DOLENJSKI LIST Št. 1 ( 824 ) L e t o X V I ? .
NOVO MESTO, četrtek, 6. januarja 1966
ODLIKOVANJA ZA NOVINARJE
Ob 20-letnici obstoja Zveze novinarjev Jugoslavije je predsednik republ ike Joscp B r o z Ti to od l ikova l večje števi lo jugoslovanskih novinarjev za njihove posebne zasluge ter delež p r i razvoju novinarstva v socialistični Jugoslavij i .
Od l ikovan ih je b i lo tud i več s lovenskih novinarjev, med n j i m i Jože Smole, glavni uredn ik Dela, z redom jugoslovanske zvezde z z la t im vencem; Dušan Benko, odg. urednik Dela , z redom dela z rdečo zastavo; Dušan Fortič, direktor l jubl janske televizije, z redom jugoslovanske zastave z z la t im vencem; M i l a n F i l i p -čič, glavni urednik Večera, z r edom bratstva in enotnosti s s rebrn im vencem; Tone Goš-nik , glavni urednik Do l . l is ta , z redom dela z z la t im vencem; Peter Romanič, dopisn ik Dela za Dolenjsko, z redom dela z z la t im vencem; Franc Šetinc, urednik Dela, z redom dela z z la t im vencem.
Leto 1966 smo zaceli z Zdravkom
DOLENJSKI LIST V KOLPORTAŽI
CENEJŠI Z današnjo številkd\zni-
žujemo maloprodajno ceno za naš tednik: izvod Dolenjskega lista stane poslej v trafikah in kioskih 50 para (50 starih dinarjev) medtem ko je stal doslej «0 starih dinarjev.
Vse prodajalce našega tednika prosimo, da znižanje upoštevajo že pri današnji številki!
U P R A V A L I S T A
Trobentice za novo leto
V Be l i kra j in i prave zime še ni b i lo . Sneg je sicer že nekajkrat zapadel, vendar ga je bilo malo in še ta Je takoj skop-nel . Lep i In dokaj topl i dnevi pred Nov im letom pa so zvabi l i iz zemlje že prve znanilce pomlad i . Dva dni pred Nov im letom je nekdo kak ih 100 metrov vstran od Badovinčeve gostilne na J u -gorju našel trobentice l n j i h pr i nesel v naše uredništvo pokazat.
Da r a m je muhasta z ima le ne b i na pomlad zagodla, ko ob Novem letu rasto trobentice!
Tole je n o v i d i n a r S F R J , ki je stopil v veljavo 1. januarja, v promet pa 4. januarja letos. Na hrbtni strani ima državni grb. Novi dinar je nekoliko večji od starega (na naši sliki je še posebej zelo povečan), napravljen je iz zlitine bakra in niklja ter je nikljaste barve. Štirikrat je težji od starega in stokrat več vreden. V naslednjih letih bo popolnoma zamenjal stare, vinskordeče bankovce za 100 dinarjev in seveda tudi stare kovance za 1 dinar, ki so zdaj vredni le še eno paro. V torek dopoldne je v novomeško podružnico N B prišla prva pošiljka novega denarja: kovancev po 1 dinar, bakrenordečih kovancev po 5 para in bankovcev po 5, 10 in 50 novih dinarjev. V obtok j ih bodo spu. ščali po potrebi in z ozirom na zaloge starega denarja.
(Foto: M . Moškon)
1965. je prišlo na obisk v skupinah iz Kanade, Združen ih držav Amer ike in drug ih p rekomorsk ih držav 1080 izseljencev, iz evropsk ih držav 1920, tako da je v skupi nah prišlo oko l i 3000 izseljencev, posamično pa gotovo še vsaj 1000.
T u d i v letu 1966 bo Slovenijo obiskalo več skup in naših izseljencev iz Združenih držav Amer ike i n Kanade, k i bodo pr ipotova l i z letal i . Slovensko podjetje A D R I A A V I O P R O M E T ima naročenih že več poletov iz Kanade in enega iz ZDA. Doslej so se že pri javi le skupine Slovenske ženske zveze, pevski zbor Glasbene matice iz Clevelan-da z i z l e tn ik i , pevci i n sorodn i k i pevskega zbora »Zarja« iz Clevelanda, Društvo »Si-
Sv. Ana se je spet stresla V sredo, 29. decembra oko l i
15. ure, so v kamno lomu sv. Ana p r i M i r n i peči sprožili naboj , k i je za naše razmere redek. V skale kamno loma so zv r ta l i 53 lukenj v s k u p n i dolžini okrog 1.800 metrov, v nje pa »nabasali« ka r pet ton eksploziva! M ine r sko delo je za potrebe Sekci je za vzdrjevanje proge Novo mesto oprav i l Geološki zavod L jubl jana. K o je b i lo vse p r i pravl jeno in zavarovano, so mine sprožili z električnim vžigom. V t renutku se je zamaja la zemlja v bližini, v zrak pa je vrglo kose kamenja in zemljo. Eksp loz i j a je odtrgala od h r i ba več tisoč kub ikov kamna, k i ga bodo sedaj zdrob i l i . p 0 izračunih naj b i eksplozi ja navrgla okrog 20.000 kub ikov kamna za drobljenje, ka r j e v resn i c i vel ika količ ;na, več kot tisoč vagonov . • ^
Vrhpečani, M so miniranje opazoval i irproi svojih d-rr.^-čll aH vrtov na pobočju h r i b a sv Ane s takim moftninj n i r p n ; o m niso preveč fcado-vol jn i . Bo je <=e BB < n ' ° ' p h ' f " Zarad i ž e l e z n i š k i P r p m e t a v neposredni bližini kamnolo
ma pa je tako občasno i n zato izdatnejše miniranje vsekakor primernejše za nemoteno delo v kamno lomu.
Ostreje proti črnim
vinotočem N a področju občine Čr
nomelj so se zadnja leta močno razpasl i črni v l-notoči, v kater ih prodajajo vino po 300 d in . Občani vseh pokl icev l n položajev hodijo tja po vino, vendar l judje to vidi jo in vedo ter menijo, da lastn i k i črnih vinotočev delajo škodo vsemu gostinstvu.
K o je o tem tekla beseda na seji občinske skupščine, so b i l i odborn i k i mnenj. i , naj inšpekcije ostreje preganjajo lastnike črnih vinotočev, ne glede na to, kdo toči brez dovoljenja in kakšne stranko o7iroma znance ima !
Lani je bilo v novomeški porodnišnici rojenih 1847 otrok, od tega 896 fantov in 959 deklic, kar pomeni 181 otrok več kot v letu 1964 — Med porodnicami je lani 19 mamic rodilo dvojčke — V letu 1966 je prvi privekal na svet Zdravko Bele V Si lvestrov i noč;, ko je vse ljudje poslavl ja l i od starega
jre lo in plesalo i n ko so se leta v upanju, da j i m novo
prinese več sreče, se je Bele-tova Tončka i z Stranske vasi p r i Ruperč v rhu zvi jala v porodnih krčih.
19-letna mamica je 55 minut čez polnoč rod i la prvega otroka — Zdravka . To je b i l hkra ti p r v i porod v novomeški porodnišnici v novem letu. Dežurna babica je b i l a An i ca Obrano vic.
Četrti dan po porodu je b i la Tončka Bele že dobre volje i n je komaj čakala, d a gre domov. O razmerah doma je povedala:
— Stanujemo p r i moževi mater i . Mož je šofer. B i l je v službi p r i kmet i j sk i zadrugi, a je dobi l odpoved. Nekaj časa je b i l brez dela, prav danes p a je nastopi l novo službo p r i podjetju Opremales.
— Ste ime l i težak porod? — Tako, da ne maram no
benega obroka več. Več kot 10 u r je -bilo hudo . . .
— N ikar te no, tako vsaka mat i prav i , ko prvič rod i . S i boste že še premis l i l i ! Vse se pozabi.
— In Zdravko? K o m u jo l>odoben?
— Očetov je . . . — To bo veselja v hiši! Ma
lemu Zd ravku poklanjamo hrani lno knjižico z 10.000 d i nar j i ter m u želimo v življenju vso srečo!
Mojca Lončarič - novoletno dete v Brežicah
V brežiški porodnišnici so imeli lani 812 porodov — Zadnjo lansko in prvo letošnjo
porodnico so obdarili V brežiški porodnišnici
so na Si lvestrovo zvečer vpisal i v knj igo 812. porod. »2etev« je b i l a precej večja kot v letu 1964, ko je bi lo 625 porodov. Zvedel i smo, da se je število porodov v brežiški porodnišnici povečalo zaradi tega, ker so prej rodi le žene tudi v zdravstveni postaji na Senovem.
K r o n i k o porodov v letu 1965 je 31. december zvečer zaključila tov. Natal i ja Sunčič iz Brežic. Rodi la je hčerko Vlasto. Do jutra je b i lo VPP " ' ' • i okrog osme ure pa so zabeležili nov veseli dogodek. N a svet je pr ivekala hčerka Štefanije Lončari-
čeve z Ve l ike Dol ine. M a t i j i je i zbra la ime Mo jca . Tovarišica Lončaričeva Je gospodinja, njen mož pa je mizar . Zaposlen je p r i osnovni šoli na V e l i k i Dol in i .
Uprava bolnišnice je pr i pravi la dar i l o za zadnjo lansko in prvo letošnjo porodnico. Obe tovarišici sta b i l i veseli te pozornost i , združene s številnimi dobr imi željami.
Mate r i novoletne dekl ice Mojce je čestitalo tudi uredništvo našega l i s ta z riageljčki, M o j c i pa smo podar i l i hrani lno knjižico z začetno vlogo 10.000 star ih dinarjev. x
mon Gregorčič« iz. Toronta i n Društvo »Bratstvo in Jedinstvo« iz Toronta. Pričakovati je, da bo obisk izseljencev iz Združenih držav Amer ike in Kanade v letu 1966 za četrtino večji kot je b i l 1965.
KGP kaznovano 2e pred tedni smo p isa l i o
onesnaženju Rinže predvsem z gnojnico. Takrat je pogini lo tud i precej r i b . Zarad i onesnaženja vode je inšpekcijska služba občinske skupščine Kočevje predala sodišču K m e ti jsko gozdarsko posestvo iz Kočevja. Okrožno gospodarsko sodišče iz Ljubl jane je na razprav i , k i je b i la pred kratk i m , kaznovalo K G P z denarno kazni jo 300.000 d in , direktorja K G P , kot odgovorno osebo, pa z denarno kazni jo 15.000 d in . N a pri javo Ribiške družine Kočevje bo tožila K G P še Zveza ribiških družin L jub l jana za odškodnino za r ibe, k i so poginile.
Obiskali so bolne rudarje
Člani IO s indikalne podružnice senovskega rudn ika so skupaj s člani D S tudi za letošnjo novo leto ob iska l i 40 bo ln ih rudarjev in članov kolet iva, k i se zdravijo doma, v bolnišnicah, zdraviliščih in drugod, čestitali so j i m k novemu letu, j i m zaželeli skorajšnje okrevanje in j i l i obdar i l i .
V INISU in DANI se izobražujejo
V tovarni stekla IN1S v Novem mestu bo Zavod za izobraževanje kadrov iz Novega mesta pričel v januar ju z dvem a tečajema za interno pol-kval i f ikac i jo sni osnega steklarskega delavca. Podohrn seminar za interno prekvali f ikaci jo že poteka v tovarni D A N A na M i r n i . Obema kolekt ivoma, k i se relo Bavze-matr\ za izobraževanje, velja čestitati!
D O L E N J S K I L I S T
Osem občin dobi letos dopolnilna sredstva 27. decembra 1965 je
skupščina SRS sprejela Zakon o določitvi dopolnilnih sredstev občinam za leto 1966; z nj im odstopa republika kot splošna dopolnilna sredstva iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, k i bo ustvarjen na območju posamezne občine, del republiškega prispevka. T a odstotek znaša:
za občino Novo mesto 35 odst., za občini Kočev
je in Krško 54 odst. ter za občine Črnomelj, Metlika, Ribnica, Sevnica in Trebnje 100 odstotkov.
Razen dopolnilnih sredstev pa bodo nekaterim občinam letos zagotovljene v republiškem proračunu tudi dotacije; deležne jih bodo: občina Črnomelj 175, Metlika 143, Ribnica 17, Sevnica 92 in Trebnje 167 milijonov dinarjev. Dotacije bo republika izplačevala občinam po trime
sečnih načrtih za izvrševanje republiškega proračuna.
-I- Zaradi novoletnih praznikov smo do-jofe: bili v zadnjem tednu nekaj manj naroč
nikov kot prejšnje tedne: pridružilo se nam je 243 novih rednih bralcev in prijateljev lista. Po 5 tednih imamo po občinah novih naročnikov:
BREŽICE : 331 ČRNOMELJ: 177 KOČEVJE: 116 KRŠKO: 672
: * M E T L I K A : 104 ggj N O V O M E S T O : 551
. ' R IBN ICA : 66 m S E V N I C A : 272 * 3 T R E B N J E : 320
Razne pošte v SRS in S F R J : . 106 Inozemstvo: 15
'šsmmmsssmsm
V soboto bo v Krškem konferenca SZDL
V soboto, 8. januarja, bo v D o m u Svobode na V i d m u občinska konferenca S Z D L Kcško. N a konferenci bo 117 delegatov, *ki so b i l i izvol jeni na krajevnih konferencah, po-sht&rio poročno n ^elu občinskega vodstva S Z D L v pretek l i mandatni dobi . i z v o i i u JO-do novo občinsko vodstvo S Z D L ter 8 delegatov za kongres S Z D L Slovenije.
SMRT POD TRAKTORJEM
30. decembra sta se v Dolenj ih Jesenicah p r i Molcro-nogu smrtno ponesrečila Jože Knez iz Hrastov ice , traktorist p r i t rebanjski kmet i j s k i zadrugi , i n kmet Jože Tratar iz Hrastov ice . Traktorju se je pokvar i la sprednja desna luč, zato je Knez vozi lo zapeljal na desni rob ceste. To pa jc bi lo že preveč, kaj t i t raktor s pr iko l i co se j c prev rn i l po nas ipu in obležal v potoku, pod sabo pa je poKo-pa l voznika i n sopotnika. M r t v a so našli naslednji dan. Škodo na vozi lu cenijo na 150 tisoč dinarjev.
O D 6,—16. J A N U A R J A Okrog 6. in 14. janu
arja suho oziroma lepo vreme. V ostalem bo prevladovalo oblačno s pogostnimi padavinami, zlasti med 9. in 12. januarjem. Nastop mraza okrog 6. ali 11. januarja.
Dr. V. M .
Letošnji obisk izseljencev
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED P R E D VI. K O N G R E S O M SZDL SLOVENIJE
» S l S l O i l i l l ZIEZ1 JE NASA O R G A N I Z A C I J A . . . «
»Mi, kmetje, n imamo svojega društva i n svoje organizacije, kakor jo imajo delavci, m lad ina , upokojenci . Naša organizaci ja je Socialistična zveza. V njej se lahko o vsem pogovorimo,« je pripovedovala delegatka na eni izmed nedavnih občinskih konferenc Socialistične zveze.
Te njene besede kažejo, kako gledajo ljudje na to našo
Krajevni samoprispevek
podaljšan Skupščina občine R ibn i
ca je na zadnj i seji skleni la podaljšati krajevni samoprispevek do leta 1%7. Samoprispevek, k i je namenjen za gradnjo šol, bo še v naprej znašal 3,5 odstotka od osebn ih dohodkov zaposlenih. Če samopr ispevka ne b i podaljšali, b i mora l i ustav i t i gradnjo šole v R ibnic i-
Pismonoše so izročili tisoče pošiljk
V decembru so imel i pismonoše na brežiški pošti polne roke dela. Večino dni so se vračali domov šele pozno zvečer. V zadnjem mesecu lanskega leta so izročili l judem 45 Usoč pisemskih pošiljk, 615 paketov in 24 tisoč časopisov! Delo j i m je oteževalo Se slabo vreme, 8. decembra je sneg napravi l precej škode v telefonskem omrežju. Pismonoše so tedaj mora l i pomagati tehničn i ek ip i p r i otepanju snega, da n i b i l a škoda še večja.
Pošta v Brežicah Je v decemb r u sprejela i n odposlala 46.000 pisem, 30.000 dopisnic, 380 paketov ln 23.000 t iskovin. Opravi la Je ogromno delo, k i v decembru n iko l i na izostane.
Taka predavanja so koristna
Za predavanja o sv in jsk i kug i i n o zat iranju ter preprečevanju te nevarne bolezn i so Suhokran jc i pokazal i ve l iko zanimanja. Veter inar F ranc B r u l c je po vaseh zelo po l judno predaval o tem i n re jc i so zvedeli mars ika j novega. Udeležba kmetov je b i l a zelo ve l ika, *ejc^ prašičev pa so b i h zelo madovoljni.
M . S.
najbolj množično organizacijo . Seveda pa Socialistična zveza še zdaleč n i samo orga-
izaci ja za kmečko pre^va ls t -vo, saj so njeni člani ženske i n moški, mlad ina i n odras l i l judje, ne glede, kaj so po pok l i cu . Popo lnoma pa tud i ne drži, da b i b i la Socialistična zveza edina organizaci ja na podeželju. Spomnimo se samo na številna društva i n oga-nizacije kot so ku l turno prosvetna društva, telovadna i n športna društva, organizacije Zveze borcev, Rdečega križa in drug ih .
» če se snidejo tr i je Slovenc i , je že tu pevski zbor, če pa se srečajo štirje, takoj organizirajo društvo,« v smešni ob l i k i nekateri označujejo vel i k smise l za društveno življenje, za katerega imamo Slovenci bogate tradici je.
Ob koncu leta 1965. je delovalo v Sloveni j i 181 različnih organizacij i n društev, v kater ih je b i lo 3,177.986 članov. Tako imenovane družbeno politične organizacije so imele skupno 1,622.257 članov. Med n j i m i Socialistična zveza 698.81)4. Zveza komunistov 71.565, Zveza s indikatov 478.520, Zveza združenj borcev N O V 204.477 i n Zveza mladine Slovenije 168.891 člana. V različnih društvih i n družbenih organizacij je b i lo ob istem času 1,555.729 članov.
če upoštevamo, da šteje naša republ ika nekaj čez 1,000.000 nad 16 let s tar ih prebivalcev, v id imo, kako razvejano i n bogato je društveno i n družbeno življenje p r i nas.
V nekater ih manjših kra j ih imajo ponekod tud i od 6 do deset organizaci j i n društev, v kater ih se navadno res srečujejo ist i l judje. Posebno po petem kongresu S Z D L Jugoslavije, ko je novi statut predvidel , da lahko krajevni odbor i S Z D L kot posebno obl iko
dela ustanavljajo sekcije, so se ponekod vprašali:
»Ali ne b i kazalo nekatera društva organiz irat i kot sekcije Socialistične zveze?«
V nekaj p r ime r ih so tako tud i naredi l i . Namesto športnega društva so p r i Socialističn i zvezi ustanovi l i sekcijo za športno udejstvovanje a l i pa nemesto kul turnega društva sekcije za ku l turo in prosve-to. Tak i poskus i so povsod propad l i . Navadno so take" sekcije slej ko prej spet po-
Voščili smo si srečno, veselo, zadovoljno in uspehov polno novo leto. Pr i tem pa si je vsak na tihem želel, da bi nam to leto ne prineslo tistega najhujšega in da bi na sve. tu vendarle zmagala pamet in da bi naposled le pogasili žarišča vojne, ki nenehno grozi, da bi se raz. širila še drugam, če ne že na ves svet. To je dandanes največja skrb prav vsega človeštva.
Zato naj se tudi tokrat vsaj za hip ustavimo ob tistem problemu, ki je dandanes najbolj pereč in naj-nevarnejši — ob vietnamskem.
Bilanca preteklega tedna je še kar spodbudna. Ameriška letala ves ta čas niso bombardirala Sever, nega Vietnama, kar je naposled vendarle dobro znamenje in kaže na to, da gre tokrat zares, čeprav je treba ugotoviti tudi to, da si stališča obeh strani niso nič bližja kot prej. Morda se je za odtenek spremenilo ameriško stališče, saj je bilo te dni slišati mnenje, da bi bile ZDA pripravljene poslušati tudi mnenje predstavnika osvobodilne fronte Južnega Vietnama, pri če. mer pa ostaja odprto vprašanje, ali naj to pomeni, da ga priznavajo za stranko na pogajanjih. V Ha-noiu še nadalje ostajajo pri tem, da je treba umakniti vse ameriške čete iz Vietnama, in to še pred morebitnimi pogajanji. To pa si po svetu razlagajo bolj kot pričakovanje Hanoia, kaj bo storila druga stran, kot pa izrecno odklonilno stališče do pogajanj.
Za zdaj lahko zapišemo le to, da je ameriški predsednik Johnson poslal po svetu svoje posebne odposlance, ki razlagajo ameriško stališče do vietnamskega problema.
Johnsonov odposlanec Har r iman je bi l najprej v Varšavi, potlej pa v Beogradu in na Brdu, kjer ga je sprejel predsednik Tito. Nato je odpotoval še v indijsko glavno mesto, kjer se je pogovarjal s Šastri-jem, in še v Pešavar k pakistanskemu predsedniku Ajubu Kanu, k iranskemu šahu v Teheran in naposled k predsedniku Naserju v
Dober začetek novega leta
Kairo. Drugi Johnsonov odposlanec Goldberg je bil v Vatikanu, Parizu in Londonu, tretji — VVilliams — pa obiskuje nekatere afriške deže-le. Ameriški podpredsednik Hum-phrey pa potuje po Daljnem vzhodu.
Očitno gre za široko diplomat, sko akcijo ZDA. Tiskovni predstavnik Bele hiše Movers je novinarjem povedal, da Johnsonovi odpo. slanci pojasnjujejo ameriško stališče, k i ga je Johnson povedal lani aprila v Balt imoru in da je to »kaj preprosto«. Njegovo bistvo je želja, da »postane mir najbližji cilj in najgloblji up Združenih držav«. Goldberg pa je v Londonu izjavil, da so ZDA pripravljene poslati svo. jega predstavnika v Ženevo ali v kako drugo mesto na pogajanja. Ob tem velja opozoriti še na to, da je Tito takoj po Harr imanovem odhodu sprejel sovjetskega veleposlanika v Beogradu.
Dobro znamenje ob začetku le. tošnjega leta je tudi sestanek indijskega premiera Šastrija s pakistanskim predsednikom Ajubom Ka nom v Taškentu, kjer je oba državnika pričakal sovjetski premier Ko -sigin, ki ima največ zaslug za ta sestanek, saj ga je predlagal, ko so še grmeli topovi v indijsko-pa-kistanski vojni. Oba državnika sta prišla v Taškent s precej dobre volje. Šastri je pred prihodom v Taškent izrazil upanje, da bodo našli pot do poravnave med Indijo in Pakistanom. Dejal je, da se nadeja najboljšega. V Delhiju je šastri tudi izjavil, da bo predlagal pakistan. skemii predsedniku, naj bi Indija in Pakistan sklenila sporazum o prijateljstvu. Ajub K a n pa je po radiu pred odhodom izjavil, da bi bil lahko sestanek v Taškentu »prelomnica v zgodovini indijskega pod-kontinenta. Nobenega razloga ni, da Indija in Pakistan ne bi mogla izgladiti svojih nesoglasij ter živeti v dobri soseščini«. Potem se je še zahvalil sovjetskemu premieru za posredovanje in dejal: »Če se nam bo posrečilo, da bo njegova pobu. da pripomogla, da uredimo problem Džama in Kašmira, bo premier Kosigin zaslužil ne samo hva. ležnost C00 milijonov ljudi, ampak tudi vsega sveta, ker bo odvrnil grožnjo svetovnemu miru.«
S tem je pakistanski predsednik tudi povedal, kaj je poglavitno jabolko spora med obema državama. Kašmirski problem pa je sila zamotan in je že to veliko, da sta se državnika odločila za pogovore in da na obeh straneh spoznavajo, da so potrebe njunih dežela prevelike, da bi si mogli privoščiti medseboj-no uničevanje.
stale samostojno društvo. Življenje samo je terjalo, da so se v sekci j i Socialistične zveze sicer pogovori l i kako bi tem u a l i onemu društvu pomagali , toda ko je to nalogo sekci ja opravi la , je društvo organizaci jsko samostojno živelo.
V nekater ih majhnih kraj ih z nekaj sto prebiva lc i je res vprašanje, če je prav, da se danes snidejo prebiva lc i kot člani kulturnega društva, naslednjega dne kot člani društva prijatel jev mladine, prihodnjič kot člani krajevne skupnost i . Navadno so to eni i n ist i l judje. V t ak ih kraj i h je menda res bolj prav, če se občani o vsem pogovori jo »pod eno streho«. V večj i h k ra j ih pa s i st ikov med l judmi n i mogoče zamis l i t i brez samostojne društvene dejavnost i , k i je mars ik je sol in kvas napredka.
še zdaleč n i dovolj samo delo p r i vsakdanj i z apos l i t v i
kajt i l judje ne živimo samo od kruha . Življenje je lepše in polnejše, če lahko ljudje živijo še za mars ika j drugega, od tega, da gojijo lepo pesem, šport in se po svoj ih nagnenjih ukvarjajo z različnim i s tvarmi , k i j i h posebno vesele. Društva i n organizacije so v sodobnem življenju nujno sredstvo za st ike i n povezovanje l jud i . P r i nas pa velik del društev in organizacrj omogoča tudi , da preko n j ih občani lahko urejajo najrazličnejše potrebe. S tem pa postajajo društva in družbene organizacije del samoupravnega življenja, s kater im s i ljudje bo gatijo svoje A osebnosti in medsebojna razmerja.
Socialistična zveza je vedno podpira la društveno i n družbeno dejavnost občanov. Zadnja leta pomaga predvsem ta
ko, da povezuje delovne l judi i n j ih navaja, kako b i lahko čim bolj samoupravno ure ja l i svo
je zadeve. V nekater ih kra j ih je sicer še vedno tako kot je b i lo nekdaj: o delu drugih društev i n organ zacij v tej a l i oni ob l ik i odločajo od
bor i Socialistične zveze, %'časin
se vt ikajo v to, kdo bo član vodstva te a l i one organizaci je. Spot ikajo se ob program dela, a l i pa j i m nalagajo tudi druge dolžnosti. Takega vtikanja v samoupravno samostojnost je vse manj , vse bolj pa je odprto vprašanje, kako naj b i društva i n družbene organizacije še bolj omogočale de lovnim l judem, da b i samoupravno urejal i vse svoje življenje.
Razprava pred V I . kongresom S Z D L Slovenije in kongres sam bodo gotovo načeli številna vprašanja društvenega m družbenega življenja. Predvsem: "kako ga nadalje razvi jat i , da b i še bolj vpl ivalo na svobodno ustvarjalnost vseh l jud i .
• E N O T N O S T S O D O B N E T E i l A O L O G I J E N E N A S P R O T U J E S A M O U P R A V L J A N J U . To je bila osnovna misel, izražena v pogovoru med predsednikom republike T i tom in delegacijo jugoslovanskega komiteja za elektroniko, telekomunikacije, avtomatiko in jedrsko tehniko. »Mi, tovariš Tito,« so izjavili člani delegacije, »ki se ukvarjamo s tt> novo tehnologijo, menimo, da je uporaba elektronike, avtomatike in kibernctike v gospodarstvu popolnoma nov, radikalen preokret v načinu proizvodnje, k i človeški družbi doslej ni bi l znan.« Znanstveniki so nato pripovedovali tovarišu T i tu o veliki škodi zaradi različnih sistemov, o tem, da so strokovnjaki demoralizirani in ogorčeni, ker postavljajo med republikami pregraje v uporabi znanosti, znanosti, katere razvoj ovirajo različne politične težnje. Mnenja strokovnjakov je pogosto treba prilagajati trenutnim potrebam zainteresiranih ljudi, kar je seveda ovira pr i ustvarjalnem dt<BxL
Tovariš Tito je v pogovoru z znanstveniki med drugim dejal, da bi morali sprejeti, kar predlagajo znanstveniki in da naj politični ljudje ne odločajo o gradnjah. Potem pa je še dejal:
»Ko sem nedavno to govoril, so mi tovariši i 3 nekaterih republjk zamerili in bili so zaskrbljeni Čeprav tisto, kar sem rekel, ni bilo tisto, kar so oni misli l i . Misl i l i so, da sem rekel, da na nerazvitih področjih sploh ni treba investirati. T i tovariši me niso f-o-bro razumeli. Vprašanje nezadostno razvitih področij bomo urejali. Med drugim ima federacija sklad, iz katerega financira razvoj
teh področij. Tisto, kar sem govoril, se nanaša tako na posamezna podjetja, kakor na posamezne delavce in na posamezno republiko. Ce zgradimo tovarno v Srbiji , Makedoniji, Hrvatski ali Sloveniji z istim konstantn i m kapitalom, z enakimi sodobnimi stroji in tehnološkim procesom, tedaj, bratec, zahtevamo, da je tudi proizvodnja enaka, da je enaka tudi produktivnost dela. Zdaj ne moremo stalno prelivati od tistih, k i delajo, tistim, k i premalo delajo. To ne gre več.«
r : l i • • R // r*> c p*i f: f6w p/Tj rn : •'" " ~ «•* *•**"> '• ̂ n
H VPRAŠANJE S T A N D A R D A J E BISTV E N O ZA P R O D U K T I V N O S T , je med drugim izjavil v intervjuju za »Delo« predsednik IS Janko Smole. Investicije, ld bi j ih vlagali v te namene (vzgojno varstvene ustanove, razvijanje dejavnosti, ki vplivajo na standard človeka itd.), lahko bistveno prispevajo k produktivnosti, lahko omogočijo, da postane delovna sila bolj produktivna. Za Slovenijo bi bilo treba izdelati neki splo-
' šni koncept, potrebna bi bUa močnejša družbena akcija za njegovo uresničenje.
E9 P O T R E B N E SO R A D I K A L N E S P R E M E M B E V V S E J I N V E S T I C I J S K I POLI-T I K I . Na zasedanju zborov zvezne skupščine so obravnavali gospodarsko-planske ukrepe za leto 196(5. Ekspoze o tem je imel podpredsednik ZIS Boris Kraigher, k i je
med drugim dejal, da so potrebne radikalne spremembe v vsej investicijski politiki. Po njegovem je treba doseči največjo možno stabilnost gospodarstva z radikalnejšo spremembo v investicijski politiki, s skladnejšimi odnosi na trgu, z večjim izvozom in z naraščanjem deviznih rezerv. — Na zasedanju zborov so sprejeli tudi zvezni proračun, ki bo predvidoma znašal 867 mili jard dinarjev.
H N A J M A N J E N O D S T O T E K ZA STROK O V N O ŠOLSTVO. Gospodarski in republiški zbor Skupščine SR Slovenije sta sprejela priporočilo, po katerem naj bi gospodarske organizacije prispevale za strokovno šolstvo najmanj 1 odstotek od svojih bruto osebnih dohodkov, bodisi v obliki prispevka pristojnemu medobčinskemu skladu za šolstvo ali pa z neposrednim financiranjem šol svoje panoge. Tol iko namreč znašajo ugotovljene potrebe strokovnega šolstva v letu 1966. Gospodarska organizacija, ld bi namenila za strokovno šolstvo manj kot 1 odstotek, s tem ne bi izpolnila svojih obveznosti.
H F I N A N C I R A N J E V Z G O J N I H U K R E POV. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je sprejel predlog zakona o izvajanju vzgojnih ukrepov. Z novim predpisom želijo popraviti slabost dosedanjega sistema financiranja vzgojnih ukrepov, ld je bila v tem, da so skrbstveni organi pogosto predipgali izrek takih vzgojnih ukrepov, k i so bili ža njihovo skunščino cenejši, ne pa tudi vedno najprimernejši za .mladoletnike. Zdaj bo izreklo vzgojne ukrepe samo sodišče po lastni presoji.
a VOJAŠKI UDAR V A l -R IK I — V Centralnoafriški republ ik i je vojska na Silvestrovo izvedla državni udar. Vod i l ga je poveljnik oboroženih s i l te dežele polkovnik Bo-kassa. Predsednika republike so interniral i v njegovi palači. Razpust i l i so parlament, Bokassa pa je iz javi l , da bo sestavil »močno in stabilno vlado«. Sam se je ok l i -cal za predsednika republike, objav i l je že sestavo nove vlade, v kateri je prevzel sam še dolžnosti premiera in obrambnega in in is i ra . Sest ministrov je c iv i l istov, drugi pa so vojaki .
O Izredno S T A N J E V G O R N J I VOLT I — Tud i v tej afriSki deželi so nemir i . Predsednik Jameogo je razglasil izredno stanje v vsej deželi, prepovedal je splošno stavko, k i bi se bi la morala začeti 2. januarja. Svoj ukaz je pojasnil s tem, da so odkr i l i v deželi »subverzivno de javnost«, k i da jo je vodi l bivši predsednik parlamenta Oudrago. Predsednik republike je to dejavnost označil kot »proko-mtinistično«.
O ŠVEDI Z A V R N I L I 2G JUGOS L O V A N O V . Švedska vlada je razglasila ukaz, da smejo od novega leta prihajati na delo v to deželo samo t is t i , k i si ga prej preskrbe. Tako so po novem letu zavrni l i 2G Jugoslovanov, k i so se mora l i takoj v rn i t i , ker niso imeli preskrbljenega dela.
• I N D I J S K I FINANČNI MIN I -S T E R ODSTOPIL — Tik pred no-v im letom je odstopil indi jski f inančni minister Krišnamačari, l d se je zavzemal za večjo gospodarsko neodvisnost Indije. Desničarske stranke so ga obtožile nepot izma, se pravi , da je jemal v državno službo svoje sorodnike.
O H U D A Z IMA V S E V E R N I E V R O P I — Na Norveškem in na Švedskem je zapadlo za novo leto dva metra snega, kar že dolgo ne pomnijo. Na Danskem je obtičalo v snega na stotine avtomobilov, k i tO j ih b i l i lastniki zapusti l i v snežnem metež«. Nad severno Anglijo in na Škotskem je divjal s i len vihar, k i je dosegal hitro-t tud i po IGO k m na uro. Najhujši mraz je b i l na Laponskem — m i nus 40 stopinj Celz i ja. V Ital i j i pa je b i la te dni huda megla. N a tako Imenovani sončni cesti se je zaradi megle n:i enem krafu znašlo na kupu sto avtomobilov, p r i čemer je bi lo ranjenih 35 IjudL
d K D O BO S U K A R N O V NAS L E D N I K ? — Devetnajst članov tnndunške mestne skupščine je predlagalo, naj bi sedanjega ob-ra-nbnesa ministra generala Nasu-tiona imenovali za Sukarnovega namestnika In za njegovega ustavnega naslednika. Po tem predlogu na i b i Nasution zdaj postal prv i podprrdse; 'n ; k remibl 'ke. To mesto ni zasedeno že devet let.
Dober dan, tovariš čarovnik, mi smo z občine, pa vas prosimo, da bi postali šef proračuna pri nas.«
OBTSK V KMETIJSKI ZADRUGI T R E B N J E
Največ skritega fcgasfa je v obdelovalni zemlji
»Na pragu novega leta smo in zanima nas, kaj in kako namerava zadruga delati v tem letu, da bi uspešno poslovala in izpolni la svojo nalogo. Kakšen odmev je imela pr i vas občinska konferenca
v Socialistične zveze s svoj imi p r ipombami o kmetijstvu?«
»Kot je znano, je b i la Kmeti jska zadruga Trebnje v letu 1965 v obdobju sanacije poslovanja. Sredi leta je nastopi la še gospodarska reforma s poz i t i vn imi i n tudi — vsaj v začetku — z negativn im i vp l iv i . Ko lek t i v je moral t rdo pri jeta za delo. V novo leto stopamo z optim i zmom, ker menimo, da bomo z resnim delom kolek
Delitev sredstev med ožjimi in širšimi družbenopolitičnimi skupnostmi
V 26. številki l i s t a OBČAN j e t a j n i k občinske skupščine Krško tov . C v e t o B e v k 25. X I I . 1965 obj a v i l s v o j p r i s p e v e k p o d g o r n j i m n a s l o v o m , k i ga z a r a d i a k t u a l n o s t i p o n a t i s k u j e m o v c e l o t i ; i z p u s t i l i s m o le r a z p r e d e l n i c o , k i kaže, kolikšne so r a z l i k e m e d n a r o d n i m d o h o d k o m i n proračunskimi d o h o d k i 8 s l o v e n s k i h občin, p r i čemer se je l a n i g od i l o krški občini najslabše.
Težave, k i j i h je imela skupščina občine Krško p r i spremembi proračuna in usklajevanju proračunske potrošnje i n j i h še ima , so take narave, da si l i jo k razmišlja nju, a l i so p r i del i tv i sredstev med širšimi i n ožjimi družbeno - političnimi skupnost im upoštevana ustavna določila (90. člen) i n določila zakona (41. in 42. člen) o financiranju D P S v SR Sloven i j i . Razmišljanja omenjam zaradi tega, ker nam niso znana »objektivna« mer i l a i n primerjave, k i j i h predvideva 42. člen omenjenega zakona.
V razglabl janjih i n pr imerjavah se poslužujemo podatkov iz objavl jenih sprememb, proračunov v uradn ih glasi l ih in podatkov o proračunski potrošnji republiškega sekretariata za finance.
Naša pr imer ja lna razpredelnica že brez komentar ja dovolj zgovorno kaže, da p r i del i tv i sredstev a l i spremembi proračunov niso b i la uporabljena objekt ivna mer i la .
Zavedamo se, da narodni dohodek i n število prebivalcev nista edina pokazalca gospodarske razvitost i , socialne in geografske strukture , k i j ih ima v mis l ih 42. člen zakona o f inanciranju DPS. Prav gotovo pa sodita med pomembnejše činitelje z v idika interesov širše družbene skupnost i i n bistveno vplivata na razvitost potreb, k i j i h je občina po ustavi i n 41. členu omenjenega zakona dolžna f inancirat i .
Nejasno i n nelogično je, da v p r ime ru občine Krško ostaja le 29.980 dinarjev lastn i h i n z dopo ln i ln im i sred
stv i 32.642 dinarjev po p r t u . valcu, a l i v občim Brežice 37.042 dinarjev, i n da prejemajo občine z znatno višjimi lastn imi sredstvi še dopolnilna sredstva. Razpon 32.642 in 166.248 tudi z razn imi specifičnostmi n i razumlj iv n i t i opravičljiv.
M e n i m , da so obveznosti občin in družbe kot celote na področju vzgoje, izobraževanja, socialnega varstva i td . približno enake v vsej repu b l i k i . Prav zaradi tega naj bi republ ika v delitvenem sistem u tudi zagotovila približno enake pogoje. V p r imeru občine Krško pa nastaja vprašanje, kako naj z 32.642 dinarj i po prebivalcu zagotovi izpolnjevanje osnovnih ustavnih nalog v takem obsegu i n kval i tet i kakor občana s 63.000 al i 166.248 d inar j i .
Vprašam se, v čem so k r i v i občani naše občine in nj ihovi otroci , da ne smejo b i t i v enaki mer i deležni z ustavo in zakoni dek lar i ran ih pravic.
Men im , da bo le mora la republ ika sprejeta določnejša mer i la , kot pa j i h vsebuje sedanji zakon, in le-ta p r i del i tvi spoštovati. V našem pr imeru nihče ne more t rd i t i , da so p r i del i tv i upoštevana določala 42. člena zakona o f inanciranju DPS . Sicer pa ta člen le pavšalno zavezuje republ iko, da zagotovi dopolni lna sredstva ob določenih pogojih, n ik jer pa ne pove, kolikšna naj bodo — mer i l n i .
Jasno je, da je tako dana široka možnost subjekt ivn im odločitvam, kd izhajajo i z boljšega a l i slabšega poznavanja problemat ike določenega območja.
Po mojem prepričanju je napačno to, da p r i del i tvi jemljemo za osnovo realizacijo preteklega leta. če hočemo doseči skladnejšo proračunsko potrošnjo v vsej repub l ik i na področju zadovoljevanja obveznih nalog je nujno, da bodo tiste občine, k i so dosegle nadpoprečni nivo, napredovale počasneje. Sele ko bomo na približno enaki startni osnovi, so na mestu primerjave večjega al i manjšega posluha za posamezne naloge in službe. Ravno na tem področju pa mora republ ika, kot ustavni nosilec sk rb i za enoten razvoj in zadovoljevanje z ustavo i n zakoni dek lar i ran ih dolžnosti in pravic , zagotoviti pravi lno in pravično vrednotenje vseh državljanov S R S .
Prepričan s e m , da bo p r i del i tv i za leto 1966 republiška skupščina uporab i la objektiv-
nejša mer i l a kot do sedaj, saj bo na ta način izločila razne vplive i n bolj al i manj uspešne intervencije.
C V E T O B E V K
tiva, zaupanjem zasebnih kmetovalcev in s pravi lno postavl jenimi nalogami uspeli v svojem delu. Zadnja konferenca Socialistične zveze je za nas važna predvsem zato, ker je odprav i la ne-snotnost pogledov na našega kmetovalca i n njegovo pr i hodnost. Str in jamo se s programom S D Z L v kmet i jstvu, ker je konkreten in ne preveč obsežen. St rokovn jak i kmeti jske zadruge, kmetovalci i n krajevni odbor i S Z D L na vasi moramo težiti k skupnemu namenu — povečanju kmet i jske proizvodnje in izboljšanje življenja na vasi.«
»Naše bralce zanima: v čem vidite spremembe, k i
bi j i m dale veselje do kmetovanja in j im v tem pokazale prihodnost?«
»Kljub razg ibanim ta ln im, k l ima tsk im pogojem in ve l ik i raznol ikost i kmeti jskega zemljišča imajo kmetovalc i možnosti za delo i n življenje. Važno je tud i to, da so re-
' lativno b l i zu potrošniških središč. Izpolnjeni pa morajo bi t i nekateri pogoji . Od reforme pričakujemo ustalitev cen kmet i j sk ih proizvodov in proizvodov, k i j i h kmet kupuje. Do sedaj je jemalo voljo do dela in načrtovanja na
Nekvalificiranim grozi odpust? V belokranjski lesni in
dus t i i j i zelo pr imanjkuje kva l i f i c i ran ih delavcev. V podjetjih Z O R A in LEPIŠ je zaposlena največ vaška mlad na. Po predpis ih ne smejo delati za stroj i ne kva l i f i c i rani delavci, pa tudi mlad in i pod 1K let starosti je strojno delo prepovedano. Podjetja in delavci imajo na izbiro samo dve možnosti: pr i dobit i si ustrezno kval i -
f kačijo a l i pa odpravit i delovna mesta. Vsekakor je podjetje v tem pr imeru dolžno v svojem in v delavčevem interesu zagotoviti izobraževanje in kva l i l ikac i jo . V Z O R I in v L E P I S U imajo programe za izobraževanje že pr i pravljene, vprašanje zase pa je mladina, k i šc n i dopolni la 18 let. K a m z njo?
J . ŠKOF
m o v ah mnarimf
IMA VIp*J
Vsak četrtek NAJVEČ VESTI IZ VSEH KRAJEV v občinah Brežice, Krško in Sevnica, Kočevje in Ribnica, Črnomelj in Metlika ter Trebnje in Novo mesto!
posestvu dejstvo, da so se cene hitreje spreminjale , kot se je iztekel enkratni proizvodni proces. K o je b i lo seme že posejano a l i i zp i tan b i kec, n i b i lo več mogoče nič spremenit i , če so se cene tacaš bistveno zasukale. K m e t je postal nezauplj iv i n se je počutil prevaranega. O special izaci j i n i hotel slišati, ker
Naš pogovor z direktorjem KZ Trebnje
tov. Nemaničem, inž. agronomije
ni zmogel to l iko tvegati. P r i siljen je b i l špekulirati. Dru gi pogoj je, da kmet poveča svojo proizvodnost z uvedbo drobne mehanizacije.
