Maja Farol
Odprte arhitekture
Skupino Maja Farol sestavljajo strokovnjaki različnih profi lov, ki že
deset let sooblikujejo arhitekturno in urbanistično teorijo in prakso
pri nas. Delovanje skupine zaznamuje družbena angažiranost,
iskanje ustreznih prostorskih odgovorov na realne družbene izzive in
razvoj novih modelov delovanja.
Sodelovanje temelji na prepričanju, da arhitekturna vprašanja
bistveno presegajo polje vizualnega, ki zadnja desetletja skoraj
povsem določa arhitekturni diskurz. V okviru skupine se je
oblikovalo stališče, da so vsa prostorska in arhitekturna vprašanja
predvsem družbena vprašanja, torej politična, sociološka,
ekonomska ali okoljska in da jih je potrebno kot taka obravnavati.
Skupina Maja Farol zavrača prevladujoče apolitično stališče
arhitektov, ki se ne sprašujejo o širših družbenih posledicah
produkcije prostora ter pogosto niso pripravljeni razumeti in nositi
odgovornosti za rezultate svojega delovanja. Ne verjame namreč,
da so za arhitekte družbene okoliščine le vnaprejšnja danost, v
okviru katere naj bi poiskali čim boljšo likovno in organizacijsko
rešitev zastavljenega problema. Arhitektura ni neodvisno področje,
temveč je del družbenih procesov produkcije prostora, zato je
sodelovanje pri opredelitvi problema ena njenih temeljnih nalog.
Prostorske rešitve niso rezultat avtorskega pristopa posameznikov,
pač pa je ustvarjalnost rezultat sodelovanja interdisciplinarne
skupine strokovnjakov s širokim vpogledom v družbene procese.
Skupina Maja Farol zato razvija nov mrežni model delovanja, ki
predstavlja možnost, da se vprašanja pravilno zastavijo ter poiščejo
sveži pogledi in rešitve zanje.
Cilj pričujoče razstave je promocija družbeno odgovornega
razmisleka o pomembnih prostorskih vprašanjih ter sinteza
dosedanjega delovanja skupine Maja Farol.
Tadej Glažar
Marko Peterlin
Jernej Prijon
Arne Vehovar
Mima Suhadolc
Miran Mohar
Katja Šoltes
Darko Pokorn
Leonard Kumprej
Marko Vidmar
Vid Razinger
Jana Kocbek
Mojca Kocbek Vimos
Anja Planišček
Ivan Avguštin
Jana Kotar Ilijaš
Jozo Udovičič
Vlatka Ljubanović
Ljupčo Todorovski
Jure GroharAndraž Intihar
Kaja Lipnik VehovarPeter Grmek
Anja Vidic Peter Skuber
Jure Kozin
Blaž Vegelj
Špela KokaljAidan Cerar
Tadej Žaucer
Meta Petrič
Mojca GrudenBlaž Križnik
Jaka Razinger
Aleš Prijon
Borut Vogelnik
Andrej Škufca
Maja Simoneti
Andrej Stanič
Urška Kranjc
Ajda Primožič
Nena Gabrovec
Lovrenc Košenina
Jan Opeka
Primož Stražar
Kronologija:
2001 - začetek projekta Hiše Maja Farol
2003 - razširitev projekta Hiše Maja Farol, izdaja kataloga
2006 - projekt Odprta arhitektura
2007 - natečaj Nova sodna stavba v Ljubljani
2008 - natečaj Partnerstvo Šmartinska
2008 - natečaj Naselje Boršt
2009 – začetek projekta Ustvarjalne zadruge
2010 – natečaj EPK Drava 2012 (sklopi obrežja, galerija, brv)
2010 – delavnice in okrogla miza projekta Ustvarjalne zadruge, izdaja publikacije
2010 – natečaj Eles Beričevo
Hiše Maja Farol
Prilagodljive tipske rešitve sodobnih družinskih hiš.
Projekt Hiše Maja Farol temelji na pomenu družinskih hiš za
kakovost prostora in kulturo bivanja. V Sloveniji se vsako leto
zgradi okoli 4000 novih družinskih hiš, ki jih praviloma ne zanima,
kaj prispevajo k prostoru, v katerega se umeščajo. Hiše Maja Farol
se povezujejo s kraji, kjer stojijo. Povezujejo se zunanji in notranji
bivalni prostori hiš. Povezujejo pa se tudi snovalci in bodoči
stanovalci hiš, ker zagovarjamo proces preobrazbe iz zasnove
v hišo, v katerem enakovredno sodelujeta naročnik in arhitekt.
