Varstvo narave v Sloveniji - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/students/vnd/knjiznica/Skoberne... · Brinta 103 103 V Sloveniji je okoli 20 naravnih jezer, med katerimi prevladujejo

Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska 47, SI-1000 Ljubljana, Slovenija tel.: ++386 (0)1/478 7390, faks: 478 7424

Varstvo narave v Sloveniji (pregled dejstev - 2006)

DELOVNA INA ICA

Vsebina:

1. Oznaka naravnih posebnosti Slovenije ........................................................................22. Zavarovana obmo ja ....................................................................................................63. NATURA 2000 obmo ja ...............................................................................................94. Varstvo rastlinskih in živalskih vrst ...............................................................................95. Pregled zgodovine varstva narave .............................................................................106. Veljavni predpisi s podro ja varstva narave v Sloveniji ..............................................117. Organizacija varstva narave v Sloveniji......................................................................14

Vladne organizacije, službe, javni zavodi in koncesionarji.............................................14Nevladne organizacije s podro ja varstva narave v Sloveniji ........................................22Zasebne strokovne organizacije ....................................................................................29Interesne skupine:..........................................................................................................30

Zadnja sprememba: 17. februar 2006

Ljubljana, februar 2006

Ministrstvo za okolje in prostor Varstvo narave v Sloveniji dr. Peter Skoberne Pregled dejstev - 2006

1. Oznaka naravnih posebnosti Slovenije

Na obmo ju Slovenije se prepletajo štiri biogeografske regije: sredozemska, panonska, alpska in dinarska. Velika biotska raznovrstnost in krajinska pestrost sta zato ena najve jih zna ilnosti Slovenije. Pogojena je z razli nimi tipi podnebja (sredozemsko, alpsko in celinsko), raznoliko geološko zgradbo, razgibanim reliefom (višinska razlika 0 -2864 m, povpre na višina 600 m) in geološko zgradbo.

Hitro spreminjanje podnebnih razmer na majhni razdalji dokazujejo podatki o povpre ni letni koli ini padavin: ve kot 3000 mm jih pade na severozahodu Slovenije medtem, ko jih v le v borih 300 km zra ne rteoddaljeni vzhodni Sloveniji namerijo manj kot 800 mm.

V Sloveniji sta dve pore ji. Jadransko zavzema okoli 1/3 ozemlja, preostalo pripada rnomorskemu pore ju (Donavsko pore je). Pomembnejše reke, ki se izlivajo v Jadransko morje so: So a (ena od petih najbolj ohranjenih rek v celotnem alpskem loku), Reka in Dragonja. Med rekami rnomorskega pore ja omenimo Dravo in Muro, ki le pre kata Slovenijo, na našem ozemlju pa izvira Sava s pomembnimi pritoki Ljubljanico, Savinjo, Krko (najdaljša slovenska reka) in Kolpo. Sloveniji pripada okoli 47 km jadranske obale.

Slapovi prevladujejo v alpskem delu Slovenije. Zaradi kraškega sveta njihova vodnatost mo no niha.

Najvišji slapovi (provizori na tabela) Ime Skupna višina

(m)Najvišja posamezna

stopnja (m) edca 130 130

Boka 106 106Brinta 103 103

V Sloveniji je okoli 20 naravnih jezer, med katerimi prevladujejo alpska ledeniška. Najve je je Bohinjsko jezero (3,2 km2), najvišje je Zgornje Kriško jezero (2154 m). Najbolj znano slovensko jezero je Cerkniško jezero, ki je postalo znano predvsem po natan nemopisu Janeza Vajkarda Valvasorja (1689) - klasi ni primer kraškega presihajo ega jezera. Prevladujo e so karbonatne kamnine (53 % ozemlja), med katerimi je najvetriasnih apnencev. Posledica takšne zgradbe so bogato razviti kraški pojavi. Ob rekah so naplavinske ravnine. Najve kristalinskih kamnin najdemo na Pohorju, iz njih je zgrajen tudi greben Smrekovec - Komen. Na Pohorju je edino najdiš e minerala granodiorita ( izlakita). Slovenska obala je zgrajena pretežno iz fliša.

Med najpomembnejše makro tektonske pojave uvrš amo Idrijsko prelomno cono in velike narive Zlatenske ploš e v Julijskih Alpah ter Nanosa in Trnovskega gozda na fliš Vipavske doline oz. Kras na fliše Slovenskega Primorja.

Poglavitno kraško obmo je je v zahodni Sloveniji z izjemo Slovenskega Primorja in v Alpah (vzhodni del Julijskih Alp in Kamniško-Savinjske Alpe pripadajo južnim apneniškim Alpam). V Sloveniji je bilo do julija 2003 registriranih nad 8000 jam in brezen, okoli 20 jam je odprtih za turisti ni obisk.

Podatki in fotografije o slapovih, panoramske fotografije ter mnogo podatkov o Sloveniji je na spletni strani: http://www.burger.si/.

2/30


Najgloblje jame (nad 500 m):

Globina (m) Ime1533 ehi 2 1198 rnelsko brezno 1182 Vandima1135 Zadnikovo brezno (sistem

Moli ka pe )1068 Renejevo brezno

970 sistem Migovec/Mig 911 Skalarjevo brezno/Kanin 852 Brezno pod Velbom 817 Brezno pri gamsovi glavici 704 Pološka jama 643 Vrtiglavica634 Ledena devica 620 Brezno Hudi Vrši592 Majska jama 547 M-16/Tolminski Migovec 541 Brezno pod velbom 536 Brezno pri Leški planini 516 Botrova jama

Vir: ekada, M. & A. Mihevc: Prišli smo do številke 8000. Delo, priloga Znanost, 28. 7. 2003

Najdaljše jame (nad 4000 m):

Dolžina (m) Ime20570 Jamski sistem Postojnska jama13092 Predjamski sistem12750 Ka na jama 11300 sistem Migovec/Mig 10800 Pološka jama

8860 rnelsko brezno/Rombonski podi

8273 Križna jama 8057 sistem Karlovic6656 Planinska jama 6020 Dimnice6000 Brezno pri gamsovi glavici 5800 Škocjanske jame 4987 Lipertova jama

Vir: ekada, M. & A. Mihevc: Prišli smo do številke 8000. Delo, priloga Znanost, 28. 7. 2003

Turisti ne jame: 1. Postojnska jama2. Otoška jama3. Pivka jama4. rna jama 5. Jama pod Predjamskim gradom

3/30


6. Planinska jama7. Križna jama8. Škocjanske jame9. Županova (Taborska) jama 10.Kostanjeviška jama 11.Dimnice12.Vilenica13.Sveta jama na Socerbu 14.Divaška jama 15.Ravenska jama 16.Rotovnikova jama 17.Jama Pekel pri Šempetru 18.Snežna jama na Raduhi 19.Jama pod Babjim zobom 20.Železna jama 21.Zelške jame 22.Huda luknja 23.Francetova jama

Obmo je med Trstom in Vipavsko dolino je pokrajina Kras. Ker so na tem obmo juprvi opisali in poimenovali nekatere kraške pojave, imenujemo to pokrajino tudi klasi niKras. V mednarodno kraško izrazje so uvrstili tudi nekatera slovenska imena, kot na primer: polje, kras, ponor, dolina.