Vse skupaj pa zahteva special iz irano proizvodnjo. Pr t nas imajo bodočnost pridelovanje k rompi r j a , k r m n i h rast l in, govedoreja i n svinjare ja . Ne da b i se zavzemal i za to, da b i m i edino kupovali i n prodaja l i pr ide lke , smatramo, da nam ko l ek t i vn i nastop na trgu z več enakega blaga zagotavlja višjo ceno. To se bo pokazalo posebno takrat, ko bo na trgu dovolj proizvodov. Začetni znaki takega stanja se že kažejo.«
»Smatra se, da so v občini Trebnje največje gospodarske rezerve v obdelovalni zemlj i . Sami kmetovalci j i h brez strokovne in denarne pomoči ter veselja do dela ne bodo ustvar i l i . Kakšni so p r i tem vaši konkre tn i predlogi?«
»Zemlja je i n ostane osnova gospodarstva vsake dežele. Podatk i in pr imerjave pr i nas kažejo, da pr ide lamo glede na možnosti premalo . Sami se ponujajo odgovori , kaj ukren i t i . Potrebno je več znanja in sredstev, da se izboljša agrotehnika in i zbor sort p r i pr ide lovanju krompir ja ; da se že enkrat začne pravi lno gospodarit i s travnat im svetom, ker nam s povečanjem števila govedi pada njena kval i teta. V komerc ia l nem pogledu pa je treba doseči, da trgovska podjetja pristanejo na garantirane cene, dejanske cene pa b i se formirale na trgu na dan odkupa pr idelkov. Le na osnovi takšnih pogodb (z obojes transkimi penali) je možna t rdna pogodba s kme tom in t rgovsk im podjetjem, še enkrat poudar imo, da je p r i vsem potrebno znanje! Zato smo za to, da se poleg osebn ih st ikov na n j iv i a l i v hlevu ugotovi i n izpelje najustreznejši način izobraževa-Q nja kmetov. Kme t ima 9 bočnost, če je bo videl 9 v povečani tržni proiz-£ vodnj i l n njeni kval i tet i , • posebno v tem času, ko 9 naše kmeti jstvo vstopa G v svetovno kmetijstvo.«
M . Legan
Cene malih prašičkov so poskočile
N a novomeškem sejmišču so V torek f 4. januarja, prodal i :>97 prašičkov, star ih pretežno od šest do dvanajst tednov. Znatno so poskočile cene ma l ih prašičkov, k i so .u'i prodajalci nudi l i po 12 tisoč oz iroma po 18 tisoč dinar.)- v. Na sejmišču je bi lo prodanih tudi 51 glav goveje živine, krave od 340 do 460 d in za kg, vo l i od 525 do 565 in junc i (telice) od 540 do 570 d in za k i l og ram. Cene za govedo se niso bistveno spremenile. Vse seveda še v s ta r ih d inar j ih — saj novega n i še skoraj ni hče v i d e l . . . .
znaša polletna naročnina na DOLENJSKI LIST
ZA NAMI JE L E T O POMEMBNIH, PRELOMNIH D O G O D K O V
Z G O D I L E S O S E V E L I K E R E Č I B o g a t o , uspešno l e t o j e z a n a m i . č e b i g a s o d i l i p o d o g o d k i h , j e
b i l o i z r e d n o p o m e m b n o , d e j a l b i c e l o p r e l o m n o . R e s j e , d a so r a z n i
u k r e p i v g o s p o d a r s t v u u s t v a r j a l i v i d e z h u d i h , težko p r e m o s t l j i v i h
težav i n d a s m o se z a r a d i t e ga p o g o s t o j e z i l i . R e c i m o o b r e f o r m i .
Čeprav v e m o , d a n a m t a prinaša n o v , n e s l u t e n v z p o n našega gospo
d a r s t v a , a l i drugače, n o v o k v a l i t e t o , o d k a t e r e s i l a h k o o b e t a m o s a m o
d o b r o , s m o se v s e e n o h u d o v a l i z a v o l j o n e m i r n i h , s t a l n o s p r e m i n j a
j oč ih se c e n i n z a r a d i m a r s i k a j d r u g e g a . T a k o j e pač ž iv l jenje. T o ,
k a r se s e d a j d o g a j a p r i n a s , j e v e l i k a s t v a r , o k a t e r i b o m o čez n e k a j • 7 '
l e t s o d i l i s a m o d o b r o . V s e v e l i k e s t v a r i p a se ne p o n u j a j o n a d l a n i ,
s a m e o d sebe . Z a n j e se j e t r e b a b o j e v a t i , p r e m a g a t i m o r a m o števi lne
o v i r e , p r e d e n b o m o uresniči l i t a k o v e l i k e i n n a p r e d n e z a m i s l i .
Letošnjo pozno pomlad smo vo l i l i polovico sestave občinskih i n republiških skupščin ter zvezne skupščine. Tako smo začeli načelo rotaci je, uzakonjene z novo ustavo, uresničevati v p raks i . Tako j zatem pa smo tako obnov l j en im skupščinam že naložili vel iko odgovornosti : mora le so sprejeti ukrepe gospodarske reforme. To n i b i lo lahko delo. čeprav se je zgodilo mars ika j , česar n i smo predvideval i , je vseeno le treba pr i znat i , da so skupščine uspešno izpolni le svojo nalogo i n da so p r v i uspehi gospodarske reforme že očitn i . Predvsem pa je zdaj že jasno, da smo na prav i pot i . V p r vem obdobju izvajanja je b i lo resda težko: cene so ka r podivjale, bi le so težave s surov inami , ka r naenkrat je zmanjkalo obratn ih sredstev, potem je nagajalo še sušno vreme, pr imanjkova lo n a m je električne energije — i n tako so se vrsti le nadloge za nadlogo. A s tvar i so se k m a l u uredi le . T r g se je umi r i l , cene so se ustal i le i n tud i večina delovnih organizaci j se je postopoma otresla začetne negotovosti i n se pr i bližala svo j im nalogam na pravem koncu .
Gospodarska reforma
J u l i j a je skupščina sprejela celo vrsto predpisov. Določen Je b i l nov tečaj dolar ja na 1250 d in , ka r ustreza dejans k i m možnostim, če upoštevamo, da je v p r v i po lov ic i 1965. leta znašal rea ln i povprečni tečaj 1088 d i n (750 d i n 4- premije ) . U k i n i l i so p r i -
W
spevek iz dohodka i n s tem izboljšali razmere gospodarjenja v de lovnih organizacijah. Davek na promet so prenesl i iz proizvodnje v potrošnjo i n ga tako začeli spremin ja t i v usmerjevalca ekonomsk ih gibanj. Znižali so splošno obrestno mero (obrest i na sklade) od 6 na 4 odstotke. Zgornjo mejo prispevk a iz osebnega dohodka so znižali od 17,5 na 12,5 odstotka . Povprečno car insko stopnjo so znižala od 23,29 na 10,75 odstotka. Cene so po-rastle povprečno za 24 odstotkov, nekatere seveda močneje, druge pa manj . Povečali so pokojnine i n inval idnine, medtem ko je bi lo povečanje osebnih dohodkov zaposlenih odvisno od gospodarske zmogl j ivosti o z i r oma produkt ivnost i posamezne delovne organizacije. Gospodarske organizacije so zdaj udeležene p r i de l i tv i vrednost i neto pro izvoda z 71 odstotk i a l i s 40 odstotki več kot doslej.
Nekater i mis l i jo , da je reforma zb i rka predpisov. V resnic i so sprejeti ukrep i samo izhodišče reforme, izhodišče, k i naj spodbudi nove, pozit ivne procese v gospodarskem i n družbenem življenju. B i l o b i zelo preprosto, če b i s spremembo tečaja d inar ja , z uk in i tv i jo premi j i n regresov, s p r e m i k i v cenah, z neka te r im i davčnimi olajšavam i že lahko r ek l i — reformo smo uresničili. P a n i tako. To je šele izhodiščna točka, kjer šele začenjamo s pre-osnovo vsega našega gospodarstva i n z odpravl janjem nekater ih neskladnost i . S spre jet imi ukrep i smo odstran i l i samo najbolj grobe ne
skladnost i , da b i Lako sprostil i sile za nov, še hitrejši, še kvalitetnejši razvoj . Odstranil i smo le največje ovire, k i so preprečevale, da b i pr i mer ja l i produkt ivnost doma i n produkt ivnost n a tujem, še več: celo doma n i b i lo enotnega mer i l a vrednost i . Enako p r i dn i so dobival i različna družbena pr iznanja. Dogajalo pa se je tudi , da so manj p r i dn i dobiva l i več kot visoko produkt i vn i .
K o je tako ustvarjena vsaj približno izravnana startna črta, se nam naenkrat nud i taka podoba: na tej »tekaški« progi imajo podjetja različno kondic i jo . T is ta , k i so b i l a že prej v kond ic i j i (le da smo j i m postavl jal i na progo razne ovire v ob l i k i predpisanih cen, davka na izredni dohodek i n podobno) , bodo zdaj lahko hitreje tekla. Spet druga, k i imajo že od prej slabšo kondic i jo , pa so prej dohajal a a l i celo prehitevala prve, ker so pač tekla brez ovir , bodo zdaj izgubi la prvo mesto. N a progi pa so tud i takšn i ko lekt i v i , k i so prej tek l i h i t ro , ker smo j i m dajal i razne injekci je v ob l i k i cenenih surov in, neekonomskih tari f na železnici, poceni električne energije i td. , zdaj pa bodo brez injekci j tek l i nekol iko počasneje.
Nekater i pravi jo, da nas bo re forma ubobožala, pač po log ik i — višje cene, manjši zaslužki, zapiranje tovarn, zmanjšane možnosti zaposlovanja i td . P r i tem gledajo na reformo statično, i n še to s s lab imi naočniki, v idi jo torej samo sedanjo podobo »tekaške« proge, kjer se bolje god i t i s t im, k i so b i l i prej neupravičeno zapostavljeni i n v
Motiv iz Sevnice (Foto: A. Senica)
Z D O B R O V O L J O V N O V O L E T O !
nekem smis lu »izkoriščani«; Ne upoštevajo pa, da zdaj n i za nikogar ov i r in da b i z boljšo kondic i jo lahko tekl i hitreje tud i drug i i n tret j i , če se bodo tako po t rud i l i kot p rv i . Za to gre: manj računat i , a l i smo po ukrep ih gospodarske reforme na boljšem a l i na slabšem, i n več razmišljati, zdaj ko so račun i bolj čisti, zakaj zaostajamo za produkt ivnost jo drugih, kaj je treba s tor i t i za modernizaci jo tehnike i n tehnologije, boljšo organizacijo dela, večji izvoz, racionalnejše zaposlovanje l jud i i td . Ne smemo se obnašati kot slab kmečki gospodar, k i ga razganja zavist, češ zakaj se sosedu z enak im posestvom bolje godi, namesto da b i razmišljal o tem, kaj m u je stor i t i , da b i gospodari l enako dobro.
Novi dinar N a tej p re lomnic i je pad
la tud i odločitev o novem dinar ju , k i bo s s t a r im v razmer ju 1:100, se prav i , da bo en novi d inar veljal sto star i h . S tem seveda nič ne spremenimo. Razmerje med zaslužki i n cenami ostane isto. K e r bomo spet uvedl i pare, obstaja možnost, da b i p r i preračunavanju cen v nove dinarje, zaokroževali navzgor. Toda ta predpis so spremeni l i i n zaokroževati navzgor ne bo mogoče. Potemtakem se n i treba bat i n i k o m u r , da b i zaradi uvedbe novega d inar ja kaj i zgubi l . S ta r i d inar pa bo tako i n tako ostal v vel javi še nekaj let.
Ostane samo še vprašanje, zakaj potem sp loh uvajamo
nov i d inar. M e n i m , da se v tem kaže odločna usmeritev naše družbe i t i po pot i stabi lnega gospodarstva, k i edino lahko ustvar i temelj za trden, konvert ib i len d inar z ve l iko kupno močjo, tako cenjen na svetovnem trgu kot marka , l i r a a l i kaka druga valuta. P r ed nekaj let i je tak ukrep stor i la Franc i ja , za katero zdaj lahko rečemo, da j i je uspelo ustvar i t i t rdno valuto, k i se s s tar im f rankom ne da več pr imer ja t i .
Jubilej naše socialistične skupnosti
Leto, k i se je pravkar stek lo , je b i lo jubi le jno, saj smo kar se da slovesno pros lav i l i dvajset let nove Jugoslavije. Po vsej Jugoslavi j i so bi le vel ike pr ireditve, na kater ih so se delovni l judje spominja l i svet l ih točk prehojene pot i in seveda tudi vseh ovir , k i j i h v teh dvajsetih l e t i h n i bi lo malo. Ob tej slovesni pr i ložnosti pa n ismo gledali samo nazaj, ka j t i spomin na slavno preteklost nas je spodbuja l naprej — k nov im dosežkom socialistične graditve. Tako je b i l ve l ik zbor samoupravl javcev Slovenije v nov i športni ha l i T ivo l i ja , k i je ve l ika pr idobi tev naše družbe. Siv , asfaltni trak jadranske magistrale je stekel že tja do Dubrovn ika i n še naprej . Nedolgo tega je začela obratovat i ve l ika hidrocentra la Dubrovn ik . In tako je b i l letošnji jubi le j obeležen še z mnog imi t ak im i i n podobn imi uspehi naših delovn i h rok. M e d rezultate socialistične graditve pa ne kaže
šteti samo nov ih objektov, temveč je treba vključevati vanje tud i take uspehe, kot so povečane družbene rezerve, večji izvoz, zmanjšan p r i manjkl ja j plačilne bi lance, ukročene investici je i td . To pa so hk ra t i tudi že p rv i rezul tat i gospodarske reforme, k i nas navdajajo s t r dn im upanjem, da bo šlo v pr ihodnje še uspešneje.
Obiskali so nas prijatelji
Leto je sestavljeno iz velik i h i n majhn ih dogodkov, enih ne more b i t i brez drugih. S icer pa je vprašanje, kaj je ve l ik dogodek. To je lahko tud i obisk predsednika indi jske vlade Šastrija, z last i še, če ga mot r imo kot odsev uspešno razvijajočih se pr i jate l j sk ih odnosov med Indi jo i n Jugoslavi jo. Vsak državniški obisk je pravzaprav vel ik po pomenu, k i ga i m a za utrjevanje pri jatel jstva med narod i i n za preprečevanje vojne. Zato smo b i l i izredno veseli ob iska tak ih državnikov, kot so tun iz i j sk i predsednik Burg iba , avs t r i j sk i kancler dr . Josef K l aus , bivši grški premier Papandreu i n drugi . *
T u d i razne mednarodne konference i n kongresi , kot b le jsk i književniški kongres P E N a l i svetovna konferenca o prebivalstvu in številne druge mednarodne pr ireditve, k i so uživale naše gostoljubje, so b i l i dogodki , k i smo j i h b i l i veseli. Take pr ireditve nas navdajajo z občutkom, da smo tud i m i pomemben činitelj svetovne skupnost i , k i lahko izredno mnogo stor i za ohranitev m i r u i n preprečitev vojne. P a ne samo to. S t ak im i p r i r ed i t vami — sem smemo upravičeno šteti tud i svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — pospešujemo tiste procese, k i našo svetovno skupnost združujejo, ne pa razdvajajo.
Žalostni in veseli dogodki
V enem letu se je zgodilo tud i vel iko žalostnega, celo pretreslj ivega. V začetku jun i ja smo onemel i ob žalostn i nov ic i , da je eksplozi ja v kakan jskem r u d n i k u terjala 115 dragocenih življenj. Potem so nas prizadele poplave v vsej Jugoslav i j i , posebno pa tiste okrog Novega Sada, kjer se je vodna st ih i ja tako raz-besnela, da kaj takega v zadn j ih 120 let ih sp loh ne pomnijo. H k r a t i pa smo b i l i p r i ča i zrednemu hero i zmu naših l jud i , požrtvovalnosti reševalcev, k i so dan za dnem, podnevi in ponoči, reševali imetje i n gradi l i nasipe, da bi tako u k r o t i l i uničevalno silo razbesnelega vodovja.
V tem letu smo izgubi l i marsikaterega dragega svojca. Zapuščali so nas tud i l judje, kater ih vel iko izgubo smo občutili vs i . Tako nas je prezgodaj zapust i l Hasan B r -kič, predsednik izvršnega sveta Bosne i n Hercegovine, k i je do smr t i , čeprav ga je že nekaj let razjedal rak, služil svojemu l judstvu i n se do zadnjega n i u m a k n i l z delovnega mesta. N a zadnj i po t i smo spreml ja l i tudi komandanta legendarne 14. diviz i je Jožeta Klanjška — Vasjo i n mnoge druge prekaljene revolucionarje, vredne sinove naše domovine.
B i l i pa so tud i tak i veseli dogodki , kot je b i lo srečanje prekomorcev v I l i r s k i B i s t r i c i , kjer je spet glasno zaor i la par t i zanska pesem in kjer so se pr i jate l jsko, iskreno objema l i tovariši iz par t i zansk ih dn i .
F R A N C E M I H A L O V S C A N
Sprehod po mednurodmiu dogodkih preteklega letu
K l j u b t emnim ©blf&lk®im — l isa Jasiiiiie O b s k l e p u l e t a 1965 n e m a r a ne b i m o g l i n a p i s a t i
k a j vese le k o l e d n i c e . č e se namreč o z r e m o p o m e d n a r o d n i h d o g o d k i h tega l e ta , b i m o r a l i u g o t o v i t i , d a se j e m e d n a r o d n i položaj h u d o zap l e t e l , d a so o d n o s i močno n a p e t i i n d a j e še k a r daleč čas, d a b i se človeštvo m o g l o o t r e s t i g r o z l j i v e m o r e .
M e d črnimi o b l a k i p a j e v e n d a r l e v i d e t i l i s o jasnega n e b a : j u b i l e j n o zasedan j e g ene ra lne skupščine združenih n a r o d o v s p a d a m e d najuspešnejše, k a r j i h j e b i l o dos l e j , v e r a v O Z N j e spe t n a r a s l a , v V i e t n a m u so se n a p o s l e d le d o g o v o r i l i — vsa j z a k r a t k o — z a božično p r e m i r j e i n p a k i s t a n s k i p r e d s e d n i k A j u b K a n i n i n d i j s k i p r e m i e r Šastri s t a se le s p o r a z u m e l a , d a se b o s t a ra j e p o g o v a r j a l a k o t b o j e v a l a . Takšna j e n a k r a t k o b i l a n c a m e d n a r o d n i h o d n o s o v p r e t e k l e g a l e t a : k l j u b z l i m n a p o v e d i m v e n d a r l e o s t a j a s v e t a l žar e k u p a n j a . i
M o č n e j š a v e r a v O Z N Začnimo p r i t i s t e m , k a r s i je č loveštvo z g r a d i l o
n e p o s r e d n o po d r u g i s v e t o v n i v o j n i p r a v za to , d a vo j ne ne b i b i l o več.
Dva j s e t o , j u b i l e j n o zasedan j e g ene ra lne skupščine O Z N se je začelo p o t e m , k o so p r e b r o d i l i t a k o i m e n o v a n o finančno k r i z o , z a r a d i r a z v p i t e g a 19. člen a . T a člen so s p r a v i l e n a d a n Z D A v očitni želji, d a b i b l o k i r a l e s v e t o vno o r g a n i z a c i j o . T o se j i m j e t u d i p o v s e m posrečilo, saj je d e v e tna j s t o zasedan je gener a l n e skupščine v c e l o t i p r o p a d l o . Z a k a j je b i l o to t r eba? Z D A so se t a k r a t p r i p r a v l j a l e n a široko i n t e r v e n c i j o v V i e t n a m u i n še d r u g i r a z l o g j e b i l n e m a r a v t e m , d a so p o s t a j a l i združeni n a r o d i čedalje bo l j u n i v e r z a l n a o r g a n i z a c i j a , n a s v e t o v n i p o z o r n i c i so se p o j a v i l e številne n o v o o s v o b o j e n e države, saj i m a zda j že 117 članov, k i u b i r a j o v m e d n a r o d n i p o l i t i k i s v o j a p o t a t e r se nočejo p o k o r i t i i n p o d r e j a t i veles i l a m . /
V t a k e m vzdušju, j e t o re j p o t e k a l o j u b i l e j n o zasedan je , č eprav o v o j n i v V i e t n a m u f o r m a l n o n i s o r a z p r a v l j a l i , j e n j e n a s e n c a ves čas v i s e l a n a d dvor a n o n a E a s t R i v e r j u . O d k r i t o p a so g o v o r i l i o n je j v r a z p r a v i o r e s o l u c i j i , k i ie o b s o j a l a vsakršno vmešavan j e v n o t r a n j e zadeve d r u g i h dežel, k i so j o napo s l ed , k o je k a z a l o , d a j e že vse s k u p a j p n d l o v vodo , v e n d a r l e s p r e j e l i , k e r je d o t a c i j a Z A R predloži la k o m p r o m i s n o r e s o l u c i j o . V n je j z n o v a oživl ja na čelo, k i j e že v s e b o v a n o v u s t a n o v n i l i s t i n i .
M e d najpomembnejše odločitve dva j se t ega zased a n j a g ene ra lne skupščine p a v e l j a v s e k a k o r šteti na s l edn j e : s k l e n i l i so, na j b i n a j k a s n e j e d o k o n c a 1987, l e t a s k l i c a l i s v e t o v n o razorožitveno k o n f e r e n co, z a k a r so se odločile nevezane države že n a k a i r s k i k o n f e r e n c i . P o t l e j so A f r i k o r a z g l a s i l i z a brez -a t o m s k o področje, u s t a n o v i l i p o s e b n o o r g a n i z a c i j o O Z N , k i b o proučevala i n pospeševala i n d u s t r i j s k i r a z v o j n e r a z v i t i h dežel, g lede neširjenja a t o m s k e g a orožja p a so se d o g o v o r i l i , d a se b o d o p o g a j a n j a na d a l j e v a l a , k a r omogoča, d a b i se n a p o s l e d u t e g n i l i s o o r a z u m e t i t u d i o p r e p o v e d i v s e h j e d r s k i h p o s k u s o v i n p a o uničenju z a l o g a t o m s k e g a orožja. M e d pom e m b n e s k l e p e s o d i o s t r a o b s o d b a k o l o n i a l i z m a , saj so posamič p r i z n a l i v s e m k o l o n i a l n i m n a r o d o m p r a v i c o d o s vobode , samoodločbe i n n e o d v i s n o s t i , v r h tega p a so o b s o d i l i vse v r s t e r a s n e g a r a z l i k o v a n j a , na j b o t i s t e ga v Južnoafriški r e p u b l i k i , v R o d e z i j i a l i d r u g o d p o s v e t u . /
č e t o r e j p o t e g n e m o p o d t e m j u b i l e j n i m zasedan j e m s v e t o vne o r g a n i z a c i j e črto, l a h k o z v s o u p r a v i čenostjo rečemo, d a se j e v e r a v a n j o z n o v a o b u d i l a i n d a se čedalje več držav obrača n a n j o p o pomoč.
N a p r a v i m o še k r a t e k s p r e h o d p o d o g o d k i h pre t ek l e ga l e t a , k a k o r so se o d v i j r " p o p o s a m e z n i h cel i n a h .
V Evropi »n?č novega« še največ s o r a z m e r n e g a m i r u j e b i l o p r e t e k l o
l e to n a našem s t a r e m k o n t i n e n t u . D r u g o d p o p l a v e g o r j a i n k r v i , v E v r o p i p o p l a v e t i s k a r s k e g a črnila i n besed , k a k o r j e z a p i s a l k o m e n t a t o r v »De lu« .
B i l o je le n e k a j v o l i t e v i n s p r e m e m b v l a d , m e d k a t e r i m i v e l j a z l a s t i o m e n i t i t i s t o n a Norveškem, k j e r se je m o r a l a d e l a v s k a s t r a n k a p o 30 l e t i h nep r e t r gane v l ade u m a k n i t i v o p o z i c i j o . B o n n j e doživel u d a r e c , k e r so a r a b s k e države p r e t r g a l e z n j i m d i p l o m a t s k e s t i k e z a r a d i tega , k e r j e d o b a v l j a l orož je Izr a e l u , p o s r e d n o p a z a r a d i tega, k e r j e Z v e z n a r e p u b l i k a močno r e a g i r a l a n a tesnejše s t i k e Nemške demokratične r e p u b l i k e z a r a b s k i m s v e t o m . T a k o se j e znan a H a l l s t e i n o v a d o k t r i n a močno o m a j a l a . V Grči j i so preživi i a l i i n še preživ l ja jo h u d o n o t r a n j o k r i z o , k e r se je d v o r začel vmešavat i v pol i t ično živl jenje dežele, v F r a n c i j i so de G a u l l a z n o v a i z v o l i l i z a p r e d s e d n i k a r e p u b l i k e , v e n d a r ne več s t a k o prepr ič l j ivo večino i n b o pos l e j m o r a l računati d o s t i b o l j s p r a v z a p r a v n o v o pol it ično s i l o , k i j o p r e d s t a v l j a združena l e v i c a .
P o s e b n o pog l a v j e p r e t e k l e g a l e t a p a so o d p r l i T i t o v i o b i s k i v Nemški demokrat ični r e p u b l i k i , n a Madžarskem, S o v j e t s k i z ve z i i n v B o l g a r i j i . Pogov a r j a l i so se o m e d n a r o d n i h p r o b l e m i h , o m e d s e b o j -
J j e m s o d e l o v a n j u p a t u d i o p r o b l e m i h m e d n a r o d n e g a d e l a v s k e g a g i b a n j a , k o n k r e t n o o t e m , k a k o i z g l a d i t i n e s o g l a s j a v n j e m , k i se v edno b o l j prenašajo t u d i n a meddržavne odnose .
V socialističnih državah se p o g l a b l j a p r o c e s l iber a l i z a c i j e družbenega i n g o s p o d a r s k e g a življenja. V vr s t i držav s p r e j e m a j o g o s p o d a r s k e r e f o r m e , k i v o d i j o k t e m u , d a v p o d j e t j i h n e p o s r e d n e j e določajo svo j e g o s p o d a r s k e p l a n e i n d a se čedalje b o l j u v e l j a v l j a gos p o d a r s k i račun t a k o v s a m i h p o d j e t j i h k o t v odno
s i h m e d p o d j e t j i i n g o s p o d a r s k i m i p a n o g a m i . V Sovj e t s k i z v e z i so n a n e d a v n e m p l e n u m u z a m e n j a l i na j višjega p o g l a v a r j a države i n j e n a m e s t o M i k o j a n a p r e v z e l m e s t o p r e d s e d n i k a p r e z i d i j a v r h o v n e g a sovjet a P o d g o r n i .
O m e n i t i v e l j a še v a t i k a n s k i k o n c i l , k i j e b i l končan p r o t i k o n c u l e t a i n k i j e m o d e r n i z i r a l t u d i katol iško c e rkev .
Afrika se otresa okov in kolonializma T a k o n t i n e n t j e b i l prizorišče cele v r s t e držav
n i h u d a r o v , s i c e r ne t a k o številnih k o t v L a t i n s k i A m e r i k i , v e n d a r j i h j e b i l o le t o l i k o , d a n a z o r n o p r i čajo o t e m , d a k o l o n i a l n e s i l e še n i s o n a r e d i l e križa čez s vo j e in t e r ese v A f r i k i . Žarišča n e m i r o v nas t a j a j o t u d i z a r a d i b o j a v e l e s i l z a v p l i v n a t e m področju, ne-
Č L O V E K Z A V Z E M A V E S O L J E , P O B I J A P A S E K O T P R E D T I S O Č L E T I — N a s l i k i : v z l e t r a k e t e T i t a n 2, k i j e p o n e s l a v v e so l j e l a d j o »Gemin i 7« F o t o : A P
Žena o b s v o j e m možu , v i e t n a m s k e m p a r t i z a n u , k i so g a b i l i u j e l i amer išk i v o j a k i
F o t o : A P
k a j p a t u d i z a r a d i g o s p o d a r s k e i n družbene neraz v i t o s t i t eh dežel s a m i h . V s e k a k o r p a j e b i l o občutiti močan p r i t i s k imperialističnih s i l p r o t i socialistični u s m e r i t v i m l a d i h afriških držav, k i v i u i j o v t e m edin o možno p e r s p e k t i v o .
T a k i u d a r i so b i l i v B u r u n d i j u , D a h o m e j u , K o n g u i n Alžiri j i . Z l a s t i alžirski j e daleč o d j e k n i l ce lo čez afr iško c e l i no , saj so ga i z v e d l i n e p o s r e d n o p r e d začetk o m d r u g e azijsko-afriške k o n f e r e n c e , k i b i se m o r a l a začeti 28. j u n i j a . T a k r a t so j o z a r a d i alžirskih dog o d k o v p r e m a k n i l n a 5 . n o v e m b e r , , k o so j o z n o v a odložili z a nedoločen čas — t o k r a t s e v eda ne p o alžirski k r i v d i .
N a t a k o odločitev j e v p l i v a l o več činiteljev, m e d k a t e r i m i j e b i l prevladujoč s o v j e t s k o - k i t a j s k i s p o r . K i t a j s k a j e odločno p o s t a v i l a , d a S o v j e t s k e zveze ne s m e j o p o v a b i t i n a to k o n f e r e n c o , česar p a večina t i s t i h dežel, k i na j b i p o s l a l e n a k o n f e r e n c o svo j e de legate , n i s p r e j e l a . P e k i n g j e n a t o z a h t e v a l odložitev kon f e rence , četudi j e b i l s k r a j a s a m največji p o b o r n i k zan j o i n j e še ob alžirskih d o g o d k i h v z t r a j a l , na j b i k o n f e r e n c a b i l a . Očitno j e namreč p o s t a l o , d a s s v o j i m i stališči ne b i p r o d r l i n d a j e k i t a j s k i v p l i v v t e m d e l u sve ta že močno s p l a h n e l . N o v o o s v o b o j e n e dežele n a m reč k a j k m a l u s p o z n a j o , d a s e s a m o z »gromoglasni-<ni« f r a z a m i o b o j u p r o t i i m p e r i a l i z m u , k o l o n i a l i z m u i n n e o k o l o n i a l i z m u ne d a g r a d i t i države, še m a n j p a g o s p o d a r s t v a .
Najhujši zapleti v Aziji V A z i j i se j e že p r e t e k l o l e to začelo s l a b o : sedme
ga j a n u a r j a je I n d o n e z i j a o b j a v i l a n e p r e k l i c e n s k l e p , d a i z s t o p a i z s v e t ovne o r g a n i z a c i j e . P o s t o p n o j e i z s to p i l a še i z v s e h n j e n i h s p e c i a l i z i r a n i h o r g a n i z a c i j . T a k o j e p o l e g L R K i t a j s k e o s t a l a še e n a v e l i k a država z u n a j Združenih n a r o d o v .
P o t l e j so se d o g o d k i v r s t i l i s f i l m s k o n a g l i c o . Z a o s t r i t e v m e d I n d o n e z i j o i n M a l e z i j o , u d a r v S a i g o n u , p o s k u s u d a r a s k r a j n e desn i c e v L a o s u i n s e d m e g a feb r u a r j a so ameriška l e t a l a prv ič b o m b a r d i r a l a S e v e r n i V i e t n a m , i n to p r a v t a k r a t , k o j e b i l v H a n o i u sovjets k i p r e m i e r K o s i g i n , k a r j e s t v a r še b o l j z ap l e t l o , k a j t i t o j e b i l o h k r a t i čisto i z z i v a n j e S o v j e t s k e zveze. K o s i g i n se j e s p o t o m a u s t a v i l še v P e k i n g u , v e n d a r n i dosege l p r e m i r j a v ideološko-propagandni v o j n i n i t i tega, d a b i združili n a p o r e z a s k u p n o u k r e p a n j e p r o t i ameriški a g r e s i j i v V i e t n a m u . T o se vse d o zda j n i s p r e m e n i l o .
Po t l e j s t a b i l a še d v a u d a r a v S a i g o n u i n a p e l 17 n e v e z a n i h držav z a p o g a j a n j a o V i e t n a m u i n 13. j u l i j a so se i z k r c a l e p r v e r e g u l a r n e ameriške čete v V i e t -n a m u i n j e t a k o v i e t n a m s k a v o j n a p o s t a l a ameriška v o j n a .
V r h tega se j e v n e l a še v o j n a m e d I n d i j o i n P a k i s t a n o m , v k a t e r i j e p a d l o n a tisoče l j u d i , uničenega j e v e l i k o premoženja. N a p o s l e d p a s t a p o pos r e d o v a n j u O Z N obe s t r a n i le s p o z n a l i , d a se je bo l j e po g o v a r j a t i .kot b o j e v a t i . S p r e j e l i s t a s o v j e t s k o p o b u d o i n se b o s t a šastri i n A j u b K a n sešla v začetku j a n u a r j a v Taškentu.
I n po t l e j j e v z p l a m t e l a še I n d o n e z i j a , k i j o j e k i t a j s k a d i p l o m a c i j a že i m e l a z a s e s t a v n i d e l »novih s i l , k i se pora ja jo « . O d n o s e v A z i j i p a j e r a z e n tega k a l i l še s o v j e t s k o - k i t a j s k i s p o r i n so v M o s k v i že o p u s t i l i upe , d a b i ga m o g l i s p r a v i t i s sve ta , saj v P e k i n g u n i k a k o r ne c t i neha j o , marveč se t a s p o r še p o g l a b l j a .
Amerika v znamenju dominikanske krize
Združene države " A m e r i k e ne skušajo d e l a t i r e d a le d r u g o d p o v e s o l j n e m s v e tu , a m p a k s e v eda p r e d v s e m v »svoj i hiš i « . K o so namreč pristaši u s t a v n e g a p r e d s e d n i k a J u a n a B o s c h a v r g l i s a m o z v a n e g a C a b r a -l a v D o m i n i k a n s k i r e p u b l i k i , so v Z D A r a z g l a s i l i , d a se v D o m i n i k a n i p o r a j a d r u g a K u b a i n z v o j s k o in t e r v e n i r a l i v S a n t o D o m i n g u t e r p o s t a v i l i n a o b l a s t svoj e g a človeka. S e v e d a ves sve t ve, d a m e d k o n s t i t u -c i o n a l i s t i n i b i l o n o b e n e g a k o m u n i s t a , p a v e n d a r j e b i l t o r a z l o g z a vmešavanje Z D A v zadeve m a l e D o m i n i k a n s k e r e p u b l i k e .
T a z ade va p a le n i šla b r e z o d m e v a v l a t i n s k o a m e -riških državah. N a r a s e l j e močan o d p o r p r o t i t a k i pol i t i k i Z D A , k e r so sod i l e , d a so Z D A g r o b o prekrši le u s t a n o v n o l i s t i n o o r g a n i z a c i j e ameriških držav, k i izr e c n o razglaša načelo nevmešavanja. Z a t o j e p r o p a d l a p r v a k o n f e r e n c a O A D , za to n i b i l o d r u g e k o n f e r e n c e (20. m a j a i n 4. a v g u s t a ) . W a s h i n g t o n j e namreč s vo j e intervencionistične s i l e r a z g l a s i l z a medameriške s i l e .
S p o m n i m o se t u d i , k a k o se je to z god i l o , k o so dob i l i d v e t r e t j i n s k o večino z g l a s o m d o m i n i k a n s k e g a del ega ta , k i so ga Z D A s a m e p o s t a v i l e . P r a v te m e d a m e riške s i l e i n d o m i n i k a n s k a k r i z a p a so b i l i r a z l o g i , d a so n a s t a l e h u d e r a z p o k e v O A D . V s a k s i namreč k a j l a h k o m i s l i : d a n e s j e n a v r s t i D o m i n i k a n a , j u t r i s e m p a l a h k o j a z t i s t i , k i ga b o d o V r g l i z o b l a s t i p o d k r i n k o b o j a p r o t i komunistični s u b v e r z i j i , če se b o m z a m e r i l B e l i hiši. K e r j e n a p o s l e d l e preveč škripalo i n k e r d a n d a n e s ne gre vsa j b r e z demokrat ičnega v idez a — z a to p a p o t r e b u j e j o o r g a n i z a c i j o ameriških dr žav, Z D A n a p o s l e d n i s o t a k o tiščale z medameriškimi s i l a m i , k i b i v a r o v a l e z a h o d n o p o l o b l o p r e d k o m u n i z m o m , latinskoameriške države p a so n a vtret j ič s k l i c a n i k o n f e r e n c i p o s t a v i l e v o s p r e d j e — g o s p o d a r s k a vprašanja.
P r a v t a g o s p o d a r s k a n e r a z v i t o s t — če o d m i s l i m o v p l i v e o d z u n a j — p a je v z r o k p o g o s t i h k r i z v l a t i n -skoameriških državah, p a na j j e to v B o l i v i j i , č i lu , U r u g v a j u , P e r u j u a l i A r g e n t i n i , k i s o b i l e p r e t e k l o l e to n a j b o l j v o s p r e d j u .
T a k o s m o p r i k r a j u . Obračajmo p r e t e k l o l e to k o l i k o r hočemo, ne b i se m o g l i p r a v p o h v a l i t i
z n j i m . K sreči, d a j e m i m o , v s e k a k o r p a b i b i l o l a h k o c e l o slabše. Kakšno b o letošnje? E n o v e n d a r l e l a h k o rečemo, ne d a b i se spuščali v p r e r o k o v a n j a .
/ č e b o človeštvu u s p e l o v i e t n a m s k o v o j n o ^zaustav i t i , i n to k m a l u , p o t l e j se n a m k a j hujšega n e m a r a n i b a t i .
Anton P. Čehov:
V E S E L J E B i l o je ob dvanajst ih ponoči. M i t j a Ku lda rov je razburjen i n
skuštran p lan i l v stanovanje svoj ih staršev i n urno šel skoz i vse sobe. Oče i n mat i sta se že odpravl ja la spat. Sestra je ležala v postel j i i n bra la zadnjo s tran romana. Brat je , g imnazi jc i , so spal i .
»Od kod pa ti?« sta se začudila oče i n mat i . »Kaj je s teboj?«
»Oh, ne sprašujta! Sp loh se n i sem nadejal. Ne, sploh se n isem nadejal! To je . . . to je kra tko malo neverjetno!«
M i t j a se je zasmejal i n sedel v naslanjač, saj od sreče sploh n i mogel stati .
»To je neverjetno! Saj si ne morete zamis l i t i ! Samo poglejte!«
Sestra je skočila s postelje, s i natakn i la obleko in stopi la k bratu. G imnaz i j c i so se zbud i l i .
»Kaj je s teboj, Mi t ja? Saj samem u sebi n i s i podoben!«
»Mamica, od veselja sem tako zmešan! K a j t i mene zdaj pozna vsa Rus i j a ! V sa ! Doslej ste samo v i vedel i , da na tem svetu živi kolegijs k i registrator (nižji državni uradn ik ) Dmi t r i j Ku ldarov , zdaj pa to ve vsa Rus i ja , mamica ! O t i l jub i bog!«
M i t j a je skočil na noge, pretekel vse sobe in se spet usedel.
»Pa kaj se je vendar zgodilo? Povej pametno!«
»Vi živite kot divje živali, časopisov sp loh ne berete, nikakršne pozornost i ne posvečate javnemu mnenju! K a j t i če se kaj zgodi, je dandanes takoj znano, ničesar ne prikriješ. O, kako sem srečen! O moj bog! Saj časopisi poročajo le o s lavnih možeh. Zdaj pa so nenadoma napisa l i o meni!«
»Kaj pa govoriš? K j e so napisali?«
Oče je prebledel. M a m a je pogledala na sveto podobo i n se pokr i -žala. G imnaz i j c i so p lan i l i s postelj in v k r a tk ih nočnih srajcah stop i l i k starejšemu bratu .
»Da, da ! O meni pišejo! Zdaj ve zame vsa Rus i j a ! M a m a , daj, sprav i to številko časopisa za spomin ! Bomo včasih prebra l i . Poglejte!«
M i t j a je potegnil iz žepa časopis, ga dal očetu i n m u s prs tom pokazal z m o d r i m svinčnikom obrobl jen članek.
»Berite!« Oče s i je natakn i l naočnike. »Tak berite no že!« M a m a je spet pogledala sveto po
dobo i n se pokrižala. Oče se je od-kašljal i n začel bra t i na glas:
»,29. decembra ob enajstih zvečer je ko leg i jsk i registrator Dmi t r i j Ku lda ro v ' . . .«
»Vidite, vidite? Naprej!« »,. . . je koleg i jsk i registrator Dmi
t r i j Ku lda rov prišel iz krčme na M a l i B r o n i , k i je v hiši Koz ih ina , in b i l je v netreznem stanju . . .'«
»To sem b i l jaz s Semjonom Petrovičem . . . Vse je natanko opisano! Nadal ju j , oče! Nada l ju j ! Poslušajte!«
»,. . . i n b i l je v netreznem stan ju , zato m u je spodrsni lo i n je telebnil pod konja zraven stoječega voznika, kmeta iz vasi Dur ik ine , Juhnovskega okraja, Ivana Drotova. Preplašeni konj je prestopi l Ku ldarova , potem pa potegnil čezenj sani , na kate r ih je sedel premožni moskovsk i trgovec Stepan Lukov . Kon j je stekel po u l i c i , potlej so ga nek i hišniki ustav i l i . K u l darova, k i je b i l sprva v nezavesti, so odpel jal i na pol ic i jsko postajo in pok l i ca l i zdravnika. Udarec, k i ga je imenovani Ku lda rov dob i l po t i l n i k u . . .'«
»Vidite, to sem b i l jaz udarjen, očka! Dalje! Ber i te dalje!«
»,. . . udarec, k i ga je dobi l po t i l n i k u , je b i l lažje vrste. O dogodku so sestavi l i zapisnik. Ponesrečencu so nud i l i zdravniško pomoč . . . . ' «
»Rekli so, naj s i dam na vrat mrze l obkladek. No , ste slišali? A! Tako je bi lo , vidite! In zdaj je glas o meni šel po vsej Rus i j i ! Dajte m i ta časopis!«
M i t j a je vzel časopis, ga pregani l i n v takni l v žep.
»Tečem k Maka rov im , da ' j i m pokažem . . . Potlej bom nesel še k I van i ck im pa Nata l i j i Ivanovni in A n i s i m u Vasiljiču . . . K a r tečem! Zbogom!«
M i t j a s i je natakni l kapo s kokardo pa zmagoslaven in vesel steke l na ul ico.
Anekdote Francoski filozof etično-
estetskega vitalizma jean Marie Guyau je govoril o bližajoči se vojni: »Reveže bo vojna docela uničila,« je nekdo pripomnil.
»Kje neki,« je odgovoril Jean Marie, »še. mnogo več nas bo!«
* Beckmann se je nekoč spri
2 ravnateljem berlinskega gledališča. V odpovedi je napisal med drugim tudi tole:
»Spoštovani ravnatelj! Vi ste vitez Rdečega orla tretje vrste, ravnatelj gledališča druge vrste in govedina prve vrste!«
* O nekem zbadljivem kriti
ku je Beckmann dejal: »Recite, kar hočete, ta člo
vek je dober: toliko ljudem je že ukradel čast, a je ni zase prav nič obdržal!«
•k
Ko je bil Heine bolan, ga je obiskal prijatelj. Prišel je
k njemu prav v trenutku, ko so ga strežnice prenašale s postelje na posteljo.
»Kako se kaj počutiš?« ga je vprašal prijatelj.
»Dobro; kakor vidiš, me ženske še zmerom nosijo na rokah.«
*
švedski zdravnik m pisatelj Axel Munthe se je v Neaplju znašel med trumo ljudi, ki je gledala v neki plakat. V svojem Anacapriju je pozabil naočnike in je pobaral starejšega možaka, kaj na lepaku piše. »Zelo mi je žal signore, toda tudi jaz sem nepismen,« mu je ta odvrnil.
* V neki zelo ugledni družbi
politikov in poslancev je priljubljeni komik Toto dejal: »Politiki so kot kažipoti!«
Toto je počakal, da so gospodje polaskani prikimali in nadaljeval: »Da! Po poti, ki jo drugim kažejo, sami ne gredo!«
Pregovori o sreči Unča sreče je boljša kot funt modrosti (Valonijaj
Več ko znaš, več sreče boš imel (Burma)
Zeli si bogastva in ne boš ga dosegel (Kitajska)
Velika sreča je često kamen spotike (Francija)
Vsak srečen človek je lep (Irska)
Preveč sreče je nevarno (Rusija)
Sreča in steklo, kako naglo se zdrobita! (Nemčija)
J. K. Lang:
K r a t e k stik m a l o t a k i h l e p i h k r a t k i h s t i k o v ! T o vas b o v e l j a l o k a r l ep k u p d e n a r j a , t a l e k r a t k i stik.«
P o t e m j e pričel d e l a t i , m e d t e m k o je M a t i l d a razp o s t a v i l a p o v s o d n a o k r o g sveče. »Tako, « je d e j a l a i n s t i s n i l a še m e n i . po eno svečo v v s a k o r o k o , »drž i zda j sveči i n se ne pre-~ m a k n i ! N e b i r a d a n o c o j doživela še kakšnega p re senečenja!«
P o t e m je odšla, d a b i se p r i s o s e d i h v hiši opravičila z a r a d i m o j e ner o d n o s t i . M o j s t r o v e oči p a so s i j a l e v s i j u sveč. Z d a j s e m m u v e r j e l z godb o o l e p e m k r a t k e m s t i k u i n l e p e m k u p u d e n a r j a , k i ga b o zaslužil.
N j e g o v a d e l o v n a v n e m a m e j e b o l e l a i n poskušal s e m , d a b i s s v o j i m a dvem a svečama ne d e l a l p re več smešnega v t i s a . R e k e l s e m : »Rad b i v a m p o m a ga l , m o j s t e r ! Kakšno m a j h n o de lo m i že l a h k o zaupate! «
» T o j e lepo,« je odgov o r i l m o j s t e r , p o i s k a l v s v o j i o r o d n i t o r b i d v a n a m a z a n a k r u h k a i n t l e s k n i l z j e z i k o m . »Po t em b o d i t e t a k o d o b r i i n m i p r i n e s i te s t e k l e n i c o p i va ! «
še l s e m . ža los tno s e m razmišl jal o s v o j i n e r o d n o s t i i n d e j s t v u , d a je m o j a z a v e s t i z r a b l j e n a že d o takšne m e r e i n n i s e m s p l o h več čutil vese l j a , d a b i še s p l o h k d a j k o l i p r i j e l v r o k o kakšno k l a d i vo . Z a o b l j u b i l s e m se, d a ne b o m n i k o l i več n i t i p o m i s l i l n a kakšna p o p r a v i l a i n se b o m v s e m v t i -k a l n i m pušam, o k n o m i n s p l o h v s e m l o m l j i v i m p r e d m e t o m n a daleč i zog i b a l . T a d o b r i s k l e p m i Je t u d i p o m a g a l s p r a v i t i s i l n o težke uteži z m o j e duše i n s k o r o d o b r e vo l j e s e m s t o p i l v g o s t i l n o , k u p i l p i v o i n se vese l v r n i l d o m o v .
