5/17/16 1 Žariščne okužbe osrednjega živčevja in okužbe nevrokirurških obvodov Marko Pokorn Tina Plankar Srovin Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja PTON, maj 2016
5/17/16
1
Žariščne okužbe osrednjega živčevja in okužbe nevrokirurških
obvodov
Marko Pokorn Tina Plankar Srovin
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
PTON, maj 2016
5/17/16
2
ŽARIŠČNE OKUŽBE OŽ
MOŽGANSKI ABSCES
SUBDURALNI EMPIEM
SPINALNI EPIDURALNI ABSCES
INTRAKRANIALNI EPIDURALNI ABSCES
Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
EPIDEMIOLOGIJA ŽARIŠČNIH OKUŽB OŽ
• redke v razvitem svetu • 25% do 15 leta starosW, vrh 4-‐7 let
• solitarni: predhodno zdravi • mulWpli: imunsko oslabljeni, hematogeno širjenje
Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
5/17/16
3
POVZROČITELJI ŽARIŠČNIH OKUŽB OŽ Bakterija Možganski
absces Subduralni empiem
Epidurani absces -‐intrakranialni
Epiduralni absces-‐ spinalni
polimikrobni 20-‐40 5-‐10 5-‐10 5-‐10
alfa-‐hemol. streptokoki (NE pnevmokok)
50-‐70 20-‐30 40-‐60 5-‐10
anaerobi 20-‐30 5-‐10 10-‐20 5-‐10
stafilokoki 10-‐30 10-‐20 10-‐20 60-‐80
enterobakterije 10-‐25 5-‐10 5-‐15 5-‐20
povzročitelji gnojnega meningiWsa 5-‐10 30-‐50 5-‐10 <1
sterilno 10-‐25 20-‐30 20-‐30 5-‐10
• P. aeruginosa: kronično vnetje sr. ušesa, kemoterapija, SB • Listeria, Nocardia: NR, oslabljena celična imunost, nevtropenija • glive: nevtropenija, po presaditvi organov ali KMC, AIDS, imunsko oslabljeni na
širokospektralni AB terapiji • TBC: imunsko oslabljeni • paraziW (amebe, cisWcerkoza, ehinokokoza): nerazviW svet, potovanja!
Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
MOŽGANSKI ABSCES
• žariščna okužba znotraj možganskega parenhima
• komplikacija različnih okužb, poškodb ali operacij (lahko mesece kasneje)
PATOLOGIJA • prvi in drugi teden: cerebriWs (slabo demarkirana sprememba z edemom, znaki vnetja brez nekroze
• po drugem tednu: nekroza s tekočinskimi nivoji, okoli fibroWčna kapsula
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, Bonfield CM. J Infect 2015
5/17/16
4
MOŽGANSKI ABSCES
PATOGENEZA • direktno širjenje (20-‐60%, večinoma solitarni)
– vnetje srednjega ušesa, mastoidiWs (senčnični reženj, mali možgani) – sinusiWs: frontalni, etmoidiWs (čelni reženj) – okužbe v ustni votlini (čelni reženj) – meningiWs
• hematogeno (večinoma mulWpli, razporejeni okoli srednje možganske arterije) DT : – cianoWčna srčna napaka (6%) – bakterijski endokardiWs (2-‐4%) – sepWčni tromboflebiWs – pljučni absces, empiem, bronhiektazije, cisWčna fibroza – pljučne AV malformacije (do 10%) – endoskopska dilatacija požiralnika – brez primarne lokalizacije okužbe: 20-‐40%
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, Bonfield CM. J Infect 2015
5/17/16
5
MOŽGANSKI ABSCES
POVZROČITELJI odvisni od: • mesta primarne okužbe
– cianoWčna srčna hiba: Streptococcus spp – endokardiWs: Str. viridans, S. aureus – sinusiWs, okužbe v ustni votlini: Streptococcus spp, Haemophilus spp, anaerobi
– oWWs: Streptococcus spp, H. Influenzae, P. aeruginosa (kronični), – penetrantne poškodbe glave: S. aureus, Enterobacter spp, Clostridium spp
– nevrokirurški posegi: Staphylococcus spp, Streptococcus spp, P. aeruginosa, Enterobacter spp
• starosH – NR: L. monocytogenes, Str. agalacBae
• imunskega statusa: P. aeruginosa, Listeria, Nocardia, Toxoplasma, glive
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, Bonfield CM. J Infect 2015
MOŽGANSKI ABSCES
• KLINIČNA SLIKA – na začetku nespecifična, povprečni čas do postavitve diagnoze je 14 dni
• simptomi/znaki neodvisni od mesta abscesa: – znaki zvišanega IKP: glavobol (60-‐70%), slabost, bruhanje (50-‐60%), papiledem (40%, pozni znak), zaspanost
– vročina (50%) – krči (<50%) – spremembe v obnašanju – meningealni znaki (30%)
• fokalni nevrološki izpadi vezani na mesto abscesa – čelni rež.: spremembe v obnašanju, apraksija, senčnični in temenski rež.:
motnje vida, govora, mm: motnje ravnotežja, nistagmus, ataksija, ipd.