Slovenija je tudi gozdnata, saj gozdovi pokrivajo 1.142.869 hektarjev (Vir: Poro iloZavoda za gozdove Slovenije o gozdovih 2001), kar je 56% celotnega slovenskega državnega ozemlja. Ve ji delež gozdov od celotne površine države kot ga ima Slovenija, imata v razviti Evropi le še Finska in Švedska. Delež gozdov pa še naraš a, v glavnem na ra un opuš anja kmetijskih površin, predvsem traviš . Prebiralni na in gospodarjenja z gozdom ima v Sloveniji dolgo tradicijo.

Vir: http://sicris.izum.si/rand/documents/environment/Benchmarking.html(26.1.2005)

4/30


Zaradi lege Slovenije na prehodu štirih biogeografskih regij je velika tudi biotska raznovrstnost, predvsem, e jo prikazujemo s številom vrst na površinsko enoto. Takšna obmo ja imenujemo to ke zgostitve (’hot spots’).

Število registriranih vrst za posamezne skupine živih bitij v Sloveniji STARI PODATKI – POTREBNO OBNOVITI!!!! Taksonomska skupina1 Število

vrst na Zemlji2

Slovenija - kopno3

Slovenija- morje4

Stopnjapoznanosti5

Endemi ne vrste in podvrste6

bakterije (Bacteria + Archebacteria)

4,670 X X 1 0

modrozelene cepljivke(Cyanobacteria)7

308 8 3 X

“alge” ("Phycobionta") 29,900 1,050 178 3 Xglive ("Mycota") 64,1208 3,000 X 2 X“lišaji” ("Lichenes") 20,000 600 X 2 0mahovi (Bryophyta) 22,960 755 0 4 0praprotnice (Pteridophyta) 9,650 75 0 4 0cvetnice (Spermatophyta) 250,000 3,100 X 4 22praživali ("Protozoa") 31,900 9 45 1 5 spužve (Porifera) 6,000 4 55 3 0 (+ 1) ožigalkarji (Cnidaria) 15,000 7 82 3 0

aškarji (Kamptozoa) 150 0 3 1 0 ploski rvi(Plathelminthes)

15,000 280 30 2 13 (+ 1)

valjasti rvi(Nemathelminthes)

24,600 165 10 1 89

nitkarji (Nemertina) 950 1 1 1 0mehkužci (Mollusca) 50,000 720 95 3 55pršivci (Sipunculida) 320 0 3 2 0kolobarniki (Annelida) 18,740 180 470 2 37noži niki (Tardigrada) 530 50 X 2 0kremplji arji(Onychophora)

70 0 0 - 0

pajkovci (Arachnida) 73,730 975 X 2 49 (+ 4) morski pajki(Pycnogonida)

1,000 0 X 1 0

raki (Crustacea) 55,360 300 305 3 40 (+ 30)

stonoge (Myriapoda) 13,160 240 0 3 89žuželke (Insecta) 850,000 10,130 X 2 >100 (+

100)iglokožci (Echinodermata) 6,700 0 35 4 0mahovnjaki (Bryozoa) 5,000 8 X 1 0plaš arji (Tunicata) 3,000 0 55 3 0š etino eljustnice(Chaetognatha)

110 0 7 3 0

obloustke (Cyclostomata) 75 3 1 3 0ribe (Pisces) 21,650 95 105 4 0dvoživke (Amphibia) 4,015 20 0 4 0 (+ 1)

5/30


plazilci (Reptilia) 5,955 22 3 3 0ptice (Aves) 9,090 360 0 4 0sesalci (Mammalia) 4,215 75 4 4 0SKUPAJ okoli

1,800,000

okoli19,530 1,495

Opombe:: 1 Taksonomske skupine pripadajo razli nim ravnem, nekatera imena so izmišljena (?), manjše skupine, ki v Sloveniji niso zastopane, so izpuš ene.

2 Ve ina podatkov je povzetih po Minneliju, 1993 3-6 Ve ina podatkov po Mrši u, 1997, vklju eni objavljeni podatki in živali v

zbirkah - ni neposredno primerljivo z (2). 3 Upoštevane so kopno in celinske vode. 5 Poznavanje: 1 - nezadostno (ni podatkov), 2 - zadostno (obstajajo podatki

za približno 50% vrst), 3 - dobro (podatki za 50-90% vrst), 4 - zelo dobroali odli no (poznanih in opisanih ve kot 90% pri akovanih vrst)

(0) Te vrste se v Sloveniji ne pojavljajo. (X) Ni podatkov. 7 Cyanobacteria spadajo med Bacteria. 8 Ocenjeno število vrst po WCMC je blizu 1,5 milijona. 9 Podatki so nejasni in številke nezanesljive.

Vir: povzeto po Mrši u, 1997 in dopolnjeno po Sketu, 1997.

Posebno pozornost namenjamo podzemskemu živalstvu, saj je npr. v sistemu kraške Ljubljanice doslej odkrito najve živalskih vrst na svetu! Mnoge med njimi so zelo omejeno razširjene (endemiti), zato je odgovornost za njihovo ohranitev še toliko ve ja.

Med najbolj znane sodi loveška ribica ali proteus (Proteus anguinus), zanimiva dvoživka, odkrita v Viru pri Sti ni, sicer endemi na v podzemskih vodah Dinarskega krasa (od Doberdoba do Hercegovine); simbol slovenskega naravoslovja. Sicer pa je Luka ev Postojnski jami leta 1831 našel podzemskega hroš a, ki ga je ljubljanski trgovec Schmidt leto dni kasneje opisal pod imenom Hohenwartov drobnovratnik (Leptodirushohenwartii). To je bila prva opisana podzemeljska žival, s tem dogodkom pa se je za elanova znanstvena disciplina - speleobiologija.