Projekt deluje na odprtem trgu arhitekturnih idej.
Odprta arhitektura
Javna izmenjava arhitekturnih rešitev.
V okviru Odprte arhitekture so rešitve hiš Maja Farol na voljo
vsakomur, ki soglaša z namenom projekta in je pripravljen
svoje znanje in izkušnje širiti naprej. Načrte Odprte arhitekture
je dovoljeno kopirati, razširjati in svobodno prirejati ter hkrati
spoštovati pravice njenih avtorjev. Intenziviranje izmenjave
kakovostnih idej in rešitev prispeva k dvigu splošne prostorske
kulture, ki je najboljše jamstvo za kakovostnejše grajeno okolje v
prihodnosti.
Izhodišče: Odziv na nekakovostno tipsko gradnjo
Sodelujoči: Ivan Avguštin, Tadej Glažar, Jana Kocbek, Mojca Kocbek, Jana Kotar Ilijaš,
Leonard Kumprej, Vlatka Ljubanović, Miran Mohar , Marko Peterlin, Anja Planišček, Darko
Pokorn, Jernej Prijon, Vid Razinger, Mima Suhadolc, Katja Šoltes, Ljupčo Todorovski, Jozo
Udovičič, Arne Vehovar, Marko Vidmar
Čas: April 2001 – (Hiše Maja Farol); Maj 2006 – (Odprta arhitektura)
Rezultati: 25 izdelanih projektov hiš, 17 izvedenih hiš, tiskani katalog, 6 razstav, 13 objav, 3
sejemske predstavitve, 4 okrogle mize, spletna stran www.majafarol.si
Naselje v kamnolomu Podutik v Ljubljani
Visoka kakovost bivanja za vse. Omogočanje razvoja skupnosti.
Projekt zagovarja enakovredne kakovostne bivalne pogoje,
tako pri zasnovi stanovanjskih enot kot pri obravnavi zunanjega
prostora. Vsa stanovanja imajo poleg lastne odprte terase še
polzaseben predprostor bloka in odprt pogled. Zunanji prostor
s premišljenimi členitvami, bogato vsebino in vegetacijo ter z
logično medsebojno povezanostjo različnih območij in programov
zagotavlja enakovredne pogoje uporabe za vse, skupaj s
premišljeno strukturo stanovanj pa omogoča tudi razvoj stabilne
a odprte skupnosti. Lega in zasnova skupnega javnega odprtega
prostora in družbenega središča ob novi Podutiški cesti naselje
vpne v širši prostor.
Izhodišče: Javni, anonimni, enostopenjski, urbanistični natečaj za izbiro strokovno
najprimernejše rešitve za kamnolom v Podutiku v Ljubljani
Sodelujoči: Aidan Cerar, Tadej Glažar, Urška Kranjc, Miran Mohar, Marko Peterlin. Jernej
Prijon, Ajda Primožič, Vid Razinger, Maja Simoneti, Andrej Stanič, Arne Vehovar, Anja Vidic
Čas: Junij 2009 – September 2009
Rezultati: 3. nagrada
Partnerstvo Šmartinska
Preskok v kulturi mobilnosti. Javni prostor je nosilec identitete. Urejanje območja je odprt proces.
Rešitev izkorišča središčno lego območja in daje prednost
ukrepom, ki omogočajo pogoje za potovanja po dnevnih opravkih
s kolesom ali peš, v tesni povezavi z razvojem privlačnega in
povezanega javnega prostora in korenito preobrazbo javnega
potniškega prometa v mestu in regiji. Novo identiteto območja
najbolj določa velik osrednji park z metuljasto tlorisno zasnovo.
Urejanje območja je utemeljeno kot odprt proces, ki ga
opredeljujejo samo ključni urbanistični parametri in stalna aktivna
koordinacija med vsemi akterji, ki sodelujejo pri urbani prenovi.