S a m o pe t m i n u t m e n i b i l o — t o d a v t e m k r a t k e m času je i z g i n i l t u d i k r a t e k s t i k . P r a v t a k o m o j s t e r . P a t u d i s i ce i n i b i l o več m n o g o k a j t a m . N e k a j t r e s k o d m i z e , vel i k i » I « i n m a l i » g « o d m o j e g a p i s a l n e g a s t r o j a i n s p r e d n j a d e sna n o g a p o r c e l a n a s t e g a slončka, k a t e r e g a s e m p o d a r i l M a t i l d i z a n j e n r o j s t n i d a n . V s e d r u g o je i z g i n i l o . E n o s t a v n o n i b i l o več . . .
S v o j i dve sveči s e m namreč p o s t a v i l po l e g na šega do r o b a p o l n e g a benc i n s k e g a k a n i s t r a . . .
M E D M O S I IN KIIII C I I z r a e l , k o m a j 15 let s t a r a državica n a Bl ižnjem
v z h o d u , i m a le n e k a j več k o t 20 tisoč k v a d r a t n i h k i l o m e t r o v površine, p a v e n d a r živi v n j e m o k r o g 2 m i l i j o n a l j u d i r a z n i h n a r o d n o s t i i n v e r o i z p o v e d i . Na jveč j e Z i d o v , k i so s i to s vo j o p r a d o m o v i n o spe t p r i d o b i l i v težkih b o j i h p o d r u g i s v e t o v n i v o j n i . Iz nič so s i u s t v a r i l i v puščavi n o v o deželo, s a d p r i d n i h r o k , s a m o o d p o v e d o v a n j a i n l j u b e z n i d o svo j e z eml j e . S e v e d a j e m a r s i k j e čutiti t u d i t u j o pomoč, p o s e b n o ameriško, k i p a so j o i z n a l i u p o r a b i t i z a k o r i s t vse s k u p n o s t i .
S k o r a j v s a površina (80 odst . ) je o b d e l a n a i n p o -go zdena , k a r j e z a s l u g a r a z n i h k m e t i j s k i h o r gan i z a c i j . Najpogostnejš i o b l i k i t a k i h o r g a n i z a c i j so m o š i i n k i b u c i . P r v i so z a d r u g e p r i v a t n i h k m e t o v a l c e v , k i izkoriščajo s k u p n e s t r o j e , vse p r i d e l k e p a p r o d a j a j o p r e k o svo j e c e n t r a l n e z ad ruge , k i j i h t u d i z a l a ga z o p r e m o i n s e m e n i . T a k i h z a d r u g i m a j o danes o k r o g 300 z n a d 300.000 l j u d m i .
D r u g a o b l i k a j e k i b u c. T e h j e b l i z u 200, v n j i h p a je včlanjenih n a d 100.000" k m e t o v a l c e v . K i b u c je s k o r a j p r a v a komunistična s k u p n o s t , n e k e v r s t e k o l h o z , saj v n j e m člani ne d o b e plače, pač p a se z a služek v e n a k i h d e l i h v l a g a v s k u p n o b l a g a j n o . S l e h e r n i kibučan i m a z a g o t o v l j e n o v so p r e s k r b o , p r e h r a n o , o b l e k o , s t anovan j e , šolanje z a o t r o k e , k u l t u r n o z a b a v n o živl jenje, šport, z d r a v s t v e n o zaščito i n d r u g o . Z a vse t o s k r b i v o d s t v o k i b u c a , v k a t e r e m so i z m e d članstva k i b u c a i z v o l j e n i zadružniki. P r e
h r a n a je s k u p n a v m e n z i , z a otroško v zgo j o p a s k r b i spe t k i b u c v p o s e b n i h i n t e r n a t i h . O t r o c i p r i d e j o v s t i k s starši v s a k d a n p o šoli, v času počitnic i n dop u s t o v a l i s o b o t — to p a za to , k e r s t a o b a starša z a p o s l e n a . S t a n o v a n j a o d r a s l i h so ločena z a z a k o n c e i n s amce , v s a o p r e m a v s t a n o v a n j i h p a je s k u p n a las t . Ce gre družina a l i p o s a m e z n i k i z k i b u c a n a o b i s k , i z l e t a l i d o p u s t , d o b i t o l i k o d e n a r j a , k o l i k o r ga b o p o t r e b o v a l z a vožnjo i n z a osebne p o t r e b e .
O b i s k a l i s m o t a k k i b u c ŠAAR - H A A M A K I M v b l i žini H a i f e , v k a t e r e m živi o k r o g 1000 z i d o v i z Jugos l a v i j e i n R o m u n i j e . U p r a v n i k k i b u c a j e tovar iš V a j s , k i j e prišel i z J u g o s l a v i j e . R a z g o v o r i s- člani tega k i b u c a , " bivšimi našimi državljani, so b i l i ze lo zan i m i v i , sa j d o b r o p o z n a j o našo družbeno i n pol i t ično u r e d i t e v . V T e l a v i v u i z d a j a j o ce lo p o s e b e n časopis B I L T E N v o k v i r u Združenja Z i d o v i z J u g o s l a v i j e v I z r a e l u , k i j i h obvešča o n j i h o v e m i n našem ž iv l jen j u . T a »naš« k i b u c j e m e n d a eden n a j b o l j o r gan i z i r a n i h v v s e m I z r a e l u . R e s s m o i m e l i k a j v i d e t i ! V e s k i o u c je o g r a j e n z ž ivo m e j o i n žico, z n o t r a j te og ra j e p a j e v s a n j i h o v a k m e t i j s k a i n i n d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a , s k r a t k a vse n j i h o v o živl jenje. T a k o j ob v h o d u nas j e p o z d r a v i l a v e l i k a c e m e n t a r n a , k i d o b r o zasluži, saj j e t a m a t e r i a l ze lo i s k a n v v s e m I z r a e l u . N a t o s m o s i o g l e d a l i l epo u r e j ene kokošnjake i n h leve . V s e j e z e l o čisto i n m o d e r n o . V h l e v i h i n ko -košniakih s m o v i d e l i k a j m a l o l j u d i , t i p a so i m e l i polr1'-^ r o k e de l a .
S t r o j i o k r o g p o s l o p i j so nas o p o z a r j a l i , d a i m a
k i b u c v e l i k e pomarančne nasade , s a d o v n j a k e i n p o l j a . V s e m n a s a d o m , t u d i s r e d i a v g u s t o v s k e v roč i ne, k i se včasih p o v z p n e n a 50" C v s enc i , zagotavl j a j o d o v o l j v lage n a m a k a l n e n a p r a v e , z g ra j ene p o vse j deželi. N i k j e r n i s m o v i d e l i ožgane t rave , u v e l e ga c v e t j a a l i z e l en ja . M e d z e l en j em , s r e d i športnih igrišč s k o p a l n i m b a z e n o m , s m o o p a z i l i l j u b k e s t a n o v a n j s k e hišice. P r a v s r e d i pomarančnega n a s a d a p a šolsko s t a vbo , v k a t e r i v z g o j i t e l j i n i m a j o n o b e n i h težav za n a b a v o i n v e n t a r j a i n učil, k i j i h p r e s k r b i v s a s k u p n o s t . . .
K o s m o se vračali p r o t i H a i f i , s m o o p a z i l i še več t a k i h z a d r u g . P e t n a j s t l e t res n i d o l g a d o b a , na j m a n j p a z a t a k o državico k o t j e I z r a e l , k i k l j u b ner a z u m e v a n j u z A r a b c i u s t v a r j a p r a v e čudeže. T a m k j e r j e b i l a p r e d l e t i še s a m a puščava, so z r a s t l a n o v a n a s e l j a i n t o va rne , ceste i n m o d e r n o o b d e l a n a p o l j a .
Naši l j u d j e v I z r a e l u , p o s e b n o v k i b u c i h , so p o n o s n i n a to , k a r so u s t v a r i l i . R a d i b i p o k a z a l i t u d i E v r o p e j c e m , še posebe j J u g o s l o v a n o m , k a j so na r e d i l i . S p o n o s o m n a m je p o k a z a l a s vo j e žuljave r o k e n e k a članica k i b u c a ob T i b e r i j s k e m j e z e r u , k i se je rešila i z nemškega taborišča s m r t i i n s i t u z možem učitel jem u s t v a r i l a d o m i n p r i h o d n o s t :
»Prav nič,« j e d e j a l a , »mi n i žal t r u d a k o s m o v največji vročini i z p e s k a k o p a l i k a m e n j e . T o d a danes pog l e j t e naš t r u d ! T u seda j živiva z možem i n se v e se l i v a p r i h o d n o s t i . L e d a b o m i r , m i r . . . ! «
D a , m i r . T u d i to b e s ed i c o s m o večkrat slišali n a o b i s k u po I z r a e l u . T u s i ga p o s e b n o žele, saj a rab s k i svet v e d n o roži j a i n n a p a d a .
P o s l o v i l i s m o se o d p r i j a z n i h i n p r i d n i h I z r a e l cev t e r s i zaželeli: Š A L O M ! — p o naše: M I R Z V A M I !
M A R J A N T R A T A R
T o j e b i l k r a t e k s t i k , k i j e p r e d s t a v l j a l v r h u n e c m o j e n e r o d n o s t i . I z v s eh v t i k a l n i h puš so z a s i k a l i z n a n i r u m e n i b l i s k i , glasb a i z r a d i a j e u m o l k n i l a i n v s a hiša j e b i l a h i p o m a v t e m i .
P r i t e m s e m h o t e l s a m o vključiti l i k a l n i k .
S i c e r b i v s a t a z a d e v a ne b i l a t a k o strašno t r a gična, če b i včeraj že ne b i l o d t r g a l m e d m a j h n i m p o p r a v i l o m ves l e s t enec s s t r o p a i n danes p o p o l d ne ne r a z b i l v e l i k e šipe v d n e v n i s o b i . V s e to p a j e povzroči lo , d a j e p o s t a l a M a t i l d a — to je m o j a žen a — ze lo občutlj iva, Za to j e t u d i n j e n g las i z tem e z a z v ene l ze lo b r e zob z i r n o :
»No , t o j e p a že višek vsega ! L e k a k o n a r e d i t a č lovek k r a t e k s t i k , p r i t e m k o vključuje p o p o l n o m a n a v a d e n l i k a l n i k ! L e k a k o t i je to usp 'e lo? T i d v a k r a t n e r o d n a n e r o d a ! Če te č lovek že n i t i z a takšne najnavadnejše s t v a r i ne m o r e p o r a b i t i , z a k a j n a v s e m s v e t u s i s p l o h še uporabl j iv?«
»Dovol i , M a t i l d a . . . « »Že d o v o l j ! Z d a j v z e m i
k l o b u k i n p o j d i p o e l e k t r i čar j a. I n p r o s i m , p o s k u s i o d p r e t i i n z a p r e t i v r a t a s t a n o v a n j a t a k o , d a j i h ne snameš s tečajev! «
Šel s e m . Elektr ičar je k a r molče p o b r a l s vo j o t o r b i c o , k o m e je v i d e l s t o p i t i v l o k a l . ' N j e g o v p r o d e t se j e močno povečal, o d k a r s m o se presel i l i v to četrt.
N e g lede n a to s e m ga srečno s p r a v i l d o d o m a i n t u d i p r e d k r a j nesreče, k i j e b i l zda j r a z s v e t l j e n s svečo. »Tukaj , « s e m d e j a l i n p o k a z a l v t i k a l n o pušo, »tukaj se je zgodi lo. «
Elektr ičar j e premišljen o p o k i m a l . » T o je b i l o t o k r a t p r v o v r s t n o de l o , g o s p o d ! P r e k r a s e n k r a t e k s t i k ! D o zda j s e m i m e l le
I z r e d e n š t u d i j z a z d r a v s t v e n e d e l a v c e K a m z d i j a k i i n i z r e d n i m i slušatelji šole z a
z d r a v s t v e n e de l a vce v N o v e m m e s t u v l e t u 1966, k o b o o d p r t še en odde l ek , k o j e s t i s k a že zda j p r i p e t i h o d d e l k i h ? T o v p l i v a t u d i n a obseg i n k v a l i t e t o p o u k a , v e n d a r šola p r i t e m ne s m e popuščati, če s i hoče z a g o t o v i t i o b s t o j .
N a izrednem oddelku, k i ga je pred tedni odpr la šola za zdravstvene delavce v Novem mestu, je vpisanih 24 slušateljev iz devetih krajev osmih slovenskih občin. Z namenom, da bi se pr imerno i zobraz i l i , so se vpisa l i kandidat i iz Brežic, Črnomlja, K r a n j a , Trbovel j , Sevnice, Trebnjega, Novega mesta, Šmarjeških Topl ic in Kočevja . Oddelek je začel delati kakšen mesec kasneje kot so predvide l i , ker se kandidat i iz Kočevja (11 pr i jav l jenih, 5 vpisanih) niso takoj odločili.
Prej se n i pričel tudi zato, ker n i i zpo ln i l pogojev za začetek.
Obiskovalc i izrednega oddelka morajo študirati po programu in predmetniku redne šole za zdravstvene delavce. Tud i študij je izreden in bodo obiskovalc i delal i iz posameznih predmetov izpite. Izp i t i bodo kma lu zatem, ko bodo obiskovalc i pok l i can i na krajše seminarje, kjer se bodo podrobneje seznanil i s snovjo, k i jo bodo mora l i or> vladati pred i zp i tn im odborom.
MATI IVANA ANGELSKA V zb i rk i Žepna knj iga Ze
ni t je M lad inska knj iga te dni izdala povest poljskega
pisatel ja Jaroslavva Iwaszki-ev/icza »Mati Ivana Angelska«. Zgodba pripoveduje o tem, kako so demoni obsedl i sestre uršulinskega samostana v Lud in ju , predvsem njegovo prednico, mater Ivano Angelsko. Pobožni in sveti duhovnik S u r i n »ozdravi« obsedeno redovnico vendar šele potem, ko pr i vo l i , da se besi polaste njegove duše. Tega ne stor i samo iz l jubezni do bližnjega, temveč tudi iz erotične l jubezni do Ivane. Ivana »zadobi« zdravje svoje duše, nekdanj i duhovnik pa postane obsedenec i n mori lec .
Romantični pisatelj b i nared i l fantastično in senzacionalno povest, Iwaszkiewiczu pa se pod peresom izobl ikuje podoba pretresujoče groze i n življenjske tragike. Pisatelju je tako nastalo tudi po zaslugi pripovednega da-
Vodnik po zgodovinskem Ptuju
Konserva to rsk i zavod S R S Je izdal , M lad inska knjiga pa založila drobno knjižico z naslovom »Ptuj«, k i sta jo napisala Iva i n Jože Curk . Oko l i 30 strani obsegajoče delce je vodnik po zgodovinskem mestecu Ptu ju , k i so ga stari R im l j an i imenoval i Poetovia. Avtorja vodnika hočeta predvsem opozor i t i obiskovalca na zgodovinske in kul turne spomenike, k i j i h je mesto ob Drav i ohrani lo od najstarejših časov do da* nes. Poskušala sta kar najbolj jedrnato povedati, da je Ptuj eno najznamenitejših krajev v Sloveni j i , k i hran i prenekatere dokaze pestre preteklost i .
ru , katerega značilnosti je ohrani lo njegovo delo tudi v slovenskem prevodu Franceta Vodn ika . Kn j i go je opremi l Jože Ciuha. \
Za vodenje in gospodarenje v šolah
Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu pr ire ja od 26. do 29. januarja seminar za vodenje in gospodarjenje v šolah Seminar je namenjen ravnateljem in .tajni kom šol Seznanil i se bodo z vodenjem in poslovanjem šolsk ih zavodov, da b i bi lo nato oboje uspešnejše.
Priročnik za mlade kemike
Knjižnica P r i r oda in l jud je pr i M lad insk i knj ig i je te dni poslala na trg knjižico »Mladi kemik«, delo profesorja Maksa Prezl ja. Delo je nedvomno pomembna dopol nitev več kot skromne knjiž ne police poljudne književ nosti s področja kemije in bo zlasti pr i mlad in i navdušeno sprejeto. Postalo j i bo nepogrešljiv priročnik pr i učenju in eksper iment iranju uporabl ja l i ga bodo lahko tudi predavatelj i , saj je avtor v njem s t rn i l svoje dolgoletne izkušnje, ko je deset-.etja učil generacije di jakov I lustracije je pr ispeval akademski s l ikar Mi lovan Kran jc , knjigo pa je opremi l Dušan Osredkar.
Dvoje lepih povesti klasika Josipa Jurčiča imate v knjigi: KLOŠTRSKI ZOLNIR — T I H O T A P E C . — Z ilustracijami akad slikarja B. Borčiča — Izdala Dolenjska založba. Ce na 560 din. Dobite v knji garnah.
Nekater i na izrednem odde lku pr ipominja jo , da obsega predmetnik preveč prakse, čeprav je ta predpisana, šola — redna i n izredni oddelek — vzgaja kadre za splošno bolnično ambulantno smer in je praksa neogibna, šola tudi še n i ver i f ic irana,
Zbirajmo gradivo o izseljencih!
1962. je bil ustanovljen v Ljubljani Študijski center za zgodovino slovenskega izse-Ijenstva. Center deluje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in ima nalogo izdati popolno zgodovino slovenskih izseljencev. Slovenska izseljenska matica je zaprosila vse izseljenske organizacije, izseljenska društva in nekatere posameznike, naj pomagajo zbirati pomembno gradivo o zgodovini sloven-iifttfffn i?seljenstva.
Pred festivalom amaterskega filma
12. In 13. februarja 1966 bo v L jubl jani festival amaterskega f i lma Pr i re ja ga Foto-kino zveza Slovenije, udele ž! jo pa se ga lahko vsi. ki do zdaj še n : so sodelovali na p '->bnih festivalih v Sloveni j i a l : v Jugoslavi j i . Vsak najboljši fiUn (dokumentarni , igrani, žanr) bo dobi l d ; p lo mo. po prv: trije iz vsake zvrst i pa še plakete. Udelež bo na fest valu l r f i lme je treba organizatorju p r i j a v t' in dosta-'Ui do 10, januarja 1966
zato so mnog i mnenja, da mora i zpo ln i t i vse pogoje kot druge šole te vrste, ne pa popuščati, če hoče b i t i pr i znana.
Letos obiskujejo pouk v treh rednih oddelk ih 104 di jakinje, na večernem odde lku je 21, na izrednem, kot smo rek l i , pa 24 slušateljev. V letu 1966 bodo odpr l i še en oddelek, tako da j i h bo poslej šest. 2e zdaj pa šola n ima na voljo dovolj prostorov, saj gostuje trenutno kar pr i šestih raznih ustanovah in zavodih. Spričo tega tudi pouk ne teče nemoteno in bo treba prej a l i slej začeti 'razpravl jat i o potrebi po pr i mernih in ustreznih prostor ih .
S sprejema prosvetnih delavcev, k i so se v letu 1965 poslovili od šolskih učilnic. Predsednik občinske skup. ščine Brežice tov. Milan Šepetavc izroča spominsko plaketo upokojenemu upravitelju osnovne šole Artiče
tov. Radu Dernaču. (Foto: Baškovič, Brežice)
Šopki nageljnov za prosvetne delavce Predsednik občinske skupščine v Brežicah je priredil sprejem upokojenim prosvetnim delavcem — V zahvalo za življenjsko delo jim je poklonil spo
minske plakete
V letu 1965 se je poslovi lo od šole 13 prosvetnih delavcev iz občine Brežice. To so: Roz ika Boh inc iz Brežic, Rado Dernač iz Artič, Jožefa Gunčar iz Globokega, Zofija Habinc iz Brežic, Ivanka Iskra in prof. Miros lav Iskra iz Brežic, Mar i ja K a r l i n iz Bušeče vasi, Olga L ipe j z Bi -zeljskega, Frančiška Pohar iz Kapol , prof. L jub inka Sun-čič iz Brežic, Ivanka Tominc iz Globokega ter Zlata Dolenc in Branko Rueh iz Bre-
V imenu občinske skupščine in družbenih organizacij ter v imenu generacij, k i so j i m t i prosvetni delavci dal i osnovno znanje, se je za njihovo dolgoletno vzgojno delo zahval i l predsednik občinske skupščine tovariš M i l a n šepetavc. Izročil j i m je šopke nageljnov in pismena priznanja občinske skupščine ter poudari l , da je ta zahvala le simbolična, saj življenjskega dela učitelja in vzgojitelja n i moč poplačati ne z denarjem in ne z dobr imi besedami.
Na pobudo tolminske občine in njenih kulturnih ustanov bodo do poletja 1966 odkupili Gregorčičevo rojstno hišo in jo preuredili v pesnikov spo
minski muzej
60. obletnica smr t i pesnika S imona Gregorčiča, k i jo slovenska kul turna javnost praznuje 1966, ne pomeni obveznosti v akc i j i , da b i pesnikovo rojstno hišo na Vršnem spremeni l i v muzej. Pesnikov jubilej je le posrečeno naključje in pobuda, da dobi akci ja, k i prav zdaj dozoreva, velik pomen in vseslovensko vrednotenje. Ocenit i njeno pomembnost pomeni vrednotit i pesnika, barda l judskih množic, čigar delo je postalo l judsko premoženje. Po zamis l i pobudnikov (predstavnikov občinske skupščine v To lm inu in nekater ih ku l turn ih ustanov tolminske in sosednjih občin) naj bi dob i l i pesnikov spom insk i muzej , obnovi l i Gre
gorčičevo hišo i n jo seveda odkupi l i . To b i b i lo dejanje vsega slovenskega l judstva.
Za odkup in obnovo pesnikove rojstne hiše b i potrebovali več denarja. Organizatorj i akcije nabirajo sredstva v ta namen že od poletja 1965. V začetku decembra so v To lm inu osnoval i . organizac i jsk i odbor z nekaj pododbori , kater ih naloga je reševati finančno, gradbeno, propagandno in muzejsko varstveno stran dela, k i b i ga končali v poznem poletju 1936 z veličastno pr iredi tv i jo na Vršnem; odpr l i b i Gregorčičev spominsk i muzej , za katerega bi skrbe la Goriški muzej, k i že zdaj upravl ja spominsko sobo, i n Zavod za spomeniško varstvo v Gor i c i . .
Pravnolastniške zadeve spominskega muzeja rešujejo že zdaj organi občinske skupščine v To lm inu .
Skupna zadeva je sk rb za sredstva. Dovolj denarja občinska skupščina sama ne more zagotoviti. S lovenski planinci so se p r v i odzval i sodelovanju i n so v letu 1966 Gregorčičevemu jubi le ju nameni l i posebno pozornost.
Združimo se vs i i n omogočimo, da bo Gregorčiču zagotovljen trajen spomenik — tako šole, ustanove, društva, podjetja in posamezniki ! Prostovoljne prispevke nab i ra poseben sk lad p r i podružnici N B v To lm inu na tekoči račun 5203-669-11-40.
Goriški muzej Nova Gor ica
V imenu medobčinskega zavoda za prosvetno i n pedagoško službo v Krškem je zbran im gostom spregovor i l pedagoški svetovalec tovariš Pohar. Omen i l je vrzel, k i bo z n j ihov im odhodom nastala v ko lekt iv ih . Mlajši bodo pogrešali nasvete starejših izkušenih pedagogov.
Za sprejem se je zahval i l tovariš Dernač i n dejal, d a da se z upokoj i tv i jo poslavljajo le od šole, ne p a tud i od družbenega dela. V organizaci jah i n društvih bodo še vedno pomagal i i n izpel ja l i mars ikatero družbeno nalogo.
O kulturno estetski vzgoji
V L jub l j an i je b i l nedavno medrepubliški posvet o ob l ikah i n metodah ku l tur no estetske vzgoje i n izobraževanja. Organiz i ra la ga je Zveza de lavskih univerz z Zvezo ku l turno prosvetnih organizaci j . . Predstavn ik i pet ih jugoslovanskih mest i n zastopnik i iz več krajev v Slovenij i so na posvetu Izmenjal i izkušnje in se pomeni l i o poživitvi dela.
O šolskih statutih 25. januarja bo pr i r ed i l Za
vod za izobraževanje kadrov v Novem mestu enodnevni seminar za ravnatelje šol. N a seminarju bodo govori l i o statut ih in drug ih intern ih zakonodajnih akt ih šolskih zavodov. Seminar bo potekal kot razprava o statutu i n prav i ln iku o delovnih razmer j ih neke šole, oboje pa bodo udeleženci dob i l i že pred seminarjem, da b i se lahko na razpravo p r ip rav i l i .
JerebovcI z odličjez" • dvajset let K e r je torej odbor delal z
vso naglico, je to vpl ivalo tud i na društvene odseke, k i so začeli vsak v svoj i smer i zelo živahno delati . Ze 1. jun i ja 1945 je bi la v prosvetnem dom u otvoritvena prireditev, na kater i so nastopi l i pevci, orkester, d ramska skupina pa z reci taci jami in enodejanko »Klic zemlje«. Tako j zatem, 4. ju l i ja , je bi lo na t ravn iku Pod g rmsk im gradom kreso-vanje v počastitev s lovanskih apostolov C i r i l a i n Metoda. P r i kresovanju je igrala godba na pihala, pevci pa so zapel i nekaj narodnih i n partizanskih pesmi.
V največjem delovnem zagonu je mora l društveni predsednik Dular prevzeti že odgovornejše mesto predsedn i ca narodnoosvobodilnega odbora na občini. Zaradi tega
J e opust i l mesto društvenega Predsednika i n na seji 23. oktobra 1945 predal predsedniške dolžnosti Tonetu Pleni-f ^ j u , ta pa je ostal na tem
mestu do 7. decembra 1946. Od njega je predsedniško mesto prevzel Lojze Kaste l ic , medtem ko je Pleničar zamenjal blagajničarko E l o Ste-pišnik.
K e r se je v pol let ju sezona končala, so se začele društvene sekcije pr iprav l ja t i za z imsko sezono, hkra t i pa so že nastopale na podeželju. V sezoni 1945/46 je d ramska sekci ja upr i zo r i l a v Novem mestu Borove »Raztrgance«. Tej, prv i umetniško dognani igr i , so sledile še: K l inar jev »Plavž«, Zamljenova mladinska igra »Jurček gre na Tr i glav«, Borova enodejanka »Tako so nas učili«, nato pa še Cankarjev »Kralj na Be-tajnovi« Zgledu dramske skupine so s ledi l i pevci in orkester, k i se je že u t rd i l in pričel nastopati s samosto jn imi koncert i , pa tudi na pr ired i tvah drug ih množičnih organizaci jah. Z last i vel iko so v tem letu gostovali po raznih k ra j ih bivšega novo
meškega okrožja pevci. Društvo je z orkestrom, moškim, mešanim in ženskim pevskim zborom ter dramsko skupino sploh precej nastopalo, razen tega se je udeleževalo razpisanih tekmovanj, festivalov in revij ter skoraj vedno do-
I ' ' , J Piše Polde Cigler i
Gregorčičeva hiša - pesnikov muzej
seglo prva mesta. Tekmovanja so se pričela zelo zgodaj v letu 1946, torej komaj dobro leto po ustanovitvi društva.
Sezona 1946/47 je b i l a tud i zelo živahna. Dramska skupina je postavila na oder kar 5 premier i n 1 ponovitev, kar je dalo 16 nastopov, te pa si je ogledalo nad 6.000 l judi . Igral i so: M i r e Pucove »Svet brez sovraštva«, Cankarjev »Za narodov blagor«, Borovo »Težko uro«, Bonovo enodejanko »Zločin na novomeškem trgu«, Klopčičevo »Ma
ti« in ponovi l i Zamljenovo mlad insko igro »Jurček gre na Triglav«. Društveni moški pevskj zbor je medtem m a i lj ivo vadi l , nastopal i n se zla sti pr iprav l ja l na kul turno tekmovanje, k i ga je razpisal O L O Novo mesto. 29. septembra je zbor na tem tekmovanju nastopi l , dosegel prvo mesto in prejel d ip lomo. Tud i orkester je v tej sezoni krepko popr i je l , predvsem pa se je pr iprav l ja l na tekmovanje v naslednjem letu.
V sezoni 1947/48 je spet prednjačila d ramska skupina, k i je imela i 5 premier : L i p a hov »Glavni dobitek«, L inhartovo komedi jo »Ta veseli dan a l i Matiček se ženi«, Nušiče-ve »Žalujoče ostale«, »Srečanje« neznanega avtorja in C i gler jev »Zadružni dom«. S to igro je skup ina gostovala v raznih podeželskih kra j ih in propagira la graditev zadružn ih domov.
V želji, da b i se delo v gledališki skup in i še bolj poz i velo, je b i la izvol jena nova
gledališka uprava, k i je štela 20 članov. Posle upravn ika je sprejel pokojni Jule Kobe , ob strani pa so m u stal i Zora črvenka kot namestnica, Polde Cigler kot tajnik, Dragica Zbačnik je prevzela blagajniške posle, Franc Frece pa mesto vodje režiserskega zbora . Profesor Dobovšek je postal oderski mojster, pomagala pa sta m u France K r a l j in Stane Gregorčič. Za oder-sko razsvetljavo je odgovarjal e lektrotehnik Mar jan Zore, Jule Schmidt pa je b i l vodja inspicientov. Glavna suf lerka je b i la Lenča Knaf-lič, rekv iz i terka pa P i k a Gre-gorič. Garderoberk i M a r i j i Dejak sta pomagal i še Francka Pungerčar in Angela Pop. Gledališka f r izerka je bi la Fan i Uršič, k m a l u pa jo je zamenjala Šici šegedin. Gospodar je b i l Franc Ko l a r , profesor Just Hva la , akademsk i s l i ka r V lado Lamut ter učitelj Metod K a l a n pa so b i l i scenografi. Takrat smo ime l i 7 režiserjev: Franc Frece, Štefan Hlede, Tone Bele , Jule Kobe , France K r a l j , Jože Zaml jen i n Polde Cig ler . Zal je tako obsežen odbor delal le malo časa, ka j t i mno
gi so odšli na nova službena mesta, drug i pa so po prvem zagonu popust i l i . Ostalo je samo jedro, k i je delalo, kol i ko r je b i lo glede na razmere mogoče.
V začetku, ko društvo še n i t i n i bi lo ustanovljeno, i n še nekaj časa po tem, je zelo pogosto nastopala fo lk lo rna skupina , k i sta jo vodi la profesor Mar jan Dobovšek i n učiteljica Je lka Kasteličeva. Skup ina pa se n i dolgo obdržala. Sestavljala jo je zvečine šolska mlad ina , ta pa se je večkrat menjala. T u in tam so nastopile še priložnostne skupine — no, danes pa nitd tega n i več.
Nastopi orkestra in pevskega zbora so b i l i v tej sezoni precej pogostni, predvsem na proslavah, akademijah in ko-memoraci jah, nekaj pa je bilo tudi samostojnih koncertov. Večkrat je nastopi la tud i godba na p ihala . Društvene sekcije, k i j i h je b i lo sprva 8, so se začele polagoma izločevati iz društva, a l i pa so pričele delovati samostojno v društvu.
(Nadaljevanje sledi )
30. D E C E M B R A N A O B Č I N S K I S E J I V Č R N O M L J U
Turizem in gostinstvo preveo vsaksebi Zadnja seja črnomaljskih odbornikov v letu 1965 je bila posvečena predvsem problematiki gostinstva ter turizma - Ugotovili so, da je zasebno gostinstvo v mnogo boljšem položaju kot družbeni sektor in da sta doslej turizem in gostinstvo hodila preveč vsaksebi, zato tudi večjih uspehov
ni bilo P o d a t k i , d a znaša ne t o
p r o d u k t v družbenem sekt o r j u g o s t i n s t v a n a zapos l enega 1,360.000 d i n , v zas e b n e m p a le 385.000 d i n , v z b u j a j o d v o m . P r a v t a k o je čudno s o r a z m e r j e m e d družbenimi d a j a t v a m i o b e h s e k t o r j e v : družbeni s e k t o r g o s t i n s t v a j e obrem e n j e n ( b r e z s o c i a l n e g a z a v a r o v a n j a ) z 29,000.000 d i n a r j e v , m e d t e m k o m o r a j o plačati v s i z a s e b n i gos t i n c i v občini le 4,320.000 d i n družbenih da ja tev , č e p o g l e d a m o še to, k o l i k o j e e n i h in d r u g i h , r es l a h k o t r d i m o , d a so z a s e b n i k i v m n o g o bol jšem položaju kot p a g o s t i n c i družbeneg a s e k t o r j a .
V s e t o kaže, d a p r o m e t v z a s e b n i h g o s t i l n a h n i p r a v i l n o o c e n j e n i n d a j e m n o g o večj i k o t ga p r i k a zu j e j o . Gostilničarji so p l a čevali d a v e k p o pavšalnih p o g o d b a h z davčno u p r a vo, a t u d i t eh , ze lo n i z k i h o b v e z n o s t i d o občinskega proračuna l e tos n i s o i z po l nili . Na sir in sardine ne bomo ujeli turistov!
Na področ ju črnomaljske občine je 11 g o s t i l n , med t e m i p a so le 4 t ake , k i n u d i j o g o s t o m t o p l o hrano. V m n o g i h vaških
S g o s t i l n a h ne dobiš d r u g e g a kot s l i v o v k o i n vino, morda še liker, če p a vprašaš za h r a n o , n u d i j o le s t a r sir in s a r d i n e . Nad t a k o postrežbo so se pritoževal i vsi od k r a j a ter m e n i l i , da lepa, n o v o z g r a j e n a cesta do Črnomlja ni d o v o l j ,
d a b i začeli t u r i s t i m n o žično p r i h a j a t i v B e l o k r a j i n o . P r a v o d n o v e ceste s t a s i b e l o k r a n j s k i t u r i z e m i n g o s t i n s t v o t o l i k o o b e t a l a , a se j e i z k a z a l o , d a z a r a d i n j e p r o m e t n i b i l d o s t i večji .
K o so o b r a v n a v a l i vse d o s e d a n j e n e p r a v i l n o s t i s področja g o s t i n s t v a i n t u r i z m a , so se z a v z e m a l i z a to, na j b i v p r i h o d n j e m l e t u povečali s o d e l o v a n j e m e d o b e m a p a n o g a m a . G o s t i n s t v o b i l a h k o m n o g o več p r i d o b i l o z o r g a n i z i r a n j e m r a z n i h turističnih p r i r e d i t e v , k o t so v i n s k e t r ga t ve , j u r j e v a n j e , srečan j a b o r c e v i t d .
O d b o r n i k i so n a se j i
Pred leti je bila črnomalj-slca gimnazija žarišče kulturne dejavnosti v Črnomlju. V novejših časih pa se kulturno poslanstvo črnomaljskih gimnazijcev uresniči le sem in tja v obliki sodelovanja posameznih dijakov na tretjerazrednih popevkarskih večerih. ~
Kulturno poslanstvo maturantov pa se že leta uresničuje samo v organiziranju elitnih plesov. S to problematiko bi se veljalo načrtne-je spoprijeti, predvsem zaradi tega, ker je z njo neposredno povezano več pojavov, kakršne srečujemo tudi drugod in ne samo na črnomaljski gimnaziji.
Vdor zapadne velikomestne »frajerščine« s slovenskimi in
V VELIKI LAHINJI GOVORI Ž A R N I C A
Nedelja popoldne v Vel iki Lahinji. Vaščani so počivali, mimogrede pa že po ustaljeni navadi zlivali po grlu domačo kapljico. Proti večeru je bilo v vsej vasi zelo hrupno. Slišalo se je vpitje, pomešano s petjem, jok otrok, stok žena in prepiri.
Neka opita ženska je opita pograbila na cesti 3 leta saro deklico in jo pretepala, kolikor je m o g l a . . . V drugo hišo je prišel pijani gospodar. Nekaj trenutkov zatem je skozi ena vrata priletela žena, skozi druga so na prosto zleteli o t roc i . . . . Pr i tretji hiši so se prepirale ženske iz l jubosumja . . .
Pravcati Babi lon! A to se vaščanom ne zdi nič čudnega, saj so nedelje podobne ena drugi. Kdorko l i pa tujec pride v vas, se zgraža nad razmerami in odnosi med ljudmi.
Več krajevnih organizacij v vasi pa se ob tem še sprašuje, kaj naj delajo. Ali ni v prvi vrsti njihova naloga načeti na sestankih javno razpravo o nedeljskih popoldnevih? Tud i o tem bi se lahko pogovorili, zakaj je pri nekaterih hišah prava revščina, pr i drugih pa ničesar ne manjka. Vaščani naj ne bi samo tarnali, da j im manjka tega in onega, pač pa bi morali najprej razčistiti s šmarnico, k i je kriva vsega zla!
900 d i n bo vel jala stanovanjs k a točka na področju občine Črnomelj, k a k o r so se odločili odborn ik i na zadnj i občinski seji . K o p a so razpravl ja l i o predlogu sveta za urbanizem, stanovanjske i n komunalne zadeve, kdo naj po novem gospodari s stanovanji i n slerbi za nj ihovo vzdrževanje, se niso mog l i odločiti.
Svet je predlagal t r i možnost i : da b i stanovanjsko gospodarstvo prevzelo posebno, no-
m nbvi mm plamena
voustanovljeno podjetje, da bi gospodarjenje s stanovanj i pover i l i gradbenemu podjetju Begrad in zadnja možnost: naj b i Komuna lno podjetje prevzelo to nalogo.
K e r so odborn ik i men i l i , da je treba vse t r i predloge dodobra proučiti, preden sprejmejo odlok, so odločitev o tem preložili do prve pr i hodnje občinske seje. Medtem pa bodo pr is to jn i organi pr i prav i l i več podatkov o tem,
s k l e n i l i t u d i t o , na j b i v p r i h o d n j e p r i s k l e p a n j u pavšalnih p o g o d b z a d a v k e r ea lne j e o c e n i l i p r o m e t i n določali družbene da j a t v e n a p o d l a g i r a z v r s t i t e v V I V . k a t e g o r i j e g lede n a lok a c i j o g o s t i l n . Največ na j b i plačali gosti lničarji v Črnomlju, m a l o man j - gos t i n c i v Semiču i n n a V i n i c i , še m a n j v d r u g i h k r a j e v n i h središčih i n na j m a n j davščin na j b i p r e d p i s a l i z a s e b n i m g o s t i l n i čar jem v odročnih k r a j i h .
N a s e j i s o r a z e n tega pr iporoči l i medobčinski i n špekciji, na j z večjo zavze tos t j o o d k r i v a črne v i -notoče i n na j p o s t o p a z ' v s e m i s t r a n k a m i e n a k o .
splošno jugoslovanskimi do-polnitvami med našo mladino, vdor komercialnih odnosov med prosvetni kader, pomanjkanje starejših, avtoritativnih in zaupanja vrednih mladinskih voditeljev itd. so stvaii, o katerih bi morali razmisliti.
Kakor slutim je, kar zadeva kulturno dejavnost črnomaljskih gimnazijcev, pred vrati od juga. Prvo lastovko pomeni nova številka PLAMENA, glasila črnomaljskih gimnazijcev.
Glasilo vsebuje: uvod uredniškega odbora, Aktiv ZMS na gimnaziji, Delo in problemi, Pepelnik in Med sladko melodijo je počila struna je priobčila Irma, Prvič v krogu zelene bratovščine Mgb. Razočaranje — Kitty, Spomin na — Pika, Sonca nisem več čutila — CIMB. Povsem vsakdanja tragedija planeta — Si-monotnč Veseljko. Intermez-zo Tatjana — Tsey in Pes — Giuseppe.
Od literarnih prispevkov vzbudita pozornost le Pepelnik in pesem Spomin na. Zlaz. sti slednji se odlikuje po iz-viimih mislih, ki pa so morda preveč nedodelano podane.
Po svoji idejni izpovedi je zanimiv še Intermezzo — Tat mini V prispevku se zrcali življenjska filozofija dela današnje mladine, sestavljena v glavnem iz sledečih obeležij: citat po avtorju . . . lepa v oguljenih riflecah in eksotičnem puloverju . . plesala kot. ponorela tivist, SHOVT, SHAKE . . kaj me briga. Jaz zaenkrat še živim, saj slišim, vidim, celo mislim .. . še vedno iskal Tatjano.
Glasilo je tehnično dokaj dobro izdelano in priča, da uredništvo nima preveč finančnih problemov. V upanju, da nima težav tudi s prispevki, lahko kmalu priča-' kujemo novo, še boljšo številko Plamena.
J. KURE
katera predlaganih možnosti b i b i l a najboljša i n najcenejša.
Odlikovanja za 26 krvodajalcev Na nedavni letni skupščini RK v Črnomlju so bili pohvaljeni podmladkarji RK Črnomelj, razen tega pa so bile podeljene zlate in srebrne značke 26 najzaslužnejšim krvo
dajalcem 24- decembra je imela krajevna organizacija RK
v Črnomlju letno skupščino, kjer je o dosedanjem delu poročala predsednica tov. Jeleničeva. Delo organizacije se je v minulem obdobju odražalo predvsem v skrbi za socialno ogrožene občane, zbirali so sredstva za poplavljence, organizirali krvodajalsko akcijo ter opravili nemalo dela na področju zdravstvene vzgoje odraslih in mladine.
Ob tej priložnosti so posebno pohvalili podmlad-karje RK z osnovne šole Črnomelj, ki so v akciji za poplavljence sami zbrali 52.102 dinarjev. V razpravi so omenjali zlasti to, da vključuje organizacija premalo mladine, zlasti mladine iz delovnih kolektivov. Menili so, da bi lahko odbor z malo več prizadevnosti pri delu poskrbel za ustanovitev aktivov RK po delovnih organizacijah.
Na skupščini so bile podeljene tudi zlate in srebrne značkf 26 najzaslužnejšim krvodajalcem. Zlate značke so'prejeli:
Bogomir Novak, Jud i ta Jurjevčič, V lado Štru-celj in Anton Pav l i l ia . Srebrne značke pa so dob i l i : Štefan Možina, M i h a Matkovič, K a r e l Šterk, Ber ta Čemas, Frančiška šercelj. Slavo Crnkovič, Bo jan Vipavec, Stjepan S imon , Peter Jakopič, V i n k o Av-pič, Frane Zupančič, I l i ja Rajkovič, Mar i j a Doltar , F r i d a Vrščaj, Joso Kovačevič, V i k t o r Kovačič, Ani ca Špehar, Ivan Štrubelj, Pavle Papež, Zvonko Tkalec, Pcpca Zupančič, Tončka Planine, V lado Štrucelj in Anton Pav l iha.
Nagrade vajencev določene
Po od loku, k i ga je na seji 30 decembra sprejela občinska skupščina, bodo vajenci na področju občine Črnomelj pre jemal i po novem višje nagrade. V prvem letu učne dobe ne sme vajenska nagrada bi t i manjša od 10.000 d in , v drugem letu morajo prejemat i najmanj 16.000 d i n in v zadnjem učnem letu vsaj 20.000 d in .
Za take zneske so se odložili po predhodnem posvetu z obr tn ik i . T i so men i l i , da so zanje take nagrade sprejemljive, če pa b i bile višje, kakršne predvideva republiško priporočilo, b i se ob r tn ik i vajencev bran i l i .
Nova predsednica sveta za šolstvo
Namesto umr le predsednice sveta za šolstvo p r i občinski skupščini Črnomelj V ladke Vanovič, je b i la izvoljena za novo predsednico sveta Ana Jakše, prosvetna delavka iz črnomaljske osemletke.
OBRT mm U M I R A - Z H Obrtne storitve so iz dneva v dan dražje — Obrtnikov je vedno manj, četudi
imajo zelo ugodne možnosti za zaslužek
N a področju občine Črnomelj ima 86 obrtnikov redna obrtna dovoljenja, razen teh pa opravl ja občasno obrt poleg rednega pok l i ca 145 oseb. število rednih obrtnikov je v zadnjem času močno padlo, medlem ko se je zelo povečalo število obrtnikov, k i opravljajo obrtne storitve kot postranski pokl ic .
V vsej občini so le 4 obrtn ik i gradbene stroke (zidarj i i n tesarji ) , razen teh pa se 57 l judi ukvar ja s tem delom na podlagi po t rd i l za opravljanje obr tn ih storitev. Tu--di rednih krojačev in šivilj je zelo malo, le 12, s potrd i l i pa ta pok l i c opravl ja še 25 občanov. S predelavo lesa se ukvar ja 37 obrtnikov s potrd i l i , samo 9 pa j ih ima redna obrtna dovoljenja.
Podobno stanje je v vseh drugih obrteh, zato je sedanj i položaj obrt i dokaj zaskrbljujoč. Mnogo obrt i je tudi brez vajencev.
Ob tem pa ugotavljamo, da so obrtne storitve iz dneva v dan dražje. Ob cenah se nam jezijo lasje — i n vendar smo srečni, Če sploh dobimo obr tn ika , katerega po
trebujemo! Ce se nam pokvar i električna a l i vodovodna napeljava, smo največkrat odvisni od mi los t i kakega šušmarja, kajt i le malo je tako srečnih, da j ih obšče kdo od komunalnega podjetja a l i E l ek t ro .
To niso majhne reža ve, k i prizadenejo vse občane, a
vendar smo ob nj ih — tiho. B o m o še dolgo čakati, da bo obrt v našem gospodarstvu dobi la mesto, k i j i gre? Stanje v črnomaljski občini je močno podobno položaju obr t i v vseh predel ih Dolenjske, zato b i morah za napredek na tem področju vendar nekaj ukren i t i .