2. Zavarovana obmo jaZakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS 56/99) opredeljuje naslednje vrste

zavarovanih obmo ij (varstvene skupine ali kategorije): · širša zavarovana obmo ja:

narodni park (IUCN: II/V) regijski park (IUCN: V) krajinski park (IUCN: V)

ožja zavarovana obmo ja:strogi naravni rezervat (IUCN: I) naravni rezervat (IUCN: IV) naravni spomenik (IUCN: III) V oklepaju navajamo kategorijo IUCN za zavarovana obmo ja, kar omogo a

primerjavo varstvenih skupin na svetovni ravni.

Pregled stanja zavarovanja širših zavarovanih obmo ij v Sloveniji.

varstvena skupina površina (km2) % državnegaozemlja

6/30


Krajinski park 1.042,1 5,14Regijski park 439,0 2,17Narodni park 831,0 4,10Skupaj 2.312,1 11,41

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, 2005 Za naravne rezervate in spomenike še nimamo na voljo vseh podatkov o

površinah, vendar ocenjujemo, da je skupna zavarovana površina v Sloveniji okoli 8 % državnega ozemlja. ZAMENJATI S SLOVENSKIMI NAPISI!!

PREDLAGANA ZAVAROVANA OBMO JADODATI BESEDILO IN ZAMENJATI NAPISE NA ZEMLJEVIDU!

7/30


Pregled narodnih, regijskih in krajinskih parkov (junij 1999) – POSODOBITI!!! Ime IUCN Površina (ha) Leto zavarovanja

NARODNI PARK 1. Triglavski narodni park II/V 83807 (1924), 1981

REGIJSKI PARK 1. Škocjanske jame III 413 19962. Kozjanski regijski park

(Spominski park Treb e)V 19600 1981

KRAJINSKI PARK 1. Beka-soteska Glinš ice V 308 19922. Bo , Plešivec V 2082 1990,19923. Drava V 2337 19924. aven-Trnovski gozd V 4776 1985,19875. Golte V 1148 19876. Gorjuša - spominski park

revolucionarnih tradicij V 439 1984

7. Grad Snežnik V 271 19878. Jareninski dol V 1533 19929. Jeruzalemske gorice V 1370 199210. Kamenš ak-Hrastovec V 851 199211. Krajinski park Žabljek V 173 199212. Lahinja V 260 198813. Lipica V * 199214. Logarska dolina V 2475 198715. Mariborsko jezero V 204 199216. Mašun V 83 196917. Mrzlica V * 199618. Nanos V 2632 1984, 198719. Negovsko jezero V 172 196720. Planinsko polje (del) V 434 198421. Porezen-Dav a V 3895 199022. Ra ki ribniki-Požeg V 484 199223. Rakov Škocjan V 113 199424. Robanov kot V 1423 1950,198725. Se oveljske soline V 835 199026. Štanjel V 1 199227. Štatenberg V 228 199228. Strunjan V 192 199029. Šturmovec V 125 197930. Tivoli-Rožnik, Šišenski hrib V 448 198431. Topla V 1368 196632. Udin Boršt - spominski

parkV 1725 1985

33. Zgornja Idrijca V 4195 1993Skupaj 140.400

* ni podatka

Po zakonu o ohranjanju narave lahko upravlja ustanovitelj sam v režijskem obratu, ustanovi javni zavod javni zavodi (Triglavski narodni park, Kozjanski park, Škocjanske

8/30


jame, Gori ko) ali podeli koncesijo za upravljanje (Se oveljske soline, Škocjanski zatok, Logarska dolina).Grafi ni prikaz zavarovanih obmo ij si lahko podrobneje ogledate na spletni strani "Interaktivni naravovarstveni atlas" Agencije RS za okolje. Za ogled je potrebna registracija, ki je brezpla na. Opravite jo ob prvem ogledu preko elektronske pošte, po isti poti boste prejeli geslo, ki vam omogo i vstop v atlas. Na tej spletni strani je na dnu opisa sloja povezava na vektorske podatke (*shp) o obmo jih in jih je mogo e prenesti na svoj ra unalnik.http://kremen.arso.gov.si/nvatlas

3. NATURA 2000 obmo jaVlada Republike Slovenije je 29. aprila 2004 dolo ila obmo ja Natura 2000 v Sloveniji z Uredbo o posebnih varstvenih obmo jih (obmo jih Natura 2000) in so del ekološkega omrežja Evropske unije. Obmo ja so dolo ena na podlagi direktive o habitatih in direktive o pticah. Ve ji del obmo ij poraš a gozd, velik je delež brez vegetacije (pretežno stene), 9 odstotkov površin je nad gozdno mejo, pomemben je tudi delež traviš . V zavarovanih obmo jih(Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 25 odstotkov skupne površine Natura 2000 obmo ij.Obmo ja se pretežno prekrivajo, saj je 60 odstotkov površin, predlaganih na podlagi direktive o habitatih, znotraj predlaganih posebnih varstvenih obmo ij po direktivi o pticah.

PSCI (29. 4. 2004) SPA (29. 4. 2004)Število obmo ij: 260 Število obmo ij: 26

31, 6 % državnega ozemlja 22, 8 % državnega ozemlja

SKUPAJ: 286 obmo ij - 35,5 % državnega ozemlja Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, 2004 http://www.natura2000.gov.si/

Grafi ni prikaz obmo ij Natura 2000 si lahko podrobneje ogledate na spletni strani "Interaktivni naravovarstveni atlas" Agencije RS za okolje. Za ogled je potrebna registracija, ki je brezpla na. Opravite jo ob prvem ogledu preko elektronske pošte, po isti poti boste prejeli geslo, ki vam omogo i vstop v atlas. Na tej spletni strani je na dnu opisa sloja povezava na vektorske podatke (*shp) o obmo jih in jih je mogo e prenesti na svoj ra unalnik.http://kremen.arso.gov.si/nvatlas

4. Varstvo rastlinskih in živalskih vrst

9/30


Ogroženost rastlinskih in živalskih vrst opredeljujemo po merilih IUCN. Na voljo so podatki za cvetnice, praprotnice, listnate mahove, vreten arje in nekatere skupine nevreten arjev.STARI PODATKI – POTREBNO OBNOVITI!!!! Pregled ogroženosti po skupinah: SKUPINA Štev.