Izhodišče: Mednarodni, javni, odprti, anonimni, enostopenjski, idejni urbanistični natečaj za
Partnerstvo Šmartinska
Sodelujoči: Mojca Gruden, Špela Kokalj, Blaž Križnik, Miran Mohar, Marko Peterlin, Meta
Petrič, Aleš Prijon, Jernej Prijon, Ajda Primožič, Jaka Razinger, Vid Razinger, Tadej Žaucer
Čas: Marec 2008 – April 2008
Rezultati: 2. nagrada, več objav projekta v množičnih medijih, prispevek o projektu na
strokovni konferenci
Ustvarjalne zadruge.
Razvoj ustvarjalnega potenciala skozi razvoj prostorsko povezanih skupnosti.
V ustvarjalnih poklicih je povezava prostora za bivanje in prostora
za delo pogosto zelo pomembna. Kakovost življenja se dodatno
plemeniti tudi s sobivanjem in sodelovanjem v skupnosti –
delitev in povezovanje skupnega prostora, medgeneracijska
komunikacija, povezovanje med različnimi področji ustvarjanja.
Takšne skupnosti premikajo meje znanosti, tehnologije in
umetnosti. V njih vznikajo novi modeli družbene organizacije.
Projekt promovira tovrstne ustvarjalne zadruge in si prizadeva za
njihovo dejansko vzpostavitev.
Izhodišče: Omejen prispevek mladih svobodnih ustvarjalcev k družbenemu razvoju zaradi
njihove nenehne socialne ogroženosti
Sodelujoči: Aidan Cerar, Tadej Glažar, Miran Mohar, Marko Peterlin. Jernej Prijon, Andrej
Škufca, Borut Vogelnik ter študentje Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom Tadeja
Glažarja
Čas: Marec 2009 –
Rezultati: 4 srečanja, delavnica, knjiga
ELES – Beričevo.
Objekt kot sodobna kulturna krajina.
Kako lahko veliko državno infrastrukturno podjetje izkaže svojo
okoljsko ozaveščenost in družbeno odgovornost? Primestna
lokacija, povsem brez urbanega konteksta, odpira pomembna
vprašanja odnosa infrastrukturnih objektov do kulturne krajine.
Projekt predlaga ureditev kompleksa pod enotno streho iz
fotonapetostnih panelov, ki se v blagem loku dvigujejo od
regionalne ceste, kot sodobna parafraza pridelovalnih površin.
Tako pridobljena elektrika služi delovanju objekta, polnjenju
mestnih avtobusov in avtomobilov ter napaja naselje Beričevo.
Faza vizualne zasedbe prostora s strani objektov stikališča je tako
sklenjena in odvzeta polja so skupnosti vrnjena v najsodobnejši
obliki.
Izhodišče: Javni, mednarodni arhitekturni natečaj za nov poslovni kompleks ELES,
Beričevo
Sodelujoči: Ivan Avguštin, Nena Gabrovec, Lovrenc Košenina, Kaja Lipnik Vehovar,
Miran Mohar, Jan Opeka, Marko Peterlin, Jernej Prijon, Ajda Primožič, Vid Razinger, Arne
Vehovar, Marko Vidmar, Borut Vogelnik
Čas: september 2010 – oktober 2010
Rezultati: /
Naselje Boršt.
Načrtovanje za skupnost.
Nekatera naselja kvalitativno nikoli ne presežejo vsote svojih
sestavnih delov. Nasproten primer so naselja, v katerih se
med stanovalci vzpostavi skupnost, ter z njo občutek varnosti,
pripadnosti in soodgovornosti, kar pozitivno vpliva na kakovost
življenja. Zasnova naselja poskuša vzpostaviti pogoje za razvoj
skupnosti, zato ob racionalno zasnovanih zasebnih površinah
predlaga velike skupne površine, namenjene druženju in
srečevanju, ter sodelovanje bodočih stanovalcev pri načrtovanju
rabe teh površin.