• značilni trias: vročina, glavobol, fokalni nevrološki izpadi = < 30%
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
5/17/16
6
MOŽGANSKI ABSCES
• nenadno klinično poslabšanje s poziWvnimi mening. znaki je sumljivo za rupturo abscesa v ventrikle in subarahnoidalni prostor
• pri pacienWh s cianoWčno srčno napako in glavobolom vedno izključi možganski absces
• DD: – okužbe: meningiWs, encefaliWs, subduralni empiem, epiduralni absces, mikoWčne anevrizme, sepWčne tromboze, tuberkulom, cisWcerkoza ipd.
– neinfekcijski vzroki: krvavitve, tromboze venskih sinusov, možg. infarkt, migrena, vaskuliWsi OŽ, tumorji OŽ, MS, ADEM
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, Bonfield CM. J Infect 2015
MOŽGANSKI ABSCES
DIAGNOZA • parametri vnetja običajno nekoliko povišani, odvisno tudi od
primarnega mesta vnetja (SR normalna pri do 40% otrok)
• poziWvna HK pri ≈ 10%
• LP kontraindicirana pri fokalnih nevroloških izpadih ali papiledemu – ≈ 20% normalen izvid LP – blaga pleocitoza (<500/mm3): 60% -‐ 80% (predominanca nevtro) – povišane belj.: 70% to 85% – znižana glu: ≈ 30% – poziWvna kultura: ≈ 10% (razen, če ruptura abscesa v ventrikle ali
pridružen meningiWs)
• EEG: počasni delta valovi
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
5/17/16
7
MOŽGANSKI ABSCES
• ključno: SLIKOVNE PREISKAVE – CT s kontrastom – MR s kontrastom • bolj občutljiv za zgodnje spremembe (cerebriWs), satelitske lezije, edem, bolje prikaže možg. deblo in loči nekroWčne tumorje od vnetja
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, Bonfield CM. J Infect 2015
CT: hipodenzno področje z hiperintenzivno vnetno kapsulo
MR -‐ hiperintenziven absces z okolnim edemom na T2 obteženi sekvenci
5/17/16
8
MOŽGANSKI ABSCES
• DOKAZ POVZROČITELJA • mikrobiološka kultura – odvzem materiala ob aspiraciji ali operaciji:
• gramski razmaz • aerobna, anaerobna kultura (poz. v 65 %) • PCR: zelo občutljiv za dokaz polimikrobnih okužb • glive • ± mikobakterije
• serološke preiskave – dokaz parazitov
• histopatologija – dokončna potrditev diagnoze abscesa
www.uptodate.com, Mishra Ak et al. Eur J Clin Microbiol Infect Dis (2014)
MOŽGANSKI ABSCES
• ZDRAVLJENJE • običajno kombinacija kirurške drenaže in AB zdravljenja • vedno v dogovoru z nevrokirurgom
• samo AB: – pridružen bakterijski meningiWs z znanim povzročiteljem – zgodnji cerebriWs brez znakov nekroze – lokalizacija abscesa rizična za krg. drenažo/aspiracijo – pacient preveč nestabilen za operacijo vendar: redno slikovno sledenje * abscesi se običajno zmanjšajo po 2-‐4 tednih zdravljenja
• AB + CT vodena aspiracija abscesa – absces < 3 cm, klinično stabilen pacient, brez znakov povišanega IKP
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, *Heran NS et al. Neurosurgery 2003.