vrst Ex E V RSkupajogrožene

OECD

Sesalci 78 8 4 26 5 43 55%Pti i 361 5 21 53 35 114 32%Plazilci 25 1 8 11 2 22 88%Dvoživke 20 1 18 1 20 100%Ribe 200 4 23 8 4 39 20%Listnati mahovi 598 10 46 83 74 213 36%Lišaji 600 2 4 50 16 72 12%Praprotnice in semenke

3175 30 34 77 189

330 10%

Ex9%

E10%

V23%

R58%

Deleži ogroženih praprotnic in semenk po posameznih kategorijah IUCN

Ex8%

E24%

V48%

R20%

Deleži ogroženih vreten arjev po posameznih kategorijah IUCN

5. Pregled zgodovine varstva narave

10/30


Prvo obmo je na Slovenskem, zavarovano z namenom ohraniti del narave poznejšim rodovom, je bil Rajhenavski pragozd na Ko evskem (1892), zahvaljujo zlasti ing. Hufnaglu, oskrbniku gozdov veleposestnika Auersperga.

Prve predloge za zavarovanje vrst pa so pripravili planinci v okviru Slovenskega planinskega društva. Planika je bila najprej zavarovana na Goriškem (1896), leto dni kasneje pa še na Kranjskem in Štajerskem. Na Kranjskem je bil skupaj z o nicozavarovan tudi Blagayev vol in.

Na prelomu med 19. in 20. stoletjem je bila na podro ju varstva narave klju navloga Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva za Slovenijo. lani tega odseka so sledili dogodkom na tem podro ju v drugih državah. Tako so po razpadu Avstro-Ogrske predlagali novi deželni vladi leta 1920 Spomenico, v kateri so v 4 to kah predlagali: ustanovitev zavarovanih obmo ij, zavarovanje rastlinskih in živalskih vrste, jam ter jamskefavne in poudarili pomen popularizacije varstva narave. Dokument je bil osnova za zametek sedanjega Triglavskega narodnega parka (Alpski varstveni park v Dolini triglavskih jezer, 1924), nov odlok za varstvo 23 rastlinskih vrst, celotne jamske favne in jam (1922).

Strokovno upravna služba za varstvo narave je bila ustanovljena leta 1944, sistemati no delo pa je steklo leta 1947. Sledilo je ve predpisov o zavarovanju obmo ij,pa tudi rastlinskih vrst.

Leta 1961 je bilo zavarovanje Triglavskega narodnega parka. Leta 1970 je bil sprejet Zakon o varstvu narave. Leta 1981 je bil po dolgih razpravah sprejet predlog o zavarovanju razširjenega

Triglavskega narodnega parka. S tem je zavarovanega ve ina obmo ja Julijskih Alp v Sloveniji, ustanovljena je bila tudi upravljalska organizacija, zagotovljeno je bilo tudi financiranje.

Istega leta je bil tudi sprejet Zakon o naravni in kulturni dediš ini, katerega pozitivni u inek je bil predvsem v krepitvi regionalne službe.

Leta 1986 so bile Škocjanske jame vpisane v Seznam svetovne dediš ine pri UNESCO.

Leta 1991 so bile Se oveljske soline vpisane v seznam Ramsarske konvencije. Leta 1994 je pristojnost za podro je ohranjanja narave prešla iz Ministrstva za

kulturo na Ministrstvo z okolje in prostor. Leta 1999 je bil sprejet Zakon o ohranjanju narave, ki je nadomestil Zakon o

naravni in kulturni dediš ini. Škocjanske jame so bile vpisane v Seznam Ramsarske konvencije.

Leta 2004 je bila v skladu z evropsko zakonodajo usklajena zakonodaja na podro ju varstva narave (Zakon o ohranjanju narave, uredbi o zavarovanju rastlinskih in živalskih vrst…) in sprejeta obmo ja Natura 2000

Leta 2006 je bilo Cerkniško jezero vpisano na seznam Ramsarske konvencije.

6. Veljavni predpisi s podro ja varstva narave v Sloveniji

Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 med splošnimi dolo bami v 5. lenu opredeljuje, da država "skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediš ine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije." V 73. lenu so dolžnosti natan neje dolo ene: "Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediš ine."Osredoto amo se le na veljavne predpise. Temeljni predpis je Zakon o ohranjanju narave(ZON), ki ureja ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti (izvajanje obveznosti Konvencije o biološki raznovrstnosti) in je zamenjal leta 1981 sprejet Zakon o varstvu naravne in kulturne dediš ine.

11/30


Nekateri podzakonski akti veljajo še iz obdobja pred uveljavitvijo ZON, dokler ne bodo sprejeti ustrezni novi predpisi. Predpisi o razglasitvi zavarovanih obmo ij (npr. Triglavski narodni park, ob inski odloki…) niso navedeni. Najboljši na in za iskanje predpisov slovenske zakonodaje je na spletni strani: http://zakonodaja.gov.si/Sprejeti zakoni (vklju no z mednarodno zakonodajo) so tudi na straneh Državnega zbora: http://www.dz-rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html

Zakonodaja s podro ja ohranjanja narave je zbrana na naslovu: http://rps.sigov.si/rps/kazala_podrocje/kazalo_9_5_1_0.html

Ime predpisa Kratka oznaka TEMELJNA PREDPISA

Zakon o varstvu okolja(Ur.l. RS, št. 41/2004)

Temeljni zakon s podro ja varstva okolja, ki za urejanje podro ja varstva naravnih vrednost predvideva poseben zakon. Nadomestil je Zakon o varstvu okolja iz leta 1993.

Zakon o ohranjanju narave - uradno pre iš eno besedilo /ZON-UPB2/ (Ur.l. RS, št. 96/2004)

Temeljni zakon s podro ja ohranjanja narave, ki ureja varstvo naravnih vrednost in biotske raznovrstnosti. Zakon je bil prvisprejet l 1999 (Ur. l. RS, št. 56/1999), vse spremembe, razen zadnje, so zajete v pre iš enem besedilu.