Kdaj lis S e r a i ' efoIiiS gestlšes?
I C E :•• i<mX "
Bo na Prelesju kdaj vodovod? Turistični dom v Pre les ju
ob K o l p i je zgrajen s pomočjo prizadevanj domačih gasilcev, turističnega društva i n občinske skupščine. Da b i kar najhitreje i n z gotovostjo p r i njem vsaj nekaj zaslužili, so tui^ke sobe začasno oddal i v
Nemčije, k i bo v Prelesje po-
Vse lepo in prav, vendar je treba tujcem poleg naravnih lepot i n udobja v domu zagotovit i tud i vodo, k i je Preles-
To vprašanje je na decembrsk i seji občinske skupščine v Črnomlju zastavilo več odbornikov. O novem gostišču, k i je Semiču nujno potrebeno, se govori že več let, zato so odborn ik i želeli pojasni la.
Odgovor i l j i m je d irektor gostinskega podjetja v Črnoml ju, tov. Selakovič:
— že pred let i je b i l odkupl jen prostor za nov gost inski l oka l . Tud i načrti so že izdelani. Ve l ja l i so oko l i 6 mi l i jonov dinarjev. Po predračunih b i potreboval i za
je do zdaj še n ima . O tem vaščani že razmišljajo skupno s turističnim društvom. Zmen i l i so se tako: vaščani naj b i oprav i l i vsa potrebna zemel jska dela.
K d o r bo v vasi hotel, bo/ lahko napel jal vodovod še v svojo hišo, ko bodo cevi skoz i vas že položene. M e d prebivalc i Pre les ja i n turističn i m društvom v Črnomlju teko zdaj razgovori , kako se čimprej lot i t i dela.
l a t o pum obraba gozdarjev Gozdno gospodarstvo je spravi lo krajevno skupnost
v Semiču v nemajhno zadrego. Obl jub i lo je, da bo pr i spevalo denar za popravi lo pot i , vendar s pr ipombo, da morajo Semičani sredstva porabi t i do konca leta. N a prispevek so gozdarji pr is ta l i nedavno. Slabo vreme je zavrlo začetek del in bo, kot kaže, prispevek gozdnega gospodarstva neizrabl jen. K a k o r je b i la krajevna skupnost vesela pomoči, pa hkra t i obžaluje, da spričo prekratkega roka za porabo sredstev gozdnega gospodarstva ne bo mogla končati še enega koristnega dela.
Letos je krajevna skupnost v Semiču porab i la sredstva krajevnega samopr ispevka (nad 2,7 mi l i j ona din) za napeljavo telefona, ureditev pešpoti, napeljavo industr i jskega toka v treh vaseh, zaščito vaškega napajališča na Gradn iku , popravi lo javne tehtnice, cestno razsvetljavo ter za lovsko kočo na V imo l ju . Zaposleni so prispevek že plačali, drug i pa ga bodo začeli plačevati v kra tkem.
V pr ihodnjem letu namerava semiška krajevna skupnost predvsem popravl jat i in., obnavl jat i krajevna pota. Po t i so povsod slabe, denarja pa bo malo. še nadalje računajo na samoprispevek občanov.
gradnjo sodobnega večjega »ostišča vsaj 60 mi l i jonov dinarjev, teh pa naše podjetje zaenkrat n ima. Skušali bomo zbrat i vsaj potrebna sredstva za udeležbo p r i posoj i l ih . Kda j? Težko je reči. Tako j , ko bo mogoče! M o r d a v enem a l i dveh let ih.
Dotlej bodo mora l i Semičan i pač počakati, če ne bodo medtem sami našli druge možnosti za gradnjo.
SEMIŠKE BRZOJAVKE
EJ Delavski svet obrtnega servisa v Semiču je sprejel prav i ln ik o nagrajevanju vajencev. Najnižja mesečna nagrada za vajenca je določena z 12.000 d inar j i , najvi.'ja pa je 18.000 dinarjev, kar je odvisno od tega, v katerem letu učenja je vajenec. Za marljivor.t v šoli ln p r i praktičnem delu se lahko nagrade povečajo za 50 odstotkov. Servis ima trenutno 7 vajencev.
E3 Letos so imel i semiški lovci nalogo postavit i lovsko kočo na Bidercugu. Ta Bas so v teku pr i pravl ja lna dela za kečo na Smuk u (540 metrov) . Na njem so še vidne razvaline gradu, stoji pa še cerkvica, p r i kater i je b i la leta 1941 ustanovljena belokranjska četa. Cerkv ica je b i l a zgrajena leta 16R3. N a nienem pročelju piše, kateri plemiči so postavi l i sveti šče. F R A N C D E R G A N C
Pojasnilo knjigarne in papirnice
Črnomelj Glede na nedavno vest, objav
ljeno v r u b r i k i Črnomaljski drobir, pojasnujemo:
Pisec se n i pogovor.J s člani kolektiva o rednem delovnem času, temveč je dobi l podatke drugod. Knj igarno smo odpiral i na iniciativo kolekt iva ob 7.30 in ne na željo občanov, saj niso na nobenem javnem mestu izraz i l i želje, da b i lokal odpira l i ob 7.30 zaradi učencev.
Popoldne smo zato odpira l i pol are kasneje kakor druga trgovska podjetja v Črnomlju. N a vest v Dolenjskem l istu smo takoj reagirali i n začeli odpiraU trgovino kot vsi drug i , vendar se je črnomaljska osemletka pritožila na na nažo upravo v L jubl jani . Prepričani smo, da b i se to lahko uredi lo doma, s pogovorom v knj igarni , saj nam uprava dovoljuje tak delovni -čas, kakršen je krajevnim razmeram najugodnejši.
N a željo di jakov bomo 1. 1. 19G8 začeli odpirat i knjigarno spet tako kot smo jo prej. po starem delovnem času.
K O L E K T I V K N J I G A R N E IN P A P I R N I C E ČRNOMELJ
Pozdrav iz Knina Vaščanom, zlasti SVOJTO
domačim i n mlad in i , želi srečno in uspehov polno novo leto 1966 Franc K o s iz Mart in je vasi p r i Mokronogu, k i je p r i vo jak ih v K n i nu.
»Veterinarji naj dokažejo, kar trdijo!«
Kmetova lc i s področja metliške občine so tako nezadovoljni z osemenjevalno službo, da so o tem govori l i na vseh m i n u l i h sestankih Socialistične zveze. T u d i na zadnj i seji občinske, skupščine je b i la izrečena ostra k r i t i k a na račun osemenjevalcev.
Kmet je odborn ik i so navajali pr imere iz lastnih izkušenj, ko l ikokra t so krave ostale neoplojene po umetni osemenitvi , ko pa so j i h gnal i k b ikom, so postale breje. Izkušnje živinorejcev kažejo, da nekatere krave niso dovzetne za umetno osemenjevanje, zato so na seji meni l i , da b i mora la kmeti j ska zadruga vzredit i b ika pod kontro lo veterinarjev.
Svet za kmeti jstvo je pred nedavnim isto predlagal predstavnikom veterinarske postaje, a oni o tem niso hotel i nič slišati. Trd i jo , da je umetno osemenjevanje mnogo uspešnejše i n kvalitetnejše! V praks i pa se pokaže, da to le n i vedno res.
Odborn ik i metliške skupščine so rek l i , naj veter inar j i svoje trditve dokažejo. K e r se zaradi velikega števila neoplojenih krav dela precejšnja gospodarska škoda, je skupščina sprejela priporočilo veterinarsk i postaj i , naj dovol i vzrejo plemenskega b ika . H k r a t i s tem pa so zahtevali , naj b i b i l v prihodnje osemenjevalec plačan od števila osemenjenih krav i n da mora spremenit i svoj odnos do živinorejcev.
K e r bo po novem od loku znašala skočnina 3000 d in , se prav i več kot doslej, bo med kmet i še več jeze, če bodo mora l i drago plačati slabo opravljeno delo.
Kaj res dedka Mraza spet leto dni ne bo naokrog? Morda se pa le kje skriva? Dva radovedna mlada Metličana sta pred dnevi takole opazovala avtomobil, ki se
je ustavil na križišču, kjer zavije cesta v Črnomelj. (Foto: Ria Bačer)
Po lepih njivah raste osat. . . — V oko l i c i Rosalnic je precej lepih
njiv neobdelanih. Kmet je težko gledamo obdelovalno zemljo, na kater i raste osat — je povedal na zadnji seji občinske skupščine Me t l i ka odbornik Bro -darič.
O tem prob lemu je zatem razpravljalo še več odbornikov, od kater ih je vsak vedel povedati za. pr imer neobdelanega posestva a l i njive.
Predsednik sveta za kmeti jstvo in gozdarstvo inž. Janez Gačnik j i m je pojasni l : — Vse lastnike opuščenih posestev a l i neobdelanih—parcel je zadru
ga k l i ca la na razgovor. K d o r je b i l vol jan zemljo prepust i t i zadrugi v najem, je to lahko stor i l . N i pa zakoni t ih določil, po kater ih b i lahko nekoga pr i s i l i l i , da b i zemljo obdeloval, če je noče. V preteklost i smo hotel i ta prob lem reševati z odloki o agrominimu-m u , a se je izkazalo, da so b i l i neučinkov i t i , ker kontro la njivpraktično n i b i la mogoča.
N a predlog odbornikov so nato predstavnik i domače zadruge ob l jub i l i , da si bodo še v prihodnje prizadeval i pr i prav i t i lastnike opuščenih zemljišč do tega, da b i zemljo oddal i v najem.
Skladu za šolstvo manjka okoli 5 milijonov
Pred dnevi so člani upravnega odbora sklada za šolstvo občine Metlika ugotovili, da bodo nastopile precejšnje težave, ker je zadnje dni pred novim letom v skla-dinarjev. T' ko sklad ne bo modu manjkalo *c okoli 5 milijonov Bel uresničiti svojih pogodbenih obveznosti do šol in bodo nekaterim šolam konec leta spet ostali neplačani računi.
Kakor kaže, je težavam v šolskem skladu predvsem krivo močno zapleteno bančno poslovanje. Izplačilni nalogi potujejo od podjetja v črnomaljsko banko, od tam v novomeško banko in spet nazaj. Preden pride vplačilo na tekoči rnčttri sklada za Šolstvo in
T E D N I K U
BELOKRANJSKI MUZEJ V METLIKI
je odprt vsak dan od 8. do 12. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure.
Uprava muzeja
ta lahko sredstva šolam razdeli, mine mimogrede vsaj 10 dni.
O tem so govorili tudi na zadnji seji občinske skupščine. Bili so mnenja, da bi morali bančno poslovanje poenostaviti, sicer pa šolam takoj ko bo mogoče (po Novem letu) izplačati to, kar bi morale dobiti že lani.
NISO JIH POZABILI
N a Si lvestrovo dopoldne so metliški dom počitka ob iska l i predstavnik i Zveze borcev i n občinske skupščine Me t l i ka . Vsem oskrbovancem je spregovori l i n j i m voščil za novo leto Ju l i j Malešič, zatem pa so oskrbovance obdaroval i . Vsakdo, ne glede na to iz katere občine je doma, je dobi l paket, v njem pa obi lo pr i -boljškov.
N a podoben način so v domu počitka vsako leto prired i l i slovesnost, vendar so letos pogrešali kulturnega sporeda, posebno pa tamburašev. — V imenu oskrbovancev se je za novoletna dar i la in pozornost zahval i la V i d a Koder .
DEDEK MRAZ V METLIKI
Četudi je letos dedek Mraz marsikateri kraj obšel, v Met l iko n i pozabil p r i t i . 26. decembra popoldne je v Domu Partizana obiskal najmlajše. Prijeten program so pr iprav i l i šolarji, zatem pa so b i l i c ic ibani pogoščeni. Društvo prijateljev mladine je s prispevk i kolektivov organiziralo prireditev.
30. decembra so se v ist i dvorani veselil i šolarji metliške osemletke. Veseli spored in čajanka so bi l i zanje pravo doživetje, k i ga ne bodo tako kmalu pozabi l i . N j im dedek Mrar posameznih dar i l n i nos i l , pač pa so dob i l i skupno dari lo za šolo. Istega dne je bi la novoletna prireditev tudi v vr tcu.
V METLIKI JE BILO VESELO
V metliškem hotelu B e l a kra j ina so ime l i za silvestrovanje rezervacije po 5.500 d i n . Vsa prosta mesta so zasedl i večinoma gostje od drugod: iz Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega, Ljubl jane i n H r vatje. Godba iz K a r l o v c a je pr idno igrala. V veselem razpoloženju so mnog i preplesaM vso noč.
T u d i na novega leta dan i n v nedeljo je b i lo v restavracij i zvečer vse polno l jud i . Ta dva d n i so prišli na svoj račun domačini. — V prazničn ih dneh so v hotelu iztržili več kot mi l i j on dinarjev. Torej — dober začetek v novem letu!
Dom počitka ima novo upravnico
K e r je dosedanji upravn ik metliškega D o m a Počitka Anton Urbas z nov im letom odšel v pokoj , je postala nova upravnica te ustanove Mirrr> ca Molek . Doslej je opravlja* la posle referentke za socialno skrbstvo p r i občinski skupščini. N a novem službenem mestu j i želimo mnogo uspeha.
Enkratna pomoč 82 ljudem
K o m i s i j a za zadeve borcev i n inval idov p r i občinski skupščini Me t l i ka je sk len i la ob koncu leta 1965 pode l i t i 82 najpotrebnejšim i n najzaslužnejšim članom Z B enkratno pomoč v denarju.
Novoletno pomoč so dobile matere, ka te r im sta pad la 2 al i več otrok, nekater i osebni inva l id i i n vdove. Skupno je bi lo ob tej priložnosti razdel jenih 1,185.000 dinarjev.
Zveza borcev je organiz ira la novoletno pr iredi tev tud i v metliškem D o m u počitka, kjer so vs i oskrbovanci dob i l i dar i lne pakete.
Tole je spomin na srečanje borcev X IV . divizije na Suhorju 6. januarja 19G4 ob dvajseti obletnici odhoda divizije na znani pohod na Štajersko. V prvi vrsti gredo predsednik občinske skupščine Metlika Franc Vrviščar, nekdanji komandant divizije Jože Klanjšek-Vasja in pomočnik komisarja divizije Matevž Haee (Foto:
Slovenija)
PISMA UREDNIŠTVU
Če ne, lahko dobite vozniško dovoljenje po enomesečnem tečaju, ki ga organizira Kmetijska srednja šola na Grmu
Tečaj se bo pričel predv idoma 1. februarja, če bo dovolj pr i jav l jenih. Ob iskova l i ga bodo lahko vs i nad 18 let s tar i kmetje-kooperanti , k i so končali najmanj 4 razrede osnovne šole i n že imajo svoj traktor , a l i pa s i ga nameravajo nabavi t i . Tečaj je namenjen predvsem t is t im, k i se ne nameravajo zaposl i t i , temveč bodo še nadalje ostal i na zasebnih posestvih. V s i , k i želijo tečaj obiskovat i , naj se uprav i Kmet i j ske srednje šole na G r m u (Novo mesto) pr i jav i jo pismeno a l i osebno do 20. januarja. Ob pr i jav i bodo lahko dob i l i še natančnejše informacije.
Tečajniki se bodo seznanil i z osnovnimi po jmi iz mo-toroznanstva, kmeti jskega strojništva, cestno-prometnih predpisov in agrotehnike, ter ime l i vaje s t raktor jem. Ob koncu j i m bo kmet i j ska srednja šola izdala spričevalo, na podlagi katerega bodo lahko oprav i l i izpit za vozniško' dovoljenje F kategorije.
Kme t i j s ka srednja šola na G r m u želi, da b i se tečaja udeležilo čimveč kmetov i z občin bivšega novomeškega okraja i n daje možnost, da pridejo do vozniških dovoljenj za t raktor vs i napredni kmetova lc i , z last i še ker tak ih tečajev A M D ne prirejajo.
»Stara, to je moj sedež!«
Kje je odnos do starih ljudi — so se spraševali potniki avtobusa, ki je odpeljal v nedeljo, 19. decembra ob 16.20 iz Novega mesta proti Brežicam. Ko se je avtobus na vožnji iz Ljubljane ustavil, je vstopila 73-letna ženica. Ker se je en sedež izpraznil, sem starki rekel, naj sede nanj. ženica je menila, da je sedež gotovo zaseden, jaz pa sem odvrnil, da bo 18 do 20 letni mladenič laže stal kot ona. Nato je sedla, toda že čez nekaj minut se je vrnil fant, ^•a katerega sem mislil, da je izstopil. Pristopil je k sedežu in ne da bi zardel dal ženici vedeti, da je »prestol« njegov ....
ženici je bilo nerodno, ker se je pregrešila. Brez besed je vstala in mu prepustila sedež. Fant ji je obrazložil, da mu je s tem, ko je sedla na njegov sedež, hotela preprečiti stikanje k dekletu-so-potriici. ..
Mnogo je bilo ie izrečenega in napisanega o tem, kakšen naj bo odnos mladega rodu do starejših. Žal 7ias praksa učt, da je med mladino le malo takih, ki pomislijo, da bodo tudi oni s leti ostareli.
Kaj naj torej rečem? Samo to: starim ljudem svetujem,
*<ji vlaku ali atrtohusu te* koj vstanejo čim opazijo, da je vstopil mlad par — da bi mu omogočili stiskanje!
POLDE MIKLIO
Smeti na glavo Tov. urednik!
V torek, 21. decembra, sem šel s prijateljem okoli pol dveh popoldne po Dilančevi ulici v Novem mestu. Ko sva prišla pred hišo št. 1, se je na naju iznenada usul prah. Začela sva kašljati in se jeziti. Ko sva prišla do sape, sva se ozrla in zagledala pri četrtem oknu v I. nadstropju stavbe deklico v zelenem puloverju, ki je stresala preprogo. Opozoril sem jo, da pač ni dovoljeno kar tako stresati smeti skozi okno na mimoidoče. Zabrusila mi je: »Tiho bodi in pojdi naprej! To te nič ne briga, sicer pa tudi drugi delajo tako!«
Po tako »prepričljivem« pojasnilu sem brez besed odšel domov, kjer sem vzel v roke krtačo in si očistil plašč. Prepričan sem, da je stresanje prahu na ulico nesramnost, še posebej pa, če se to dogaja nad vhodom v gostin* ski lokal!
MILOVAN DIMITRIG Novo mesto
O K R O G N O V E G A M E S T A M E D P R A Z N I K I
NOVOLETNA NOČ JE ZA NAMI Visoke cene za komzumacije in rezervacije niso zmanjšale obiska — Z redkimi izjemami še vedno brez posebnega programa — Po gostiščih ožje Dolenjske so razpoloženi gostje zapravili najmanj 25 milijonov dinarjev
N a Otočcu so pros lav l ja l i p r i hod novega leta v petek, soboto, nedeljo i n ponedeljek. Obisk je pričel popuščati v ponedeljek p ro t i večeru, k o so l judje že pričeli m i s l i t i na pr ihodn j i delovni dan. Prometa so ime l i 5 mi l i jonov dinarjev i n z ob i skom so b i l i zadovol jn i , saj n i t i n iso mog l i vseh sprejeti. Nekaj pritožb je b i lo zaradi zaračunavanja postrežnine na predplačilo za obvezno konzumaci jo , rezervaci jo i n program.
V hote lu »Metropol« v Novem mestu je b i lo vse zasedeno v petek, soboto i n nedel jo, ko so v kavarn i ime l i glasbo. Promet je b i l zadovol j iv, zaslužka pa niso hote l i 'povedati .
V hote lu »Kandija« pravi jo, da je b i lo »zelo, zelo odlič
no«, saj so p r v i gostje začeli odhajati šele v soboto ob štir ih z jutraj , od drugod pa so k n j i m pr iha ja l i že ob 2. u r i ! Prometa so ime l i 2,6 mi l i jona, kaj tud i ne, saj so skoro p r i vseh mizah p i l i šampanjec. V tem loka lu že od marca 1965 nimajo postrežnine.
N a »Bregu« so povedal i , da so lahko zapr l i že pred dvanajsto, ker niso ime l i orkestra in rezervacij — to pa zato, ker je l oka l del šolskega centra. Ljudje so šli raje tja, kjer so lahko zaplesali . . .
V kavarn i »Center« je b i lo kar zadovolj ivo, kot sami pravijo. Promet : 1 mi l i j on i n 800 tisočakov — lahko pa b i bi lo dvakrat več, če b i ime l i več prostora.
V zdraviliški restavraci j i v Dolenjsk ih Top l i cah je b i lo v
Obvestilo naročnikom, ki so odpovedali
Dolenjski listi Približno 200 starih naročnikov nam je v
prejšnjih mesecih in tednih sporočilo, da odpovedujejo naš časnik s 1. januarjem 1966. Kl jub odpovedi pa j im pošiljamo tudi današnjo številko — s prošnjo, da bi ostali še naprej v vrstah naših rednih bralcev in prijateljev. Upamo namreč, da so se medtem tudi že sami pre. pričali, da se naročnina za leto 1966 n e b o p o v e č a l a , hkrati pa smo trdno prepričani, da b i se večina izmed njih že čez nekaj tednov na priljubljeni domači tednik spet sama naročila. Tako je naredilo tudi veliko naročnikov, ki so Dolenjski list odpovedali ob lanski podražitvi.
K d o r kljub temu meni, da domačega pokrajinskega glasnika S Z D L le ne b i mogel redno plačevati, pa ga prosimo, da vrne današnjo ali prihodnjo, 2. številko Dolenjskega lista, s čimer bomo smatrali, da naš tednik dokončno odpoveduje. U P R A V A D O L E N J S K E G A L I S T A
petek i n soboto, ko so ime l i tud i glasbo, vse polno. Zaslužili so 3 mi l i jone dinarjev. Gostje so b i l i zadovol jni , še posebej z nočnim kopanjem v zaprtem bazenu. Postrežni-no so v tem loka lu zaračunaval i na jedi la in pijače izven obvezne konzumaci je .
Vse polno je b i lo v petek i n soboto tud i v šmarjeških Topl icah. V soboto zjutraj so pričeli gostje odhajati okrog pol sedme ure. V natečaju za najprikupnejšo plesalko je zmagala Ančka Thorževskij, učiteljica na osnovni šoli v Novem mestu, drugo mesto je osvoj i la Zagrebčanka, tret-*je pa spet Novomeščanka. V žiriji so b i l i Zagrebčan, Ljubljančan in Novomeščan. Gostom sta čestitala za Novo leto fant i n dekle v narodnih nošah i n vsakemu podar i la krof . T u d i v tem gostišču n i b i lo nobene obvezne postrež-
Tako smo spet za leto dn i starejši — neicateul ceneno, nekateri dražje! N a sploh pa pravi jo gostinci, da se reforma p r i novoletnem ob isku n i kaj p r i da poanala, saj so nekatera omizja posprav i la tud i za 100.000 dinarjev (starih, se ve!) j ed i l in pijače! m.
OBIŠČITE GRMADO!
Našim zvest im obiskovalcem i n vsem ljubitel j em p lan in iz ribniške, dobrepol jske, sodraške i n kočevske dol ine želimo v novem letu 1966 vse dobro i n lepo ter j i h vabimo, naj nas obiskujejo še naprej z nov im i pr i jate l j i tur i zma in naše dežele!
Turistično društvo
Afoiz in Ivana Tomšič sta poredna že 66 let
Jesetri v Volgi poginjajo
Šest vod i ln ih uslužbencev neke kemične tovarne v Vo l -gogradu se mora te dn i zagovarjati pred sodiščem, ker so s svojo brezbrižnostjo skoraj popolnoma i z t reb i l i je-setre v Vo lg i . Tovarna je namreč odvajala izplake v Volgo, zaradi česar so . jesetr i množično poginjal i . Sovjetska industr i ja konserv je s tem pretrpela vel iko škodo, zakaj iz jesetrov pr idobi vajo kaviar , k i je pomembna postavka v sovjetskem izvozu.
0 ZA »NAJHITREJŠEGA REVOLVERAŠA« na nekem tekmovanju policajev v Slidel-lu (ZDA) so proglasili narednika Alla Leioisa. Bil je tako hiter, da je pritisnil na spro-žilec revolverja, še preden ga je izvlekel iz toka, in si prestrelil stopalo.
K l o b u k z glave pred zakoncema — Alo j zom i n Ivano Tomšič iz R ibnice ! V »sladkem« zakonskem j a r m u sta že od leta 1889 a l i 66 let in sta tako najstarejši zakonsk i par v ribniški občini. Oba sta še čila in zdrava, čeprav oče Tomšič leze že v 99. (napolni l j i h bo 12. februarja 1966), mati Ivana pa v 88. leto. Tomšič je razen tega najstarejši ribniški občan.
K a r neverjetno je, da ima kdo p r i teh let ih še to l iko moči. P a je res Alo jz Tomšič je _phranil izredno svežino duha, v id i in sliši še dobro. Spomin ja se davnine, svoj ih otroških let. K o je b i l še otrok, j i h je za nalezl j ivo kužno boleznijo skoraj ob istem času umr lo pet p r i h i ši; mat i i n četvero njegovih bratov.
Tomšičev oče gre zvečer rad v gostilno, ne da b i p i l . Privlačijo ga karte. To ga spreml ja od mladost i . — Luč sveta je zagledal v Baču p r i Knežaku na Notranjskem. Pa naj sam pripoveduje:
»V mladost i je bi lo hudo. Živeli smo od zelja in kromp i r ja , svet i l i smo s i z leščer-bami — bak l j ami , tako da so ogorki pada l i v skledo. Uh , kako je b i lo včasih zelje grenko!
Šolske k l op i sem gul i l štiri leta, pa se n isem navadi l n i t i svojega imena prav napisat i . Pouka nisem redno obiskoval , ker sem mora l delati na kme-
600 milijonov lačnih otrok! Vsako leto umre na svetu
še vedno okrog 16,5 mi l i j ona otrok, mlajših od enega leta, k a k i h 600 mi l i jonov otrok pa životari na mej i življenjskega m i n i m u m a .
Te pretreslj ive podatke je pred k r a t k i m objavi la predsednica izvršnega sveta U N I C E F Zena H a r m a n v Oslu . O b tem je tud i omeni la , da porabi jo hkra t i za oboroževanje vsako leto 224 bil i jonov 640 m i l i j a rd dinarjev.
K l j u b pomoči U N I C E F i n podobnih manjših organizaci j , k l jub splošnemu napred-
Prebivalci Sovjetske zveze vedno vešjš K a j mis l i j e antropologi o
sovjetski konfekci j i? Sodelavc i znanstvenega raziskovalnega zavoda za antropologijo pri moskovskem državnem vseučilišču Lomonosov so na zahtevo proizvajalcev konfekcije pregledal i okrog 250.tisoč sovjetskih državljanov, da bi ugotovi l i povprečne telesne mere prebivaicev SZ .
Te antropološke raziskave so dale ve l iko zan imiv ih podatkov. Medtem ko je b i la
po s tar ih stat ist ikah povprečna višina odraslega sovjetskega državljana do leta 1930 med 165 i n 166 centimetrov, je danes nekaj večja — 167,7 cm . ' y
Še večje so raz l ike v telesni višini med o t rok i . Leta 1935 so bi le 13-letne dekl ice visoke povprečno 145,6 cm, danes meri jo v tej starost i 154,5 cml Medtem 'ko so b i l i dečki leta 1935 p r i 14 let ih
v isoki povprečno 152,3 cm, meri jo danes 159,2 cm.
N a podlagi najnovejših ugotovitev so nared i l i moskovsk i antropologi še nekatere zanimive primerjave. Ugotov i l i so namreč telesne značilnosti prebivalcev posameznih področij SZ .
Ob B a l t i k u i n zahodnih kraj ih Ukra j ine žive danes najvišji sovjetski možje i n žene,. Leningrajčani pa so še vedno med najpostavnejšimi.
k u tehnike in proizvodnje odstotek smrtnost i p r i o t rok ih v nerazv i t ih državah še naprej raste. Tako je ta odstotek že petkrat večji kot v razv i t ih državah.
Žalosten paradoks sedanjega časa ogromnih znanstvenih uspehov je, da mi l i j on i otrok po vsem svetu nimajo najosnovnejše zaščite pred bolezn i m i , čiste vode, obleke, obutve, strehe nad glavo i n k ruha , da b i se ga najedl i . 30 tisoč zdravstvenih centrov za matere in otroke, k i j i h
Minus 45 stopinj na Norveškem
V do l in i Osterdalen na Norveškem so doživeli te dn i najbolj mrz l o noč v zadnj ih 46 let ih. T a do l ina leži samo 200 k i lometrov severno od Osla . H u d mraz je prebivalstvo zelo pr izadel , saj je to že tret j i m r z l i val v letošnji jeseni, zaloge lesa pa so zelo majhne. V skladiščih n i premoga i n je mogoče dobi t i samo koks . V Os lu so i zmer i l i te dn i »samo« minus 16 stop in j .
je ustanovi l U N I C E F , še vedno ne zadošča.
Nas lednj i podatek jasno kaže nesorazmerje v potrošnj i sredstev: ameriška podmorn i ca z raketami polar is velja 62,5 mi l i jarde dinarjev, medtem ko lahko U N I C E F komaj upa, da m u bodo letn i proračun zvišali na 35 mi li jonov dolarjev (43 m i l i j a rd 750,000.000 dinarjev) .
Najstarejši z a k o n s k i p a r v se d o b r o r a z u m e l a ( F o t o :
t i j i . P isa t i i n bra t i sem se naučil, ko sem odrasel .
Spomin jam se, da smo imel i vozove, k i so b i l i povsem iz lesa, celo o s i . V L jub l jan i so takrat voz i l i t ramvaj i s konjsko vprego. E h , takrat je b i lo vse drugače kot danes! Pa kaj hočemo, časi se spreminjajo . . .«
ribniški <D l m i- Vedno sta Drago M « n a r > Ribnica)
Spominja let. B i l o m let, ko ga j z dekletoif všeč. ZapU1
nevesto H svet. K j e | nik Tomšič'
»Najprej V e l i k i h La*
se je fantovskih i je nekaj nad 20 s hotel oče oženiti •. k * mu n i b i lo P je kmeti jo in ' se odprav i l v e vse b i l i , popot-
sem se ustavi l v 5ah, kjer sem se
Obesil se je za l i l Da b i prestrašil svojo p r i
jatelj ico a l i pa da b i se pr i voščil samo neokusno šalo, se je h»tel devetnajstletni James Forester iz Acrona v
JllllllllllKlllllllllilM
Za fičke 86 oktanski bencin
Z A R E S SPOŠTLJIVA S T A R O S T ! Na sliki je ena najstarejših sovjetskih državljank. Asmar Solakova živi v Armenij i in je stara 153 let. Baje se je rodila leta 1812, torej istega leta, ko je Napoleon s svojo armado prodr l do Moskve in se takoj nato poražen
umaknil , bd koder je prišel.
© V zavodih Crvena zastava so sporočili, da lahko uporabljajo voznik i za voz i la zastava 750 bencin, k i ima 86 oktanov, za vozi la zastava 1300 pa priporoča tovarna bencin z 98 oktani . Crvena zastava i n proizvajalec bencina, k i i m a 98 oktanov, n is ta imela nobenih st ikov pred izdelavo tega goriva, je poudarjeno v sporočilu Crvene zastave.
0 H k r a t i poudarjajo, da naj b i začel vel jati standard o novem bencinu šele 1. marca 1966. To gorivo je potrebno zarad i vedno večjega števila voz i l , k i j i m je bencin višje oktanske vrednost i potreben. K l j u b pro izvodnj i novega bencina pa b i mora l i še naprej proizvajat i 93-oktanski bencin, k i ga uporabl ja največ domačih voz i l .
DREVESCA I H 1 E J S H 2e ves čas po osvoboditvi se vsako leto stop
njuje kra ja smrečic v zasebnih gozdovih Dobrave. Tatovi začenjajo svoj nečedni posel v decembru pred novoletnimi p razn ik i . Največ se j i h p r ik l a t i iz hrvaške strani , vendar ne odnašajo posameznih drevesc, pač pa j i h vozijo kar s kamion i in konjsk im i vpregami. Nakradena drevesca prodajajo nato ob pot i pro t i Zagrebu po 1.500 do 4.000 dinarjev i n se tako okoriščajo na račun lastnikov gozdov.
Z l ikovc i se ne zadovoljujejo z n i z k i m i , do 1,50 metra v i sok im i smrekov imi drevesci, ampak sekajo lepe krošnje tud i do 3 metre v i sok ih smrek. Kmet je , k i sicer z vso vnemo šičtijo i n negujejo mlade gozdove, mlajše zl ikovce odvračajo od kraje. Mlajši tatovi odnašajo samo po nekaj drevesc in j i h je lahko užugati, toda kmetje so brez moči poroti starejšim, k i prihajajo v večjih skupinah. To so prav i suroveži in spopad z n j im i je tvegan.
Vprašujemo se, kdo je odgovoren za nečloveško mrharjenje v naših gozdovih, k i se nam bo maščevalo čez nekaj desetletij i n kdo ga je dolžan preprečiti!? Zahtevamo, naj oblast organiz i ra zaščito gozdov pred takšnimi tatovi v decembru i n naj t i ste, k i j i h bo zasačila p r i škodljivem delu, ostro kaznuje!
Ivan Ho tko
Panter napadel gozdarja
Z D A tako fotografirati, da b i bi lo v i d e t i , * 0 1 da se je obes i l . T oda » a| a < < ' T n u n - uspela i n Forestei ->e P r i tem izgub i l življenj'-
S p r i j a t ( 1 J e m . Prav tako devetnajsti*™1*? Stephanom S u c h e r j e m , s t a P r ip rav i l a naslednjo ig f : Forester je stop i l na po t f o v avtomobi la i n si oko l i v ? t u 0 D e s i l zanko, vrv pa je M t r d i l na strop garaže.
D a b i bi) s . l i k a v i d e t i bolj »realistični J? Sucher avto malo o d i W : m l ' d a ^ a n e b i bi lo v i d e t i 1 ' 3 s l l k l - T ° d a Fo-resteru je P J f m spodrsni lo i n je mrt f obv:sel na v rv i . Poskus i , d* b l g a oživili, se niso posred 1 4
zaposl i l p r i železnici. O d tam me je zaneslo v kočevski rudn ik V Kočevju sem preživel nekaj let in se oženil. Z ženo sva potem odšla na Nemško. V Nemčiji sem garal v rudn i k i h enajst let. V zakonu sem dob i l pet otrok, trije so še živi — sin in dve hčerki.«
Vojaško suknjo je nos i l šest let, od tega štiri v vojni . K o t starejši vojak je b i l bolj v zaledju — v Gor i c i i n na Romunskem. Po vojni 1918 se je za stalno naselilj v R ibn i c i , kjer je začel tesarit i . Plen-kačo je vihtel skoraj 50 let. Osem z im je tesari l po hrvaških gozdovih-v družbi s po-toškimi »Hrvatarji«, drugače je delal v domačem kra ju , »še to zapišite«, je rek la njegova žena Ivana, »da je celo z 90. let i imel še plenkačo v rokah in je tesal pragove ob železnici v Ribnici.«
V življenju Tomšič n i b i l n iko l i bo lan, pa je b i l k l jub temu dvakrat v bolnišnici: prvič zato, ker ga je povozi l avto, drugič zato, ker s i je p r i padcu po lomi l kost i . Zmerno življenje (jej in p i j , ko l ikor je potrebno! — je tudi njegovo reklo) in gibanje ga je pr ivedlo do takšne starost i . Še zdaj si rad vzame pot pod noge. Dela »spine« za klobase i n j i h prodaja. Z ženo dobivata pokojn ino, on 31.000, ona nekaj manj , in j i m a n i nobene sile.
Alo jz Tomšič n i edini iz ro-dovine, k i je dočakal tako zavidl j ivo visoko starost, saj je bi lo njegovemu očetu 95, ses t r i pa 96 let, ko sta umr l a .
Vsako leto obišče svoj rodn i k ra j , pa tudi v L jubl jani se rad ustavi Zadnjič se m u je v l jub l janski veleblagovnic i p r imer i l o nekaj, česar ne more pozabit i . Nagovor i l je »elegantnega gospoda«, ker pa je b i l ta tiho, se je šele zavedel, da je ogovarjal lutk o . . .
K . O R A 2 E M
MAŠČEVAL S E J E Norveški obr tn ik K a r i Han-
sen se je p r i občinskih oblasteh štirikrat brezuspešno pritožil zaradi v isoko odmerjenega davka. Nazadnje je sk len i l , da se bo davčni uprav i svojevrstno maščeval. 1500 k r o n — tolikšen davek je mora l namreč plačati — je pr inese l na občinsko blagajno v samem drobižu.
»še n i ko l i m i n i nudi lo plačevanje davka takšnega zadovoljstva,« pripoveduje Han-sen. »Lepo je bi lo gledati vse uslužbence, kako štejejo drobiž, k i sem ga prinesel.«
It " r J I T U R I S T
^Mf^ B R E Ž I C E času vam oskrbimo
pone 'iste s potrebnimi vizumi!
Pod planino Bataga v sovje tskem Tadžikistanu je šel gozdar Tagajnazar Bulbajev pogledat mlado kločičevje, ko ga je od zadaj napadel panter. Z os t r im i k r emp l j i i n zobmi m u je razpara l plašč, k i je b i l na srečo podložen s k r znom. Logar se je k l jub h u d i m bolečinam z močnim
Kmalu naša nova, zanimiva
slikanica!
zamahom osvobodi l prvega objema zveri .
Panter se je že pr iprav l ja l na nov napad, ko je Tagaj-nazar ju uspelo pr i je t i za puško, k i jo je ob prvem napad u i zgubi l . Us t re l i l je. Zver ga je znova napadla, toda z drug im stre lom jo je logar pod r l :
To vest je objavi la sovjetska agencija T A S S i n pr i pomni la , da živijo snežni panter j i v glavnem v planinah P a m i r a i n G isara , ter j i h le redko srečajo v neposredn i bližini nasel jenih do l in .
\
j NAJBOLJŠIM: SE [POSEBNE MGBM g
I z t e d n a v t e d e n narašča števi lo n o -| v i n naročn ikov našega medobč inskega S g l a s i l a S Z D L , največ z a s l u g z a t a k o raz -• . v e s e l j i v o d v i g a n j e D O L E N J S K E G A L I JI S T A p a i m a j o p r i z a d e v n i p i smonoše i n g d r u g i uslužbenci s k o r a j v s e h pošt n a p področ ju naših 9. občin. I z d a j a t e l j s k i % sve t t e r uredništvo i n u p r a v a D O L E N J -• S K E G A L I S T A s t a z a t o s k l e n i l a , d a bo -8 s t a t u d i l e t o s t o i z r e d n o p r i z a d e v a n j e •J p r i šir jenju socialističnega t i s k a še po -g s ebe j n a g r a d i l a :
S p ismonoše i n uslužbenci pošt n a področ ju 9 občin D o l e n j s k e , B e l e k r a j i n e , S p o d . P o s a v j a i n kočevsko r ibniške d o l i n e , k i b o d o p r i d o b i l i v v d e c e m b r u 1965 i n j a n u a r j u 1966 n a j v e č naročn ikov z a D O L E N J -
| S K I L I S T , b o d o n a g r a j e n i v f e b r u a r j u 1966 z n a s l e d n j i m i p o s e b n i m i n a g r a d a m i :
1. m o p e d
I 2. k o l o 3. k o l o 4. 30.000 dinarjev 5. 25.000 dinarjev ' 6. 20.000 dinarjev
Šest n a g r a d j e t o r e j p r i p r a v l j e n i h z a najv iš je števi lo n o v o p r i d o b l j e n i h naročn i k o v ; r a z d e l j e n e b o d o p o s t a n j u d n e , 31. j a n u a r j a 1966 ( v e l j a v e n b o o d d a j n i žig p o š t e ! ) . — V s i p i smonoše i n d r u g i uslužbenci pošt b o d o k a k o r v d e c e m b r u t u d i v j a n u a r j u d o b i l i običajne d e n a r n e n a g r a d i z a n o v e naročnike , g o r n j e po s ebne n a g r a d e p a n a j j i h s p o d b u d i j o k m e d s e b o j n e m u t e k m o v a n j u p r i razširj a n j u social ist ičnega t i s k a n a našem ožj e m področ ju .
V V S A K O H I Š O D O L E N J S K I L I S T ! Uredniš tvo i n u p r a v a
D o l e n j s k e g a l i s t a *
. I a « g a t o r i r " • Georgie Mississin • • J e P n š e l v londonski živalski vrt z 0 « K solze J a — vzdihuje in pretaka prave k r o k o d i l i l j U f i 0 j ' " A b c e s v gobcu je napravil iz krvoloČU'acienta - ^ I .Pohlevnega bolnika. Za nenavadnega 1 j m . ~ J r b l 24-letni čuvaj Roger Inslead. Vsako )v' da m , L C f e tv<>rbo in vsako jutro tvega,
m u °stene roka v g o b c u . . .
S M E H S T O L E T I J D v a j s e t l e t n i nemški p i s a t e l j L u d v v i g B o r n e
j e b i l v družbi starejših g o s p o d o v . E d e n i z m e d n j i h j e t r d i l , d a so n j e g o v i n a z o r i e d i n o p r a v i l n i , B o r n e p a m u je u g o v a r j a l . Ogorčeni d i s k u t a n t se j e r a z h u d i l i n z a v p i l :
»Molč i te , mladenič! K o s e m b i l v vaših let i h , s e m b i l še osel ! «
B o r n e m u j e l a k o n s k o o d g o v o r i l : » Po t em ste p a ze lo d o b r o o h r a n j e n i , go
spod ! «
B o r n e n i n i t i p r e d s m r t j o i z g u b i l svo j e do- f b r e vo l j e . N a d a n n j egove s m r t i m u je zd ra v - | n i k d e j a l : /
»Kaše l j v a s danes bo l j utruja.« » T o je p a čudno, sa j s e m se ce l o noč v a d i l |
v kašljanju,« m u je o d v r n i l p i s a t e l j s s l abo t - I n i m g l a s o m .
*
P e s n i k U h l a n d j e b i l ze lo molčeč t u d i na - I s p r o t i s v o j i družini. C e l o v p i s m i h , k o l i k o r j i h i j e n a p i s a l domačim, j e b i l ze lo r e d k o b e s e d e n . I Z a t o j e n j e g o v a žena nekoč d e j a l a :
»Vse s t v a r i n a s v e t u i m a j o dve s t r a n i , le 1 p i s m a m o j e g a moža i m a j o s a m o p o eno 1 stran.«
K o so k o o i i k a W e n z l a S c h o l z a v r e v o l u c i j - | s k e m l e t u 1848 vprašali, k a j j e s t o r i l z a d o m o - j v i n o , j e d e j a l :
»Trese l s e m se z a domov ino . «
F i l o z o f a p ^ i r r n z m a S c h o p e n h a u e r j a s o i vprašali, k d o j e pametnejši , ženske a l i moški . I O d g o v o r i l j e k r a t k o :
»Seveda so ženske pametnejše. « Ženske so p l o s k a l e tej i z j a v i z n a n e g a sovraž-
I n i k a žensk, d o k l e r ga n i e n a vprašala: »Zakaj pa? « »Zato , k e r s t o p a j o v z a k o n z moškimi . M o -
1 ški so m a n j p a m e t n i p r a v za t o , k e r s k l e p a j o i z vezo z ženskami.«
milllll!l!!!ll!!!ll!l!l!ll[l!lil!!lll!l!l!lll!lllll{
Mdigre/'%m S A l i s i j e t r o j i c a , k i j e p r e d
hišo stražila, l a h k o p r eds t a v l j a l a , d a s t v a r i v notranjščin i p o t e k a j o t a k o l e ?
N a z a d n j e j e p o s t o p n i c a h prišla L u c i l i j a i n b i l a j e čis to takšna k o t n j e n a s e s t r a , s a m o b o l j s u h a , b o l j o g l a t a . T u d i o n a j e k o m i s a r j u p r i voščila s a m o k r a t e k p o g l e d i n k r e n i l a n a r a v n o s t p r o t i e n i o d i g r a l n i h m i z i c .
— Začnemo? — j e vprašala .
P o t e m j e neodločno p o k a z a l a n a M a i g r e t a :
— A l i o n i g r a ? — N e — K d o to re j i g r a ? Z a k a j
ste m e p o k l i c a l i ? — A l a i n j e šel p o ženo. — N j e ne bo . — Z a k a j ? — K e r i m a spet n e v r a l g i j o .
O t r o c i so b i l i ves večer nez n o s n i . V z g o j i t e l j i c a j e od p o v e d a l a i n odšla. Z dojenčk o m se u k v a r j a J e a n n e . . .
H u b e r t V e r n o u x s i j e obr i s a l pot.,
— A l a n i j o bo p r e g o v o r i l . P o t e m se j e o b r n i l k M a i -
g r e t u : — N i m i z n a n o , a l i i m a t e
o t r o k e . B r e z d v o m a j e v ve l i k i h družinah z m e r o m t a k o l e . V s a k d o hoče p o svo j e . V s a k d o i m a svo je o p r a v k e , svo je želje . . .
I m e l j e p r a v : A l a i n j e p r i p e l j a l ženo s s ebo j , b i l a j e nei z r a z i t a , n e k a m z a v a l j e n a , z očmi rdečimi o d j o k a .
— O p r o s t i t e m i . . . — je rek l a t a s t u . — O t r o c i so m e izmučili.