5/17/16
9
MOŽGANSKI ABSCES -‐ ZDRAVLJENJE
• kirurška odstranitev + AB – pacienW z velikimi ali mulWplimi abscesi – neuspešnost konzervaWvnega zdravljenja
• 2 možnosW: – zaprta stereotakWčna operacija – kraniotomija z odstranitvijo abscesa: • abscesi v zadnji kotanji, neuspeh aspiracij, vedno pri glivičnih, parazitnih abscesih
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, *Heran NS et al. Neurosurgery 2003.
MOŽGANSKI ABSCES – empirično AB zdravljenje
POT OKUŽBE ANTIBIOTIK (mg, IE/kg/d: št. odmerkov) TRAJANJE (dni)
sinusiWs, okužbe v ustni votlini
cefotaksim 200:4 + metronidazol 30:3
24-‐42 oz. 7-‐10 dni po uspešni drenaži
oWWs, mastoidiWs ampicilin 200-‐400:4 ali penicilin 300.000-‐400.000:4 + metronidazol 30:3 + cerazidim 150:3
24-‐42
hematogeni (endokardiWs)
vankomicin 60:4 + ampicilin 200-‐400:4 + gentamicin 6:3
28-‐56
cianoWčna prirojena srčna napaka
cefotaksim 200:4 + metronidazol 30:3
24-‐42
po penetrantni poškodbi
flukloksacilin 200:4 + cefotaksim 200:4
24-‐42
po NK posegu vankomicin 60:4 + cefepim 150:3
24-‐42
izvor neznan cefotaksim 200:4 + metronidazol 30:3 ± flukloksacilin 200:4
24-‐42
Čižman M, Beovič B. Kako predpisujemo proWmikrobna zdravila v bolnišnicah, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012.
5/17/16
10
MOŽGANSKI ABSCES
• po osamitvi povzročitelja usmerjeno AB zdravljenje
• trajanje AB zdravljenja: – odvisno od povzročitelja, starosW abscesa, uspešnosW drenaže, kliničnega poteka in hitrosW zmanjševanja abscesa
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, Bonfield CM. J Infect 2015
MOŽGANSKI ABSCES
DODATNA TERAPIJA • glukokorHkoidi – samo kadar močno povišan IKP oz. slabo nevrološko stanje
– deksametazon: kratkotrajni visoki odmerki; 1-‐2 mg/kg/d:4, 3 do 6 dni
– SU: • zmanjša prodiranje AB v absces • zmanjša prodiranje kontrasta v absces • veča možnost rupture abscesa v venWkle • upočasnjuje nastanek kapsule
www.uptodate.com, Seydoux C. Clin Infect Dis 1992.
5/17/16
11
MOŽGANSKI ABSCES
PROGNOZA • 2/3 brez posledic
• smrtnost: 3-‐15 % • višja smrtnost: mulWpli abscesi, težja kl. slika ob diagnozi, hitro
napredujoča kl. slika, ruptura abscesa (40 % smrtnost)
• posledice: – epilepsija: 10-‐30 % (lahko več let po zdravljenju) – hemipareza, okvare možganskih živcev, hidrocefalus, spremembe obnašanja in zmanjšanje intelektualnih sposobnosW
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
SUBDURALNI EMPIEM
• gnojna kolekcija med duro in arahnoideo
PATOGENEZA • mlajši otroci: – zelo redka komplikacija gnojnega meningiWsa
• starejši otroci: – zelo redka komplikacija sinuziWsa, oWWsa, mastoidiWsa – hematogeno – DT: V-‐P obvodi, subduralni hematom
Cherry at al. Textbook of PID 2013, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
5/17/16
12
SUBDURALNI EMPIEM
KLINIČNA SLIKA • dojenčki: – perzistentna vročina nad 5 dni, napeta fontanela, na novo nastali nevrološki izpadi (krči, motnje zavesW, bruhanje, papiledem, naraščajoč obseg glave) med ustreznim zdravljenjem gnojnega meningiWsa
• starejši otroci: – podobno kot možg. absces: predvsem bruhanje, vročina, glavobol manj intenziven fokalni nevrološki izpadi (hemipareza, hemiplegija)
Cherry at al. Textbook of PID 2013, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, Bonfield CM. J Infect 2015
SUBDURALNI EMPIEM
DIAGNOZA • vnetni parametri (odvisni od primarnega vnetja) – pogosto vztrajanje periferne levkocitoze s pomikom v levo
• LP: – kot pri gnojnem meningiWsu, če nj. komplikacija – drug vzrok:
• lahko v mejah normale • običajno L (nekaj 100, nevtro), belj., norm. glu, kultura neg.