IZVEDBENI PREDPISIRASTLINSKE IN ŽIVALSKE VRSTE, GLIVE

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rde i seznam(Ur.l. RS, št. 82/2002)

Ministrov predpis, ki daje pravni status ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam,mdr. osnova za zavarovanje vrst

Uredba o zavarovanih prosto žive ihrastlinskih vrstah(Ur. l. RS, št. 46/2004) Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto žive ihrastlinskih vrstah (Ur.l. RS, št. 110/2004)

Vladna uredba s katero so zavarovane rastlinske vrste (vrstno varstvo)

Uredba o zavarovanih prosto žive ihživalskih vrstah(Ur. l. RS, št. 46/2004) Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o zavarovanih prosto žive ih živalskih vrstah(Ur.l. RS, št. 109/2004)

Vladna uredba s katero so zavarovane živalske vrste (vrstno varstvo)

Uredba o varstvu samoniklih gliv(Ur.l. RS, št. 57/1998, 56/1999 (31/2000 - popr.))

Vladna uredba s katero so zavarovane glive, vklju no z omejitvami nabiranja in seznamov vrst

Pravilnik o prepovedi vznemirjanja živali prosto žive ih vrst ptic v naravnih skalnih apnen astih stenah na obmo ju Kraškega roba (Ur. l. RS, št. 5/2006)

Ministrov pravilnik, ki prostorsko in asovno omejuje plezanje v stenah

Kraškega roba

HABITATNI TIPIUredba o habitatnih tipih(Ur.l. RS, št. 112/2003).

Vladna uredba, ki navaja habitatne tipe, za katere veljajo dolo eni ukrepi

12/30


EKOLOŠKO POMEMBNA OBMO JAUredba o ekološko pomembnih obmo jih(Ur. l. RS, št. 48/2004)

Uredba dolo a ekološko pomembna obmo ja in nekatere ukrepe

NARAVNE VREDNOTEUredba o zvrsteh naravnih vrednot(Ur.l. RS, št. 52/2002; spremembe in dopolnitve: Ur.l. RS, št. 67/2003) Pravilnik o dolo itvi in varstvu naravnih vrednot(Ur.l. RS, št. 111/2004)

POSEBNA VARSTVENA OBMO JA (NATURA 2000)Uredba o posebnih varstvenih obmo jih(obmo jih Natura 2000)(Ur. l. RS, št. 49/2004) Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih obmo jih(obmo jih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 110/2004)

Uredba dolo a obmo ja NATURA 2000 po direktivi o pti ih in predloge obmo ij po direktivi o habitatih

ZADRŽEVANJE ŽIVALI V UJETNIŠTVU, TRGOVINAUredba o zato iš u za živali prosto žive ihvrst(Ur.l. RS, št. 98/2002)

Uredba ureja zato iš a za živali.

Uredba o živalskem vrtu in živalskem vrtu podobnem prostoru(Ur.l. RS, št. 37/2003)

Uredba ureja pogoje za živalske vrtove.

Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostožive ih vrst v ujetništvu(Ur.l. RS, št. 90/01)

Uredba dolo a pogoje za zadrževanje živali v ujetništvu.

Pravilnik o ozna evanju živali prosto žive ih vrst v ujetništvu( Ur. l. RS, št. 58/2004) Uredba o ravnanjih in na inih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami(Ur.l. RS, št. 52/2004)

Uredba o trgovanju z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki z vstopom Slovenije v EU usklajuje pravno stanje na tem podro ju.

VOŽNJA Z VOZILI V NARAVNEM OKOLJUUredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju(Ur.l. RS, št. 16/1995, 28/1995, 56/1999 (31/2000 - popr.), 35/2001)

Predpis ureja vožnjo zunaj prometnic.

NARAVOVARSTVENI NADZORUredba o dolo itvi programa usposabljanja za izvajanje neposrednega nadzora v naravi (Ur.l. RS, št. 30/2003)Pravilnik o službenem znaku, izkaznici in uniformi naravovarstvenih nadzornikov (Ur.l. RS, št. 37/2003)

PRESOJA TVEGANJA ZA NARAVOPravilnik o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila(Ur.l. RS, št. 43/2002)

OZNA EVANJEPravilnik o ozna evanju zavarovanih obmo ij naravnih vrednot

13/30


(Ur.l. RS, št. 117/2002)PREDPISI DRUGIH PODRO IJ, POMEMBNIH ZA VARSTVO NARAVE

Zakon o gozdovih(Ur.l. RS, št. 30/1993, 13/1998 Odl.US: U-I-53/95, 24/1999 Odl.US: U-I-51/95, 56/1999 (31/2000 – popr.), 61/1999, 67/2002, 110/2002) Zakon o divjadi in lovstvu(Ur.l. RS, št. 16/2004) Zakon o morskem ribištvu(Ur.l. RS, št. 58/2002, 55/2003) Zakon o sladkovodnem ribištvu(Ur.l. SRS, št. 25/1976, 21/1978, 42/1986, RS, št. 29/1995, 89/1999, 110/2002) Stanje: januar 2006

7. Organizacija varstva narave v Sloveniji

Vladne organizacije, službe, javni zavodi in koncesionarji Za vodenje in izvajanje politike na podro ju varstva narave so v Sloveniji odgovorne naslednje ustanove:

- Ministrstvo za okolje in prostor z Agencijo RS za okolje, - Zavod RS za varstvo narave z obmo nimi enotami, - javni zavodi za upravljanje zavarovanih obmo ij,- koncesionarji za upravljanje zavarovanih obmo ij,- Inšpektorat RS za okolje in prostor za izvajanje nadzora.

V Državnem zboru je za podro je varstva narave pristojen Odbor za infrastrukturo.

Svet za varstvo okolja Republike Slovenije

Državni zbor je ustanovil Svet za varstvo okolja Republike Slovenije 30. 11. 1993 na podlagi 90. lena Zakona o varstvu okolja. Svet VO RS se je konstituiral na prvi seji 23. 5. 1994. V 91. lenu zakona o varstvu okolja so dolo ene njegove naloge: spremlja naj kakovost in varstvo okolja v Sloveniji ter povezanost s pojavi in akcijami v svetu, s svojimi stališ i, mnenji in pobudami pa vpliva na dogajanje. Javnost naj obveš a o ocenah razmer v okolju, o strategiji nacionalne politike varstva okolja in usklajevanju razvojnih interesov republike, o politiki varstva okolja, normativnem urejanju razmer in drugem, kar je zna ilnoza ta spekter problematike.

lani Sveta za varstvo okolja RS so strokovnjaki z razli nih podro ij in raziskovalci, kar omogo a dokaj celovito ocenjevanje pojavov in razmer v okolju - z vidikov varstva vsega narodovega naravnega bogastva ter usklajenega sonaravnega gospodarjenja z njim in v njem. Svet ima poslovnik, prostorske in druge pogoje za delo ter se lahko intenzivno posve a omenjenim nalogam.Svet za varstvo okolja RS deluje strokovno in neodvisno, ni vladna ali upravna ustanova, vendar ima možnost razpravljanja s temi organi ali projektnimi sveti in drugimi dejavniki. Pri akuje konstruktivno sodelovanje vsakogar, ki ga zadevajo okoljske razmere ali teme. Presoje sveta so lahko le strokovne narave, ker je politi na presoja in odlo anje naloga Državnega zbora in drugih politi nih dejavnikov. S tem pa se svet ne umika od presoje

14/30


družbenih interesov, vplivov in dogajanj v okolju, ker se zaveda, da smo naravo obremenili in spremenili ljudje zaradi naših potreb ali interesov.Svetu predseduje Dr. Franc Lobnik.