— T o r e j je v z g o j i t e l j i c a . . . — O t e m se p o m e n i m o j u
t r i . — K o m i s a r M a i g r e t . . . — M e vese l i . T a m u je p o m o l i l a r o k o ,
v e n d a r je b i l a to m r t v a r o k a , b r e z t o p l i n e .
— B o m o i g r a l i ? — B o m o . — K d o ? — S t e prepričani, k o m i s a r ,
d a ne želite i g r a t i z n a m i ? — P o p o l n o m a . J u l i e n C h a b o t j e že sede l
i n k o t z a u p e n p r i j a t e l j družine mešal k a r t e , j i h p o k l a d a l p o s r e d i ze l enega p r t a .
— V i vlečete, L u c i l i j a . O b r n i l a j e k r a l j a , n j e n s v a k
f an t a . S o d n i k i n A l a i n o v a žen a s t a p o t e g n i l a t r o j k o i n sedm i c o .
— M i d v a s v a s k u p a j . T r a j a l o j e s k o r a j p o l u r e ,
a m p a k slednjič so le p o s e d l i . M a t i I z a b e l a V e r n o u x v svoj e m k o t u n i p o g l e d a l a n i k o gar . M a i g r e t se j e u s e d e l v s t r a n z a H u b e r t a V e r n o u x a i n v i d e l j e h k r a t i , k a k o i g r a o n i n k a k o n j e g o v a s n a h a .
— N a p r e j . / — Kr i ž .
— N a p r e j . — S r c e . D o k t o r je o s t a l p o k o n c i i n
se držal, k o t d a ne ve, k a m b i se d e l . V s i so b i l i v z a u k a z a n i službi. H u b e r t V e r n o u x j i h
j e z b r a l , s k o r a j s s i l o , d a b i o b v a r o v a l v hiši v i d e z n o r m a l n e g a življenja, m o r e b i t i posebe j z a k o m i s a r j a .
— N o , k a j j e , H u b e r t ? S v a k i n j a , k i j e b i l a n j e g o v a
s o i g r a l k a , g a j e o p o m n i l a k r e d u .
— O p r o s t i t e ! . . . D v a k r i ža . . .
— S t e prepričani, d a v a m n i t r e b a reči t r i ? N a p o v e d a l a s e m s r c e n a vaš križ, k a r pom e n i , d a i m a m vsa j d v a i n p o l . . .
V t e m t r e n u t k u se j e M a i gret začel navdušeno z a n i m a t i z a p a r t i j o . N e z a i g r o sam o , pač p a z a t i s t o , k a r m u je o d k r i v a l a o značaju i g r a l cev.
N j e g o v p r i j a t e l j C h a b o t n a p r i m e r je b i l r e d e n k o t me-t r o n o m , n a p o v e d o v a l j e na t a n k o t a k o , k o t j e b i l o t r e b a , b r e z d r z n o s t i i n p r a v t a k o b r e z plašnosti. K a d a r j e p r i šel n a v r s t o , j e m i r n o s t o r i l svo je , n i k o l i n i s o i g r a l k e opom i n j a l . P r a v z a p r a v p a m u je v e n d a r l e šinila čez o b r a z senc a ne j evo l j e , k a d a r m l a d a žen a n a n j e govo k a r t o n i v r g l a p r a v e .
— O p r o s t i t e m i , p r o s i m . M o r a l a b i o d g o v o r i t i s p i k o v o t r o j k o .
— N ič z a to . Sa j n i s t e m o g l i v ede t i , k a j i m a m v r o k i .
ž e k o so i g r a l i tretjič, j e n a p o v e d a l , d a p o b e r e vse k a r te r a z e n zadn j e , k a r se m u je posreči lo, p o t e m se j e o p r a viči l :
— B i l o j e preveč l a h k o . L a h k o s e m o p r a v i l s a m . •*
M l a d a žena j e b i l a r a z t r e sena , poskušala se j e z b r a t i i n k a d a r je b i l a n a v r s t i , se j e o z i r a l a o k o l i sebe, k o t d a p r o s i z a pomoč. Včasih se j e obr n i l a k M a i g r e t u s p r s t i n a k a t e r i o d k a r t i n ga vprašala z a svet .
N i m a r a l a bridža, t u j e b i l a s a m o za to , k e r j e b i l o pot r e b n o , d a j e b i l a z a četrtega i g r a l c a .
L u c i l i j a p a j e n a s p r o t n o s s v o j o o s e b n o s t j o g o s p o d o v a l a n a d o m i z j e m . O n a j e p o vsak i važni p o t e z i tolmačila p a r t i j o i n d e l a l a g r e n k o - p r i j a z n e p r i p o m b e .
— K o j e že J a n n e napove d a l a dve s r c i , b i v i m o r a l i vede t i , s k a t e r o k a r t o b i j o l ah k o p r e s t r e g l i . Sa j j e m o r a l a i m e t i ' srčno d a m o . K a z a l o je , k o t d a n j ene m a l e črne oči v i d i j o s k o z i k a r t e .
— K a j v a m j e d a n e s , H u b e r t ?
— S a j . . . — I g ra t e k o t začetnik. Sa j
v e n d a r slišite n a p o v e d i . S t r o j k o b i l a h k o d o b i l a b r e z a d u t a , v i p a i g r a t e n a štiri križe, k i v a m nič ne p o m a g a j o .
— Pr ičakoval s e m , d a boste p o v e d a l i . . .
— N i b i l a m o j a s t v a r , poved a t i v a m o s v o j i h k a r t a h . V i b i m o r a l i . . .
*. XX XXXXXX XXX>. XX XXX IOOOOOOC XXX>XXJOOtXJOOOtXXXJOtXXXXXXXXXx:XXX.XXX>CXXJtXXXXXXXXXXX JCXX> AJOOUC CXXXX.XXX~)
FANTAZIJA
xraxxKxx>o<x<»oooocxxxxx3^^
Malo pritožb K o m i s i j a za prošnje in pr i
tožbe p r i občinski skupščini R i b n i c a je poročala na zadnj i občinski seji, da se je od 1. januar ja do 21. decembra 1965 pritožilo 17 občanov, štirje so se pritožili na Generalni sekretariat predsednika republ ike , 11 na U r a d za prošnje i n pritožbe p r i Izvršnem ^ye-tu S R Slovenije, le dva pa na Komis i j o za vloge i n pritožbe p r i ObS R ibn i ca . Občani R ib nice se torej ne pritožujejo pogosto, žal pa vse prerad i naslavljajo pritožbe na republiške i n zvezne organe. Nezaupanje do občinske komisi je n ima prave osnove, saj je prav občinska komis i j a za s t rank i ugodno rešila obe nanjo naslovl jeni pritožbi, razen tega pa je dob i la v reševanje tudi vse pritožbe, k i so j i h občani naslavl ja l i na višje organe.
NOVI ODLOKI Občinska skupščina R ibn i
ca je na zadnj i seji sprejela več odlokov: o ustanovitv i novega stanovanjskega podjetja, o i zdatk ih za potne stroške, k i se priznajo med materialne stroške, o občinskem prometnem davku, o začasnem f inanciranju proračunskih potreb za prvo tromesečje 19fi«, o prenosu sredstev stanovanjskega sklada na Komuna lno banko, več odlokov o občinskih sk lad ih in še nekatere druge. Podrobneje o n j ih ne bomo poročali na tej strani , ke r bodo objavl jeni v naši pr i logi — v Uradnem vestniku Dolenjske.
N A Z A D N J I S E J I O B Č I N S K E S K U P Š Č I N E
Z GOZDOVI GOSPODARI KGP Občinska skupščina R ibn i
ca je na zadnj i sej i z malenkostn imi dopo ln i tvami pot rd i la predložene pogodbe oz i roma dogovor o upravl jan ju i n gospodarjenju z gozdov i na V I . ribniškem gozdnem območju. Dogovor določa, da sprejme vse gozdove v gospodarjenje K G P Kočevje, k i mora izdelat i p lan o izkoriščanju gozdov in sp loh gospo-darrjeniju z n j im i . Dogovor
Ukinjeni skladi N a zadnj i seji je občinska
skupščina R ibn i ca u k i n i l a sklade, k i so b i h f inancirani iz občinskega proračuna a l i pa j i h je b i lo potrebno uk in i t i zaradi nov ih predpisov. Tako so u k i n i l i občinski i n medobčinski gozdni sk lad , sk lad za urejanje kmet i j sk ih in gozdnih površin, sk lad za ku l turo in telesno vzgojo, sklad za borce in stanovanjsk i sk lad. V občini imajo sedaj še šolski sk lad , sk lad skupn ih rezerv, sk l ad za odplačevanje odškodnin za tu- 1
berkulozne živali, cestni sk lad , komuna ln i sk lad i n sk lad za nacional iz irane nepremičnine.
Skočnina dražja Skupščina občine R ibn ica je
sprejela na zadnj i seji odlok, po katerem bo znašala letos pavšalna skočnina 3200 d in a l i 1200 d i n več kot lan i . Odborn ik i so imel i nekatere pr i pombe na osemenjevalno službo, k i je precej neredna.
predvideva še, da se gozdni obrat v Grčarfčah združi z ribniškim, da ostanejo vsa sredstva, k i so ustvarjena na tem področju tudi tukaj , da mora K G P dajati finačne obračune v vednost tudi občini, da K G P zagotovi hlodovino I N L E S in kmetom ter da bodo kmetje zastopani v s a m o upravn ih organih K G P za ribniško gozdno območje.
Odborn ik i so razpravl ja l i predvsem, za ko l iko let naj
Zakaj plačujejo več davka?
Mnog i las tn ik i zemljišč iz Dolenje vasi p r i R i bn i c i niso zadovoljni s sedanjo razporeditvi jo zemljišč v k. o. Dolenja vas. Zarad i neugodne lege zemljišč in čestih poplav menijo, da b i mora l i ta zemljišča drugače kva l i f i c i rat i .
K e r se davek od zemljišč odreja po katastrskem dohodk u oz i roma na podlagi k lasi f ikacije zemljišč, plačujejo v Dolenj i vasi mnogo več davka kot las tn ik i zemljišč v sosednjih katast rsk ih občinah. Občani menijo, da b i mora l i to stvar vendarle že enkrat uredi t i . V . D.
Volitve in imenovanja N a fcadnji seji je občinska
skupščina R i b n i c a i zvo l i la a l i imenovala već občanov v razne samoupravne organe oz i roma na delovna mesta.
V skupščino zavarovalne skupnost i Ljubljana-Bežigrad je imenovala V i n k a Kersniča iz R ibnice .
V poravnaln i svet Loškega potoka je imenovala Jožeta Košmrlja iz H r i b a 3.
V komis i jo za pomoč del ovn im organizaci jam p r i
Dedek Mraz na Poljanah
26. decembra ob 15. u r i je dedek Mraz obiskal otroke v šoli na V e l i k i h Pol janah. Učenci so ob tej priložnosti pr ikaza l i igrico o osmem škratu, zapeli i n zaplesal i ko lo . Dedek Mraz j i h je razvesel i l s po ln im košem dar i l , k i so j i h kup i l i starši sami . N a prireditev je prišlo precej l judi i n so b i l i zadovol jni . V nevoljo j i h je spravi l šepet o uk in i t v i šole, vendar menijo, da b i mora la na Pol janah ostati vsaj še 1. i n 2. razred.
vsklajevanju statutov je skupščina imenovala: Alo jza Cesarica, Ferd inanda Nosana, Andreja Tomšiča, E d a Krža-na in K a r l a Oražma.
V komis i j i za l ikv idaci jo stanovanjskega sklada je skupščina imenovala: Olgo Košir, Staneta Goršiča in K a r l a Oražma.
Za tajnico komis i je za proš-šnje i n pritožbe p r i skupščin i občine R ibn i ca je skupščina imenovala Bredo Oražem.
V komis i jo za razpis delovnih mest direktorjev je imenovala skupščina Jožeta Pužlja, K a r l a Oražma in Janeza češarka (preostale t r i člane imenujejo delavski svet i pr izadet ih delovnih orga nizaci j ) .
Za gradbenega inšpektorja je skupščina imenovala Janeza Goršela-
Za gozdarskega inšpektorja je b i l imenovan inž. Janez Lapajne.
RIBNIŠKA KRONIKA • Na nedavni seji sveta z;»
družbeni plan in finance občine R ibn ica so razpravl jal i o odloku o začasnem f inanciranju proračun-sk ih potreb občine R ibn i ca za čas od 1. januarja do 31. marca 1966 ter o odloku o občinskem prometnem davku v občini R ibn i ca. .
Svet je imel veliko delo z reševanjem prošenj davčnih zavezancev na dohodke od kmeti jstva, poseka lesa in razreza lesa. L judje so se že kar preveč navadi l i na ugodnosti, k i j i m j ih daje občina in je zato teh prošenj vedno več; med n j im i so Uidi tak i , k i nimajo pogojev za oprostitev. Zato je svet sk leni l , da bodo v bodoče mer i la pr i znižanju al i oprostitvi davščin ostrejša. Govor i l i so tudi o zadevah splošnega ljudskega premoženja in razpravl jal i o sk la . d ih občine R ibn ica .
• V našem l istu smo pred dnevi poročali o porastu mladinskega k r im ina la v ribniški občin i . Prav o tem vprašanju je pred k ra tk im razpravl jal svet za socialno varstvo družine. Ugotov i l i so, da so i/7Tok! Ta nastajanje mla-
daijo gozdove v gospodarjenje K G P i n kako usk lad i t i interese K G P , lesne industr i je i n lastnikov gozdov. V delavskem svetu za to gozdno območje bo 15 kmetov i n 10 članov ko lekt iva K G P . Nekater i odborn ik i so sicer dvomi l i , "a se bo ta samouprava ob
nesla, ker imajo menda slabe izkušnje z razn imi kooperan tsk im i sveti i n nekater imi d rug imi samoupravn imi organ i .
Odbo rn ik i so predlagal i še nekatere dopolnitve pogodbe s K G P , k i pa bistveno niso spremenile osnutka pogodbe, k i j i m je b i la predložena.
Z d r a v s t v e n i d o m R i b n i c a j e z g r a d i l štiridružinsko s tan o v a n j s k o p o s l o p j e v R i b n i c i . N o v i s t a n o v a l c i so se že
v s e l i l i . ( F o t o : D . M o h a r )
dtnskih prestopkov mnogostran-sk i . Za odpravo tega zla je potrebno skrbno in odgovorno delo, k i ga pa ne more opravit i samo referent za socialno skrbstvo na občini. Zato so izvo l i l i štiričlansko komisi jo , k! jo sestavljajo ljudje, k i se razumejo na vzgojna vprašanja mladine, z nalogo da bo izdelala program za delo z mlad inc i .
ta Teksti lna tovarna Zapuže z Gorenjskega namerava gradit i v bližini doma na Travni gori počitniški dom. To namero je t r eb i pozdravit i . Dom bo namenjen za rekreacijo njihovega kolekt iva. Prav b i b i lo , da b i se po tem podjetju zgledovalo še kako podjetje iz Slovenije, saj je Travna gora postala že pojem za turistični kra j .
E3 Na nedavni seji občinske skupščine R ibn ica so potrd i l i statute štrih krajevnih skupnost i : R ibn ica , K S Sodražica, K S Loški potok in K S Grčarice. Statute drugih krajevnih skupnosti (vseh je petnajst) bodo potrd i l i na pr i hodnji seji. Odborn ik i so prav-tako sprejeli odlok o krajevnih skuonostih v obč'ni R ibn ica .
N a zadnj i seji občinske skupščine R ibn i ca so odborn i k i soglasno izglasovali predlog o ustanovitv i stano-vanjsko-komunalnega podjetja občine R ibn ica . K e r je »Komunala« doslej delovala kot samostojno podjetje, m o r a zato dat i svoj pr istanek za združitev oz. vključitev v stanovanjsko podjetje kolektiv »Komunale«. To bodo stor i l i v teh dneh. Stanovanjsko
Istanovili s@ stanovanj* ptiitp podjetje je začelo redno delat i 1. januarja 1966. Za vršilca dolžnosti d i rektor ja novega podjetja je b i l imenovan Stane Gortšič, k i bo opravl ja l te posle do razpisa oz. imenovanja direktorja. V zvezi z ustanovitvi jo stanovanjskega podjetja so odborn ik i sprejel i več odlokov, tako med drug im odlok o višini amortizaci je stanovanjskih hiš, s ka te r im i bo upravl ja lo podjetje. Določili so tudi amort izaci jo, k i znaša za stavbe, stare 100 let, 1%, zgradbe, stare 80 let, l,25o/o in za zgradbe, stare 50 let, 2°'o amortizacije. Sprejet je b i l še odlok o določitvi navišje najemnine, odlok o subvencioniranju stanovanj ter odlok o popisu stanovanj in vrednosti stanovanj.
Precej je bi lo živahno, ko so razpravl ja l i o določitvi valor iz irane vrednosti točke, k i je podlaga p r i določitvi višine stanarine. Vrednost točke so določili na 900 d in . Stanovanjsko podjetje bo
R e z a n les i z I N L E S O V I H skladišč gre d o b r o v d e n a r i n z a dev i ze t u d i v i z v o z ( F o t o : D r a g o M o h a r , R i b n i c a )
Režijski odbor za TV pretvornik Kra jevna skupnost Sodraži
ca je zgradi la T V pretvornik, o katerem smo že poročali. Pokazalo pa se je, da b i bi lo mogoče pretvornik izboljšati, tako da b i izboljšali sprejem
v še nekater ih vaseh v ribniški do l in i in seveda tudi v R ibn i c i . Občinska skupščina R ibn ica je na zadnji seji že imenovala posebni režijski odbor za gradnjo oz i roma izboljšavo T V pretvornika za Sodražico in R ibn ico . V odboru so: R u d i Lovšin, Ivan Petrič i n Dani lo šolar iz So-dražice ter Lojze Lesar in Zvone Kličko iz R ibnice .
Kaj je z avtobusnimi postajališči?
Ob kočevski cesti se vsak dan zbere vedno več potnikov, k i čakajo na avtobuse za obe smer i . Močno prometna postajališča bo naposled le treba opremi t i z zapr t im i prostor i , da bodo ljudje ča-Icaii na suhem. V Or tneku sta taki postajališči ob drevoredu in star i čuvajnici. Z manjšo podporo l jubl janskega podjetja S A P in sodelovanjem občanov b i spomladi že lahko uresničili zamisel . M o r d a se nas bo spomni l tud i dedek Mraz .
Določene najnižje nagrade vajencev Odlok o najnižjih mesečnih
nagradah za vajence je občinska skupščina R ibn i ca že sprejela. K o t smo že poročal i , je lahko najnižja nagrada v prvem učnem letu 12.000 dinarjev, v drugem 15.000 d in in v tretjem 20.000 d in . Delovne organizacije in zasebni obr tn ik i , k i imajo vajence na hran i , na stanovanju a l i pa j i m dajejcu,obleko, lahko na ta račun vajensko nagrado znižajo, vendar največ za 40 odstotkov.
Nejasnosti v stanovanjskem vprašanju
L ikv idac i j ska komis i ja stanovanjskega sklada ribniške občine je na p rv i seji nedavno obravnavala nejasnosti ob prenosu dejavnosti stanovanjskega sklada na stanovanjsko podjetje. Stanovanjsko podjetje bo predvidoma začelo delati v začetku januarja, zato naj b i do takrat prišli na dan s čistimi računi.
V rezervnem skladu je 14 milijonov
P r i občinski skupščini v R i b n i c i je rezervni sk lad gospodarsk ih organizaci j . Vanj se stekajo sredstva gospodarsk ih organizaci j , zato te lahko tud i zaprosijo za posoji lo. Sk l ad premore trenutno 14 mi l i jonov dinarjev.
imelo vel iko dela, saj bo opravl jalo razen svoje osnovne dejavnosti tud i druga dela, imelo bo nadzor nad stanovanjsko izgradnjo, pr i pravl jalo bo dokumentaci jo v zvezd z izdajo l okac i j sk ih dovoljenj stanovanjske gradnje, urbanistično ureditev i td. Podjetje namerava vkl jučiti v svojo dejavnost tudi servise kot na pr imer gradbeni servis, vodnoinštalater-sk i , k l eparsk i i n po potrebi tudi druge servise.
—T
Štiri krajevne skupnosti za skupno
pokopališče Pokopališče v Hrovači leži
na območju ribniške krajevne skupnost i , na njem pa pokopavajo umr le tud i občani krajevnih skupnost i v Dolen j ih Lazah, B u k o v i c i in Gor i c i vasi. Predstavn ik i štirih kra jevnih skupnost i se bodo v k ra tkem pomeni l i o tem, kako bodo pokopališče ured i l i s skupn im i močmi.
Do'enja vas bo brez krajevnega urada
Občinska skupščina v Ribn ic i je sk leni la , da bo s 1. J a n u a r j e m 1966 uk in i l a krajevni urad v Dolenj i vasi p r i R ibn i c i , njegove naloge pa bodo poslej opravl ja l i ustrezn i skupščinski organi. Do te odločitve je skupščino pr i vedla utemeljitev, da k ra j i na območju krajevnega urada v Dolenj i vasi nimajo dob r ih prometn ih zvez. Prebivalstvo je o tem razpravl ja lo in meni , naj b i krajevni u r ad vsaj od časa do časa še de
lal
Jožetu Ovnu v spomin
Nekaj dni pred novim letom so v Ribnici pokopali znanega družbenega delavca in nosilca partizanske spomenice 1941 Jožeta Ovna. Pokojni Oven se je rodil pre 58 leti v vasi Pečki pri Robu na Dolenjskem. Ker so bili starši revni, si je moral že kot otrok služiti kruh. Z 18 leti je šel na delo v Francijo. Tu se je družil z naprednimi ljudmi. Ko se je vrnil domov, je napredne ideje, ki si jih je navzel, širil med rojaki. Zato ga je začetek sovražne okupacije leta 1941 našel pripravljenega. Njegovo delovanje ni moglo ostati skrito Italijanom, zato so ga aretirali in kasneje internirali v Južno Italijo Se W4J leta. Iz Italije se je vrnil leta 1944 in se vključil v operativno enoto NOV.
Tako med vojno in po vojni je pokojni Oven zavzemal odgovorne položaje. Bil je tovariški in je človeku rad pomagal, če ne drugače z nasvetom. Mnogi se ga bodo spominjali kot aktivnega funkcionarja v družbeno političnih organizacijah.
Bil je skrben oče svoji družini; v zakonu se mu je rodilo troje otrok, ki jih je »zaajal v naprednem duhu. Zato sočustvujemo z družino ob tej težki izgubi.
Na njegovi zadnji poti ga ie spremilo veliko ljudi, kar -»'e najboljši dokaz, kake ie bH Jože Oven čislan in sr>o-Hovan med ljudmi. Njegov skomin bo dolgo ostal med vami.
P R E D O B Č I N S K O K O N F E R E N C O S Z D L
Je občan že pravi samoupravljavec? Do kje se je razvi lo druž
beno samoupravl janje, bodo skušali ugotovit i delegati i n gostje na občinski konferenc i S Z D L v Kočevju, k i bo 14. januarja. Referat »Socialistična zveza v razvoju družbenega samoupravljanja« bo po-
V kratkem hladilnica kruha
Pred k ra tk im so pisarno in del skladišča Pekarije i n slaščičarne Kočevje presel i l i v prenovljene prostore, iz kater ih se je izseli la prodajalna Državne založbe Slovenije. Prostore bivše pisarne in skladišča pa že preurejajo v novo slaščičarno, medtem ko bodo v prostor ih stare slaščičarne uredil i h ladi lnico kruha , k i je do slej niso ime l i . Pekari ja je pred kratk i m kup i l a tudi nov stroj za oblikovanje testa. Vsa ta modernizacija bo veljala predvidoma okol i 4 mil i jone dinarjev.
Z dobro voljo nas je učila
V Kočevju je b i l prejšnji teden konec tečaja za krojenje i n šivanje. P r i r ed i l a ga je tovarna šivalnih strojev BA-G A T iz Zadra. M e d kočevskim i ženami in deklet i je b i lo vel iko zanimanja za ta tečaj, k i je trajal skoraj 5 mesecev, pouk pa je potekal tudi v treh izmenah na dan. Tečajnice smo se vel iko naučile, znanje pa bomo lahko s p r i d o m porabi le v svoj ih domov ih . Zahval jujemo se učitel j ic i , k i nam je vztrajno, požrtvovalno in vedno dobre volje ter razpoložena razlagala gradivo. Upamo, da se bo s nodobnim tečajem kma lu
' spet v rn i l a med nas! Tečajnice
OTROCI SO POŠTENI!
V* četrtek, 9. decembra, so se učenci iz Stare cerkve pripeljali z avtobusom v Kočevje v šolo. Ker jc bilo do pričetka pouka še dovolj časa, je nekaj učenk, odšlo v pekarno po kruh. Med njimi so bile Cvetka Janež, Anica Po-ropat in Olga Horvat iz Stare cerkve.
Ko so v vrsti čakale na kruh, so na tleh zagledale šnr) tisočakov. Brez obotavljanja so pobrale denar in ga odnesle na postajo LM. De-g v r n t miličnik je denar preštet in ugotovil, da so našle 23 tisočakov.
Lep j>rimer poštenosti vsekakor zasluži pohvalo!
I. S.
Kombi no naročiki Že vrsto let si prebivalc i
K o o r i v n i k a p r i Kočevju pr i zadevalo dobi t i vsaj občasne prometne zveze. 2e večkrat so poizkušali uvesti avtobusno progo, toda po izkus i niso
"us-oeli, ker proga ne b i b i l a donosna
N a nedavnem razgovoru o prob lemih tega kra ja pa so občani predlagal i , naj b i uved l i prevoz z voz i lom komb i , kater i b i potnike voz i l po naročilu. V . D.
dal predsednik občinskega odbora S Z D L Stane Lavrič. V njem bo obravnaval predvsem razvoj i n pomanjkl j i vosti samoupravl janja v družbenih službah in krajevnih
-v.pnostih.
Delavsko samoupravljanje je vsekakor bol j razvito kakor družbeno. Pro i zvodni delovni ko lekt iv i imajo na tem področju več izkušenj, saj je samoupravl janje v družbenih službah novejše. Prav zato je tudj razuml j ivo , da se samoupravni organi družbenih služb včasih še ne po-služijo dovolj svoj ih prav ic i n prepuščajo posamezne zadeve, za katere so pr is to jn i , v reševanje drug im organom.
Konferenca bo torej skušala ugotovit i , kako smo občani vpl iva l i na obl ikovanje stališč in mnenj .
V občini je precej kmetov, zato bo konferenca skušala ugotovit i tudi razvoj samoupravl janja na vasi. Zadnje terenske konference S Z D L so namreč pokazale, da imajo kmetje precej p r ipomb na razvoj kmet i jstva in gozdarstva ter na delo krajevnih skupnost i .
Seveda bo konferenca poskušala naj t i odgovor še na več vprašnj, predvsem pa s i bo prizadevala, da bo ugotov i la mesto i n vlogo S Z D L v vseh ob l ikah samoupravl janja.
Sansprteeuek bo S odsl V decembru so b i l i zaključeni zbor i volivcev v
pro izva ja ln ih delovnih organizaci jah v kočevski občini. N a n j ih so vo l ivc i razprav l ja l i i n sjdepali predvsem o krajevnem samopr i spevku" za gradnjo nove osemletke v Kočevju. Od 4899 zaposlenih, k i stanujejo v občini, * se je zborov udeležilo 2840 volivcev.
Udeleženci zborov pa so se odločili tako: 937 j i h je glasovalo, da b i kra jevni samoprispevek znašal 3,5% od čistih osebnih dohodkov; 1636 j i h je glasovalo, naj b i samoprispevek znašal 3 % ; 267 volivcev je bi lo p ro t i samopr ispevku oz i roma se je glasovanja vzdržalo. P ro t i samopr ispevku so glasovali predvsem vol ivc i iz Rudn ika , Inlesa (obrat Kočevje) i n Inkopa oz i roma Kov inar ja .
Skupščina občine je na zadnj i seji razpravl ja la o sk lep ih zborov volivcev i n skleni la , da bo v pr i^ hodnjem letu znašal krajevni samoprispevek za gradnjo nove osemletke v Kočevju 3 % .
DEL REZERV ŽE IZČRPAN
Svet za družbeni p lan in fi-nace p r i skupščini občine Ko čevje je obvesti l skupščino, da je dal soglasje za delno črpanje proračunske rezerve, k i znaša 23 mil i jonov d in . Od tega zneska je svet odobr i l , da se porab i skupno nekaj preko 9,5 mi l i jonov d in in sicer za prekoračene postavke za f inanciranje sodišča, pravobrani lstva, . medobčinskih inšpekcijskih služb, Dolenjskega l ista, regresa za mleko, bančnih stroškov, anuitete za zgradbo PTT , predvojaško vzgojo\ za zdravljenje nezavarovanih občanov in za razne oskrbnine (za mladoletnike, odrasle i n umobolne) .
Telovadnica v kočevskem domu »Partizana« je prav gotovo ena najlepših na Dolenjskem in Kočevskem. Navzlic vsem prizadevanjem in dokazovanjem o potrebnosti takih objektov pa še vedno gradimo vrsto šol brez telovadnic in osnovnih
prostorov za rekreacijo mladine!
Kovi katastrski podatki Sedanji zemljiški kataster
in zemljiška knjiga na Kočevskem zaradi mnogih sprememb v času vojne in po njej ne dajeta točnih podatkov. Zaradi tega so že pred štirimi leti pričeli z revizijo katastra.
Terenska dela, ki so jih opravili inženirji geodeti in geometri Geodetskega zavoda iz Ljubljane, so v glavnem končana. Prav tako je za nekatere katastrske občine že pripravljeno ustrezno gradivo, v kateri so mape in podatki o parcelah.
Ker nameravata Zavod za izmero in kataster zemljišč ter zemljiška knjiga na občinskem sodišču na podlagi teh podatkov naložiti nove zemljiške knjige in celotni kataster, so pred dnevi pričeli z izlaganjem za katastrsko občino Mahovnik.
Posestniki se bodo lahko ob vpogledu map prepričali, če je stanje, kakršnega so
ugotovi l i s t rokovnjaki na terenu, prav i lno . Po končanem izlaganju bodo naložili celoten katas t rsk i elaborat i n naprav i l i nove zemljiške kn j i ge za vsako posamezno katastrsko občino.
V I K T O R DRAGOŠ
V o l i t v e in imenovan j a Skupščina občine Kočevje je na
zadnji seji imenovala komis i jo , k i naj prouči bodočo organizacijo avto- i n agroservisne dejavnosU v občini, imenovala je nove člane komisi je za volitve i n imenovanja, člane v komisi jo za razpis delovnega mesta upravn ika Doma Dušana Remiha in člane komisi je za l ikvidaci jo gozdnega sklada.
PREDGRAD: gasilski dom
Prostovol jno gasilsko društvo v Predgrađu ob K o l p i je na občnem zboru 26. decembra skleni lo obnov i t i gas i l sk i dom. Računajo, da bo ta naloga opravl jena pod vodstvom novega odbora.
M.
»KUPITE PRAVILNIKE!«
»Kupite statut in pravilnik!« — tako ponujajo nekateri šablone za pravilnike in statute po manjših dolenjskih podjetjih. Delovni inšpektorji žal ugotavljajo, da manjše delovne
/ organizacije na Kočevskem takšne šablonizi-rane pravilnike in statute kaj rade kupujejo. • To se zlasti dogaja v podjetjih, ki nimajo potrebnih strokovnjakov. Prav med temi pa so takšna, ki še nimajo ne statutov in ne pravilnikov o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov, čeprav so vodstva političnih organizacij na to večkrat opozarjala.
Vsakemu razsodnemu človeku je umljivo, da statut ali pravilnik, ki sta prepisana iz kupljene šablone, ne moreta doseči svojega namena, saj nista izraz stanja v kolektivu in posebnih razmer v njem ter v organizaciji proizvodnje. Z nakupom takšnih šablon izpričujemo, da smatramo interne zakonodajne akte za navadno formalnost! To pa je hkrati dokaz nedejavnosti komisij za statute in pravilnike, ki so jih izvolili samoupravni organi.
TRI STANOVANJSKA PODJETJA? Občinska skupščina Kočev
je je na zadnji seji sk leni la , da se dosedanji Zavod za stanovanjsko in komunalno izgradnjo reorganiz ira v Stanovanjsko podjetje Kočevje. Sprejela je tudi več drug ih
^ Livoldu pr i Kočevju gradi K G P nov hlev za sto glav živine. (Foto: J . Prime)
Pismo iz Zadra Delovnim ko lekt ivom, star
šem, sestram, fantom in dekle tom iz okolice škocjana i n Mačkovca želijo srečno i n uspešno novo leto 1966 fantje, k i služijo vojaški rok v Zadr u : Jože Cezar, F ranc i K o m -Ijanec, F ranc i Saje i n Janez Bučar.
Pozdrav iz Prilepa Fantom i n dekletom iz Pod-
turna p r i Do l . Top l i cah želim v letu 19S6 mnogo uspehov i n veselja. E n a k o želim domačim i n sorodn ikom: Tone Gorše iz Podturna . čestitkam so pridružujejo še Alojz M u ren iz Žužemberka i n B r a n k o T u r k iz Ve l . B rusn i c .
TRATA: radi bi še cesto
N a T ra t i p r i Kočevju so v zadnj ih let ih zgradi l i več stanovanjskih stavb; kot predvideva urbanistični program, j i h bodo v pr ihodnje še nekaj . Imajo pa slabo cesto, k i jo je želel obnovit i že zavod za stanovanjsko i n komunal no gospodarstvo. Cesta ne b i pomagala samo temu kra ju , temveč tudi^ K l i n j i vasi h i i z le tn ikom.
- \ Različne obresti od poslovnega sklada Skupščina občine Kočevje
je na zadnj i seji sk leni la , da plačujejo letos obrest i od poslovnega sk lada komunalne gospodarske organizacije po stopnj i 1 odst., gostinske pa po stopnji 2 odst. Plačevanja teh obrest i so oproščene obrtno storitvene gospodarske organizacije i n Pekar i ja .
Vedno več jih bo gradilo
Zarad i predv idenih povišan i h stanarin v stanovanjih družbenega sektorja je zadnje mesece v Kočevju vedno več zanimanja za indiv idualno gradnjo stanovanjskih hiš. Se bol j kot v samem mestu pa je zanimanje za gradnjo naraslo v bližini Kočevja , kjer n i treba plačati pr i spevka za komunalno ureditev zemljišča. V . D.
predpisov v zvezi s stanovanjs k i m gospodarjenjem. Tako je določila, da znaša vrednost revolariz irane točke za ugotovitev ponovne vrednosti stanovanj 850 d in , sprejela pa je še odlok o izločanju sredstev delovnih organizacij i n ostal i h de lovnih skupnost i za subvencioniranje stanarin, o določitvi najvišjih stanar in, o amort izac i j i stanovanjskih stavb i n o m in ima ln ih tehničnih pogoj ih za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovn ih prostorov ter o del i tv i s tanar in za invest ic i jsko i n tekoče vzdrževanje.
Skupščina pa n i določila število stanovanjskih podjetij
v občini. Odbo rn ik i so menil i , da je bolje prepust i t i delovn im organizaci jam naj same odločijo, če bodo imele svoje stanovanjsko podjetje ah se bodo priključile občinskemu. Vsako prisi l jevanje b i namreč imelo lahko za posledico, da b i se podjetje v kra tkem razcepi lo a l i p a da bi iz večjih podjetij spet ustanovni eno.
Trenutno vse kaže, da bodo v občini tri stanovanjska podjetja, ker sta se odločila K G P i n Rudn ik , da bosta imela vsak svoje podjetje oz i roma da bo stanovanjsko podjetje ekonomska enota njihovega podjetja.
TISOČ S T A N O V A N J V KOČEVJU in kočevski občini — a še vedno gradijo nova, saj so potrebe čedalje večje, življenjska raven pa mora r a s a ! — Na sliki: v Cankarjevi ulici gradi G P Z IDAR spet nov 20-stano-
vanjski stolpič.
§ t . 1 ( 824 ) D O L E N J S K I L I S T 17
Novator sredi brestovih vrtov Breskve so prinesli v Arnovo selo Primorci - Sčasoma so jih začeli gojiti tudi domačini - Sodobni sadjar brez strojev ne more gospodariti - Letos se je Ivanškova družina poslovila od brente za prenašanje vode - Za novo
leto so si napravili vodovod
Arnovo selo b i lahko imenoval i tud i breskov vrt , toliko lep ih nasadov se razprost i ra po njegovih sončnih pobočjih. K m e t o m , k i gojijo breskve, pravi jo breskvar j i . Včasih so b i l i le običajni sadja r j i i n v inogradnik i . Plemen i t ih vrst breskev niso poznal i . O tem lahko mars ika j pove Ivan Ivanšek, k i je tud i
sam napreden gojitelj bresko-vih nasadov.
»Breskve so pr ines l i k nam Primorci,« pripoveduje. »Leta 1928 so se nase l i l i v Arnovem selu Koršičevi i n k a k i h šest let pozneje so na posestvu že rasla mlada breskova drevesa. Podnebje j i m je ugajalo in srečo z breskvami so počas i poskus i l i tudi drug i vaščani.«
Vel. Dolina:
Šola jim je dala pek!
»Kdaj ste jih začeli gojiti vi?
»Deset let je tega. Sadjarstvo me je že od nekdaj vesel i lo . T ik pred drugo svetovno vojno sem naprav i l kratek tečaj, po osvoboditvi pa še dva. To m i je precej kor is t i lo. Sadike sem vzgoji l doma in tudi cepi l sem j i h sam. Breskve sem zasadil na slabih sedmorazrednih zemljiščih, kakršna so pač tod okol i . T r u d se je kma lu obrestoval . Nasadov i m a m že dva hektara, tretjega pa pripravljam.«
»Koliko vas je- pri hiši za delo?«
»Sama z ženo sva, hčerka pa je še šolarka. Precej s i pomagam z motorno škropilnico in s t ros i lcem za umetni gnoj. Zdaj b i rad še manjši t raktor in upam, da ga bom v kra tkem dobi l , kaj t i brez strojne opreme modern i sadjar ne more gospodariti.«
Kdo pa so odjemalci vaših breskev?«
»Največ j i h odkup i kmeti j ska zadruga, s katero podpišem pogodbo že vnaprej. Manjše količine prodam na trgu v Zagrebu, L jub l jan i in Novem mestu. Včasih smo nos i l i breskve na trg s košaram i , p r i sedanjih količinah pa to n i več mogoče. Peto leto j i h že razvažam z avtomobilom. Breskev je sadež, kj ne čaka in ko dozori , ga je treba takoj spravi t i v denar.«
Tovariš Ivanšek se doma ne ustraši prav nobenega dela i n je izredno iznajdl j iv. Ve l iko patentov s i je že izm i s l i l i n j i h doma kor is tno uporab i l . V ra ta na gospodar
sk ih poslopj ih so vsaka i zum zase. S a m je naprav i l tudi načrt za svinjak i n i zum i l izredno praktična kor i ta , k i b i j i h b i la vesela mars ikatera gospodinja. Za novatorja so ga prog las i l i že p r i vo jakih. Gospodar Ivanšek se celo po-zebe v breskovem nasadu ubrani na svojstven način. V mrz l i h ap r i l sk ih in maj
s k i h j u t r i h pol iva ob sončnem vzhodu drevesa s hladno vodo, da se ne ogrejejo preveč hitro. P rav i , da odlično to pomaga.
P red nov im letom se je Ivanškova družina za vedno poslovi la od brente za nošenje vode iz grabna pod hišo. S sosedom sta naprav i la vodovod in zdaj imata vodo doma. Prav zaradi tega je bilo novo leto za obe hiši tako vel ik praznik. Samo več stoletij star vodnjak ob i zv i ru v do l in i bo še spominja l na ničkolikokrat prehojeno strmino z brento na ramah . . .
J . T.
Predsednik krajevne skupnost i V e l i k a Do l ina M a r t i n Matkovič ima za novo leto vel i k o želja i n načrtov. Prav i , da je nova šola dala l judem v teh kra j ih velik delovni po-
Nered v brežiški pekari j i Nevestnemu poslovanju so botrovale želje po osebnem okoriščanju - Samoupravni organi niso pokazali volje, da bi odpravili nered - Občinska
skupščina je izglasovala prisilno upravo
Z a brežiško P E K A R N O se j e l e to 1965 s l a b o izt e k l o . N e r e d p r i p o s l o v a n j u j e to o b r t n o pod j e t j e p r i p e l j a l d o p r i s i l n e u p r a v e . O d l o k o p r i s i l n i u p r a v i j e n a s e j i 27. d e c e m b r a s p r e j e l a občinska skupščina i n z a p r i s i l n e g a u p r a v i t e l j a i m e n o v a l a D i m i t r i j a Grnčarske-ga i z Brežic.
V P E K A R N I so že l a n i zabeležil i z a 1 m i l i j o n d i n p r i m a n j k l j a j a p r i m o k i i n k r u h u . L e t o s j e t a v s o t a p r e cej n a r a s l a . N e v e s t n e m u p o s l o v a n j u j e b o t r o v a l o t u d i o s ebno okoriščanje članov k o l e k t i v a . Računovodkinja j e večkrat o p o z a r j a l a n a n e p r a v i l n o s t i , v e n d a r v ko l e k t i v u n i s o b i l i v o l j n i p o p r a v i t i n a p a k . T u d i m a n d a t ne k a z n i inšpekcijske službe n i s o nič za leg le .
N i t i v skladiščih n i t i p r i p e k i i n razvažanju k r u h a n i b i l o p r a v e ev idence , včasih p a so j o s p l o h opuščali.
J K r u h so l a h k o razvažali b r e z d o b a v n i c i n ga p r o d a -! j a l i z a g o t o v i n o . O t em , d a so j o vračali P E K A R N I , 9 n i n o b e n i h d o k a z o v . P o s a m e z n i k i so se n a ra zne na -| čine okoriščali z družbenim premoženjem, za to n i ču-I d n o če se je p r i m a n j k l j a j m o k e i n k r u h a povečal n a • 2,940.000 d i n . D e l o se je izboljšalo šele p o u k r e p a n j u ! o r g a n o v z a n o t r a n j e zadeve . J a v n o toži lstvo j e začelo 0 p o s t o p e k p r o t i v s e m , k i so se okoriščali z družbenim j premoženjem.
P R A Z N I Č N E N O V I C E I Z B R E Ž I C Silvestrovanje je minilo povsod v prijetnem vzdušju — V bolnišnici so imeli mirno noč — Dežurni zdravnik iz zdravstvenega doma je imel
vse tri dni dovolj dela z obiski na domu
let. Občani so naprav i l i letos nešteto prostovo l jn ih delovn i h u r . L o t i l i so se ceste Pon ikve—Ve l i ka Do l ina in zgrad i l i nov odsek, da b i zmanjšali vzpon. T u d i cesto Brezje —Perišče so ured i l i s pomočjo krajevne skupnost i . Brez-j an i so da l i zanjo prispevek za gramoz in oprav i l i na njej ve l iko de lovnih ur . V vasi Brez je nameravajo zgradit i
Nedeljski avtobus v Veliko Dolino?
Preb iva lc i Ve l ike Dol ine in njenih vasi že dolgo prosi jo, da b i dob i l i tudi ob nedeljah vsaj enkrat na dan avtobusno zvezo z Brežicami. T a l i n i ja b i b i l a prav gotovo rentab i lna za S A P L jubl jana, k i jo zdaj vzdržuje ob delavnikih. P reb iva lc i žele tud i , da bi se avtobus ustavl jal na k r i žišču pro t i M o k r i c a m . To postajališče b i b i lo posebej potrebno ob nedeljah i n prazn ik ih , če bo nova proga uvedena.
D. V .
tudi požarni rezervoar, za kar so dali že okrog 400.000 d in .
Tov. Matkovič se pohval i z de lom sveta krajevne skupnosti , k i šteje 11 članov iz desetih vasi. T u d i v letu 1965 pričakuje od n j ih to l iko ah celo več volje do urejanja krajev, zadev, kot so jo pokazal i p r i dosedanjem delu.
Uprizoritev »Treh angelov« v Opekarni
Delavsko prosvetno društvo S V O B O D A B R A T O V M I L A V -C E V Brežice oko l ica je napovedalo za nedeljo, 26. decembra, premiero komedije »Naši tri je angeli« v dvoran i brežiške Opekarne. Avtorj a omenjenega dela sta Sam i n Be l la Spevvack. Prevod je oskrbe l Dušan Tomše, založil pa ga je prosvetni servis v svoj i knjižnici.
Komed i jo režira tov. Slavk a Zagode, sceno pa je naprav i l inž. Franc Filipčič. Igralc i se bodo v januar ju predstavi l i tud i v prosvetnem domu.
Posvet tajnikov sindikalnih podružnic Delavska univerza v Breži
cah i n Občinski svet s indikatov sta v četrtek, 16. decembra, sk l i ca la posvet tajn ikov s ind ika ln ih podružnic. Najprej je poročala Neda Verbek z republiškega sindikalnega sveta, potem je Ivan Lapuh predaval o dolžnosti i n nalogah tajnika s indikalne podružnice ter o kadrovsko organizaci jskem vodstvu podružnic, Bogomi l L i l i j a pa je govori l o tehniki vodenja sestankov. Predsednik občinske skupščine Brežice M i l a n še-petavc je podal pregled pol itičnega dela v občini i n govor i l o vlogi s indikata danes. Posveta i n predavanj se je udeležilo 40 tajnikov.