• slikovne preiskave: • UZ: če odprta VF, UZ loči med izlivom in empiemom • MR: loči subduralni izliv od empiema
Cherry at al. Textbook of PID 2013, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, Bonfield CM. J Infect 2015
5/17/16
13
SUBDURALNI EMPIEM
ZDRAVLJENJE • samo AB: – absces < 3cm, nevrološko stabilen pacient z dobrim kliničnim odgovorom na empirično AB zdravljenje
• AB + aspiracija empiema: – empiem pridružen bakt. meningiWsu
• AB + drenaža: – večji empiemi – neuspeh konz. zdravljenja
Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, Bonfield CM. J Infect 2015
5/17/16
14
SUBDURALNI EMPIEM
EMPIRIČNO AB ZDRAVLJENJE • kot pri možg. abscesu • po osamitvi povzročitelja usmerjeno AB zdravljenje
TRAJANJE AB ZDRAVLJENJA • 24 -‐42 dni oz. glede na zmanjševanje abscesa (slikovno sledenje)
• pri popolni drenaži: 2 tedna
PROGNOZA • smrtnost < 2% • nevrološke posledice (krči, hemipareza): 15-‐40%
Čižman M, Beovič B. Kako predpisujemo proWmikrobna zdravila v bolnišnicah, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012.
EPIDURALNI ABSCES
• intrakranialni
• spinalni
5/17/16
15
INTRAKRANIALNI EPIDURALNI ABSCES
• v normalnih okoliščinah ni epiduralnega prostora • čvrsto pritrjena dura se počasi lušči od kosW, zato je absces počasi rastoč, polkrožen in dobro omejen
• PATOGENEZA – direktno širjenje iz mesta primarnega vnetja z ali brez OM priležne kosW
– ob poškodbi/operaciji – direktna inokulacija ob porodu pri notranjem fetalnem monitoringu
– v preteklosW večinoma posledica sinuziWsa, oWWsa ali mastoidiWsa, sedaj komplikacija NK posegov
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
INTRAKRANIALNI EPIDURALNI ABSCES
• POVZROČITELJI: – kot pri možg. abscesu, odvisni od
mesta primarne okužbe
• KLINIČNA SLIKA – klinični znaki počasi naraščajočega intrakranialnega priWska (glavobol, slabost, bruhanje, zaspanost, papiledem)
+ klinični znaki okužbe (vročina -‐100%) – običajno brez fokalnih nevroloških izpadov – klinični znaki primarne okužbe – lahko oteklina na skalpu
Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, www.uptodate.com
5/17/16
16
INTRAKRANIALNI EPIDURALNI ABSCES
DIAGNOZA • vnetni pokazatelji: nespecifični, odvisni od primarne okužbe
• ključno: pomisli na možnost abscesa in naredi slikovno diagnosWko: – MR/CT s kontrastom – MR superioren nad CT, pokaže manjše abscese in loči akWvno vnetje od kroničnih granulacij
Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, www.uptodate.com
5/17/16
17
INTRAKRANIALNI EPIDURALNI ABSCES
• ZDRAVLJENJE • običajno kombinacija drenažne ekscizije in AB zdravljenja
• IZJEME: – velikost < 1 cm AB – nevarnost operacije zaradi lokalizacije abscesa AB – izolirani sinusogeni EA z minimalnimi znaki zvišanega IKP drenaža sinusa in AB*
• Empirično anHbioHčno zdravljenje • kdaj ? predhodno zdravi, ‘neprizadeW’: počakaW do odvzema kužnin ob operaciji, ki naj bo v roku enega dneva, nato takoj AB – imunsko oslabljeni, prizadeW, zakasnela op: AB takoj po postavitvi dg.
www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012, *Heran NS et al. Neurosurgery 2003.