Naslov:Svet za varstvo okolja RS Slovenska 56, SI-1000 Ljubljana t. +386 1 430 60 70, +386 1 431 03 74 f. +386 1 430 60 75 e-mail: [email protected]://www.sigov.si/svo/

Slovenski svet za trajnostni razvoj

Vlada je leta 1997 ustanovila Slovenski svet za trajnostni razvoj in ga z novim sklepom v letu 2003 na novo preoblikovala (Ur. l. RS št. 6/03). Administrativne in tehni ne naloge opravlja svet Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj. Svet je posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije. Njegove naloge so: – sprejemanje smernic in priporo il za trajnostni razvoj v Republiki Sloveniji, – vrednotenje dokumentov, ki se ti ejo trajnostnega razvoja, – spremljanje in dajanje morebitnih predlogov k sektorskim programom in strategijam v

skladu z na eli trajnostnega razvoja. Svet je posvetovalno telo Vlade RS in ga sestavlja 25 lanov: predsednik Vlade, minister pristojen za regionalni razvoj, 9 ministrov klju nih resorjev (okolje, šolstvo, gospodarstvo, promet, kmetijstvo, finance, zdravje, delo, informacijsko družbo), trije predstavniki nevladnih organizacij, ter 11 drugih predstavnikov (npr. obe Univerzi, SAZU, Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, Združenje ob in, Skupnost ob in).Svet se na sklic predsednika sestane najmanj enkrat letno. Za teko e delovanje, vklju no za povezavo s Komisijo ZN za trajnostni razvoj, skrbi sekretariat, ki deluje v sklopu Službe Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj Predsednica Sveta je ministrica Zdenka Kova , Sekretariat pa vodi Fedor erne([email protected]), predstavnica MOPE je Inga Turk ([email protected])

Naslov:Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj Kotnikova 5, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ 478 3750 http://www.sigov.si/mop/kdosmo/delovnatelesa1.htm

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

Ministrstvo za okolje, in prostor V državni upravi je za podro je varstva narave pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, kar med drugim vklju uje oblikovanje ter vodenje politike, odlo anje, zastopanje interesov varstva narave na mednarodni ravni, pripravo, tolma enje in izvajanje predpisov s tega podro ja.Minister: Janez Podobnik (december 2004)

15/30


V ministrstvu opravlja te naloge Sektor za varstvo narave pri Direktoratu za okolje, vodi ga generalni direktor za okolje mag. Radovan Tavzes, vodja Sektorja za varstvo narave: Mladen Berginc, sekretar. Postopke, povezane s celovito presojo vplivov na okolje vodi poseben sektor, ki ga vodi sekretarka mag. Vesna Kolar Planinši .Sedeža Direktorata za okolje je na Dunajski 48, Sektorja za varstvo narave in Sektorja za celovito presojo vplivov na okolje pa na Einspielerjevi 6. http://www.sigov.si/mop/

Organigram Ministrstva

16/30


Agencija Republike Slovenije za okoljeAgencija izvaja ve ino upravnih postopkov, vodi državne evidence na podro ju varstva narave (naravne vrednote, ekološko pomembne obmo ja, posebna varstvena obmo ja(Natura 2000), zavarovana obmo ja) ter je pristojna za poro anje.

17/30


Kartografski podatki o teh vsebinah so javno dostopni na interaktivnem atlasu: http://kremen.arso.gov.si/NVatlas/users/login.asp

Vodja službe za varstvo narave (znotraj Sektorja okolje): mag. Inga Turk.

Sedež Agencije je na Vojkovi 1b, prostori službe za varstvo narave pa so na Vojkovi 52. http://www.arso.gov.si/

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

Zavod RS za varstvo narave je bil formalno ustanovljen z Zakonom o ohranjanju narave leta 1999, z delovanjem pa je dejansko za el januarja 2002. Zavod je združil enote za varstvo narave, ki so delovale v regionalnih Zavodih za varstvo naravne in kulturne dediš ine po Sloveniji in jih povezal v enovito organizacijo. Ohranil je obstoje ogeografsko razdelitev ozemlja Slovenije, zaradi povezovalne in koordinativne vloge pa se je sedmim obmo nim enotam (enote za varstvo narave nekdanjih regionalnih zavodov)priklju ila še osrednja enota s sedežem v Ljubljani. Naloge, ki jih opravlja Zavod, so opredeljene z Zakonom o ohranjanju narave (uradno pre iš eno besedilo, Uradni list RS, št. 22/03).Klju ne naloge zavoda, pomembne za ohranjanje narave in sestavin biotske raznovrstnosti, so:

zbiranje podatkov o rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih življenjskih prostorih in ekosistemihevidentiranje in vrednotenje delov narave,spremljanje stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,pripravljanje strokovnih predlogov ukrepov varstva naravnih vrednot in sestavin biotske raznovrstnosti,pripravljanje naravovarstvenih smernic,dajanje strokovnih mnenj s podro ja ohranjanja narave,upravljanje baz podatkov o naravnih vrednotah in sestavinah biotske raznovrstnosti,nudenje strokovne pomo i lastnikom naravnih vrednot in lastnikom zemljiš na zavarovanih obmo jih,skrb za ozaveš anje javnosti o pomenu ohranjanja narave.

Zavod je imenovan za strokovni organ Republike Slovenije za izvajanje mednarodne konvencije CITES.