Novo leto 1966 so pričakali občani brežiške občine v raznih gost inskih obratih, še več pa j ih je silvestrovalo doma v krogu svojcev in prijateljev. Posebno zadovoljni so b i l i gostje v Ča-teških Topl icah in na Mokr icah , kjer so j im pr i red i l i prijetno praznovanje ob dobri postrežbi in veseli glasbi.
Pričakovanje novega leta je povsod mini lo brez neprijetnih pr i petljajev. Da je bi lo zares tako, so vedeli povedati tudi v bolnišn ic i . Dežurni zdravnik na kirur-gičnem oddelku dr. Svetozar Rai-ner je potrd i l , da je min i la noč brez nezgod in da je šele zjutraj po šesti u r i sprejel prvega pa
cienta in mu nudi l pomoč. Tudi operacij n i bi lo nič za novoletno noč, pač pa so pr ihajal i 1. in 2 januarja v bolnišnico pacienti zaradi zobobola. '
Bolnišnica je b i la polno zasedena, kar sicer ob praznikih ni običaj V prazničnih dneh je iežalo v njej 280 pacientov. Na internem oddelku so 1. Januarja umr l i štirje težko bolni pacienti: Pavel Bosina (rojen leta 1892) iz Zupelevca, Matevž Mlakar (1900) iz Brestanico, Ro-zalija Novak (1899) iz Blatnega ter C i r i l a Vučanjk (1932) iz Loč pr i Dobovi .
Ve l iko dela je Imel za praz
nike dežurni zdravnik dr . Nemeth iz zdravstvenega doma. Naročenih je imel precej obiskov na domovih. Ljudje so ga k l i ca l i v glavnem zaradi prehladnih obolenj, pa tudi zaradi vodenih koz, za kater imi zadnje čase obolevajo otroci .
V torek dopoldne je b i la v zdravstvenem domu za nujne primere odprta ordinaci ja splošnega zdravnika ln ordinaci ja zobozdravnika.
V Pečicah so volili V nedeljo, 26. decembra, so
v Pečicah vo l i l i novega odborn ika občinske skupščine. Kand id i r a l je Janez Volčan-šek, predsednik obj inskega odbora S Z D L . B i l je tudi izvoljen, saj občani niso želeli nobenega drugega kandidata.
L e t o 1 9 6 6 - od loč i lna p r e l o m n i c a
U p r a v n i c a b i z e l j s k e pošte M a r i j a Rers ' ov . " , p.ive-duje veliko novih naročnikov našega tednika tudi v januarju 66. Pravi, da ljudje na Bizeljskem radi be
r e j o , z i m a p a j e za to najprimernejši letni čas.
P o n a t i s k u j e m o n o v o l e t n i p o z d r a v n i n a g o v o r , k i ga j e 31. decemb r a 1965 i m e l v R a d i u Brežice p r e d s e d n i k brežiške občinske s k u p ščine, tovariš M i l a n šepetavc:
Ravnokar je m in i l o leto 1965, k i je za vse nas pomeni lo leto ve l ik ih naporov, prizadevanj in sprememb. Će se ozremo nazaj, moramo ugotovit i , da smo kl jub vsem težavam v našj občini ka r uspešno gospodar i l i . V m inu l em letu je družbeni bruto produkt v naši občini pora-stel za 27 odstotkov i n znaša čez 13 m i l i j a rd dinarjev, narodni dohodek se je povečal ka r za 28 odstotkov. Povprečnj osebni dohodk i so se k l jub vsem težavam povečali za 33 odstotkov i n znašajo v povprečju 52.600 dinarjev na zaposlenega.
N a področju gospodarstva smo dokončali nekatere pomembnejše objekte, kot na pr imer Cateške topl ice v vrednost i 740 mi l i jonov dinarjev, nov i del moderne vrtnari je v Čatežu, • številne druge kmet i jske gospodarske objekte, industr i jske in trgovske poslovne prostore v Brežicah ter nadaljevali obnovo vinogradov na Bize l j skem v vrednost i 100 mi l i jonov dinarjev. N a področju družbenih služb smo letos invest iral i 220 mi l i jonov dinarjev za zgraditev osnovne šole v Ve l . Dol i ni in gimnazije v Brežicah, hkra t i pa je b i la končno vendarle uresničena tud i obnova Zdravstvenega doma v Cerk l jah . Preko 400 mil i jonov dinarjev je b i lo v m inu l em letu invest iranih v stanovanjsko izgradnjo; obnovljen je b i l vodovod v Brežicah v vrednost: 35 mil i jonov dinarjev, razen tega pa so b i l i zgrajeni štirje vodovodi v raznih kra j ih na območju naše občine. Uspelo nam je dokončati pomembno prometno zvezo: cesto Pišece—Bizelj-sko, k i je velikega gospodarskega pomena. N a področju elektr i f ikaci je je b i lo zgrajenih nekaj nov ih transformatorsk ih postaj in izvršena precejšnja obnova električnega
omrežja, ka r nedvomno ustvarja prepotrebne pogoje za modernizacijo našega dela.
Ne b i b i l i popoln i , če ne b i poveda l i , da je ravno minevajoče leto tudi eden izmed najpomembnejših mejnikov v razvoju našega sistema gospodarjenja i n družbenega življenja nasploh. Samo izročitev proizvajalnih sredstev v neposredno upravljanje de lovnim ko lekt ivom, uvedba sistema samoupravl janja v letu 1950 se lahko po pomembnost i mer i ta s sedanjo vseobsegajočo reformo našega dela in življenja. Smo na tak i stopnj i gospodarske razvitost i , da smo se mora l i odločiti za pomembne spremembe, če ocenjujem razmere v naši občini skozi to pr i zmo m izhajajoč iz odnosov naših občanov, k i so j ih zavzeli do teh ve l ik ih sprememb, lahko rečem, da vs i naši občani razumejo smise l i n se v celoti zavedajo pomena tega, ka r smo na novo začeli. Razen zelo r edk ih iz jem se v naši o1>čini že uspešno vključujemo v nove pogoje gospodarjenja in dela. H k r a t i izražam prepričanje, da bodo • vs i
1 delovni l judje naše občine — tako družbenega kot zasebnega sektorja z doslej že znano in dokazano trdo-živostjo in e lanom nadaljeval i svoje delo v položaj, ko je treba kvaliteto in stori lnost podvreči preizkušnji ekonomskih kategorij zunanjega tržišča. Področje družbenih dejavno st i pa se bo moralo tako reorganiz i ra t i , da bo zahtevnejše naloge opravl jalo z manjšimi sredstvi , saj je znano, da smo doslej vseskozi vse prevel ik delež narodnega dohodka troših v ta namen — skra tka , splošno potrošnjo moramo zmanjšati.
čeprav stvar i , o kater ih vam govor im in k i so vsem že več a l i manj znane, zgledajo na p rv i pogled kot zb i r samih zahtev in težav, k i j i h bomo mora l i še nadalje sprejemati i n premagovati , smo vendarle lahko optimistično razpoloženi glede naše perspektive in n i razlogov za malo-dušje. Te trenutne oz i roma prehodne težave so namreč pogoj za hitrejši start na stabilnejših in kval i -tetnejših osnovah v našem bodočem razvoju. Bodoči razvoj pomeni za vse nas, da 'bo delo našega intelekta i n naših rok imelo večji uspeh in da bo ovrednoteno tako, kot to zasluži naš delovni človek v današnjih pogojih razvitega sveta. Pot do tega vodi preko nastopajočega leta 1966, k i bo v tem našem preokretu odločilno in bo nanj padlo največje breme nov ih ukrepov. Toda, dragi občani, trdno verujemo in zaupamo v naše lastne moči in sposobnosti , k i so porok za naš novi zmagovit i pohod.
V znamenju tak ih perspektiv vse naše družbene skupnost i in v tem okv i ru tudi naše občine v imenu Skupščine občin* Brežice in v svojem imenu želim prav vsem občanom — od najmlajših do najstarejših — srečno in uspešno novo teto 1966!
H O Č E M O D O B E R K R U H !
N a Senovem smo že večkrat k r i t i z i r a l i k r u h , k i ga dobivamo. Tud i 23. decembra 1965 je b i l k r u h , k i je b i l naprodaj v P R E S K R B I N I trgovini z živili, nepr imeren za uživanje. Na zunaj je b i l zažgan, v notranjost i pa le pol pečen. Delavci na r u d n i k u so p r i ma l i c i pojedl i samo skorjo, vse ostalo pa zavrgl ' , ker je bilo neužitno. Potrošniki želimo, naj P R E S K R B A tak snega k ruha ne prevzema več, a l i pa naj se odloči za nakup v drug ih pekarnah, kjer je k r u h bol j kval i teten. M o r d a b i kaza ' obnovit i se-novsko pekarno, pa teh težav ne b i več bi lo. R- K .
V CELULOZI so cepili proti gripi
V krški tovarni celuloze i n pap i r ja so ime l i pretek l i mesec tretje cepljenje pro t i grip i . Udeležila se ga je nad polov ica vseh članov kolekt iva, cepi l i pa so v obratn i ambu,-lant i . V p rv ih dneh bodo prot i gr ip i zadnj ikrat cepi l i i n sicer zamudnike. P r ed morebitno epidemijo gripe se je zavarovalo več kot po l kolekt iva. V . N .
Svet za zdravstvo se ni mogel odločiti
Svet za zdravstvo p r i ObS Krško b i se mora l na zadnj i seji odločiti: a l i je za pripoj itev skupnost i zavarovancev občine Krško k cel jski a l i k novomeški K o m u n a l n i skupnost i socialnega zavarovanja, člani sveta so se temu izogn i l i z ugotovitvi jo, da zadeva še n i dovolj proučena in da se svet zato ne more odločiti.
Komisija za 42-urni delovni teden
V komisi jo za pregled elaboratov za uvedbo 42-urnega delovnega tedna v delovnih organizacijah so odbornik i občinske skupščine Izvoli l i na seji 23. decembra naslednje tovariše: E d a Komočarja za predsednika, za člane pa Antona Avsca, Pavla Krošlja, Stanka Voglerja, Franca Dorn ika , Maksa Pogačarja, Alojza Kapler ja , Stanka Golouha in Franca Juvanca.
N O V O L E T N I R A Z G O V O R
Občanom vso srečo, odbornikom hvala!
ZAP IS O S E N O V S K I ŠOLI
Predsednik občinske skupščine Krško inž. Franc Dragan odgovarja na naša vprašanja o minulem letu in o obetih za leto 1966
— Tov. predsednik, na eni zadnj ih občinsk ih sej v 1965 se je razvi la živahna razprava o raz l ikah med vrednostno i n količinsko proizvodnjo. Praksa res kaže, da se proizvodnja po vrednosti povečuje, količinsko pa se zmanjšuje. K a j menite o tem?
— N a zadnj i seji v 1965 je b i l govor o tem, da vrednostni p r ikaz proizvodnje na daje povsem jasne s l ike . K e r so lani na vrednost proizvodnje precej vpl ivale cene, je
treba ocenjevati uresničevanja plana po količini. Če tehtamo real izaci jo v naši občini v^ 9 mesecih 1965 s temi mer i l i , bomo našli med vrednostnimi in količinskimi pokazatel j i ponekod večje, drugod malo manjše razl ike. U-resničitev p lana po ko l i čini pa je b i l a v celoti slabša od vrednostne. N a to ' je vpl ivalo več vzrokov: v tovarni papir ja i n celuloze je vse prvo polletje pr imanjkova lo celuloznega lesa; termoelekt ra rna v Bres tan ic i je obratovala dlje časa samo z en im agregatom deloma zato, ker je b i l drugi v poprav i lu in deloma, ker n i b i lo naročil. Surov in je več a l i manj pr imanjkovalo vsem podjetjem, še posebej pa K O V I N A R S K I , i n tud i v kmet i js tvu u p i niso b i l i izpolnjeni, ker je b i l a slaba sadna letina.
— V minu l em letu je b i l občinski prora
čun prav gotovo najtrši oreh. Kakšni so obeti za 1966?
— Ka j zanesljivega se še ne da reči, brez dvoma pa lahko pričakujemo, da bo s proračunom za 1966 še slabše kot je b i lo z lansk im!
— K a j želite v novem letu 1966 občanom in kaj skupščini?
— Vsem občanom čestitam za uspehe, k i smo j ih s skupn im i močmi in sodelovanjem dosegli v letu 1965 i n j i m želim vso srečo v letu, v katerega smo vstopi l i !
Iskreno želim, da b i občinska skupščina v letu 1966 še bolj odgovorno
opravl jala svoje naloge v kor is t občanov i n širše družlbene skupnost i ! Vsem odborn ikom i n drug im se zahvaljujem za njihovo delavnost i n j i h vab im, naj tudi v bodoče kažejo enako prizadevnost, da b i lahko uresničili željo, k: sem jo malo prej i zrekel !
Po reorganizaciji m Senovem Več časa za preventivno dejavnost — Namišljeni bolniki na strožjem situ
— Zdravstvena služba je postala boljša
V senovski i n brestaniški ambulant i se je letos mars i kaj spremenilo. N a Senovem sta začeli v oktobru delati dve ločeni ord inac i j i , v Brestanic i pa so dopo ln i l i delo v splošni ambulant i i n dispanzersko preventivni službi.
N a Senovem so težave spričo ene ordinaci je občutili več let. Zdravnik je b i l preveč obremenjen, saj ob 90 a l i 110 bo ln ik ih , k i so ga vsak dan obiska l i , n i mogel povsem brez h ib delati . V ambulant i so nud i l i zdravniško pomoč novorojenčkom, predšolskim in šolskim otrokom, odras l im in starčkom. H k r a t i so p r i t i ska l i na vrata akt ivn i zavarovanci. Tol ikšnemu številu bolnikov in razno l i k im boleznim en sam zdravnik n i mogel b i t i kos, saj je nemogoče, da b i v nekaj minutah, ko l i ko r je ime l časa, da se je posveti l bolni
k u , delo oprav i l zadovolj ivo v vseh pogledih.
Ob vsem tem pa je ime l še vel iko opravi t i z namišl jenimi bo ln ik i , k i so hotel i p r i t i v stalež bo ln ih . Najhuje je bi lo ob epidemijah gripe, ko so prenekater i hotel i i zrabi t i utrujenost zdravnika, on sam pa je ob tem nosi l odgovornost za to, koga pošlje v stalež. To so b i l i razlogi, da se ordinaci ja poveča. Obe ordinac i j i poslujeta dopoldne. P r va je obratna ambulanta in nudi zdravstvene storitve zaposlenim v delovnih organizaci jah na Senovem in v Bres tan ic i , z lasti senovskemu rudn iku . Zdravn ik v obratni ambulant i se-
zdaj lahko bolj posveti boln i k u in strože odreja, kdo je za stalež in kdo ne. Več časa ima tudi za preventivo in zaščito rudarjev, tako za sistematične preglede zavarovancev, delovnih inval idov i td . Obratna ambulanta tesneje sodeluje z rudn ikom.
Druga ordinaci ja sprejema druge zavarovance, od otrok do starejših bolnikov. Z namestitvi jo tretjega zdravnika oz i roma zdravnice so namen i l i večji poudarek preventiv i i n so v ustrezno zaščito zajeli nosečnice, novorojenčke, predšolske in šolske otroke ter žene z območja nekdanje senovske občine.
R A D O K O Z O L E
STANOVANJ ZA Š O L N I K E NI! En splošni učitelj in trije predmetni bi bili senovski šoli zelo potrebni,
toda brez stanovanj jih ni mogoče dobiti
K e r na Senovem nj stanovanj za prosvetne delavce, manjkajo na senovski šoli štirje učitelji- šola mora shajati brez enega splošnega učitelja i n treh predmetnih: za matemat iko, gospodinjski pouk in tehnični pouk. N a razpis šole v apr i lu 1965 se je pr i jav i lo dovolj l jud i , toda nihče se nj odločil za zaposlitev na Senovem, ker tam n i na voljo stanovanj.
V r h u vsega na šoli pr i manjkuje tudi p r imern ih prostorov za nemoteni pouk. O gradnj i stanovanj za učitelje je bi lo že več pogovorov med predstavn ik i rudn ika , občine i n šole, ke r pa n i denarja, je ostalo samo p r i pogovorih. Rudn ik gradi stanovanja za člane svojega kolekt iva s posoj i l i i n kred i t i , prosi lcev pa je vedno več.
Občina n i m a sredstev za gradnjo stanovanj za šolnike, šola j i h tudi n i m a in tako se stanovanjski p rob lem prosvetnih delavcev vleče iz leta v leto. V apr i lu 1966 bodo zopet razpisa l i delovna me
sta, pr i jav bo spet dovol j , toda zaradi pomanjkanja stanovanj bo šola spet ostala brez učnih moči. Že zdaj se vozi en učitelj iz Krškega v Senovo, ena učiteljica pa iz Brestanice. T u d i ta dva bosta najbrž ob p r v i priložnosti po iska la službo v bližini svoj i h stanovanj.
In še nekaj je narobe na senovski šoli: poprav i t i b i
b i lo treba peč in napeljave za centralno kurjavo ter zamenjat i grelce v razredih, toda vse to bo veljalo ve l iko denarja, šola stoj i p red vprašanjem, kje dobi t i denar za ta, res nujna popravi la? Staršem pa prav gotovo n i vseeno, a l i se otrocj uče v top l ih pros tor ih , a l i pa j i h med pou k o m zebe.
R. K .
KRŠKE N O V I C E B S T A N O V A N J A V IV . STOL
PIČU so že naprodaj. — Stolpič gradi Gradbeno, podjetje SAVA na Starovaški cesfl 20, vseljiv pa bo, kot zagotavljajo, do 1. ju l i j a 1M>6. V stavbi bo parno gretje, posamezna stanovanja pa veljajo — odvisno od vel ikosti — od 5,000.000 do 6,900.000 d in . K u p c i imajo pravico najeti posoji lo do največ 45 odst. vrednosti stanovanja. K d o r bo položil več v gotovini, ima prednost.
D I I . PAP IRN I STKO.J je dokončno prevzet. Dobavi la ga je 1963 nemška tvrdka ER-WE-PA . Stalne tehnične okvare so odprav i l i šele v III. generalnem remontu stroja, oktobra in novembra letos. Z dokončnim prevzemom
stroja so tovarni pap i r j a in celuloze »Djuro Salaj« v Krškem usahnile pravice do tvrdke BE-VVE-PA.
£3 N E K O L I K O V E C L E S A pr i haja zadnje čase v tovarno papirja , vendar pa je les zelo nekvaliteten in n i primeren za proizvodnjo papir ja boljših vrst ter celuloze i n lesovine. Tovarna je pošiljke nekvalitetnega lesa rek lami , ra l i p r i dobavite l j ih
• N IC V E C LOMSPAP1R ! V tovarni papir ja v Krškem bodo v obratu celuloze po planu za 1966 delal i samo še eno kvaliteto beljene bukove celuloze i n beljeno smrekovo celulozo. Po p lanu, k i ga bo v kratkem potrd i l DS , ne bodo več izdelovali lomspapir ja.
Voda in ljudje na Malem Kamnu Začetni neuspeh pri urejanju vaškega vodnjaka ne bi smel povzročiti, da
vaščani Malega Kamna že več kot leto dni spet pijejo nezdravo vodo
O težavah s pi tao vodo na Ma l em K a m n u smo v Dolenjskem l is tu že bra l i . O" tem smo se ve l ikokrat pogovarjal i tako na vaških sestankih,
SENOVČANI SPRAŠUJEJO
N a krajevni konferenci S Z D L na Senovem so občani vprašali, zakaj n i b i la letos začeta rekonstrukci ja ceste Krško—-Brestanica, k i je b i la na pr ior i te tnem planu in kako to, da so začeli asfaltira t i cesto od Drnovega pro t i Kostanjev ic i , k i n i bi la v programu. Senovčani so z dosedanj imi odgovori občins k i h organov nezadovoljni-Terjajo, naj bo odgovor odkr i t i n javen in zahtevajo, naj sklepe občinske skupščine spoštujejo!
R. K .
Za prevoz otrok z Bohorja
Kra jevna konferenca S Z D L na Senovem je spet razpravl jala o prevozu šolarjev, k i živijo v k ra j ih pod Bohor-jem. T i otroc i hodijo v šolo tudj po 3 ure daleč peš in prihajajo z last i poz imi m o k r i in premraženi. Razuml j ivo je, da se ne učijo tako dobro kot drug i , saj so ob pr ih ; x iu v šolo najprej potrebni počitka i n krepke mal ice in so šele nato sposobni za pouk. Prevoz teh otrok bo torej treba čimprej ured i t i .
R. K .
na krajevnem uradu, p r i krajevni skupnost i na Senovem in na sedežu občinske skupščine Krško'. Povsod se je o tem vel iko govorilo, sklepalo i n obl jubl jalo.
Iz občinskih sredstev za sanacijo ma l ih vodnjakov je b i l 1964. odobren za M a l i K a men znesek 300.000 d in . Vaščan i smo ob l jub i l i prostovol jno oprav i t i vsa težaška dela. Z denarjem, kj ga je odobr i la občina, naj b i bi lo opravljeno strokovno delo ter plačan mater ia l i n prevozi. Ze konec 1964 smo odločno začeli delati .
P red tem smo se na Ma l em K a m n u oskrboval i z vodo iz starega studenca ob cesti v središču vasi. N a d tem stu-
icem je dvoje gnojišč, ker pa j n teren zelo s t rm i n zemlja takšna, da prepušča vodo, nam je ob deževju studenec vedno zal i lo z gnojnico. Poleti smo z vodo i zv lek l i i z njega nemalokrat žive žabe i n kače ter poginule miši i n podgane.
K o so nam bi la odobrena sredstva za vodnjak, smo se spomni l i starega ustnega izročila, k i govori, da je nekoč izv i ra la kr is ta lno čista voda na Svarču, nad vasjo ob vznožju gozdov. Začeli smo tam kopat i i n iskat i . K o smo prišli šest metrov globoko,
smo naletel i na živ izv ir vode. Mer jenja so pokazala, da je voda užitna. K u p i l i smo nekaj azbestnih cevi za glavni vod, i zv i r pa zavaroval i z lesenim opažem. Nato je prišlo močno deževje in zemel jsk i plaz je podr l opaž i n pokopal pod sabo izv i r . Tako je b i lo uničeno delo, za katerega smo pr ispeval i več kot 1000 prostovol jn ih delovnih ur . še vedno pi jemo i n uživamo vodo, k i je pomešana z gnojnico in se vprašujemo, kdaj bo tega konec?
JOŽE MOŠKON
Odslej samo 6 občinskih skladov
Na J seji občinske skupščine K r ško so sprejeli odborn ik i 23. decembra odloke, s kater imi je od 14 dosedanjih občinskih skladov ukinjenih 8 in j i h osiane samo še 6. Ukin jen i so b i l i gozdni sk lad , sk lad za socailno varstvo, sk lad za zadeve borcev, sklad za telesno kul turo , sklad za kul turo i n pro-sveto, sklad za investicije v zdravstvu in gasilski sklad. Sredstva teh skladov bodo prenesli v občinski proračun, z n j imi pa bodo razpolagale posebne komisi je. S tem se bodo za oko l i 3 mil i jone znižali st.roški poslovanja. P r i občinsk i skupščini Krško bodo delovali Se naprej šolski sk lad, sklad za komunalno dejavnost, sklad za gradnjo mostu, sklad za rekonstrukcijo kostarjeviškega gradu, sklad za pospeševanje kmetijstva, cestni sklad in obvezni rezervni sk lad.
Obvezno plavanje v Krškem
Namesto čestitke -pomoč potrebnim! Občinski odbor Socialistič
ne zveze v Krškem je namesto novoletnih čestitk nameni l 10.000 d in posebnemu oddelku za duševno prizadete otroke osnovne šole v K r škem. Z denarjem, k i bi b i l sicer pori ibl jon za brezplodne čestitke, k i so se v zadnjih let ih zelo razpasle, bo 'ahko posebni oddelek k u -Pi l nekaj učil.
Plavalni k lub Celulozar iz K r škega je od vodstva osnovne šole v Krškem že dol)il zagotovilo, da bodo moral i vsi učenci v maju in juni ju obiskovati plavalni tečaj. Učence, k i bodo pr ihajal i na kopališče pod vodstvom razrednikov po vnaprej določenem urn iku , bodo naučili plavanja inštruktorji plavalnega k luba Ce-lulozar. Po končanem tečaju bodo mora l i vsi učenci opravit i praktični izpit : preplavati bodo moral i dvajset metrov dolgo progo. Vsak, k i bo to nalogo oprav i l bo dobi l potrdi lo, da je p la. valeč. Plavalna šola bo potekala v okv iru sedemletne akcije S Z D L Jugoslavije pod geslom: »Naučimo se plavanja!« Z njo bodo že pri šolski mladin i začeli sistematično odpravl jat i dosedanjo plavalno »nepismenost«. K lub bo
poskusil pritegniti k obveznemu plavanja tudi dijake tehniške srednje šole, vajeniške šole i n predvoja.ške vzgoje.
V . N .
Točkovanje stanovanj
Občinska komis i ja za točkovanje stanovanj je začela delati v Krškem. Točkovala bo vsa stanovanja, k i so v družbeni lastnini . N a ta način bodo dobi l i pregled o stanju stanovanj i n nj ihovi vrednosti , ker bo to potrebovalo bodoče občinsko podjetje za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Točkovanje bo hkrat i tudi osnova za izračunavanje ekonomskih najemnin, k i bodo obveljale leta 1970.
Novi električni vrtalni stroj E V S 06/11, ki je prejel na mednarodni oblikovni razstavi v Stuttgartu lepo priznanje in diplomo. Izdelek tovarne ISKRA.
1 ^ V ^ S T I IZ . X ,
št. i (824) D O L E N J S K I L I S T 19
l i t e i i z a t i p i a folja občanov Tudi lani so občani treb. občine opravili ogromno delo brez sredstev občin
skega proračuna
Zdaj, ko na vseh področjih ugotavljamo delovne • uspehe v letu, ki je minilo, je prav, da omenimo vsaj važnejše akcije, s katerimi so občani trebanjske občine izboljševali naselja in izvajali neštete naloge, sprejete na zborih volivcev. Marsikje so akcije obrodile uspeh, kjer pa so se zanašali na občino, so propadle.
Rekonst rukc i ja ceste n a Vrhtrebnje i n Repče je b i l a precej nujna. Občani so se zavedali , kaj pomeni zanje cesta, zato so na zbor ih volivcev glasovali za kra jevni samoprispevek ter k l jub pomanjkan ju časa sredi največjega dela v kmet i js tvu cesto tudi ured i l i . Vo l j a občanov je b i l a neomajna, saj so opravil i 1063 prostovol jn ih delovnih dn i i n 83 dn i prav tako prostovoljno voz i l i mater ia l na cesto. Oprav i l i so torej za 2,760.000 dinarjev del.
Preb iva lc i štatenberka, Ro j , M i r n e vasi , Jelševca, St rmice i n Cikave so dolga leta žele l i , da b i e lektr i f i c i ra l i svoje vasi . V letu 1955, ko je dobi lo e lektr iko Trebelno i n okoliške vasi, so računali, da se bo e lektr i f ikac i ja nadaljevala, zaradi pomanjkaja denar ja pa- se je delo zavleklo za 10 let. K o b i ne ime l i močne volje, b i e lektr i f ikacij a tud i letos odpadla. Tako
pa je že vel iko narejenega. Man jka le električna žica, k i jo je težko dobi t i . Občani so do zdaj pr ispeval i drogove i n oprav i l i za več kot 10 mil i jonov dinarjev del , 2,400.000 dinarjev pa so zbra l i za daljnovod i n omrežje.
Z republiško pomočjo so lan i začeli, letos pa nadaljeval i gradnjo skupinskega vodovoda v Mokronogu . De l Mokronoga in nekatere vasi v oko l i c i že imajo, vodovod, čeprav občani zanj niso b i l i povsod najbolj navdušeni. K o ugotavl jam, kakšni so uspehi p r v ih dveh akc i j ; lahko rečem, da se je posrečila tud i tretja, čeprav gre tu uspeh pr ip isa t i komunalnem u podjetju v Trebnjem. Režijski odbor, k i b i mora l z akci jo trdno naprej , n i mogel zbrat i n i t i kra jevnih samoprispevkov, da ne omen jam njegovega nujnega sodelovanja z izvajalcem del. Če b i b i lo p r i tem več sode
lovanja, b i b i l i najbrž investi- I c i j sk i stroški precej manjši, | kot so. Širša družbena skupnost je pr i zna la potrebo in v ta namen tudi dodel i la sredstva. Občani b i se mora l i zavedati, da je investici ja nj ihova in samo zanje, zato b i mora l i v akc i j i tudi pr imerno sodelovati.
Pozdrav i t i je treba delo občanov v šentrupertu. Z lastno soudeležbo in delno dotacijo so zgradi l i most p r i K a menju, ured i l i javno razsvetljavo in v šoli opremi l i en razred. Za to n i b i lo potrebno malo sredstev.
Približno v tak ih razmerah smo v Mokronogu in na M i r - | n i de loma ured i l i javno razsvetljavo in začeli avtomatizirat i telefonijo. Telefonija bo v avtomatski sistem Dolenjske vključena predv idoma v januar ju 1966.
Občani so razen tega oprav i l i še vrsto manjših del , ko so poprav l ja l i vaške i n gozdne poti i td . Nj ihovo prizadevnost je vsekakor treba pohval i t i , čeprav se bo morala v pr ihodnje še bolj odrazi t i , ker bo spričo težav v proračunu za razne splošne potrebe manj sredstev.
Janez Mihevc
Vabljive novoletne izložbe treh trgovskih lokalov v bližini sevniške postaje so nudile mimoidočim dober nakup. Trgovine so bile za ta čas bogato založene in kupci so j ih zadovoljni zapuščali. — Marsikdo se še vedno začudeno ozira po dvojnih cenah v starih in novih dinarjih in je vesel, da je plačal še po starem,
brez preračunavanja, k i ga še ni vajen. (Foto: J.Teppev)
Kako uskladiti potrošnjo s sredstvi Poleg več odlokov so bile na dnevnem redu zadnje seje občinske skupščine v lanskem letu tudi teze proračuna za leto 1966 — Pionirji so s šopkom rož
pozdravili odbornike in jim zaželeli uspešno novo leto
Ne rs m ''m govorom z Mmml Prihranki na račun izobraževanja niso prihranki! — Odpusti bi bili manj
boleči, če bi se podjetja dogovorila za izmenjavo delavcev
Dejstvo, da naj bo proračunska potrošnja odvisna od gospodarske moči občine, je postavi lo občinske može na seji 29. decembra pred težavne odločitve. Ze lansko leto je b i lo težko, letošnje leto pa bo še težje, ker bo treba poravnat i še vel ike lanske obveznosti. Odborn ik i so se spraševali, kaj naj se sploh iz proračuna f inancira in v
Škoda v pešca Vozn ik osebnega avtomobi
la Ignac škoda s K a m n e gore je 31. decembra v Trebn jem podr l pešca V i l i j ^ma Povha, kd so ga mora l i , ranjenega n a glavi, odpeljati v novomeško bolnišnico. N a voz i lu cenijo škodo n a 70.000 dinarjev.
T U E I U N . I S K E NOVICE
kolikšni mer i . Predvidevajo 672 mil i jonov dohodkov, resnične potrebe pa td vsoto skoraj za polovico presegajo. Odbo rn ik i so se končno strin ja l i , da ne sme b i t i izločena i n zapostavljena nobena dejavnost, da pa naj se da povsod denar le za najnujnej-
Ustanovljeno je podjetje
Slabo gospodarjenje s stanovanji družbene lastnine in prehod k ekonomsk im stanarinam sta zahtevala novo obl iko gospodarjenja. T u d i občinska skupščina Trebnje je na svoj i zadnji seji ustanovila stanovanjsko podjetje Trebnje. To podjetje se bo namensko ukvarjalo z upravl janjem i n vzdrževanjem stanovanjskih hiš, stanovanj in pos lovnih prostorov. Podjetja v t rebanjski občini, k i imajo sicer pravico ustanovit i svoja stanovanjska podjetja ah sekcije, bodo raje sk leni la
še. V p rv i vrst i naj se zagotovi denar družbenim službam, medtem ko se naj negospodarske invest ic i je in izdatke, k i niso najnujnejši, izločijo. Potrebna bo tud i ka r največje varčevanje, na ka r je posebej opozor i l republiški poslanec Franc Kolair.
stanovanjsko Trebnje
ustrezne pogodbe z novoustanovl jenim stanovanjskim podjetjem, k i bo gospodari lo z vsemi stanovanjskimi hišami in stanovanji, zgrajenimi na območju občine Trebnje. Za direktor ja podjetja v ustanov i tv i je b i l imenovan do javnega razpisa tov. Ivan Lon-gar, uslužbenec občinske skupščine Trebnje.
Razvesslite znance in svojce v tujini
z DOLENJSKIM LISTOM!
TREBNJE:
Trioetrt milijona za poplavljence »Ko smo se pogovarjal i
o zb i ranju pomoči za poplavljence, si n ismo nadej a l i tolikšnega uspeha,« je dejala M a r i c a Srebot, predsednica občinskega odbora R K v Trebnjem. »Zbrali smo 750.0"0 dinarjev in to samo od občanov, ker so delovne organizacije ka r po vrst i obrnile hrbet, češ da so svoj čas že darovale in da nimajo skladov za vse mogoče stvari . S pomočjo članov kra jevnih odborov S Z D L , zlasti v Ve l i kem Gabru in Mokronogu , se je akc i ja k l jub temu posrečila. Ugotovi l i smo, da so b i l i revnejši prej pr i pravl jeni pomagati ; njihovega pr ispevka t i s t im, k i M a r i c a S r e b o t
j i m je pomoč potrebna, smo b i l i še zlasti veseli«.
»Kakšni so načrti odbora v prihodnje?«
»Vaše besede v časopisju nam zelo pomagajo in želimo, da b i še i n še pisal i o tem. Ljudje morajo vedeti, za kaj darujejo. — Maja bomo izvedl i krvodajalsko akci jo, do takrat pa se bomo kar na bolj temeljito p r ip rav i l i . Z ljudsko univerzo in zdravstven im domom smo se dogo /ori l i za več predavanj o - "ravstveni vzgoji, zaščiti matere, negi dojenčkov, bo ju pro t i a lkoho l i zmu in T B C . Ve l iko je s tvar i , k i b i j i h r r " i nared i l i , saj je k l jub težavam pri jeten občutek pomagati človeku' v stiski.«
K o predsednik občinskega sindikalnega\ sveta v Sevnic i tovariš Drago Lupšina o-cenjuje vlogo s indikata p r i uresničevanju gospodarske reforme, poudarja, da so posamezne podružnice prirejale premalo ko lekt i vn ih sestankov. K e r n i b i lo dovolj ustnih razgovorov, je b i lo članstvo z nameni reforme slabo seznanjeno in dogajalo se je, da tudi vodje delovnih skup in niso ime l i o n j ih prave predstave. Strokovne službe so se takoj loti le iskanja rezerv in tovarniški b i l teni večjih podjetij so l jud i obveščali o možnostih za kvalitetnejšo jin cenejšo proizvodnjo, vendar tudi to še n i bi lo dovolj . Prav zaradi tega je občinski s ind ika ln i svet p r i r ed i l več razgovorov s ce lotnimi odbor i podružnic i n j i m sporočil nekaj najvažnejših nalog s ind ikata v delovnih organizacijah.
Mednje sodi skrb za uskladitev samoupravnih predpisov z novo zakonodajo, skrb za - doslednejše nagrajevanje po delu, skrb za boljšo organizacijo dela in skrb za izobraževanje zaposlenih. Reforma prav izobraževanje postavlja v ospredje, zato denar, k i ga bo neko podjetje poskušalo p r ih ran i t i na ta način, ne bo noben pr ihranek.
Proizvajalcem je potrebno dopolni lno strokovno znanje za uspešnejše delo na delovnem mestu i n širša družbe :
na razgledanost za odločanje v samoupravnih organih. Nekaj tega nud i zaposlenim vsako leto delavska univerza, s katero občinski s ind ika ln i svet redno sodeluje.
V sevniški občini je več podjetij , k i zaposlujejo se
zonsko delovno s i lo . S indikalne organizacije b i tam lahko načele razpravo o medsebojni izmenjavi sezoncev, ka r b i nekater im omogočilo stalno •zaposlitev. P r i kmet i j sk i zadrugi na pr imer potrebujejo več l jud i poleti, v
SEVNIŠKI VESTNI K
Jugotaninu pa poz imi , ko je treba uskladiščiti les. T a k i dogovori b i b i l i zelo kor i s tn i , saj b i mars i komu omogočili stalen k r u h .
Tako sodelovanje med podjetj i b i lahko vpel jal i tud i tedaj, če je nekje preveč delavcev, drugod pa J & P1"*' manjkuje. V tak ih p r ime r ih odpust i ne b i b i l i tako boleči za prizadete, saj b i šlo le za spremembo delovnega mesta.
limzk zrni na trduih iscgsfs L a n i 3. marca je občinska
skupščina v Sevnic i i zda la odločbo o postavitv i pr is i lne uprave v Komuna lnem obrtnem podjetju. Podjetje je namreč zaključilo poslovno leto z izgubo, k i je nato narasla na 4 mil i jone d in . P r i s i lna uprava je prevzela gospodarjenje v drugi polov ic i apr i la . Ukrep i , k i so s ledi l i , so pomagal i , da se je poslovanje normal i z i ra lo .
Ukinjene so bi le vse poslovne enote, k i so de la l i z izgubo. Delavcev z uk in jen ih delovnih mest niso postavi l i na cesto, ampak so j i h sporazumno zaposl i l i v drug ih poslovnih enotah. T u d i v upravi so zmanjšali število uslužbencev. U k i n i l i so troje delovnih mest. V s i t i ukrep i so kor is tno učinkovali. Do-nosnerjlše enote so povečale proizvodnjo i n razmahni lo se je predvsem cementninarstvo in delo v kamno lomu.
P r i s i l na uprava bo trajala leto dn i . Dosedanj i uspehi kažejo, da se bo podjetje rešilo iz zagate, saj p lan celo presega. To navdaja kolekt iv z op t im i zmom in zavestjo, da
Ob dveh pred K O P I T A R N O . Vsak dan ob tem času se zvrsti mimo vratarnice okoli 250 članov kolektiva, k i se po končanem delavniku vračajo na svoje domove. — V tovarni kopit so lani dobro gospodarili. Močno so okrepili sklade in izboljšali nagrajevanje. S spod-budnejšo delitvijo osebnih dohodkov se je večala delovna disciplina, z njo vred pa tudi produktivnost.
(Foto: J . Teppev)
bo treba še precej volje i n naporov, preden se bodo ponovno postav i l i na trdne noge.
Na bregu kmalu sodobna trgovina
N a nedavni konferenci k ra jevne organizacije Socialistične zveze na Bregu so obravnaval i med drug im trgovino. Spričo nečistih prostorov je sani tarna inšpekcija že zagrozi la, da bo u k i n i l a trgovino. Kaže, da bo vprašanje rešeno že leta 1966, ko bo urejen gasi lski dom, v katerem bodo odpr l i tud i trgovs k i l oka l . Občani so se na konferenci zanimal i , kdaj bodo obnov i l i na Bregu žago. Odprto pa je še vprašanje dobave k ruha , ker b i b i l prevoz predrag.
S. Sk.
Dve predstavi v Boštanju
V zadnj ih tednih sta se v Boštanju zvrs t i l i dve pomembn i pr i red i tv i . 19. decembra sta p i on i r sk i in mlad insk i odred šole pod vods tvom učiteljev upr i z o r i l a »Sneguljčico«. Lepo okrašena dvorana je b i l a po lna gledalcev, k i so b i l i z upr izor i tv i jo zelo zadovol jni .
V nedeljo, 26. decembra, pa se je spet izkazal m lad insk i akt iv . Mnoge godbene in pevske točke s šaljivimi p r i z o r i so se zvrst i le v dveurnem programu. Gledalce je posebno navdušil napredek domače godbe. D. P.
Dedek Mraz v Loki 29. decembra je v osnovni
šoli v L o k i ob iska l otroke dedek Mraz . šolarji so pod vodstvom obeh učiteljic pr iprav i l i lep progarm. Dedek M r z je na sankah pr ipe l ja l cel k iS dar i l in z n j i m i najprej obdaroval predšolske, nato p a še šolske otroke. Največ zahvale za obdaritev gre matičn i osnovni šoli v Sevnic i , p a tudi darovalcem, k i so prispeval i pomoč na pobudo D P M v L o k i . S. Sk.
2 0 O O L i ^ l N J S K i L I S I Št. 1 ( 824 )
Izredne konference SZEJL so končane Občinska konferenca Socialistične zveze v novo
meški občini bo 23. januarja
Izredne konference Social istične zveze v novomeški občini so se končale že v pretek lem letu. N a zadnj i seji izvršnega odbora občinskega odbora S Z D L so pr ikaza l i konference v prerezu i n ugotov i l i : ker je b i l dnevni red zanimiv i n pester ' (obravnava novega zakona o gozdovih, kmeti jstvo, zdravstveno zavarovanje kmetov, stanova-vanjska re forma i n gospodarstvo v celoti ) , sta b i l i razprava i n udeležba zelo dobr i . Povsod so i zvo l i l i tud i delegate i n evident ira l i nekatare člane, k i naj b i se udeležili V I . kongresa Socialistične zveze delovnega l judstva Slovenije. V glavnem je tudi že končano poročilo za občinsko konferenco, zato so na seji izvršnega odbora sklenil i , da bo občinska konferenca Socialistične zveze novomeške občine 23. januar ja .
Pi M A L I P O D L J U B E N : največ razprave so odmer i l i novemu zakonu o gozdovih, za delegata na občinski konferenci pa so i zvo l i l i kmeta F R A N C A Z A G O R C A .
R J R A T E Z : osrednja beseda je tekla o dejavnosti Socialistične zveze v preteklem letu, komuna ln ih vprašanjih, kmet i js tvu i n gozdarstvu, manj važna vprašanja pa nameravajo reševati še na zbor u volivcev. I V A N T E K S T O R bo zastopal organizaci jo na občinski konferenci .
O R E H O V I C A : kot drugje, je tudi tu tekel pomenek o gospodarstvu.. Občane je zlasti zanimalo, zakaj so v kmet i js tvu izgube. Načeli so nekaj vprašanj s področja dejavnosti krajevne skupnost i . Graditev družbenih prostorov se bo letos premaknil a z mrtve točke. Predsednik krajevnega odbora S Z D L JA-N ^ Z S I S K A je b i l izvoljen za delegata.
P O D T U R E N : v tej novo ustanovljeni krajevni organizaci j i so n a izredni konferenci govori l i o gospodar
s k i re formi s posebnim poudarkom na kmet i js tvu i n gozdarstvu. K A R E L T U R K je delegat.
a GOTNA V A S : spraševali so se, zakaj je tako maio mladine na konferencah Socialistične zveze, načeli vprašanje kmet i jsk ih strojev i n na splošno obravnavali kmetijstvo. Povedali so, da niso zadovoljni s svoj im odbornikom ter da se bodo z n j im o problemat iki pogovori l i na pr i hodnjem zboru volivcev. Na dnev-nem redu so b i la tudi komunalna vprašanja. Delegata sta F R A N C T U R K in F R A N C CEČELIC.
ES M A L I SLATNTK : izredna konferenca je prinesla na površje več vprašanj, k i bodo našla odgovor na zboru vol i lcev. Med tak imi so: da b i d o b i l i ^ h a Malem S la tn iku osemletko i n asfaltirano cesto. — Prostore potrebujejo vse družbe-ne organizacije. Mars ika j , kar je ekonomske narave, bo našlo svoje mesto v programu krajevne skupnost i , k i je že do zdaj opravičila obstoj. Delegat je predsednik krajevnega odbora S Z D L VLADO S E N I C A R .
9 B R U S N I C E : konferenca je opozori la na pomanjkl j ivost i , morda premalo kritično pa je bi lo povedano, da b i lahko preneka-tere probleme rešili občani sami . Po vsem tem, o čemer so razprav l ja l i , b i marsikdo sodi l , da se je za nekatere občane tega območja čas ustavi l . V zadnjem času pa je organizacija kar lepo napredovala, lahko b i pa še bol j , če b i se v dejavnost vključili vsi in ne b i le čakali ob strani neprizadeti . A N T O N G A Z V O D A se' bo udeležil občinske konference.
\ H K A R T E L J E V O : živahna in
plodna konferenca je opozori la na vrsto vprašanj, k i j i h bo mogoče rešiti. Vprašanja so posegala v dejavnost bršlinske krajevne skupnost i , ld ne more splavati iz začetne krize. Kaže, da bo najbolje poiskati ustreznejšo rešitev. Občani so predlagali , naj bi uvedli samoprispevek za vaška pota, razdel i l i finančna sredstva, k i so ostala od elektri f ikacije, več pr ipomb pa so imel i na Eakon o dedovanju in podobno. Odločno so zahtevali, da trgovski lokal ostane, ker nujno potrebujejo nekol iko bolj založ-no trgovino. Delegat za obč :nsko konferenco je odbornik F R A N C U R A -STAR.
• G O R N J E K A M E N J E : pogovor i l i so se, da ne bodo čakali na pomoč krajevne skupnosti v Bršlinu, temveč bodo sami začeli delati i n pričeli pobirat i denar za napeljavo industri jskega toka ter vodovoda. Računajo tudi na del sredstev, k i so ostala od elektri f ikaci je. S sosednjimi organizacijami želijo tesnejših stikov, tako da b i nekatera vpra
šanja skupaj reševali. Konference se bo udeležil kmet K A R E L PAT E .
