnega sistema, njegovega podsistema ter
delovne opreme, ki pripada podsistemu. K vsaki oznaki KKS spadajo e opisne
oznake. Tako lahko ustvarimo oznaevalno tablico, prikazano na sliki 21, ki vsebuje
oznako KKS in opisno oznako.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 34 od 39
Slika 23: Prikazana je tabela oznak KKS ter opisan njihov pomen, iz katerega lahko
sestavimo oznaevalno tablico
(Vir: Lasten)
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 35 od 39
5 ZAKLJUEK
Kot osnovo diplomske naloge smo v uvodu zapisali dve hipotezi, ki smo ju v nalogi
preverjali. Zagotavljanje varnosti zaposlenih pri delu in zanesljivosti proizvajanja
energetskih produktov je cilj, ki ga skuamo dosei, pri tem pa smo izpostavili
teave z oznaevanjem delovne opreme. Oznaevanje delovne opreme pripomore k
hitrejemu in bolj gotovemu odzivu upravljavcev, ki izvajajo manipulacije na delovni
opremi postrojenj. Z raziskavo smo ugotovili, da postrojenja uporabljajo razline
vrste oznaevanj, nekateri deli postrojenj so oznaeni nepravilno ali pomanjkljivo,
najveji problem pa predstavlja neoznaena delovna oprema.
Znotraj podjetja ni opravljena nobena raziskava, prav tako ni statistinih podatkov, iz
katerih bi bilo razvidno, kako oznaevanje delovne opreme vpliva na hitrost
posredovanja zaposlenih pri zastojih oziroma napakah na delovni opremi. Zaradi
dolgoletnih izkuenj, ki smo si jih pridobili pri upravljanju postrojenj znotraj
proizvodnega obrata, pa lahko predvidevamo, da kakovostno oznaevanje delovne
opreme pripomore k hitrejemu in bolj gotovemu odzivu upravljavcev pri upravljanju
z delovno opremo na postrojenjih. Varnost pri delu je v veliki meri odvisna tako od
hitrosti in pravilnosti odziva zaposlenih pri upravljanju kot zastojev in napak na
delovni opremi. Iz tega lahko sklepamo, da razlino oznaevanje delovne opreme,
kakrno se uporablja sedaj, z vsemi nepravilnostmi in napakami vpliva na hitrost
odziva upravljavcev. Zmanjana hitrost odziva pa vpliva na zanesljivost ter
posledino na varnost pri delu. Torej lahko obe tezi potrdimo.
Ker je varnost zaposlenih na prvem mestu in ker elimo im zanesljiveji proces
obratovanja proizvodnje, je treba izboljati vse pogoje, ki kakorkoli vplivajo na ta
dejavnika, mednje spada tudi oznaevanje delovne opreme. Zato predlagamo
enotno oznaevanje delovne opreme na enotnih oznaevalnih tablicah ter odpravo
nepravilnosti pri oznaevanju.
5.1 UINEK ENOTNEGA OZNAEVANJA
Ker statistinih podatkov oziroma raziskav o tem, kako trenutno pomanjkljivo
oznaevanje delovne opreme vpliva na zanesljivost in varnost pri delu, nimamo,
lahko samo predvidimo naslednje uinke enotnega oznaevanja:
hitreji in zanesljiveji odziv zaposlenih pri upravljanju delovne opreme;
poveana varnost pri delu;
pregledneji ter standardiziran sistem oznaevanja delovne opreme;
poveana preglednost z uporabo enotnih oznaevalnih tablic.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 36 od 39
LITERATURA IN VIRI
Knjige:
Dulc, J. (2011). Kakovost in zanesljivost procesov. Ljubljana: ICES, vija
strokovna ola.
Energetika Ljubljana. (1985). Interna dokumentacija: Kemina priprava vode.
Energetika Ljubljana. (1989). Interna dokumentacija: Vroevodni kotel
VKLM-5.
Energetika Ljubljana. (1998). Interna dokumentacija: Kogeneracija.
Energetika Ljubljana. (2006). Interna dokumentacija: Hladilni sistem.
Energetika Ljubljana. (2013a). Interna dokumentacija: Parni kotel PK1.
Energetika Ljubljana. (2013b). Interna dokumentacija: Vroevodni kotel 1 in
2.
Hvastja, P., Pove, A. (2011). Daljinsko ogrevanje in soproizvodnja v
Ljubljani: Trajnostna energetska tehnologija za danes in jutri: 50 let.
Ljubljana: JP Energetika Ljubljana d.o.o.
Spletne strani:
Knigstein, H., Mller, H., in Kaiser, J. (2011). RDS-PP Transition from the
KKS to an international standard: Up-dated version of an article from VGB
PowerTech 8/2007 concerning RDS-PP. Pridobljeno 10. 1. 2014 z naslova
http://www.vgb.org/vgbmultimedia/Article+Transition+KKS+to+RDS_PP+rev
2011_ENG-p-5392.pdf#search=RDS+-+PP.
O drubi. (2014). Energetika Ljubljana. Pridobljeno 20. 1. 2014 z naslova
http://www.energetika-lj.si/o-druzbi.
Praktine smernice za delo z nevarnimi keminimi snovmi. (29. 5. 2003). Ur.
l. RS, t. 50/2003. Pridobljeno 10. 1. 2014 z naslova http://www.uradni-
list.si/1/content?id=43566.
Pravilnik o tehninih predpisih za obratovanje in vzdrevanje
elektroenergetskih postrojev. (15. 5. 1968). Ur. l. SFRJ, t. 19/1968.
Pridobljeno 12. 1. 2014 z naslova
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_PRAV3440.html.