Direktor Zavoda je Darij Kraj i .http://www.zrsvn.si/slo/

18/30


NASLOVIOsrednja enota Dunajska cesta 22, 1000 LjubljanaTel.: (01) 230 95 00; faks: (01) 230 95 40 [email protected]://www.zrsvn.si/slo/osre/osre.asp

Obmo na enota Maribor Pobreška cesta 20, 2000 Maribor Tel.: (02) 333 1370; faks: (02) 333 1380 [email protected]

Obmo na enota Celje Opekarniška 2, 3000 Celje Tel.: (03) 42 60 343; faks: (03) 42 60 342 [email protected]

Obmo na enota Nova Gorica Delpinova 16, 5000 Nova Gorica Tel.: (05) 3028 688; faks: (05) 33 05 310 [email protected]

Obmo na enota Kranj Tomši eva ulica 9, 4000 Kranj Tel.: (04) 20 19 460; faks: (04) 20 19 466 [email protected]

Obmo na enota Novo Mesto Adami eva ulica 1,8000 Novo mesto Tel.: (07) 3931 555; faks: (07) 3931 559 [email protected]

Obmo na enota Ljubljana Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 2445 350; faks: (01) 2445 368 [email protected]

Obmo na enota Piran Tartinijev trg 12, 6330 Piran/Pirano Tel.: (05) 67 10 900; faks: (05) 67 10 905 [email protected]

Zavod za gozdove Slovenije Naloge in dejavnosti Zavoda za gozdove Slovenije:

izdelava strokovnih podlag za gospodarjenje z gozdovi (gozdnogospodarski, gozdnogojitveni, lovskogojitveni in drugi na rti)financiranje in sofinanciranje nekaterih vlaganj v gozdove iz prora una Republike Slovenijeizvajanje upravnega postopka (odlo be, dovoljenja, soglasja)varstvo gozdov

19/30


izbira drevja za posek v sodelovanju z lastniki gozdovsvetovanje lastnikom gozdovskrb za vzdrževanje gozdnih cest

na rtovanje razvoja populacij divjadi in ukrepov v okolju za živalski svetizvaja izobraževalne dejavnosti za lastnike gozdov in javnostizdaja soglasij za posege v gozdni prostor

Zavod za gozdove Slovenije je organiziran v centralni enoti v Ljubljani in 14 obmo nihenotah. Obmo ne enote so razdeljene na krajevne enote, te pa naprej na gozdne revirje.

Ve na pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenijatel.: +386 1 470-00-50 fax: +386 1 [email protected]

http://www.sigov.si/zgs/

Javni zavodi za upravljanje zavarovanih obmo ijZa zavarovana obmo ja so lahko s predpisom o zavarovanju dolo eni upravljalci, ki opravljajo s predpisom o ustanoviti dolo ene naloge. Prevladujejo 'parkovne' naloge: nadzorne, svetovalne naloge, popularizacija, raziskovanje, lahko tudi posebna pooblastila za nekatere upravne naloge. Javni zavod Triglavski narodni park Ljubljanska 27, 4260 Bled direktorica: dr. Marija Markeštel.: 04/578-02-00; faks: 04/578-02-01 e-pošta: [email protected]://www.tnp.si

Javni zavod Park Škocjanske jameŠkocjan 2, 6215 Diva adirektor: Albin Debevc tel: 05/70 82 100; faks: 05/70 82 105http://www.sigov.si/parkskj/http://www.park-skocjanske-jame.si/

20/30


Javni zavod Kozjanski parkPodsreda 45, 3257 Podsreda v. d. direktor: Drofenik tel.: 03/800 71 00 faks: 03/800 71 08 http://www.gov.si/kp/

Javni zavod Notranjski regijski park Tabor 42 1380 Cerknica direktor: Valentin Schein tel: 01/70 90 626; faks: 01/70 90 633e-pošta: [email protected]://www.notranjski-park.si/

Javni zavod Krajinski park Gori koGrad 191, 9264 Grad direktor: Janko Halb tel.: (031) 354 149 e-pošta: [email protected]://www.park-goricko.org/

Notranjski regijski park

Koncesionarji za upravljanje zavarovanih obmo ijZakon o ohranjanju narave dopuš a tudi možnost, da ustanovitelj zavarovanja poveri upravljanje zavarovanega obmo ja s koncesijo. Naravni rezervat Škocjanski zatokupravlja: DOPPS - BirdLife SloveniaStani ev trg 16SI-6000 Kopertel. +386 (0)5-626 0370fax. +386 (0)5-626 0369e-pošta: [email protected]://www.skocjanski-zatok.org/

Krajinski park Se oveljske soline SOLINE Pridelava soli d. o. o. Se a 115, 6320 Portorož/Portorose tel.: 05/6721 330; faks: 05/6721 331 e-pošta: [email protected]

Logarska dolina d.o.o. Lahinja? upravljalec? PUSTI GRADAC ,

21/30


Logarska dolina 9, Sol avatel. 03 838 90 04; faks: 03 838 90 03 e-pošta: [email protected]://www.logarska-dolina.si/

8343 DRAGATUš

Nevladne organizacije s podro ja varstva narave v Sloveniji Tradicija nevladnih organizacij na podro ju varstva narave sega na obmo ju Slovenije že v konec 19. stoletja. Posebej omenimo Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu Slovenije, ki je januarja leta 1920 posredoval pokrajinski vladi Spomenico s programom varstva narave. Odsek je bil predhodnik današnjega Prirodoslovnega društva Slovenije. V današnjem asu precej društev vsaj deloma deluje na podro ju varstva narave. V preglednici so zbrana nekatera ve ja in dejavnejša, niso pa navedene organizacije, ki so v okviru politi nih strank. Društva, ki jim je Ministrstvo za okolje in prostor (stanje 2004) priznalo status delovanja društva v javnem interesu, so poudarjena s sivo barvo.

IME ORGANIZACIJE NaslovE-pošta

URL

BOTANI NODRUŠTVO

SLOVENIJE

Ižanska 15, 1000 Ljubljana [email protected]

http://bds.biologija.org/

CIPRA SLOVENIJE –DRUŠTVO ZAVARSTVO ALP

Ve na pot 2, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.zrc-sazu.si/cipra

DRUŠTVO JARINABOHINJ

[email protected]