H N O V O M E S T O — teren H : čeprav* je imela konferenca namen obravnavati stanovanjsko reformo, k i praktično že deluje, so člani precej časa posvetil i nekater im konkretn im vprašanjem gospodarstva naše občine. V razprav i so povedali marsikaj , kar je zadevalo večja podjetja. Precej govora je bi lo o zaščiti delavcev na delovnih mestih (na primer šoferjev). Za občinsko konferenco so i zvo l i l i pet kandidatov: JOŽETA T R U L C A , JOŽETA R E B E R N I -K A , I V A N A TO V S A K A , S T A N E T A M E D V E D A in TONČKO SINTIČ.
• TRŠKA GORA : na konferenc i so se znova vprašali, kam dejansko spadajo občani tega območja: a l i pod Novo mesto a l i Mačkovec, mišljeno pač v zvezi z zbori volivcev. K e r ne hodijo na zbore volivcev na mestni teren, je treba* vprašanje čmprej rešiti. Pr ipombe so padle n a v račun kmeti jstva, zlasti gospodarjenja kmeti jske zadruge Novo mesto. Želeli b i , da b i se konferenc v prihodnje udeležil tudi nekdo s kmetijskega področja, da bi občanom razložil trenutno stanje. A N T O N V O V K O je b i ! iz-vol ien za delegata.
gj ŠMIHEL p r i Novem mestu: najbolj glasno so obravnaval i pereče cigansko vprašanje. Men i l i so, da sklepa, k i ga je sprejel zbor volivcev, n i nihče upošteval i n da se je prot i n j ihovi vo l j i naseli lo kar osem c iganskih družin. Zahteval i so, naj s i štiri družine poiščejo gostol jubje drugje. Predlagal i so, da b i prostore I M V v šmi-helu, k i bodo v k ra tkem izpraznjeni, preuredi l i v družbene namene, želijo tud i asfalt irano cesto iz Kandi j e do šmihela. Tr i je delegati so b i l i izvol jeni za občinsko konferenco: M A R T I N OAČ-
Novomeška kronika R r w M I K E L N O V O »INVENTU-™-> 65«, uprizorjeno v tednu pred ^ o v i m letom, se je pričelo novoletno praznovanje v našem mestu Novo leto so občani pričaka l i pretežno v gostiščih ob glasb i in dobr i kap l j i c i a l i pa tudi aoma ob radi jsk ih i n televizi jskih sprejemnikih. Z a razvedrilo je b i to vsestransko poskrbl jeno, čeprav tu in tam s hudo zabelje-n i m i cenami. Nekater im je bi lo t r i dni praznovanja premalo, kar so dokazali z zamudo službe 4. januarja zjutraj .
H N I S E D O B R O M I N I L O S i l -vestrovo, ko so se mora l i neka-t ^ i odpovedati prazn ikom in °diti na delo. Tako trgovci, k i j ih je čakala letna inventura, ra-M n tega pa so mora l i cene preračunati v nove dinarje. T is t i redki , k i tega niso naredi l i med P a z n i k i , so imel i lokale zaprte v torek, seveda v lastno škodo.
*8 S A M O M L A D I N S K A K N J I G A je spomni la i n okras i la pro
čelje stavbe, v kateri ima poslovalnico, z raznobarvnimi žarnicami. Vse druge prodajalne so imele izložbe sicer lepo dekorirane, p r a v tako notranjost prodajaln, toda samo to in nič več!
.vsakomur, k i ga je v dneh pred novoletnimi prazn ik i zaneslo v Ljubljano i n je v idel tam trgovske stavbe v cel ih n iz ih električe n žarnic, se je zdelo v domačem JJJfStu puščobno Morda bo dn i -80 leto boljše?
»NIMAMO, Z M A N J K A L O JE!« r * 0 so odpravl ja l i zadnje dn i P r e d nov im letom kupce v ve-VT<L n o v o r n e š k i h trgovin. T r i dni Sff* nov im letom le zmanjkalo »aOkOrtkbv i n čokoladnih obe-vXh z a J e l k o v v s e h Prodajaln i ' . zmanjkalo je steklenih p a s k o v za je lko; če si hotel s . P ' « skromno novoletno dari lo , D rn r t 1 0 1 ^ 1 k a r precej pešačiti iz reč, J a l n e v Prodajalno. Moramo k ^ h i đ a ^ e l jubl janski satirični t i W z »Inventuro 65« naše ^ v c e kar dobro ožigosal . . .
J * R A D l O S E R V I S invalidskega ^ a Novo mesto se je kon-
N I K , A N T O N K A S T E L I C i n F R A N C ŠLAVS.
§3 BRŠLIN: med drug im so se pogovori l i tudi o tem, zakaj so občani tako slabo akt i vn i na podobnih shodih. Pr i so tn i so meni l i , da so razprave preveč načelne, da pa želijo bolj določene obravnave kot: kaj je s cesto, trgovino, otroškim vrtcem i n podobnim. N a mestu je pr i pomba, da bo vodstvo kra
l j e v n e skupnost i , če bo aktivno, lahko to problemat iko spravi lo z mrtve točke ob pomoči občanov. Za občinsko konferenco so izvo l i l i pet delegatov: C I R I L A K O V A C I C A , N I K O L A ĆULU-M A , J A N E Z A L E V S T I K A , F R A N C A K O R E N A in T O N E TA K R A N J C A . Ev ident i rana delegata za IV . kongres SZ sta A V G U S T F A J F A R i n CIR I L J A R N O V I C . — s d
Na Dvoru so lepo praznovali
Suhokran jska mlad ina z Dvora i n okol ice je pr iprav i la za novo leto lepo slovesnost. Celoten program so sestavil i sami in ga predvajal i v lepo okrašeni dvorani . V k ra tk ih pr i zo r ih in tekstu, k i j i h je povezoval, se je pred občinstvom zvrst i la k r on ika preteklega leta. Lepe prireditve smo b i l i vsi zelo veseli, zato se učiteljici M a r i j i Pohaj ač, k i jo je kot predsednica mladine pr iprav i la , zahvaljujemo! — M l a d i n i na Dvoru pa bo treba pomagati tudi vnaprej.
J A N E Z L E G A N
Miha Hrovatič, odgovarja na naša vprašanja — Tov. Hrovatič, kaj menite k stališču ObS Novo
mesto, k i je priporočila ustanovitev enega samega podjetja za stanovanjsko gospodarstvo?
— Smise l stanovanjske reforme bo uresničen le, če bomo ime l i v občini e n o s a m o stanovanjsko podjetje. Samo tako bo zagotovljeno namensko prel ivanje sredstev iz novega v star i stanovanjski fond i n program
sko invest ic i jsko vzdrževanje vseh stanovanj, pa tud i združeno zbiranje sredstev za gradnjo novih stanovanj.
Zakon i t i predp is i imajo namen poenot i t i stanovanjsKo gospodarstvo i n upravl janje. Te enotnosti ne bo, čim bodo delovne organizacije ustanavljale v ta namen svoje
N A R O B S T A N O V A N J S K E Z A K O N O D A J E
ZA S T A N O V A N J S K O SOLIDARNOST GRE!
delovne enote za stanovanjsko gospodarstvo. V večini stanovanjsk ih stavb v nov ih nasel j ih (Mestne njive, N a d m l i n i , Majde šile, Zagrebška četa itd.) so l as tn ik i stanovanj različna podjetja, če bo torej ustanovi j enih več enot za stanovanjsko gospodarstvo, bo prišlo do različnega režima upravl janja i n gospodarjenja s stanovanji v eni stavbi . Stanovalc i bodo lahko za enaka stanovanja plačevali rczlične najemnine- i
Prob l em zase bo invest ic i jsko vzdrževanje takšnih več-lastniških stavb in vzdrževanje skupn ih naprav i n prostorov v n j ih . Posledica bo prav gotovo nepotrebna birokrac i ja .
V večjih podjet j ih se pojavljajo težnje po centra l izac i j i stanovanjskih sredstev v k ra j ih , k jer imajo ta podjetja sedeže. Z T P i n E L E K T R O sta na p r ime r že sporočili, da ne bosta pr i s top i l i k našemu podjetju, medtem k o so predstavnik i J L A z nami že podpisa l i pogodbo. P r i ustanavl janju takšnih stanovanjskih enot, kot j i h imajo v načrtu p r i ŽTP in E L E ' K T R O , se moramo vprašati: a l i naj se sredstva za gradnjo i n vzdrževanje stanovanj zbirajo tam. kjer delavec ustvar ja i n živi a l i p a naj se odl iva j o drugam? Pozabi t i ne smemo tud i tega, da so b i l a stanovanja teh podjetij zgrajena s soudeležbo posoj i l stanovanjskega sk lada občine Novo mesto! V ta sk lad pa so prispevale svoj delež vse delovne' organizacije občine Novo mesto.
Ptaiirji, za nastop vam čestitamo! Lep večer s partizansko tematiko so Novomeščanom pripravili pionirji iz
vseh 13 osemletk v občini
27. decembra se je v Prosvetnem domu v Novem mestu predstavilo občinstvu 13 p ion i rsk ih ekip iz vseh osemletk v občini. V skoro t r iurnem programu so nastopajoči pokazal i svoje znanje iz N O B , katerega so posredovali v ob l i k i skečev, recitaci j , pevskih 'točk in odgovorov. Iz predvajanih diapozitivov smo spoznali posebnosti n j ihovih krajev.
Komis i j a in oba napovedovalca niso imel i težkega dela, ker so bile vse ekipe dobro pripravljene. Vsaka nastopajoča skupina je imela na razpolago 8 minut .
šentjemejski oktet, letošnji Trdinov nagrajenec, je za uvod zapel nekaj pesmi, nato pa so se zvrst i l i vsi p ion i rsk i odredi s svoj i m programom. Občinstvo in komisi jo so najbolj zadovoljile pionirke iz Žužemberka, k i so nastopile s poemo o smrt i šestih sko-jevk, spremljano z diapozit iv i Žu
žemberka in okoliške pokrajine. Tud i brusniški pionir j i so dobro zaigrali skeč Napad na Ratež, v katerega so se tako vživeli, da je v dvorani kar zadišalo po smodn iku . P ion i r j i iz Mirne peči so
Veselje v Šentjerneju
Ob novoletni j e lk i so malčk i iz vrtca p r i p rav i l i pod vodstvom požrtvovalnih vzgoj i te l j ic lep program, na katerega so b i l i povabljeni tudi vsi starši otrok. Malčki so se naučili igr ico Rdeča kapica, več, pesmic in recitaci j .
P. M .
čno le preseli l iz dosedanjih, že dolgo pretesnih prostorov v nove, večje, na Dilančevi u l ica 5 (poleg Vrhovnikove gostilne). — Upamo lahKO, da bodo odslej servisna popravi la radi jsk ih i n televizi jskih sprejemnikov potekala hitreje. Dob i l i so dovolj prostora za skladišče, delavci servisa pa se ne bodo več st iskal i za eno samo mizo. \
m V P O N E D E L J E K je b i l še praznik, zato na trgu n i bi lo kdo ve kaj dobi t i . Računali smo, da bo v torek kaj več naprodaj, a tudi tedaj gospodinje niso imele izbire. Dobi t i je bi lo le jajca po 90 dinarjev, solato na merice po 80 dinarjev, smetano v skodelicah po 2G0 dinarjev, mleko po 130 dinarjev l i ter, k is lo repo po 1C0 dinarjev k i logram in k i slo zelje po 180 dinarjev k i logram ter razne okraske.
H G I B A N J E P R E B I V A L S T V A — rodile so: Kr i s t ina Proga r z Nad ml in i 8 — dekl ico, Iva Vidmajer iz Ragovske 7 — deklico, E r i k a Lenart z Mestnih njiv blok 1 — Tomaža, V l ad im i r a Šuštar iz Kar -lovške 3 — Bogdana, Ceci l i ja Ostojič iz Kristanove 12 — dekl ico .
Kaj pa cležnikar? V Novem mestu je b i l pred
vojno na koncu Glavnega trga med drug imi l oka l i tud i eden, v katerem je opravl ja l svojo obrt dežnikar. Po vo jn i v Novem mestu n i več dežuikarja. Polomljene dežnike je treba nesti v popravi lo v L jubl jano. Da se j i h izplača popravl jat i , ni treba posebej poudarjat i , saj stane nov moški dežnik že več kot 8 tisoč dinarjev, ženski pa so še dražji. M o r d a bi pa takšno obrt lahko odpr la novomeška Uslužnost?
S. Sk .
upr i zor i l i srečanje z Ital i jani na Fra t i . Prevolčani so pripovedovali o boj ih v Suhi kra j in i in na Rogu, p ionir j i iz Škocjana pa so v s l ik i pr ikaza l i preseljevanje in zapeli ob tabornem ognju.
M l ad i Stopičani so pripovedovali o znanem Štajerskem bataljonu i n žrtvam. Šcntjernejčani pa o spom in ih na žrtve v domačem kra ju, šmarječani so nas seznanil i z
zgodovino nj ihovih Topl ic , pionirj i iz Do l . Topl ic pa so zaigral i Izdajalca, škoda, da niso znal i poiskati iz zgodovine njihovega kraja kak dogodek.
Novomeščani so nastopi l i v p r i -zorčku Kurirček, sicer pa velja tudi zanje, da b i lahko pokazal i kaj domačega, izvirnega iz vojnih dn i . O Beceletovi jami so lepo p r i povedovali p ionir j i iz Otočca in tudi sekstet iz Šmihela je prav lepo zapel pesem Smrt v B r d i h .
Zamisel občinske zveze Društva prijateljev mladine in Občinskega odbora Z Z B v Novem mestu, na podlagi katere je bi lo spomladi razpisano tekmovanje, je b i l a s to prireditvi jo lepo uresničena.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem sodelujočim, posebno pa ko lekt ivom, k i so prispeval i nagrade za zmagovalne ekipe.
V Dol. Toplice tudi ob 16.30
1. januarja je začel iz Novega mesta voz i t i p ro t i Dolen jsk im Top l i cam tudi- avtobus ob 16.30, s čimer se je število avtobusnih zvez povečalo, ublažile pa so se posledice spričo ukinjenega potniškega v laka pro t i Straži. Avtobus, k i ga je dalo v promet podjetje Gor janc i , se iz Dolenjsk ih Top l i c vrača ob 19. u r i , tako da pripel je v Novo mesto ob 19.25.
Manjšo spremembo i m a vozni red za dopoldanske avtobusne proge. Avtobus, k i je iz Novega mesta odpel ja l v Dolenjske Topl ice ob 9.35, vozi po 1. januar ju ob 10. u r i .
Neprevidnost in zlomljena roka
I van Rakovec iz K r a n j a se je 31. decembra popoldne .pel ja l po Glavnem t rgu v Novem mestu, ko m u je nenadoma pred avto s top i la A n a Blažač. Vozn ik je zav i l v levo, pa je k l jub temu zadel Blaži-čevo, k i sd je z l om i l a roko.
V zajčke, zvezdice in druga pravljična bitja so bi l i oblečeni malčki otroškega vrtca v Šentjerneju, ko so 29. decembra nastopili v igrici, s katero so počastili prihod novega leta. Prireditve so se udeležile tudi ma
mice vseh otrok. (Foto: Polde Miklič)
Novo leto v Šentjerneju
Čim bolj so se bližali novoletni prazn ik i , tem bolj je bi lo v Šentjerneju živahno. V trgovinah so kupoval i vse po vrst i , največ dar i la za dedka Mraza , šolska mlad ina je 30. decembra upr izor i la v kino dvorani mladinsko igrico, zadnji dan pa jo je obiskal dedek Mraz . Občani so silvestrovali v mirnem in veselem razpoloženju. V gostiščih n i bi lo preveč gneče, ker so se mnogi odpeljal i z osebnimi vozil i v bolj oddaljena gostišča. V prazničnih dneh n i bi lo v okol i c i Šentjerneja i n škocjana nobene nesreče.
P O L D E M I K L I C
Dedek Mraz v Žužemberku
Društvo prijateljev mladine v Žužemberku je pr i red i l o novoletno praznovanje 30. decembra v k ino dvorani . K u l tu rn i p rogram . co izvedl i pion i r j i iz osemletke. Dedek Mraz je obdar i l najmlajše, kater ih nekaj je rec i t i ra lo in zapelo pesmico. Obratu I S K R A , K m e t i j s k i zadrugi i n drugim, k i so kaj pr ispeval i za pr ireditev, i skrena hvala ! Hvaležni smo tud i prosvetn im delavcem za prizadevanje.
DPM Žužemberk
\
j KRI, KI R E Š U J E Ž I V L J E N J E | Pretekl ih štirinajst dn i so daroval i k r i na novomeški M
I transfuzi jski postaji : Aleksander Zupan, Adolf Kraševec, Sta- j j i ne Jenškovec, Ivan Božič, Edo Matko , Mar t in Čeme i n A l - g I b in Sašek, člani kolekt iva I M V Novo mesto; Janez Gorn ik s 1 in Franc Božič, člana kolekt iva K r k a Novo mesto; Stane §| 1 šenica, član kolekt iva Bor , Dolenjske Toplice; Malči Zamida , 3 1 l članica kolekt iva E l a Novo mesto; Ivan V id i c , mizar i z M 1 Otočca; Avgust šivak, član kolekt iva splošna bolnica Novo = 1 mesto; Mar i ca Dragan, gospodinja iz Golobinjeka; Lojze J i Baje, član kolekt iva Kmet i j ska šola G r m ; Polda I l rastar , js j Anica Pire, Cvetka Klevišar, Franc Kastel ic , Mar i j a Grmov. f l g šek i n Ludv ik Markovič, d i jak i ekonomske srednje šole v W 1 Novem mestu; Rudol f Simončič, upokojenec iz Novega me- f| H sta; Branko Turk , delavec iz Bršljina; Alojz i ja Bru l c , go- m g spodinja iz Gornjega Suhadola; Fan i Božič, delavka iz Gor- H S njega Suhadola; Ma r t i n Kosec, član kolekt iva P ion i r Novo a i mesto; Ana Tramte, gospodinja iz Gabrja ; Jože Kaste l ic , g g član kolekt iva Novoles Straža; Ana Luzar, gospodinja iz m 1 Gabrja, Leopold štravs i n Mar t in Mežnar, člana kolekt iva g g Komunalno podjetje Novo mesto; Mar i ja Ucman, gospodinja j g iz Gabrja ; Mar i j a Rajk, gospodnja iz Gabr ja ; Jože Gorjanc, j j H delavec iz Gornjega Suhadola; Ma r t i n Gazvoda, tesar iz Ra- g fj teža, Ma r t i n Erjavec, posestnik iz Gabrja , Jožefa Kastel ic , g g delavka iz Gabrja ; Vera Božič, članica kolekt iva Standard g g Novo mesto; K r i s t i na Matko , gospodinja iz Gabrja; Mar i j a = g Stravs, gospodinja iz Gabrja; Tončka Kosec, gospodinja iz j j g Gabrja; Mar i j a škedelj, delavka iz Gabrja ; Mar i j a Rajk, gc- • g spodinja iz Gabrja; Mar i j a Božič, gospodinja iz Gabrja; = 1 Tončka Luzar, gospodhija iz Dolnjega Suhadola,
Fan i Žagar, gospodinja iz Birčne vasi ; Neža Božič, g g upokojenka z Dolža; Pavel Golob, član kolekt iva Iskra Novo = I mesto; Mar jan Pureber, član kolekt iva U N Z Novo mesto; g 1 Rezka Zevnik, delavka z Dolža; Anton Zupančič iz Zavoda g m za čebelarstvo Novo mesto;Ana Juršič, gospodinja iz Dolža; g H Marjeta Pečnik i n A lb in Jerele, člana kolekt iva Hote la Oto- g 1 čec; Alojz i ja Rifel j , gospodinja iz Crmošnjic; Jožica Kavčić, g jj gospodinja iz Bele cerkve; Rozal i ja Košljar, gospodinja iz g g Crmošnjic; Ana Jakše, gospodinja iz Otočca; Štefka Peršc, s g gospodinja iz Družinske vasi ; Mar i j a Ivančič, gospodinja iz p g Družinske vasi; Jože Ivančič, član kolekt iva I M V Novo me- f| g sto; Jožefa Ku iner i n Mar i j a Ivančič, članici kolekt iva Indu- s§ g str i ja obutve Novo mesto. = m tlRMIIlillM
K O Č E V S K A S K A K A L ? ' ! 3 A O B N O V L J E N A Mala , 25-metrska smučarska
skakalnica, k i smo jo v Ko-Jevju žc nekaj tet pogrešali, je spet obnovljena. Ko bo zapadlo dovolj snega, bo spet nared ta skoke. V z imskih počitnicah bodo med druge smučarske tečaje lahko všteli tuđi tečaj za skoke. Pred leti smo imeli med šolsko mladino dobre skakalce, zadnje čase pa je ta panoga zamrla, ker n i bilo p r i roki skakalnice. Ker je med pionir j i veliko zanimanje, je upat i , da se bo tudi pri smučarskih skokih obrnilo na bolje. A. A R K O
Končano je zimsko rokometno prvenstvo' Z D R A V N I K V A M S V E T U J E
Pred k n a k t m se je končalo zimsko rokometno prvenstvo Slovenije. Brežiška ekipa je na njem zelo dobro igrala i n presenetila marsikaterega nasprotnika. Kot smo že poročali, so Brežičani prvi dve srečanji i zgubi l i .
8. decsmbra so se pomer i l i z ekipo P irana in zmagali z 12:9. V tej tekmi je brežiška ekipa prvič igrala v polni zasedbi in prikazala eno najlepših iger. 12. decembra so brežiški rokometaši odigrali dve tekmi . V prv i so premagali Tržič s 17:16, v drugi pa podlegli zveznemu ligašu, trboveljskemu Rudar ju s 13:17. Rudar je šele ob koncu prvega polčasa rezultat izenačil in potem vodil do konca. Sodnik je precej oškodoval brežiško moštvo.
15. decembra so Brežice izgubile z l jubl janskim Slovanom z
12:23, premagale pa so Ormož z 12:8, kar j t presenetilo vse nastopajoče. 19. decembra so Brežiča ni igral i neodločeno s Tržičem 16:10, z Rudarjem pa znova izgub i l i s 14:22, čeprav se j im je v
drugem polčasu posrečilo rezultat izenačiti na 12:12. — 22. decembra so brez igre dobi l i tekmo s Piranom, ker je odstopi l . V »A« skupini so tako zasedli četrto mesto. /
Brežiški rokometaši po končanem j e s e n s k e m d e l u S R L ( F o t o : O s k a r Ger jev ič )
Športno srečanje v Kočevjis V počastitev dneva J L A je bi lo
v Kočevju tudi več športnih srečanj.
f j S T R E L S T V O : organizacija ZROP je skupaj z Občinsko strelsko zvezo pr i red i la tekmovanje v streljanju z zračno puško. Računali so na udeležbo moštev iz garnizonov R ibn ica in Vel ike Bloke ter ZROPA R ibn ica in Kočevje, udeležili so se ga samo strelci garnizona R ibn ica in ZROP Kočevje. V ekipah je bi lo po 5 strelcev, k i so lahko dosegli skupno 1000, posamično pa po 200 krogov. Poka l Občinske strelske zveze Kočevje so kot zmagovaci preje l i strelci iz Kočevja s 775 krogi , garnizon R ibnica pa je dosegel 614 krogov. Med kočevskimi strelci so b i l i najboljši Jože Kovač s 139, Tone Hočevar s 158, Franc 2vab s 157, med strelci iz Ribnice pa Jože Medan s 149 krog i . Neudeležba moštev na tekmovanju daje s lut i t i , da niso b i l i v redu aiH razpisi a l i pa propaganda
H K E G L J A N J E : Tud i v tekmovanju kegljačev n i b i lo vse v redu. Zmagal i so kegljači iz Kočevja pred člani ZROP iz Ribnice.
S ŠAH: Za tekmovanje v šahu je bi lo v domu telesne kulture vse pripravl jeno, toda šahistov n i b i lo . N i j i h bi lo ne iz Ribnice in ne iz Kočevja!
Ob koncu velja poudari t i , da b i mora l i razpisana športna tekmovanja jemati tekmovalci resneje in
bolj športno. V nasprotnem bi kazalo v bodoče raje pr ire jat i razvedri lna srečanja športnikov. In še nekaj: prepustimo organizacijo tekmovanj za takšne praznike l judem, k i tega niso vajeni!
A. A R K O
V Trebnjem se razvija strelski šport Strelski šport v Trebnjem že ne
kaj let deluje po zaslugi prizadevnega predsednika občinskega strelskega odbora Staneta Radina. Razen družine v Trebnjem sta zelo akt ivni še strelski družini na Dobu in v Mokronogu.
V zadnjem času je bi lo več srečanj z malokal ibrsko in zračno puško. V tekmovanju z malokal i brsko puško so b i l i malo bolj uspešni Trebanjci , na tekmovanju z zračno puško v počastitev dneva republike pa je ekipa družine Dob premagala ek ip i iz Mokronoga in Trebnjega. Na tem tekmovanju so nastopil i tudi p ionir j i iz Trebnjega, k i so s 7 krogi prehitel i starejše strelce. P r i tem so se najbolj izkazali mladi Vojko Mezgec in M i r an Radin. Z nekaj manj doseženimi krogi sta «e bor i la M i ran Polanko in Danilo Tanjšek.
Tak uspeh so mlad i strelci do-
Podmladek v Škoojanu na prvem mesto
Ob zaključku letošnjega tekmovanja v okv i ru Jugoslovanskih p ion i r sk ih iger i n Rdečega križa je komis i ja p r i občinskem odboru R K Novo mesto pred k r a t k i m podel i la pr iznanja najboljšim podm l a d k o m na šolah.
K o m i s i j a je imela težko nalogo i zbrat i med 10 zelo de lavnimi podmladk i najboljše. Po tehtnem preudarku se je odločila tako: za najboljši podmladek je b i l proglašen P R K na osnovni šoli Ško-cjan, zatem Otočec in Birčna vas, za n j i m i pa se zvrsti jo podmladk i na šolah Novo mesto, Brusnice, M i r n a peč, M a l i S latnik, Vavta vas, Prevo-
le i n Šentjernej. Ob tem je treba pohval i t i tudi prizadevnost podmladkar-jev iz Dolenjsk ih Topl ic , 2užemberka in šmarjete.
Nagrajenj podmladk i so oprav i l i letos pomembno delo na šolah, prav tako v akc i j i za poplavljence, pr i re ja l i izlete i n proslave, zb i ra l i zelišča in odpadni material , zb i ra l i so hrano in sadje za šolske kuhinje i n tako dalje.
Vsem p r v im trem podmladkom, k i so b i h ob tej priložnosti nagrajeni: Škocjan, Otočec in Birčna vas, čestitamo z željo, l a b i b i l i še vnaprej tako prizadevni !
M . T R A T A R
Še M knjižnih nagrad M e d naročniki, k i bodo ta teden prvič dob i l i
v roke naš domači pokra j insk i l ist (teh pa je tokrat 243), smo v torek opoldne izžrebali 10 novih bralcev Dolenjskega l i s ta : te dn i bodo dob i l i po pošti lepe knjige, k i j i h je izdala D O L E N J S K A ZALOŽBA v Novem mestu. Izžrebani so b i l i :
Janez Urek, Dečna sela 42, p. Artiče; Jože Anž-l in , Gorenja vas, p. M i r n a ; F ranc Videtič, Be l c i vrh 17, p. Dragatuš; M i h a L isac, Pirče 9, p. Vas Fara ; Mar i j a Cize l , K lad je , p. B lanca ; Mar i j a Dre-novec, Resa IG, p. Krško; Jože Ogr inc, žimarice 16, p. Sodražica; An i ca Jankovič, Senovo 94; Mihae l Štraus, Gr ib l je 80, p. Gradac v Be l i k ra j in i ; Ju lka Koščak. B r o d 40, p. Novo mesto.
Lep pozdrav vsem nov im naročnikom, s katerim i uresničujemo naše geslo: V V S A K O HIŠO — D O L E N J S K I L I S T !
segli z rednim treningom. Okol i 25 mlad ih članov še vedno redno vadi in iz dneva v dan dosegajo boljše rezultate. Starejših članov je oko l i 60, vendar se vsi ne udeležujejo rednih treningov.
Da se je strelski šport v zadnjem času tako razvi l , je tudi zasluga strelišča, za katerega je lokacija že določena. T u bo dovolj prostora za vaje in tekme z malo
kal ibrsko puško in tudi za streljanje z vojaško puško na 300 m. Na tem strelišču se bodo lahko mladi , nadarjeni strelci usposobil i za nadaljnja srečanja tudi v republiškem mer i lu .
Pr i urejevanju strelišča bodo sodelovali prav vsi strelci , čim bo zemljišče dokončno urejeno.
P E T E R H E R C O G
Zbor kočevski tabornikov Če bi odrasli pomagali bolj kot so, bi lahko taborniki govorili o uspešnem delu v preteklem letu - Šolarjev in pionirjev, ki bi radi postali dobri člani taborniške organi
zacije, ne smemo prepuščati samih!
26. decembra je imel v Kočevju taborniški odred svoj redni letni občni zbor. Poročilo je dokaj kr i tično ocenilo delo in ugotovilo: narejenega n i bi lo vel iko. Vzrok i niso v tabornik ih, k i so vol jni delat i , pač pa v slabem vodstvu. To je bi lo nedelavno, n i dovolj pr i s luhnilo željam mlajših tabornikov in zato uspehov m bi lo . K l j ub temu pa so posamezni člani taborniškega vodstva le precej naredi l i . Odred je po starosti članov še mlad, zato b i bi lo treba vse tabornike seznaniti s prav i l i in z discipl ino v organizacij i ter j ih navajati k temu, da bodo dobri šolarji in d i jak i in pozneje delovni člani naše družbe.
Naloge taborniške organizacije so poskušali uresničiti na člansk ih sestankih in na izlet ih v naravo. V začetku leta je šlo oboje v redu, v drugi polovici leta pa je takšna dejavnost zamrla. Odred
ima dve četi: četo Rogovcev i n četo Stojne. Prva deluje že več let in je pred leti dobro delala. Letos svojega načrta n i izpolni la , ker se vodstvo n i dovolj zavzemalo. Četa Stojna je b i la ustanovljena šele decembra lan i . Njeni člani so bi l i p r idn i . Imel i so redno sestanke in vs i so položili izpite za prvo zvezdo. Ve l iko zaslug za to ima načelnik čete Rud i Cerkvenik, k i je b i l za to na zboru pohvaljen.
Kočevski taborniki so izbral i na občnem zboru novo upravo odreda, k i j ih bo vodi la v 1966, in sprejeli smernice za delo. Ke r so člani večinoma iz vrst pionirjev, j i m bo treba pomagati. Prav gotovo ni nič lepšega, kot i t i z mladino na izlete v gozd i n naravo, saj človeka p r i tem spodbuja zavest,- da mlad i rod odtrguje kvarnemu vpl ivu ceste, ulice in slabe družbe! A. Arko
! NAROČNINA j ZA 1966 [ se z a naročnike D O L E N J S K E G A L I S T A • ne b o s p r e m e n i l a : z a p o l l e t a b o s t e p l a -• čali s a m o 10 n o v i h d i n a r j e v (1000 s t a r i h • d i n ) , p o b r a l i p a j o b o d o p r i v s e h naroč-Z n i k i h v S l o v e n i j i p i smonoše v f e b r u a r j u • i n v začetku d r u g e g a p o l l e t j a . — Naročiš n i k e i z v e n S l o v e n i j e p r o s i m o , d a t a k o j • nakaže jo v sa j p o l l e t n o naročnino s po -5 ložnico, k i so j o d o b i l i v n o v o l e t n i šte-5 v i l k i našega t e d n i k a . — Naročn ike v t u -S j i n i p r a v t a k o p r o s i m o , d a poš l je jo ce lo-| l e t n o naročnino z a D o l e n j s k i l i s t : 3 ame -| riške d o l a r j e oz . u s t r e z n o d r u g o k o n v e r -l t i b i l n o v a l u t o ; če j i m plačuje jo naročni-S no s v o j c i v s t a r i d o m o v i n i , j i h p r o s i m o , • d a t a k o j o b n o v i j o c e l o l e t n o naročnino, S k i znaša z a t u j i n o 37.50 n o v i h d i n a r j e v • (3750 s t a r i h d i n ) .
Naročn ino j e t r e b a plačati v n a p r e j : v sa j z a p o l l e t a . — V d r o b n i p r o d a j i ( t r a -5 f i k a h , k i o s k i h i n z a d r u g a h ) s m o d a n e s S p o c e n i l i i z v o d našega časnika o d 60 n a S 50 p a r a ( p r e j 60, z d a j 50 s t a r i h d i n a r j e v ) .
U P R A V A D O L E N J S K E G A L I S T A
2 i v i m o v d o b i , k o z m a g u j e človek n a d doseda j n e d o s e g l j i v i m i n a r a v n i m i p o j a v i . S i l e n r a z v o j t e h n i k e , v e l i k a n s k i m a t e r i a l n i u s p e h i , vse to da je v s a k d a n j e m u živl jenju i z r e d e n t e m p o , h i t r o s t v t i s o v j e never j e t n a . P r a v g o t o vo je to z a m o d e r n e g a človeka v vel i k o k o r i s t , v e n d a r p a se p o g o j i živl jenja t a k o h i t r o s p r e m i n j a j o , d a z m a n j k u j e časa z a p r i l a g o d i t e v . Z a neuravnovešenega človeka p a tiči v t e m t o l i k o možnos t i z a n e z a d o v o l j s t v o , žalost, občutek n e p r i j e t n o s t i i n duševni n e m i r , d a n e p r e s t a n o p r i h a j a v s p o r s s v o j o o s e b n o s t j o z a r a d i m n o g i h želja i n m a j h n i h o s e b n i h možnosti , d a b i j i h i z p o l n i l . Z a r a d i tega poskuša doseči u s p e h z u s m i l j e n j e m , beži v b o l e z e n i n p o s t a n e n e v r o t i k . T o so t a k o i m e n o v a n e f u n k c i o n a l n e b o l e z n i , k i n i m a j o n i k a k e zveze z b o l e z n i m i o r g a n o v v t e l e su . K e r so n a v a d n o v z v e z i z n e k i m duševnim v t i s o m , j i m p r a v i j o t u d i duševne a l i psihične m o t n j e .
D o l g o so m i s l i l i , d a je b o l e z e n d e d n a , v e n d a r seda j m e n i m o , d a v e l i k o bo l j v p l i v a j o z u n a n j i v t i s i . Psihoanalit ično je u g o t o v l j e n o , d a duševno nez r e l e osebe i z gube pozne j e v življenju k o t o d r a s l i l j u d j e p r i p r v i o b j e k t i v n i težavi s p o s o b n o s t , d a p r e n e s e j o resničnost i n se vračajo v otročje r eag i r an j e , k a r j e z a o d r a s l e g a nevrotična r e a k c i j a . V s e k a k o r j e n a s t a n e k n e v r o z močno k o m p l i c i r a n . J a s n o p a je , d a j e osnovn a črta ne v r o z , d a n a s t a n e j o a l i z a r a d i p r i t i s k a o k o l j a n a osebo a l i p a z a r a d i b o j a , k i se o d i g r a v a v dušev-n o s t i m e d s e s t a v i n a m i n jegove o s e b n o s t i , k a r s i c e r i m e n u j e m o še n o t r a n j i a l i duševni s p o r . V s a k d o se b o r i v s v o j e m o k o l j u za boljši s o c i a l n o - e k o n o m s k i u s p e h , za ug l ed , z a prestiž, z a čustveno go tovos t , z a a f i r m a c i j o , z a občutek z a d o v o l j s t v a . V s e b i p a se b o r i m e d s v o j i m i željami, čustvi, n a g o n i , občutki, sovraštvom i n s t r a h o m , uživanjem i n z a h t e v a m i , a f ek t i v -n i m i doživetj i , moč jo i n p r i p r a v l j e n o s t j o z a dosego tega a l i onega . K o so z u n a n j i v t i s i premočni i n je o s e b n o s t p r o t i t e m u b r e z moči a l i p a k o so n o t r a n j i s p o r i d o v o l j močni, n a s t a n e j o nevrot ične m o t n j e . Večinoma p a so nevrotične m o t n j e r e z u l t a t k o m b i n i r a n i h z u n a n j i h i n n o t r a n j i h v p l i v o v .
N e u r e j e n e , čustveno nezre l e , nego tove i n n e s t a b i l ne o s e b n o s t i ne m o r e j o n a n o r m a l e n način reševati s v o j i h s p o r o v i n z a p r e k v življenju i n so za to p r i s i l j ene i z b r a t i d r u g o po t za reševanje n a s t a l i h s i t u a c i j . T o je bezan j e v bo l e z en . N a t a način s i n a r e d e večk r a t n o k o r i s t . Z b e z a n j e m v b o l e z e n rešijo n a s t a l i k o n f l i k t , dosežejo do neke m e r e olajšanje, k o t »bolniki« p r i t e g n e j o p o z o r n o s t s vo j ega o k o l j a i n i m a j o p r e d sebo j i n d r u g i m i opravič i lo z a svo j n e u s p e h ter s t e m h k r a t i i z k o r i s t i j o n e z a v e d n o svo j e duševne m o t n j e za dosegan j e določenega c i l j a .
P r a v i l n a r e a k c i j a z d r a v e o s e b n o s t i v b o j u s svoj i m o k o l j e m j e p o s k u s , d a p r i l a g o d i sebe s v o j e m u o k o l j u i n o k o l j e s e b i i n s v o j i m p o t r e b a m .
N e v r a s t e n i j a je n a j b o l j p o g o s t n a o b l i k a n e v r o z . B o l n i k toži, d a je n e p r e s p a n , t r a j n o u t r u j e n , izčrpan a l i d a le površno s p i , k a r ga p a ne spočije, d a m u peša s p o m i n i n zmožnost k o n c e n t r a c i j e , d a j e raz dražlj iv. P o l e g tega toži, d a i m a te a l i one o r g a n s k e težave, čeprav b o l n i k t r d i , d a j e to s t an j e n a s t a l o zar a d i p r e o b i l i c e de l a , i z r e d n i h n a p o r o v p r i d e l u , zar a d i natančnosti i n d e l i k a t n o s t i d e l a i n p o d o b n o , na v a d n o ne n a j d e m o za to resničnega p o t r d i l a . D a b i b o l n i k z a s p a l , šteje številke a l i ovce , s i p r e d s t a v l j a neka j a l i p a se skuša fizično u t r u d i t i . K e r m u to ne uspe , je v s a k n a d a l j n j i d a n z a r a d i nespečnosti še bo l j u t r u d l j i v . N e m o r e se s p o m n i t i s i c e r z n a n i h dog o d k o v ; če b e r e k n j i g o , je d o l g o časa n a i s t i s t r a n i , k e r se ne m o r e s k o n c e n t r i r a t i i n p o d o b n o . T o m u p o k v a r i s a m o z a v e s t , začne i s k a t i v z r o k e b o l e z n i , v s a k najmanjši s i m p t o m m u p o m e n i najhujšo b o l e z e n . N p r . g l a v o b o l i m a z a b u l o v možganih, h i t r o b i t j e s r c a za k a p , k i ga bo zda j zda j u d a r i l a . Začno se poj a v l j a t i z n a l a b o l e z n i n a te l esu . Srbečica, mravlj iča-vos t , p r a s k a n j e v g r l u , g l a v o b o l . M o t i ga h r u p , pre močna s v e t l oba , g ovo r en j e l j u d i . T a k i b o l n i k i r i ga j o , kašljajo, se po te , i m a j o d r i s k e , bolečine v želodcu, vsemogoče bolečine k j e r k o l i v t e l esu , z b a d a n j e p r i s r c u , h i t r o b i t j e s r c a , bolečine i n krče v p r e d e l u s r c a , s t r a h i n ra zne s e k s u a l n e m o t n j e .
H i s t e r i j a je p o g o s t o m e d n e v r o z a m i b o l j p o u d a r j e n a , k a k o r p a b i b i l o t r e b a . Nepoučeni l j u d j e i m a j o z a h i s t e r i j o m a r s i k a j . V r e s n i c i p a histerična osebn o s t le želi, d a b i b i l a opažena p o v s o d , k j e r pač je . T i l j u d j e so ze lo čustveni, b u r n i , p r e t i r a v a j o , d e l a j o s enzac i j e , so p o l n i s vo j e ga j a z a i n želje za v l a d a n j e m . S o n e s t a l n i , f a n t a z i r a j o , p r e c e n j u j e j o s a m e sebe, povs o d se v t i k a j o , so s p l e t k a r j i , s t r a h o t n o r a d o v e d n i i n žele b i t i p o v s o d središče p o z o r n o s t i . N e i z b i r a j o s r ed stev z a dosego c i l j a , so p o z e r j i v drži, s e r v i l n i če j e t r e b a , p r e t i r a n o l j u b e z n i v i , p a neodločni i n ne v z t r a j n i , č e drugače ne gre, se r a n i j o a l i drugače poškoduj e j o (s t e a t r a l n o s t j o ) , s a m o , d a j i h o k o l j e o p a z i . K e r p a b o l n i k le n i p o p o l n o m a prepričan v vse to i n k e r n j e g o v a b o l e z e n p r e d s t a v l j a z an j rešitev k o n f l i k t a a l i p r o b l e m a , j e b o l n i k s s v o j i m s t a n j e m k a r nek a k o z a d o v o l j e n . Z a t o značilen blažen n a s m e h n a o b r a z u h i s t e r i k o v .
N e v r o z e s t r a h u so n e v r o z e p o s e b n e v r s t e . T a k b o l n i k z a v e s tno d e l a vse, d a ne b i prišel v položaj , d a b i ga ne b i l o s t r a h . T a k s t r a h i m a j o n e k a t e r i p r e d p r e h o d o m čez u l i c o , p r e d rdečico, p r e d v o d o , p r e d v r t o g l a v i c o , p r e d s m r t j o , p r e d n e s n a g o i n p o d o b n o . P r i t e m b i j e h i t r e j e s r c e , b o l n i k d r h t i , težko d i h a , neka j ga »t išči « v p r s i h .
P r i s i l n e n e v r o z e p a p o m e n i j o , d a b o l n i k o p r a v l j a p r i s i l n e k r e t n j e a l i i m a p r i s i l n e m i s l i . N p r . b o l n i k p r e s k a k u j e v s a k o d r u g o ploščico, s t a l n o m u r o j i p o g l a v i i s t a m e l o d i j a , m o r a prešteti vse j a gode v g r o z d u , m o r a k l e t i , n eka j ga s i l i , d a b i skočil z b a l k o n a . H u d o je, če so t a k e v s i l j i v e m i s l i n e d o s t o j n e , s i l i j o n a nek a j n e d o v o l j e n e g a a l i n a n e k a j , k a r se o s e b n o s t i ne s p o d o b i . K e r n e v r o t i k tega ne n a r e d i , k l j u b v s i l j i v i m m i s l i m , j e to zan j še težje
V s a k n e v r o t i k s p a d a k z d r a v n i k u , k i m u skuša n j egovo s tan j e č imprei p o p r a v i t i z n a s v e t o m , s p s i -
| h o a n a l i z o i n z z d r a v i l i . D r . B . O .
Zaradi mc'oinarnasti poškodovali vajenca
. . . i n M a v r i n , kva l i f i c i ran i mehanik , je dal F rancu Ko -lar ju , k i je s svo j im fičkom pr ipe l ja l po Mavr inov ih navod i l ih s p r v i m delom že v jašek za mazanje vozi l , znak naj ustavi . Fičko se je res za trenutek ustav i l , nato pa nenadoma s koles i zakopal , poskočil (da je M a v r i n preplašeno odskočil) i n se zaletel v vajenca, k i je na istem jašku delal p r i zadnjem delu nekega drugega avtomola. Vajenca R . M . sta obe vozi l i stisn i l i i n m u hudo poškodovali vranico i n jetra. Vse to se je zgodilo že 11. jun i ja 1965 v pros tor ih servisne delavnice Podjetja »Avto« v Kočevju.
Kdo je kriv? za nesrečo, je skušalo ugotov i t i Občinsko sodišče v Kočevj u na razpravah, kater ih zadnja je b i la 25. decembra. N a zatožni k lop i so se znašli:
?ranc Kolar, k i je s svoj i m fičkom podr l vajenca R M . in ga hudo poškodoval:
Vladimir Mavrin, kval i f ic i ran mehanik p r i »Avto« Ko čevje, k i je Ko l a r j a usmer ja l , ko je peljal fička nad jašek, p r i tem pa se n i prepričal, če na jašku že kdo dela;
Anton Cvitkovič, vodja servisa za osebna vozi la p r i »Avtu«, i n Matija Randelj, obratovodja p r i »Avtu«, k i sta molče dopuščala, da so lastn i k i avtomobilov lahko sami voz i l i na jašek, razen tega pa nista dovolj upoštevala tudi osta l ih H T V predpisov. "
K o l a r je torej 11. jun i ja
Nobenih resnih poškodb - x N a poškodbenem oddelku i n v ambulant i novomeške bolnišnice so nam povedal i , da v prazničnih dneh n i b i lo nobenih večjih nesreč, p r i kater ih b i mora l i on i poanagati. —- V ambulant i so sprejel i samo nekoga s težjo poškodbo glave, (udar i la ga je veja) i n 27 manjših poškodb — opek l i n , z lomov ter prask p r i lažjih prometn ih nesrečah.
pr ipe l ja l v servisno delavnico »Avto« mazat i avto. K a r sam je zapeljal avto na dvorišče delavnice in šel iskat nekoga, da b i m u avto namazal . M e d hojo po delavnici je stopi l na mast a l i morda olje, zaradi česar m u je, kot je dej a l v zagovoru, p r i vožnji nad jašek »noga oz i roma sk lopka spodletela«, avto je skočil naprej in . . . ostalo vemo.