INTRAKRANIALNI EPIDURALNI ABSCES
EMPIRIČNO AB ZDRAVLJENJE • kot pri možg. abscesu: AB izberemo glede na mesto primarne okužbe oz. najbolj verjetnega povzročitelja
• po osamitvi povzročitelja usmerjeno AB zdravljenje
TRAJANJE AB ZDRAVLJENJA • 24 -‐ 42 dni oz. glede na zmanjševanje abscesa (slikovno sledenje)
• če pridružen osteomieliWs: 4-‐6 tednov
PROGNOZA • odlična ob hitri diagnozi in zdravljenju
Čižman M, Beovič B. Kako predpisujemo proWmikrobna zdravila v bolnišnicah, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012.
5/17/16
18
SPINALNI EPIDURALNI ABSCES
• zelo redek pri otrocih • DT: debelost
• PATOGENEZA – hematogeno širjenje – direktno širjenje iz okužb v bližini: OM, meningiWs, abscesi v treb. votlini ipd.
– iatrogeni vnos: penetrantne poškodbe, operacije, ob LP, ob epiduralni anesteziji
– skoraj 1/3 neznan vzrok
Cherry at al. Textbook of PID 2013, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
SPINALNI EPIDURALNI ABSCES
• akutni ali kronični • omejen ali pa se širi vzdolž več segmentov po spinalnem kanalu
• večinoma vnetje zajema posteriorni del hrbtenice v predelu zadnjih spinalnih korenin
• POVZROČITELJI: – S. aureus: 60-‐80% – enterokoki, streptokoki, anaerobi – v nerazvitem svetu TBC
Cherry at al. Textbook of PID 2013, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
5/17/16
19
SPINALNI EPIDURALNI ABSCES
• KLINIČNA SLIKA – prične kot neznačilna bolečina v hrbtu, ki se poslabša ob gibanju, posebej rotaciji, ob tem bolečina na perkusijo
– fokalni nevrološki izpadi (senzorični in motorični), ki napredujejo v paraparezo (običajno v 1 tednu od pričetka bolečine) ± sfinkterske motnje
+ vročina
Cherry at al. Textbook of PID 2013, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
SPINALNI EPIDURALNI ABSCES
DIAGNOZA • običajno povišani vnetni parametri • LP: – NE, če sumiš na gnojno okužbo na mestu LP zaradi možnosW iatrogene kontaminacije likvorja
– običajno limfocitna pleocitoza (100-‐300), belj., norm. glu
• slikovna diagnosHka: – MR: edem, destrukcija vretenca, disciWs, širjenje okužbe
– MR sledenje: ni potrebno pri dobrem kliničnem in laboratorijskem odgovoru
Cherry at al. Textbook of PID 2013, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
5/17/16
20
SPINALNI EPIDURALNI ABSCES
DD • disciWs, spondiliWs, vertebralna tuberkuloza • ADEM, tumorji hrbtenjače, limfom, žilne malformacije, hematom
Cherry at al. Textbook of PID 2013, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
5/17/16
21
SPINALNI EPIDURALNI ABSCES
ZDRAVLJENJE • takojšnje NK zdravljenje (endoskopsko) + AB zdravljenje • IZJEME:
– otroci, ki imajo samo lokalizirano hrbtno bolečino, brez nevroloških izpadov AB
AB zdravljenje • empirično: flukloksacilin + cefotaksim: 3-‐4 tedne
• če pridružen OM –običajno podaljšanje th na 6-‐8 t. • odvzem kužnin ob operaciji usmerjeno AB zdravljenje
• PROGNOZA • odlična, če zdr. pred pričetkom nevrol. izpadov • posledice: sfinkterske motnje, parapareza, spasWčnost
Cherry at al. Textbook of PID 2013, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
OKUŽBE NEVROKIRURŠKIH OBVODOV • NK obvodi so namenjeni obvladovanju IKP in/ali dajanju zdravil
• omogočajo likvorju, da se zliva v sistemsko cirkulacijo/peritonej (NVD) ali v zun. rezervoar (ZVD) Sestavni deli NVD: – kateter (vstavljen v lat. ventrikel) – enosmerna zaklopka, ki se odpira oz. zapira glede na priWsk v ventriklu (običajno vstavljena v podkožje za ušesom)
– kateter, ki vodi v DA (VA drenaža) ali peritonelano votlino (VP drenaža)
ZVD: začasni kateter, kjer se likvor zbira v zunanji rezervoar
www.uptodate.com, Adams DJ. Curr Infect Dis Rep 2014.