Pravilnik o tehninih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrevanje
plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov. (20. 7. 2001). Ljubljana: Ur. l.
RS, t. 60/2001. Pridobljeno 12. 1. 2014 z naslova
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r08/predpis_PRAV3878.html.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 37 od 39
Pravilnik o tlani opremi. (21. 2. 2002). Ur. l. RS, t. 15/2002. Pridobljeno 12.
1. 2014 z naslova http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r09/predpis_ODRE219.html.
Pravilnik o tehninih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrevanje
plinovodov z najvejim delovnim tlakom do vkljuno 16 barov. (26. 3. 2002).
Ur. l. RS, t. 26/2002. Pridobljeno 12. 1. 2014 z naslova
zakonodaja.gov.si/rpsi/r07/predpis_PRAV3877.html.
Pravilnik o tehninih normativih za postavitev, nadzor in obratovanje parnih
kotlov in naprav. (21. 11. 2003). Ur. l. RS, t. 114/2003. Pridobljeno 12. 1.
2014 z naslova http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_PRAV5306.html.
Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. (17. 9. 2004). Ur.
l. RS, t. 101/2004. Pridobljeno 8. 1. 2014 z naslova http://www.uradni-
list.si/1/objava.jsp?urlid=2004101&stevilka=4349.
Pravilnik o varnosti strojev. (22. 7. 2008). Ur. l. RS, t. 75/2008. Pridobljeno
12. 1. 2014 z naslova
http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_PRAV7203.html.
Slovenski Intitut za Standardizacijo. (2014). Pridobljeno 10. 1. 2014 z
naslova http://www.sist.si/index.php?lang=sl.
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 38 od 39
KAZALO SLIK
Slika 1: Razvoj standardov, ki opredeljuje sektor oznaevanja elektrarn ........... 10
Slika 2: Povezava standardov, smernic in navodil sistema RDS-PP .................. 11
Slika 3: Oznaevalna skupina oprema s primerom ........................................ 12
Slika 4: Prikaz razdelitve proizvodnje TO po produktu .................................... 16
Slika 5: Razdelitev proizvodnje TO po podrojih ............................................. 18
Slika 6: Prikaz oznak KKS delovne opreme Kogeneracije ................................. 19
Slika 7: Primer oznaevalne tablice pri Kogeneraciji ......................................... 20
Slika 8: Prikaz oznak KKS na izseku narta Hladilnega sistema ....................... 21
Slika 9: Primer oznaevalne tablice na hladilnem sistemu ................................. 22
Slika 10: Prikaz oznak delovne opreme na izseku narta postrojenja KPV .......... 22
Slika 11: Primer oznaevalne tablice postrojenja KPV ........................................ 23
Slika 12: Popis oznak delovne opreme v dokumentaciji ...................................... 24
Slika 13: tevilna koda na vroevodnem kotlu VKLM-5 ..................................... 24
Slika 14: Izsek narta plinske proge novega parnega kotla ................................. 25
Slika 15: Neprimerno oznaeni ventili na 11-barskem zbiralniku pare ................. 26
Slika 16: Neoznaeni merilnik pretoka pare ......................................................... 27
Slika 17: Prikaz neoznaene delovne opreme gorilnika vroevodnega kotla ....... 27
Slika 18: Pokodovana oznaevalna tablica ........................................................ 28
Slika 19: Uniena oznaevalna tablica ................................................................ 28
Slika 20: Uporaba napanega jezika na barvnih oznakah ................................... 29
Slika 21: Nepregledna oznaevalna tablica (16-barski razdelilnik pare) .............. 30
Slika 22: Teoretini primer vsebine oznaevalne tablice ...................................... 32
Slika 23: Prikazana je tabela oznak KKS ter opisan njihov pomen, iz katerega
lahko sestavimo oznaevalno tablico ..................................................................... 34
KAZALO TABEL Tabela 1: Prikaz barvnega oznaevanja cevovodov ............................................... 4
Tabela 2: Prikaz pravilnikov za podroje delovne opreme ...................................... 5
Tabela 3: Nacionalni standardi ............................................................................... 6
Tabela 4: Mednarodni standardi ............................................................................. 7
ICES Vija strokovna ola Diplomsko delo vijeolskega strokovnega tudija
Slavko Mulh: Oznaevanje delovne opreme v proizvodnem obratu stran 39 od 39
KRATICE
KKS: Kraftwerk Kennzeichnen System: Oznaevalni sistem za elektrarne
RDS-PP: Reference Designation System for Power Plants: Sistem
referennega oznaevanja za elektrarne
TE-TOL: Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
TO: Toplarna ika
VKLM: Vroevodni Kotel, Leei, Mikli (vroevodni leei kotel znamke
Mikli)
GVL: Glavi, Vroevodni, Leei (vroevodni leei kotel znamke Glavi)
BKG: Blok kotel Glavi
PK-2: Parni Kotel, t. 2
ISO: International Organization for Standardization: Mednarodna
Organizacija za Standardizacijo
IEC: International Electrotechnical Commission: Mednarodna elektrotehnika
komisija
IUT: International Telecommunication Union: Mednarodna
Telekomunikacijska Zveza
SIST: Slovenski Intitut za Standardizacijo
DIN: Deutsches Institut fr Normung: Nemki Intitut za Standardizacijo
DIN EN: Nemki standard, povzet po Evropskem standardu
SIST EN: Slovenski standard, povzet po Evropskem standardu
VGB: European technical association for power and heat generation:
Evropsko zdruenje podjetij za proizvajanje elektrike in toplote
ISO/TS: International standard / Tehnical specification: Mednarodni standard
/ Tehnina specifikacija