Sodišče in izvedenec iz H T V stroke, k i je b i l povabljen na zadnjo obravnavo, sta ugotovila vrsto nepravi lnost i , zaradi kater ih je lahko prišlo do te hude nesreče, če b i manjka la morda samo ena, do nesreče verjetno sploh ne b i prišlo. Tako na pr imer K o l a r sploh ne b i smel sam zapeljati na dvorišče delavnice, ampak le do rampe, kjer b i ga mora l prevzeti nekdo od delavnice. Če je K o l a r že zapeljal na dvorišče, b i ga mora l i delavci »Avta« opozor i t i , da ne sme vozit i po dvo-
Znana žeparja za zapahi Stanislav Keglevič in I z i
dor Husnjak , oba kmetovalca iz okol ice Varaždina, sta b i la pred k r a t k i m na občinskem sodišču v Novem mestu vnovič obsojena zaradi kraje.
Husnjak, k i je b i l že leta 1959 pred i s t im sodiščem obsojen zaradi žeparstva, je novomeške razmere na sejmišču dobro poznal, zato je letos 4. oktobra v družbi s Stanis lavom Keglovičem spet prišel po »poslih« v naše mesto. Tega dne so prišli na sejmišče mnogi kmetovalc i z dokument i i n denarjem, med temi pa so b i h tudi Fe l iks G r m z Brega p r i Zagradcu, Janez Jevšek iz Ve l . Bučne vasi i n Franc Jarc iz Ve l . Brusn i c . Med sklepanjem kupčij so vsem trem naenkra t * zmanjkale denarnice, v n j ih pa precej denarja: G r m je b i l ob 55.000 dinarjev, Jevšek je opazi l , da m u manj-
rišču, ne pa ga še usmerjat i , kako naj vozi na jašek. K o lar, k i še n i b i l vajen vozit i na jašek (jašek je b i l namreč odk r i t , n i pa ime l n i t i obrob) , b i mora l izstopi t i i n prepust i t i vozilo d rug im. N a jašku je lahko le eno vozilo, će je jašek dovolj dolg i n b i zato lahko zapeljal i nadenj dve voz i l i , b i ga mora l i prej ra zde l i t i ' s posebnimi coklam i na dva dela) te cokle b i preprečile, da voz i l i ne b i trčili). Seveda je tu še več manjših i n večjih pomanjkl j i vosti.
_ Sodišče je razsodi lo , da so vsi štirje obtoženci k r i v i , ker je b i l zaradi njihove malomarnosti hudo telesno poškodovan 17-letni vajenec R. M . Kolar je bil obsojen na dva meseca zapora, Mavrin in Cvitkovič na mesec in 15 dni • zapora, Randelj pa na, mesec dni zapora. Vsem je kazen izrečena pogojno za eno leto. Sodba še ni pravnomočna.
ka 65.000 dinarjev, Ja rcu pa je zmanjkalo kar 175 tisoč dinarjev
Tatv ino so takoj pr i jav i l i i n že naslednjega dne so organi mi l ice v Črnomlju pr i je l i s tor i lca . Husn jak je vneto zatrjeval, da se ukvar ja s pletenjem košar i n da je prišel v Črnomelj kupovat vrb-je, medtem ko je Keglovič t rd i l , da je prišel v Črnomelj zaradi pločevine. P r i obeh so našli precej denarja.
N a razprav i pred sodiščem je obtoženca prepoznalo ve& prič, zato j ima n i prav nič pomagala laž, češ da 4. oktobra sploh nista b i l a v Novem mestu.
Obsojena sta b i la : Stanislav Keglovič na dve leti in šest mesecev zapora, Iz idor Husn jak pa na dve leti zapora. Oba pa morata razen tega povrni t i oškodovanim kmetovalcem ukradeni denar.
NESREČE - NESREČE
»Šele potem sem opazil pisoare pod srajeo...« Marjan Kovačič, delavec iz oko
lice Krškega, i n Mar t in Jurkovič, aelavec p r i novomeškem Pion i r ju , sta so morala pred k ra tk im zago-v a r . i a t i na novomeškem okrožnem sodišču zavoljo tatvine piščancev.
u , m a j a l e t o s s t a namreč vdr la v zaklenjen kokošnjak Jožefe Selan v M a l e n c e h | i n odnesla 12 p i ščancev. K m a l u so ju pr i je l i , in • r ^ p r a v ' J e Mar jan Kovačič, ra je m l zaradi tatvin že večkrat
kaznpvan, povedal, da je b i l tistega večera tako vinjen, da n i vedel kaj se z nJim dogaja. Rekel je, da je opazil piščance za srajco šele, ko se je strezni l . V kokoš-njaku je pust i l vžigalnik, na cesU pa kapo in kolo, kar res kaže na vinjenost. Tatvino je v celoti odkr i to pr iznal .
Ma r t i n Jurkovič Je na sodišču odločno ta j i l , da b i sodeloval pr i
kra j i , vendar so ga priče videle, kako je bežal iz kokošnjaka. Če ne bi piščancev ,vzel, j i h tudi ne b i plačal Tako pa je, ko so ju odkr i l i , prevzel nase plačilo za pol storjene škode a l i za 6 piščancev
Obsojena sta bi la oba: Marjan Kovačič na 1 leto strogega zapora, Mart in Jurkovič pa na 8 mesecev zapora
Dva prekucljaja v Grmovljah
25. decembra se je p~-lju! s kombijem po avtomobi lski cesti iz Novega mesta prot i Zagrebu J u -nus Berbegovič iz Brčkega. P r i Grmovl jah ga je na zasneženi cesti zaneslo. Vozi lo je zdrsnilo po nasipu, se- dvakrat prevrni lo i n obstalo pod cesto na kolesih. P r i nesreči se je laže poškodoval sopotnik Mustafa Hamidovič iz Novega mesta. Škodo cenijo na 50 tisoč dinarjev.
S snega v skalo Hudajet Hadžiaboič iz Dervente
je 25. decembra potoval z osebn im avtomobi lom po avtomobilsk i cesti prot i L jubl jani . P r i vasi Gmajna je vozilo zaneslo s ceste v skalnati usek. Z v i l se je prednji branik z b latn ikom in se z lomi l voznikov sedež. Škodo cenijo za več kot 70 tisoč dinarjev.
Brisalci na šipi, avto s ceste
I tal i janka Mar i ja Cigoj iz Gorice se je 26. decembra peljala v osebnem avtomobi lu po avtomob i l sk i cesti mimo Pol jan. K o je vključevala brisalce za steklo, je avto zaneslo s ceste po nasipu na vaško pot, kjer se je ustavi l . — škode je za bl izu 30 tisoč dinarjev.
Sunek v mostno ograjo
E r i k Macele iz Gotne vasi je brez vozniškega dovoljenja vozi l avtomobil od gradu Otočec. N a sredi mostu čez K r k o se je zaletel v leseno ograjo, tako da se je vozilo obrni lo, škode je za nad 300 '•tisoč dinarjev
Osebni avto, tovornjak in pol milijona!
Na cesti p r i Radovic i sta 25. decembra dopoldne trčila osebni avtomobi l , k i ga je vozil Anton Crnugelj iz Gabrovca p r i Metl i k i in tovornjak z voznikom Zdrav-kom Mutakom iz okolice Kar lovca. Gmotno škodo cenijo na pol mi l i jona dinarjev.
S klanca na travnik M i l a n Ulezac iz Petrinje je na
avtomobi lski cesti pr i Phtski 27. decembra na K l ancu prehiteval tovornjak v času, ko ga je že prehiteval s kombi jem Jože Pu-celj iz Ljubljane. Pucelj je moral zapeljati s ceste na trnvnik in je pr i tem podr l cestni smernik. Škode cenijo na kombi ju za nekaj več kot 20 tisoč dinarjev.
Obtičal pri Vahti 1. januarja dopoldne se je Ja
nez Babnik iz Gojnice pr i Šmarju peljal iz Novega mesta proti Me t l i k i , med vožnjo čez Gorjance pa ga je na poledeneli cesti pr i Vaht i zaneslo v levo, kjer je trčil v skalnati usek. Vo/nik m spremljevalka sta se rani la na glavah, vozilo pa je poškodovano za več kot 300 tisoč dinarjev.
Avto obtičal, potniki brez poškodb
Peter Kasič iz šentmperta se je 3. januarja dopoldne peljal z Mirne prot i Trebnjemu. P r i Starem trgu ga je zaneslo v levo, kjer je zadel v smerni kamen, razbil pokrov betonskega jaška in obtičal, škode je za b l i zu 90 tisoč dinarjev.
Bolgarka pod cesto 2. januarja zvečer se je pone
srečila na avtomobi lski cesti p r i Mokr i cah bolgarska državljanka Katar ina Valkova. Do nesreče je prišlo, ko je z osebnim avtomob i lom zavozila v levo, da se ne bi zaletela v vozilo, k i se je pred njo ustavilo. Bo lgark in avtomobil se je prevrni l na streho, se postavil na kolesa in zdrsni l na travnik Ranjen je b i l sopotnik, škodo na vozi lu pa cenijo na 300 tisoč dinarjev.
Srna zbežala, avto na popravilu
3. januarja zvečer se je z o-sebnim avtomobi lom po avtomob i l sk i cesti skozi Krakovsk i gozd peljal Ante Vukorepa iz Zagreba, ko je predenj nenadoma skočila srna. Voznik je zaviral , vendar n i mogel ustavit i , tako da je srna trčila v sprednj. del avtomob i la , žival je zbežala, na avtomobi lu pa so ostale vdrtine na prtljažniku.
Kombi in osebni avto pred »Astro«
3. januarja zvečer sta na Cesti komandanta Staneta pred trgovino Astra v Novem mestu trčila kombi , k i ga je vozi l V l ad im i r štrukelj iz Semiča, in osebni avtomooil z voznikom Viktor jem Pavlenčem iz Mirne peči. škodo cenijo na 20 tisoč dinarjev.
Prekucljaj na ovinku Janez šuštaršič iz Smolenje
vasi se je 1. januarja popoldne pripel jal z osebnim avtomobilom po avtomobi lski cesti do Bele cerkve, ' am pa ga je na ovinku zaradi prevelike hitrosU zaneslo pod cesto, kjer se je vozi lo prevrni lo. Poškodovala sta se voznik in sopotnik Peter M i -kec iz Malega S la tn ika . N a vozilu je škode za četrt mi l i jona dinarjev.
S ceste med drevje Janeza Blažiča iz Ljubljane je
21. decembra dopoldne na poti v Do l . Toplice na ovinku pr i Do l . Gradišču na mokr i cesti zaneslo pod cesto. Osebni avtomobil je obstal med drevjem nad strugo Sušice, škode je za več kot 350.000 d in , voznik pa je b i l laže ranjen.
Z blatom ometal hišo Aleksander Živkovič, voznik pr i
IMV Novo mesto, je b i l 21. decembra ob 13. ur i na poskusni vožnji S kombi jem I M V je peljal proti M i r n i peči. v križišču pr i hiši Mi lana Drenika v Bršlinu je zaradi hitre vožnje in spolzke ceste zadel s prednj im delom v rob <vste. Ker je potem zapeljal v luže. je z blatom oškropil Dre-nikovo hišo Na hiši je za 50.000 din škode, na vozilu pa za 30.000 d in .
Po nasipu v gozd 21. decembra popoldne je pr i
šlo do hude prometne nesreče na avtomobilski cesti p r i Kartel je-vem. Jože Škarabot, voznik p r i I N T E R E V R O P I , je tam popoldne prehiteval tovornjak tovarne P I K iz Bečeja, k i ga Je vozi l Dejan Mi l inkov . Takrat mu je pripel ja l nasproti osebni avtomobil M i l i n kov je zapeljal na desni rob, da ga koprsk i tovornjak ne bi zadel. P r i tem je zavozil na travo ter nato zdrsnil po 4 metre visokem nasipu in se ustavi l na robu gozda, prevrnjen na bok. Voznik ^Mi-l inkov je b i l laže ranjen na glav i , njegov pomočnik pa na nogi. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico. N a vozi lu je za več kot mi l i jon din škode
Mopedist podrl pešca
Mopedist Alojz Simec s Plem-berka je 22. decembra v 2abj i vasi v križišču pred I M V podr l na cesto pešca Antona Janka , k i je hodi l ob svojem kolesu. Janko je dobi l lažje poškodbe na glavi i n na desni nogi, mopedist in moped sta sta ostala nepoškodo vana.
Zadel smernik, obstal v jarku
Voznika V inka Rustjo iz Novega mesta je 24. decembra na avtomobi lski cesti ^p r i Grmovl jah, ko je ob srečanju z nekim tovornjakom zavrl , na mokr i cesti zaneslo v levo. Trčil je v cestni smernik, nato pa obstal v j a rku . Vozn iku n i bi lo nič, na osebnem avtomobi lu pa je za več kot 70 tisoč d in škrvtp.
V brozgi prevrnjen na bok
Aleksandra Tr tn ika , voznika p r i K o l i n s k i tovarni hrani l v Ljubl jan i , je 24. decembra zjutraj v K r a kovskem gozdu, ko je zavr l (medtem ko ga je prehiteval nek i tovornjak) zaneslo. Zaradi prevelike hi trost i i n g ladkih gum ter ceste, prekrite s snežno brozgo, je jrčil v skalni usek. Od tam ga je odbilo na vozišče, kjer se je prevrn i l na levi bok. N a vozi lu je za več kot 150.000 d in škode, voznik pa je odnesel celo kožo.
Tovornjak obvisel nad potokom
24. decembra je voznik • Just in K i r n iz Regerče vasi pr ipe l ja l po avtomobi lski cesti p r i Krakovskem gozdu s precejšnjo hitrostjo. K o je opazi l na cesti kolono avtomobilov, k i so stal i zaradi nesreče, je svoj tovornjak hitro zavr l . Zaneslo ga je v ograjo mostu tako, da ie kamion obvisel nad potokom. Voznik in pomočn ik sta dobi la praske po čelu, na vozi lu in na ograji mostu pa je za 150 tisočakov škode.
Lovski pes pod avtom
K o je V i n k o Berkovič iz Ljubljane peljal 24. decembra osebni avtomobi l prot i L jubl jan i , m u je pr i Jezeru nenadoma skočil pred vozilo lovski pes Franca Skubiča z Grma p r i Trebnjem. »Srečanje« s psom je prizadejalo Berkoviče-vemu avtomobilu za 15.000 dinarjev škode.
Rozman v potok 26. decembra se Je peljal z oseb
n i m avtomobi lom pro t i Straži Franc Rozman iz Kran ja . V ostrem ov inku p r i vasi Potok ga je zaneslo v levo. Zadel je v cestni smernik in se prevrni l v potok. Vozni k u n i bi lo nič, na vozi lu pa je b i lo za več kot 250.000 d in škode in je b i lo nesposobno za nadaljnjo vožnjo.
Spet mrtva srna N a cesti v Gorn j ih ložinah p r i
Kočevju je 20. decembra ob 21. ur i spet avto podr l srno. Ivan Pečnik iz Slovenske vasi 9, k i se je peljal s svoj im volkswagnom) po novi cesti, je opazi l , da gresta dve srn i čez cesto. Obe sta prišli tudi srečno na drugo stran. Medtem pa je šla čez cesto še tretja srna, k i je Pečnik n i opazi l pravočasno. N a avtu je škodel za nekaj manj kot 100.000 d i n .
» K d o j e t a mož? « s e m vprašal s v o j a tovariša.
»Nek i v e l e p o s e s t n i k i z o k o l i c e S e vn i c e , k i že o d svo je m l a d o s t i v o d i M a r i j i n p l e s n a žalostni gori , « se je g l a s i l o d g o v o r .
I n venček se j e pričel. V o j v o d a se je z nosači M a r i j i n e g a k i p a k a r z a r i l v n a j b o l j gos to množico p r e d c e r k v i j o t e r j o za j e l v v e l i k e m p o l k r o g u . Z a nosači s e j e t a k o j s k l e n i l a v e r i g a l j u d i , k i se j e v e d n o b o l j zoževala i n bližala s r e d i n i . N a j p r e j se j e s p r e v o d suk a l n a v z n o t e r , k o p a j e prišel d o s r e d i n e , se j e v e r i ga začela s u k a t i n a v z v e n . H i p o m a se j e s u k a l a v s a tisočglava množica. S u k a l a se j e o k r o g s a m e sebe. ; - 5 * n a m J e v e r i g a z a j e l a t u d i n a s t r i , ne d a b i v e d e l i k d a j , s rno se t u d i m i začeli v r t e t i p o p r o s t o r u . K o se J e v e r i g a r a z v i l a n a r o b množice, se j e z ope t začela s u k a t i ^nav zno t e r . P r i t e m je množica n a g las prepev a l a M a r i j i n o p e s e m , k i se j e končevala z r e f r e n o m : n o m :
»Mari ja , p r i d ' p o n a s . . . «
P o d o b a j e b i l a , k a k o r d a j e v so množico z a g r a b i l s v . V i d a p l e s . D u h o v n i k a n i b i l o n i k j e r v i d e t i . M n o -~ p a . Je P e l a s t r a s t n o , za t eg lo , hrepeneče, ženske so n o s n e goreče sveče. Pe t j e j e p o s t a j a l o v e d n o gostejše, v e d n o b o l j omot ično, d o k l e r n i o d m e v a l v noč -n s a m o d m e v enolične m e l o d i j e t isočerih g r l b r e z S?™ ^ r a z l o c n e S a b e s e d i l a . G l a s o v i so se z l i l i v eno vt- i t e z k o , hrepenečo m o l i t e v . V n je j so b i l i z l i t i BO ^ i ? v l Z 8 M L J E > PO k a t e r i se j e r a z l e g a l a ; i z n j e GrčA • ° v a l i kopači v i c o g r a d o v n a M a l k o v c u i n v Pe t H J U ' T 1 p o d P 8 k o č i m i sončnimi žarki v z d i g u j e j o dan'- s£ • k i l t e ž k e krampače p o o s e m n a j s t u r n a tov V> p s o k o š i n o s a č e v gno j a , b a j t e r j e v i n k m e -K O V £ v ^ P f e g e * k i g a w e d a l e č n ° s i J o i z d o l i n v bre -r J ' s l l š a « j e b i l o p o k a n j e k o s t i k m e t i c i n ba j t a -
r i c , k i p o t eh h r i b i h prenašajo v o d o o d zo r e d o m r a k a ; o d m e v a l o j e p r e k l i n j a n j e d r v a r j e v i n vo zn i k o v s k l a n c e v T r e b e l n e g a , C i r n i k a , Slančvrha, pe l o j e r o h n e n j e p r e v a r a n i h kmetičev s s e j m o v , i z p r e d p r a g o v p r o d a j a l n , g r a d o v , davčnih u r a d o v i n farov-žev. V m e s j e i z m o l i t v e v r i s k a l a p e s e m sva tov , pes e m t rga tev , v z d i h o v a l o j e h r e p e n e n j e l j u b e z n i o b o k n i h n i z k i h ba j t i n o d s k r i t i h p l o t o v .
I z tega sve tega o k v i r a , posvečenega M a r i j i , p r i -prošnjici vsega l epega , d o b r e g a i n s k o r a j nedoseg l j i vega, j e bučala p e s e m , množica se j e p r e d a l a s v o j i m čustvom, s v o j e m u v e l i k e m u s v e t e m u i n neutešenemu h r e p e n e n j u . P e l a j o je d o l e n j s k a r e v n a z e m l j a i z d n a svo j e ga s r c a .
N e k a j časa s e m se s u k a l v te j z a m a k n j e n i g m o t i ' i n n j e n i večerni o m o t i c i , p o t e m p a s e m se skušal z r i n i t i i z vrveža i n h o t e l b i t i le opa zova l e c . T o d a vel j a l o m e j e p r e ce j n a p o r a , d a s e m se i z m o t a l v k r a j , k j e r m e v e r i g a p l e s a l c e v n i m o g l a več za j e t i . M o j a d v a tovariša, k m e t i n r u d a r , s t a o s t a l a še da l j e v g m o t i . Množica p r e d c e r k v i j o se j e s u k a l a da l j e . N j e n v o j v o d a , sevniški v e l e p o s e s t n i k , se j e v b e s n i z a m a k n j e n o s t i s u k a l s e m i n t j a , g o r i n d o l . Z a n j i m j e i z s o m r a k a sveč i n zvezdž m i g a l a b e l a M a r i j i n a s o h a k a k o r s k r i v n o s t n a vešča. P l e s j e t r a j a l s k o r a j c e l o u r o i n množica se n i naveličala s u k a t i se i n pre
p e v a t i . N a p o s l e d so nosači le o d n e s l i k i p v c e r k e v , v o j v o d a p a je s t o p i l n a z i d a n o prižnico p r e d c e r k v i j o i n o d t o d g o v o r i l množici p r a z e n s l a v o s p e v p r i -prošnjici M a r i j i .
T o d a r n e d t e m k o j e še m a l o p r e j množica b i l a p o p o l n o m a za j e t a o d p l e s a p o d v o d s t v o m n j ene božje priprošnjice, zda j v o j v o d o v a p r i d i g a n i i m e l a n a n j o n o b e n e g a v p l i v a več. Poslušalci so se govor n i k u s m e j a l i i n d e l a l i , r o b a t e m e d k l i c e . Poslušalci so v t r u m a h začeli zapuščati h r i b t e r se o d p r a v l j a l i s pa t k o . krčmah, p o h l e v i h , p o k o z o l c i h . N e k a j p a j i h je o s t a l o n a h r i b u v c e r k v i i n o k r o g ogn jev .
Odšel s e m v M o k r o n o g b r e z s v o j i h d v e h znancev , k i s t a se v množici i z g u b i l a . L e p a , z v e z d n a t a noč j e l e g l a n a t i h o p o k r a j i n o , k i se j e v s a t r u d n a i n o m o t e n a p o g r e z n i l a v span j e .
D r u g i d a n s e m se ne p r a v zgoda j o d p r a v i l v dol i n o L a k e n c e v , južnovzhodno o d M o k r o n o g a , k a m o r s e m b i l n a j p r e j n a m e n j e n . T r g i m a svo j s t a r i n s k i čar, k i m u ga d a j e t a s t a r i g r a d i n s t a r i o b r a m b n i s t o l p i z turških časov. N i t i n e u m e t n a , s m r d l j i v a u s n j a r n a s r e d i t r g a ne m o r e z a b r i s a t i t ega čara. P r a v tedaj so z i d a l i n o v z v o n i k trške c e r k v e , k e r j e b i l s t a r i že p r e n i z e k i n j e že k o m a j s t a l . M o k f o -najzar j i -^so rešili s t v a r n a ze lo p r e p r o s t način. S t a r e g a z v o n i k a n i s o p o d r l i , temveč so n o v e g a z g r a d i l i k a r o k r o g s t a r e g a i n ga d v i g n i l i n a d n jega . T a k o i m a M o k r o n o g zda j " d v a z v o n i k a , v i d e n p a je le e n s a m .
O d t r g a do p r v e g a , G o r n j e g a L a k e n c a j e p o l u r e h o d a . P o l ep j , a d o k ? j s t r m i c e s t i se pomičeš m i m o S t r u g e , n a s e l j a i z s t a r i h l e s e n i h i n ze lo l e p i h hiš, k i ga p a že k a z i j o nov e s t avbe , k i n i s o n i t i hiše n i t i v i l e . N a l e v i j e g o s t i l n a p r i »Tra tar ju « , l epa , gradiču p o d o b n a s t a vba , k i i o j e n e k d a n j i mokronoški g ra -ščak z g r a d i l za eno s v o j i h l j u b i c , s v o j i h l e v i h žen.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar
Petek; 7. januarja — Zdravko Sobota, 8. januarja — M a k s i m Nedelja, 9. januarja — Ju l i j a Ponedeljek, 10. januarja — V i l j em Torek, 11. januarja — Gregor Sreda, 12. januarja — Tatjana Četrtek, 13. januarja — Veronika
ČESTITKA Dragemu možu Ivanu Slavenu
iz Bršlina i n družini Slavnovi iz Dol . Lak ovni c želi srečno novo leto žena, oziroma snaha Anica iz Bršlina.
OPOZORILO Naprošamo pokopališko upravo
i n starše iz Do l . Straže, da opozorijo otroke, naj pusti jo sveče l n cvetje na grobovih. Sveče in cvetje je namenjeno ra jn im in se ga ne sme odnašati s pokopališča!
F R A N C S T E H , Hruševec
PREKLIC M A R I J A O K I C K I iz Slamne va
s i , pošta Met l ika , prekl icujem neresnične besede, k i sem j ih spregovori la zoper Antona Dragova-na iz Slamne vasi , pošta Met l ika .
KINO Brežice: 7. i n 8. 1. francoski
barvni f i l m »Napaka i n vrlina«. 9. i n 10. 1. pol jski f i lm »Utihnilo je orožje«.
Črnomelj: 7. i n 8. 1. zapadno nemški f i lm »Skrivnosti ipsilon«. 9. 1. ital i jansko-francoski f i lm »Normani«. 11. i n 12. 1. i ta l i jansk i f i lm »Ljubezen v Stockholmu«.
Kočevje »Jadran«: 7. do 9. 1. Ital i janski barvni f i lm »Včeraj, danes, j u t r i . . .« 10. i n 11. 1. ameriški barvni f i lm »Razkošje v travi«. 12. i n 13. 1. i ta l i janski f i l m »Zapeljana i n zapuščena«.
Kostanjevica: 9. 1. i ta l i janski barvn i f i lm »Rimske device«.
Me t l i ka : 8. i n 9. 1. češki f i lm »Revolveraš iz Arizone«. 12. 1. jugoslovanski f i lm »Ešalon Dr . M.«.
Mokronog : 8. i n 9. 1. angleški f i l m »Sinovi i n ljubimci«.
Novo mesto: 7. do 10. 1. francoski barvni f i lm »Fantomas«. 11. do 13. 1. sovjetski f i lm »Krvne vezi«. 11. do 15. 1. ameriški barv-n i f i lm »Najdaljši dan«.
R ibn ica : 8. in 9. 1. jugoslovansk i f i lm »Prometej z otoka V i -ševjce«.
Sevnica: 8. in 9. 1. i ta l i janski f i lm »Ljubezen na mej i sveta«. 12. 1. ameriški f i lm »Najlepša na svetu«.
Sodražica: 8. i n 9. 1. ameriški f i lm »Šerifov sin«.
Šentjernej: 8. i n 9. 1. barvni f i lm »Zakon prerije«.
Trebnje: 8. in 9. 1. nemški f i lm »Planet smrti«.
Potujoči kino Novo mesto
predvaja francoski barvni f i lm S A L A M B O , i n sicer:
8. januarja na Otočcu ob 19. u r i 9. januarja v Brusnicah ob 16.
u r i . 9. januarja na Malem Slatn iku
ob 19. u r i . 10. januarja v Drsnih seli l i ob
19. u r i . 11. " januarja v zdravilišču Šmar
ješke Toplice ob 19. u r i . 12. januarja na Dvoru ob 19. u r i
MALI O G L A S I P R O D A M stroj za strešno opeko
(folc), 500 modelov. Ponudbe pod »Strešna opeka« na Jugo-reklam, Ljubl jana, Kidričeva 5.
ČEVLJE za kotalkanje, visoke, bele, številka 38, prodam. Metk a Gošnik, Cesta komandanta Staneta 26.
Superavtomatični
PHALNI S TltO JI
vseh znamk
Z A D N J I M O D E L I !
Nud imo garancijo, uredimo vse izvozne l ist ine. Plačilo v vseh valutah.
Devizni račun p r i Banca commercia le , Trieste,
. 10650/0
L. PEROTTI, Via Carpi-son 20, Trieste.
Podaljševanje prometnih dovoljenj za leto 1966 v občini Trebnje
Skupščina občine Trebnje, oddelek za notranje zadeve, obvešča vse lastnike moto rn ih voz i l i n pr ik lopn ih voz i l , da bo podaljševanje prometn ih dovoljenj za leto 1966 v Trebnjem v januar ju 1966 po naslednjem vrs tnem redu:
Za lastnike motorn ih vozi l z območij kra jevnih uradov:
T R E B N J E — 10., 11. i n 12. 1. 1966
M I R N A — 13., 14. i n 15. 1. 1966
M O K R O N O G — 17., 18. i n 19. 1. 1966
ŠENTRUFERT — 20., 21. i n 22. 1. 1966
V E L I K A L O K A — 24. i n 25. 1. 1966
V E L I K I G A B E R — 26. i n 27. 1. 1966
DOBRNIČ — 28. i n 29. 1. 1966 T R E B E L N O — 31. 1. 1966
Podaljševanje prometn ih dovoljenj bo vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah od 7. do 12. in od 13. do 17. ure, ob sobotah p a od 7. do 12. ure.
RADIO LJUBLJANA V S A K D A N : poročila ob 5.15,
6.00, 7.00, 8.00, 12.00. 13.00, -15.00, 17.00, 19.30, 22.00. P isan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
P E T E K , 7. J A N U A R J A : 8.05 Oporna matineja. 9.25 Domače viže — domači ansambl i . 10.35 Novost na knjižni po l i c i . 11.00 Turistični napotk i za tuje goste, 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasveti — D r . Janez Brglez: V m o k r i h let ih je več met i l javuV telet. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Madžarske narodne pesmi._ 15.20 Napotk i za turiste. 15.30 Od vasi do vasi . 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.45 K u l t u r n i globus. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Iz arhiva operetnih melodi j . 21.15 Oddaja o mor ju i n pomorščakih.
S O B O T A , 8. J A N U A R J A : 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Petnajst minut z ansamblom M o j m i r a Šepeta. 10.15 Iz oper i ta l i janskih mojstrov. 11.00 Turistični napotk i za tuje goste. 11.15 Nimaš prednos t i ! 12.05 Med novostmi nagega arhiva. 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Vet. Janez Marin?ek: Mesni izdelk i , k i j : h delamo doma. 12.40 Ansambel »Zadovoljni Kranjci« l n ansambel V i n k a Horvata . 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narorinv 17x15 Gremo v k ino . 18.45 S knjižnega trga. 20.00
Sobotni koncert lahke glasbe. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
N E D E L J A , 9. J A N U A R J A : 6.00 do 8.00 Dobro jutro ! 8.05 Mlad in ska radi jska igra — Dar inka Ko -vačič: Ledena pot. 9.05 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravljajo — I. 10.00 še pomnite, tovariši . . . Drago Suh i : S i t sem vojske. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napotld za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Kvintet Mahkovič i n tr io Janeza Svečnika. 14.00—17.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radi jska igra — Erns t B r u u n Olsen: K n j i garnar ne more spat i . 20.00 Naš nedeljski sestanek.
P O N E D E L J E K , 10. J A N U A R J A : 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Naš Juke-box. 10.35 Naš podlistek — J . Huszcza: Začarani bankovec. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednost i ! 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Inž. V ida Cimpcršek: Investiranje v sadjarstvu. 12.40 Hnrmon ikarsk i or^estsr »Svobode« iz Šentvida, 13.30 Pr i poročajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo i n pozdravljajo. 18.20 »Signali«. 18.45 Družba in čas. 19.05 Glasbene lazglednice. 21 00 Skupn i program J U T — studio Zagreb.
C E N I K : vsak oglas do 10 besed — 9 novih d in , vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar. Za naslov v upravi l i sta: pr ibitek 1 novi d inar . — Redni zasebni naročniki Dolenjskega l ista imajo p r i vseh mal ih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, prek l i c ih ln pod. objavah 20 otrst. popusta.
K U P I M hišo v okol ic i Kočevja -ali Ribnice. Naslov v upravi l ista.
(2-66) IŠČEM žensko, k i b i sedem ur
čuvala otroka na domu. Vprašajte v Fototehniki , Novo mesto.
P R O D A M superavtomatični pra ln i stroj indesit, 4 kg, tovarniško nov. Ponudbe pod »Indesit«.
Pretekl ih štirinajst dni so v novomeški porodnišnici rodile: Lojzka Vrlinič iz Črnomlja — Damja-no, Zorka Veselic iz Adlešičev — Si lva , Ana Skantar z Rožnega vrha — Branka , Antoni ja Miklavčič iz Gornje Brezovice — Branko in Jernejko, H i l da Simončič iz Sevnice — Mihael o, Ana Mohar s K r ke — Alb ina , Mar i j a Gačnik iz Male Bučne vasi — V i n k a , Frančiška Bučar iz Krme l j a — Metodo, Ana Klobučar iz Butoraja — Ivana, Terezija Planine iz Krškega — Alenko, Mihaela Jordan iz Smolenje vasi — Roberta, Mar i ja Povše iz Podboršta — Mar i jo , M i l k a Smrekar iz Črnomlja — Nado, Mar inka Sladic z Migolske gore — Janeza, Jožefa Buta la iz Doblič — V i n k a , Miros lava Strel iz Kostanjevice- — Jasno, Marjeta Vukovič iz Vel ike Bučne vasi — Aleša, Zdenka Šuštaršič iz Metl ike — Andreja, Olga Kaste l ic iz Rdečega K a l a — Štefko, Mar i j a Rezelj iz Mirne peči — Andrejko, Lojzka Blažon iz škocjana — Darjo, Jožefa šterk Iz Gribe l j — Alojzi ja, Antoni ja Bele iz Stranske vasi — Zdravka, M i r a K u m p
iz Regrče vasi — Vlad imi ra , Pep-ca Saje iz Dolnjega Kamenja — Jožico, Mar i j a Kukemberger iz Gorn j ih Ponikev — deklico i n dečka, Mar i j a Kastel ic iz Rado-vič — deklico, Kr i s t ina Zupančič iz češnjic — dečka, Mar t ina Cvel-bar iz Kočarije — deklico, Mar i ja Pucelj iz Mart inje vasi — dečka, Anica Ivanič iz S ipka — dekl ico , Antonijr Kovačič iz Malega S la tn ika — dečka. Antoni ja Fer-, kolj iz Sav inka — Ladis lava, Fa-ni Novak iz Kočevja — Bojana, Terezija širne iz Smolenje vasi — Andrejko, Zofi ja Simončič iz Dolnjega Boštanja — Mi lana , Fan ika Drobnič iz Malene — Tanjo, Ana Cadonič iz Z i l ja — Marjana, Ljubica Bukovec iz Bubnjarcev — Danijela, Danica Kernc iz Zlo-ganja — Jožeta, Ana Jereb iz Gruče — Jožeta, Mar i ja Hr iba r z Vrha — Antona, Papca Kočevar iz Met l ike — Bernardko, M i l k a Smrke s Trebanjskega vfha — Marjana, S lavka Jelen iz Srebrnič — Bernardko, Antoni ja Zagore iz Orehovca — Mi lana , Kr i s t ina Gabri jel iz Grma — Igorja, K r i s t i na Pajtler iz Dolenje vasi — Ksenijo, Stanislava Barto l j iz Mi r ne — Bredo, K r i s t ina V idmar z Visejca — Jožico, Anica Mi lek iz Črnomlja — Roberta, Mar i ja K u -lovec iz Dolenje Straže — Branko , Mar i ja Br ine iz Gr ibe l j — Anico, Anica Banič iz Koroške vasi — dekl ico. V ida Novak iz Cv ib l ja — deklico, Joža Vel jko iz Črnomlja — dečka, Tončka Zarabec iz K r a nja — dečka, Alojz i ja Umek iz Uršnih sel — deklico, Stanislava Zunič iz Desnca — dečka, K r i s t i na Vodopivec iz Ostroga — dečka , V i da Rajer iz Jordan K a l a — dečka, Cveta Kodrič iz Irce vasi — deklico, Neža Hočevar iz Smalčje vasi — dečka, Mat i lda Agnič iz Ljubljane — deklico, Mar i ja 2eleznik iz M a l i h Brusnic — dekl ico.
LICITACIJA OPEKE Železniška postaja
N O V O M E S T O
b o p r o d a l a
10. januarja 1966 ob 8. u r i
N A J A V N I L I C I T A C I J I
3 vagone opeke.
K o m i s i j a za razpis delovnih mest Obrtno gradbenega podjetja
»REMONT« - Straža pri Novem mestu r a z p i s u j e prosto delovno mesto
gradbenega tehnika P o g o j za sprejem na delovno mesto je 5-letna praksa na samostojnem delovnem mestu gradbenega tehnika.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
ŠE JE ČAS ZA VPIS NA VIŠJO PRAVNO ŠOLO
V NOVEM MESTU V soboto, 8. januarja,
bo v zavodu za izobraževanje kadrov v Novem mestu vpis v višjo pravno šolo iz Ma r i bo ra . Zavod je zagotovil študentom najcenejši i z redni študij in j h n nud i edinstveno pr i ložnost, ko lahko za povprečno 5 do 6 tLsoč d i narjev na mesec študirajo izredno, ob s t rokovni in praktični pomoči. N a voljo j i m bodo posebej j r i re jena predavanja, mentorstvo in konzultaci je ter polaganje izpitov v Novem
mestu, študenti torej ne bodo prepuščeni sami sebi . Zavod je ustanovi l oddelek za izredne slušatelje višje pravne šole predvsem zaradi nizke strokovne ravni uslužbencev v upravnih organih in službah. Prav te organizacije Pa so ob vpisu v šolo pokazale najmanj interesa, čeprav b i mora l takšno šolo imet i vsak referent v upravn i službi, če želimo izboljšati kvaliteto poslovanja. Ne zamudimo torej izredne priložnosti!
T O R E K , 11. J A N U A R J A : 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z ve l ik imi zabavnimi orkestr i . 11.00 Turistični napotld za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i jsk i nasveti — Inž. Olga Štefu-l a : Ekonomika v sadjarstvu. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Pet m i nut za novo pesmico. 15.30 V torek na svidenje. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Iz studia 14. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Koncert mešanega zbora Glasbene matice p. v. Ferda P i r ca . 20.20 Radi jska igra — Miche l Suf-fran: V ur i pred zoro.
S R E D A , 12. J A N U A R J A : 8.05 Glasbena matineja. 9.10 M lad insk i pevski festival v Cel ju 1965. 10.15 Poje sopranistka Mar i j a Lotrič-šulc ob spremljavi Zdenke Luk-čeve. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje go-sfe. 11.15 Nimaš prednosti ! 12.30 Kmet i j sk i nasveti — Dr. Leon Koc jan : Istočasno preprečevanje širjenja tuberkuloze p r i živalih ln l tndrh . 12.40 Narodne pojeta Žensk i vokalni kv ntet iz Mpr ibnra in Sentjernejski oktet. 14.35 N a S pO-t : : ' r " ! " i čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Jubi le j ! v tem letu. 18.15' Iz fonote-ke radia Koper . 20.00 Sl-unni pro gram J R T — studio L jubi jnna.
ČETRTEK, 13. J A N U A R J A : 8.05 Glasbena matineja. 0.25 »Velika ladja« 9.42 Star i i n novi znanci. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednost i ' 12 ?0 Kmet i j sk i nasveti — Prof. Ivo Je-
lačin: Za napredek živinoreje je potrebno vedno več znanja. 12.40 čez hr ib i n do l . 14.35 L i r i k a za otroke — Mehurčki. 15.30 S pihaln im i godbami v r i tmu koračnice. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Tur i stična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Sodelujejo: Ansambel V i tek — Tr i o Slak — Voka ln i kvintet »Gorenjci« — Ansambel Franja Zorka .
ČETRTEK, 6. januarja : 19,00 Mlad inska oddaja. N E D E L J A , 9. januarja : 10,20 Poročila — Zunanjepoli
tična rubr ika — Dopolni lno izobraževanje borcev i n otrok padlih — Naš prispevek — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce, Ivan Videnič: Nov i zakon o gozdovih — Domače viže vam igra ansambel Jožeta Krcže-ta i n Veseli planšarji — Magnetofonski zapis: še o koncepci j i in razvoju čateških Topl ic — Pozor, nimaš prednosti ! — Pogovor s poslušalci — Obvesti la i n spored naših kinematografov, — 13,05 Občani Čestitajo i n pozdravljajo.
T O R E K , 11. januarja: 18,00 Obvesti la, Izbral i Ste
sami — glasbena oddaja.
ČETRTRK, 13. januarja : 19.00 Mlad inska oddaja.
Dragi naročniki in bralci!
Pred vami je 1. številka XV I I . letnika Dolenjskega lista, pokrajinskega glasila Socialistične zveze. S kakšnimi načrti stopa pred vas naš domači tednik, kaj obljublja? — Naj takoj odgovorimo predvsem na drugo vprašanje: razen obljube, da bomo v preraščanju v javno tribuno skušali narediti krepak korak naprej, ne dajemo nikakih velikih napovedi! Ne bomo objavljali fotografij malo ali nič otekstiljenih žensk, niti se ne bomo šli kavboje, k i bi ponu. jali »revolvercajtung« za malo denar ja . . . Za petnajstletnico, k i smo jo z delom proslavili v lanskem februarju, smo zapisali: »Preraščanje lista v resnično javno tribuno Socialistične zveze, k i bo last slehernega našega občana, nam je napotilo, ki naj ga poslej ožja družbena skupnost spodbuja predvsem z ugodnimi pogoji za nadaljnji razvoj in boljše obveščanje . . . « Na tej poti smo prav zdaj — in z vese-ljem lahko zapišemo, da se je medobčinsko sodelovanje na področju skupne informativne službe naše gospodarsko in sociološko zaokrožene pokrajine po zaslugi vodilnih političnih in oblastvenih delavcev vseh 9 občin lani samo še
Menjamo 17. leto Dolenjskega lista
okrepilo. Na najboljši poti smo, da to sodelovanje letos še poglobimo. Tako bo za naše razmere mogoče uresničiti tisti del 40. člena zvez. ne Ustave, k i pravi:
»Občani imajo pravico s sredstvi informacij izražati in objavljati svoje mnenje, posluževati se sredstev informacij za svoje obveščanje ter izdajati časnike in drug tisk in z drugimi obveščevalnimi sredstvi širiti informacije.«
Vlogo široke in vsakomur dostopne tribune javnega življenja naših 9 občin moramo še izpopolniti. Pr i tem ponovno vabimo v vrste sodelavcev vse, k i želijo pomagati pr i uresničevanju tistih ustavnih določil, k i govorijo o javnosti dela samoupravnih in državnih organov _ in vse, k i naj b i sodelovali v ustvarjanju javnega mnenja, njegovih pripomb, kritik in spodbud za n a d a l j n j o r a s t v socialistični graditvi ožje domovine.
V naše vrste vabimo občane vseh 9 občin: naj se uresniči dolgoletno geslo: V V S A K O H IŠO — D O L E N J S K I L IST ! Več kot nas bo zbranih okoli domačega glasnika SZDL, večji bo njegov vpliv, pa tudi finančna podlaga bo čvrstejša. Brez te nc gre; zato pričakujemo, da bodo občinske skupščine tudi letos pripomogle, da bo tednik izha.fal pod kolikor toliko normalnimi pogoji. Občinska vodstva nikakor ne bi smela pozabiti, da je treba uresničiti načelo javnosti vsega našega dela tudi tako, da pomagajo izpolniti zadnji odstavek že navedenega 40. člena zvezne Ustave, k i pravi:
»Da bi bila javnost čim bolje obveščena, ustvarja družbena skupnost ugodne pogoje za razvoj ustreznih dejavnosti.« — Med lokalnimi dejavnostmi na tem področju je pokrajinsko, medobčinsko glasilo S Z D L nedvomno izredno pomemben činitelj; vse kaže, da bo moral imeti Dolenjski Ust prav zdaj čvrsto materialno podlago, k i jo ustvarjamo v močni meri tudi s sofinanciranjem - programov stalnih komunskih prilog v našem tedniku.
Naše načrte boste spoznavali od tedna do tedna — podobni pa so dosedanjemu delu. Radi b i ga seveda izboljšali in dvignili na še ustreznejšo raven. Zd i se nam, da smo pravkar na najboljši poti, da to tudi uresničimo — to pa boste presodili lahko kmalu tudi sami, dragi bralci in naročniki našega domačega pokrajinskega tednika, Id vas ob začetku svojega XV I I . letnika prisrčno pozdravlja in še enkrat želi vsem in vsakomur: SREČNO N O V O L E T O 1966!
U R E D N I Š T V O IN U P R A V A D O L E N J S K E G A L I S T A
D O L E N J S K I U S T L A S T N I K I IN I Z D A J A T E L J I : Občinski odbor i S Z D L Bre
žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Me t l i ka , Novo mesto, R i b nica, Sevnica i n Trebnje.
U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R : Tone Gošnik (glavni i n odgovorni urednik ) , R i a Bačer, Miloš Jakopec, Mar jan Le-gan, Mar jan Moškon, Jože Pr ime, Jožica Teppev i n Ivan Zoran.
I ZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 para — Letna naročnina" 20 dinarjev (2000 starih dinarjev) , pol letna 10 d in (1000 star ih d in ) ; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo: 37.50 d in (3750 starin din) ozir. 3 ameriške dolarje — Tekoči račun p r i podr. N B v Novem mestu: 521-608-9 — N A S L O V UREDNIŠTVA I N U P R A V E : Novo mesto, G lavn i trg 3 — Poštni predal : 38 — Telefon: 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračnmo — T I S K A : časopisno podfetje D E L O v Ljubijp.nl.