5/17/16
22
OKUŽBE NEVROKIRURŠKIH OBVODOV
• okužbe so pogost zaplet: 5-‐15% • dolgoročne posledice: kogniWvne spremembe • večina v prvih 6 mesecih po vstavitvi
• DT: novorojenčki, predhodne okužbe, število menjav, ZVD > 10 dni, hidrocefalus zaradi krvavitve, daljša hospitalizacija, daljši poseg, neizkušenost operaterja
Adams DJ. Curr Infect Dis Rep 2014, www.uptodate.com, Long S. Pediatric InfecWous diseases 2012
OKUŽBE NEVROKIRURŠKIH OBVODOV
PATOGENEZA IN POVZROČITELJI
• najpogosteje kolonizacija obvoda z bakterijami kožne flore (med ali kmalu po op.) BIOFILM – KNS (50-‐75%), S. aureus (30%), P. acnes, Corynebacterium – G-‐neg. bacili – redko glive: imunsko oslabljeni, nedonošeni, dolgotrajno AB zdr.
• direktna kontaminacija distalnega katetra VP drenaža (ob perforaciji črevesa, peritoniWsu): – polimokrobne okužbe ZVD (kolonizacija zun. dela katetra) – stafilokoki, enterokoki, G-‐neg.
• hematogeno (VA obvod)
www.uptodate.com, Adams DJ. Curr Infect Dis Rep 2014. J Neuroimmunol 2014
5/17/16
23
OKUŽBE NEVROKIRURŠKIH OBVODOV
KLINIČNA SLIKA • kl. znaki IKP: glavobol, slabost, bruhanje, motnja zavesW, razdražljivost
• krči (do 40 %) • ± meningealni znaki • vročina (običajno) – pri manj virulentnih povzročiteljih (KNS) največkrat samo zaspanost, razdražljivost
• lahko znaki okužbe kirurške rane
• VP obvodi: znaki peritoniWsa (bolečina v trebuhu, palpatorna občutljivost, neješčnost, vročina)
Cherry at al. Textbook of PID 2013, www.uptodate.com
OKUŽBE NEVROKIRURŠKIH OBVODOV
DIAGNOZA • pregled likvorja: punkcija podkožne zaklopke ali prekatnega katetra ZVD – lahko normalen izvid! – običajno ↑ L (>10 % nevtrofilcev), ↑ belj, ↓ glu – interpretacija izvida težka ob nedavnem krg. posegu: dinamika parametrov
– mikrobiološki pregled: gramski razmaz, kultura, ± PCR + med zdravljenjem spremljaj likvor do sterilizacije
• vnetni parametri: nespecifični • HK: 90 % poz. pri VA obvodih, 20 % pri VP obvodih
• UZ glave • UZ trebuha pri sumu na peritoniWs Cherry at al. Textbook of PID 2013, www.uptodate.com
5/17/16
24
OKUŽBE NEVROKIRURŠKIH OBVODOV
ZDRAVLJENJE • odstranitev obvoda, prehodna namesWtev ZVD in ponovna vstavitev NVD po sterilizaciji likvorja
+ parenteralno AB zdravljenje 95 % uspešnost
• empirično AB zdravljenje – vankomicin iv. ali intraventrikularno
+ cefepim; 10-‐21 dni • po osamitvi povzročitelja usmerjeno AB zdr. • če povzročitelj KNS -‐ lahko samo AB zdr.: – vankomicin iv. + intraventrik. + rifampicin po./iv. 92 % uspešnost
Čižman M, Beovič B. Kako predpisujemo proWmikrobna zdravila v bolnišnicah, Cherry at al. Textbook of PID 2013,
OKUŽBE NEVROKIRURŠKIH OBVODOV
• PREPREČEVANJE OKUŽB • sterilna tehnika vstavljanja, čim krajši poseg, perioperaWvna AB zaščita
• perioperaHvna AB zaščita: – metaanaliza 17 študij, > 2000 otrok: perioperaWvna zaščita je zmanjšala možnost okužbe za 50 %
– cefazolin 25 mg/kg iv. 1 uro pred op. • obvodi impregnirani z AB – morda učinkoviW, vendar so potrebne dodatne dobro zasnovane raziskave
RaWlal B et al. Cochrane Database Syst Rev. 2006; www.uptodate.com
5/17/16
25
HVALA ZA POZORNOST