Izhodišče: Vabljeni projektni natečaj za urbanistično – arhitekturno rešitev stanovanjskih
objektov na območju Kromberk »Boršt«
Sodelujoči: Ivan Avguštin, Aidan Cerar, Tadej Glažar, Špela Kokalj, Jure Kozin, Marko
Peterlin, Jernej Prijon, Vid Razinger, Blaž Vegelj, Marko Vidmar
Čas: september 2010 – oktober 2010
Rezultati: deljena 1. nagrada
Nova sodna stavba v Ljubljani
Javni predprostor in simbolni pomen stavbe
Projekt ustvari javni predprostor in prepoznavno simbolno podobo
sodne stavbe. S tem nazorno prikaže nesmiselnost izhodiščnih
pogojev natečaja, ki so se osredotočali na kompozicijo volumnov
in onemogočali ureditev ustreznega javnega predprostora pred
osrednjo sodno stavbo, na kar je avtorska skupina opozarjala
od razpisa natečaja. Po objavi rezultatov se je ob tem vprašanju
razvila intenzivna javna razprava.
»…Celo popolnim laikom je verjetno razumljivo, da je sodna
palača nekaj drugega kot poslovno-trgovski objekt – glede
organizacijske strukture in glede simbolnega pomena v mestnem
urbanizmu….« Andrej Hrausky, predsednik Društva arhitektov
Ljubljana, Delo, 13.2.2008
Izhodišče: Natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za objekt Nove Sodne stavbe
v Ljubljani
Sodelujoči: Tadej Glažar, Peter Grmek, Jure Grohar, Andraž Intihar, Kaja L. Vehovar, Miran
Mohar, Jernej Prijon, Vid Razinger, Peter Skuber, Arne Vehovar, Anja Vidic
Čas: julij 2007 – oktober 2007
Rezultati: posebno priznanje, široka javna razprava – 8 člankov v dnevnem časopisju, 6
člankov na spletnem portalu Trajekt, prispevek na RTV Slovenija in drugo
Nabrežja reke Drave v Mariboru.
Ustvarjalno mesto na vodi.
EPK 2012 je mogoče uporabiti kot orodje za hitrejšo in uspešnejšo
preobrazbo Maribora iz industrijskega v ustvarjalno mesto. Projekt
kot ključen element te strategije predlaga formiranje ustvarjalnih
skupnosti na desnem bregu Drave v obliki bivalnih splavov
mladih ustvarjalcev, ki se navezujejo na program nove galerije in
načrtovani center kreativnih industrij. Plavajoči premični modularni
elementi omogočijo razširjen, raznolik, povezan in programsko
prilagodljiv javni prostor na vodi, ki zaznamuje preobrazbo tega
dela Maribora v sodobno kulturno težišče mesta in širše okolice.
Izhodišče: Mednarodni, javni arhitekturni natečaj Evropska prestolnica kulture - reka Drava
2012, sklop Nabrežja
Sodelujoči: Aidan Cerar, Tadej Glažar, Peter Grmek, Andraž Intihar, Miran Mohar, Marko
Peterlin, Meta Petrič, Jernej Prijon, Vid Razinger, Maja Simoneti, Arne Vehovar, Marko
Vidmar, Borut Vogelnik
Čas: januar 2010 – februar 2010
Rezultat: odkup (honorable mention)
Nova Umetnostna galerija Maribor.
Generatorustvarjalnega mesta.
Načrtovana galerija naj ne bo zgolj prostor elitne kulture, saj je
za tak namen predimenzionirana, njen družbeni učinek pa bi bil
preveč omejen. Ker je zasnovana kot prostor pod nagnjenimi
terasami, preko katerih se javni prostor Lenta nadaljuje in
terasasto dviguje proti severu, se z njeno izgradnjo ustvari
dodatna javna površina, ki je hkrati del galerije in del mesta.
Galerija tako dobi ustrezen predprostor, dolžina javnega prostora
na Lentu pa se podvoji. V naši viziji ustvarjalnega mesta na vodi je
nova galerija generator dogajanja, ustvarjalna skupnost, ki deluje
v njenem okviru, pa ključno sooblikuje dogajanje in identiteto
celotnega območja.
Izhodišče: Mednarodni, javni arhitekturni natečaj Evropska prestolnica kulture - reka Drava
2012, sklop Nova umetnostna galerija Maribor
Sodelujoči: Aidan Cerar, Tadej Glažar, Peter Grmek, Andraž Intihar, Miran Mohar, Jernej
Prijon, Vid Razinger, Primož Stražar, Peter Skuber, Arne Vehovar, Borut Vogelnik
Čas: januar 2010 – februar 2010
Rezultat: odkup (honorable mention)