DRUŠTVO KO EVSKINARAVNI PARK

Gorenje 42, 1332 Stara cerkev pri Ko evju

DRUŠTVOMORIGENOS -

Jarška c. 36/a, 1000 [email protected]

http://www.morigenos.org/glavna_stran.htm

22/30



URL

DRUŠTVO ZARAZISKOVANJE IN ZAŠ ITO MORSKIH

SESALCEVDRUŠTVO

ŠTUDENTOVBIOLOGIJE


http://dsb.biologija.org/

DRUŠTVOŠTUDENTOV

GOZDARSTVA


http://www.drustvo-dsg.si/slo/index.htm

DRUŠTVOU ITELJEV ZA

PROU EVANJE IN VAROVANJE OKOLJA

Cesta 1. maja 24, 4000 Kranj [email protected]

http://www.duzpivo.ki.si/main.htm

DRUŠTVO VARUHOVOKOLJA RADOŽIV,

ŽALEC

Ulica Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec [email protected]

http://www.zalec.si/radoziv/radoziv.swf

DRUŠTVO ZAOHRANJANJE

NARAVNE DEDIŠ INESLOVENIJE(DONDES)

Ve na pot 2, 1000 Ljubljana

[email protected]

http://users.volja.net/dondes/

DRUŠTVO ZAOHRANJANJE,

RAZISKOVANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ

DINARIDOVDINARICUM

Jurjevica 2A 1310 Ribnica

DOVES - DRUŠTVOZA

OKOLJEVARSTVENOVZGOJO EVROPE V

SLOVENIJI

Cesta solinarjev 4, 6320 Portorož http://www.drustvo-doves.si/index.html

Status društva v javnem interesu: 2001

DRUŠTVO ZAOPAZOVANJE IN

PROU EVANJE PTIC SLOVENIJE

p.p. 2990,1001 Ljubljana

Sedež društva:

http://www.ptice.org/

23/30



URL

Prvomajska c. 9 1000 Ljubljana [email protected]

DRUŠTVO ZAPROU EVANJE PTIC IN VARSTVO NARAVE

(DPPVN)

Society of bird research and nature protection

Ptujska cesta 91, 2327 Ra [email protected]

DRUŠTVO ZARAZISKOVANJE JAM

LJUBLJANA

Luize Pesjakove 11, SI-1000 Ljubljana

[email protected]

http://www.speleo.net/dzrjl/

(Ur.l. RS, št. 21/2004)

GOZDARSKODRUŠTVO MEDVED

Rožna ul. 39 1330 Ko evje

JAMARSKA ZVEZASLOVENIJE

Lepi pot 6,1109 Ljubljana

http://www.jamarska-zveza.si/(Ur.l. RS, št. 21/2004)

LOVSKA ZVEZASLOVENIJE

Župan i eva 9, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.lovska-zveza.si

MIKOLOŠKA ZVEZASLOVENIJE

Trstenjakova 2 1000 Ljubljana

www.gobe-zveza.si

MOUNTAINWILDERNESSSLOVENIJE

DRUŠTVO ZAOHRANJANJENEOKRNJENE

GORSKE NARAVE

Filozofska fakultetaOddelek za geografijo mag. Irena Mrak Ašker eva 2 SI-1000 Ljubljana Slovenija

http://www.drustvo-mws.si/

24/30



URL

ORNITOLOŠKODRUŠTVO

IXOBRYCHUS,KOPER

Gasilska 8, 6000 Koper [email protected]

http://www.ixobrychus-drustvo.si/portal/html/

PLANINSKA ZVEZASLOVENIJE

Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana http://www.pzs.si/

PRIRODOSLOVNODRUŠTVO

SLOVENIJE

Novi trg 2, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.proteus.si/

RAZVOJNODRUŠTVO PLISKA

Pliskovica 51APliskovica

http://www.pliskovica.si/

RIBIŠKA ZVEZASLOVENIJE

Tržaška cesta 132, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.ribiska-zveza.si/si/

SLOVENSKODRUŠTVO ZA

PROU EVANJE IN VARSTVO

NETOPIRJEV(SDPVN)


http://www.sdpvn-drustvo.si/

SLOVENSKOENTOMOLOŠKO

ZRC SAZUNovi trg 5

http://www.sedsm.bf.uni-lj.si/

25/30



URL

DRUŠTVO ŠTEFANAMICHIELIJA

1000 Ljubljana

SLOVENSKOODONATOLOŠKO

DRUŠTVO

Vošnjakova 4a, 1000 Ljubljana [email protected]

www.odonatolosko-drustvo.si

SOCIETASHERPETOLOGICA

SLOVENICA -DRUŠTVO ZA

PREU EVANJEDVOŽIVK IN PLAZILCEV

Slovene Society for the

study of Amphibians and Reptiles

Prešernova 20, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.herpetolosko-drustvo.si/

TABRIHDRUŠTVO ZAOHRANITEVNARAVNE IN KULTURNEDEDIŠ INE

Veš ica 8d, 9240 Ljutomer http://www.drustvo-tabrih.si/

Raziskovalne organizacije IME ORGANIZACIJE Naslov

E-poštaURL

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (SAZU)ZNANSTVENO

RAZISKOVALNICENTER (ZRC)

Novi trg 2 1000 Ljubljana [email protected]

http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/

26/30



URL

Biološki inštitut Jovana Hadžija

ZRC SAZU

Novi trg 5 1000 Ljubljana [email protected]

http://bijh.zrc-sazu.si/bio/si/info/index.asp

Inštitut za raziskovanje krasa

ZRC SAZU

Karst Research Institute

Titov trg 2, 6230 Postojna http://www.zrc-sazu.si/izrk/

Geografski inštitut Antona Melika

ZRC SAZU

Gosposka ulica 13, 1000 [email protected]

http://www.zrc-sazu.si/giam/

Paleontološkiinštitut Ivana

RakovcaZRC SAZU

Ivan RakovecInstitute of

Palaeontology

Novi trg 2 1000 Ljubljana

http://www.zrc-sazu.si/piir

RAZISKOVALNI INŠTITUTINACIONALNIINŠTITUT ZABIOLOGIJO

(National Institute for Biology)

Ve na pot 111, p. p. 1411001 Ljubljana

http://www.nib.si/

Nacionalni inštitut za biologijo, Morska biološka postaja

Piran

Forna e 41, 6330 Piran http://www.msp.nib.si/indexs.html

Gozdarski inštitutSlovenije

(Slovenian Forestry Institute)

Ve na pot 2,1000 Ljubljana

http://www.gozdis.si/slo_index.htm

27/30



URL

UNIVERZEUNIVERZA V LJUBLJANI

Kongresni trg 12 1000 Ljubljana

http://www.uni-lj.si/

Biotehniškafakulteta

Jamnikarjeva 101Ljubljana

http://www.bf.uni-lj.si/

Botani ni vrt Univerze v Ljubljani

http://www.bf.uni-lj.si/bi/bgarden/

UNIVERZA V MARIBORU

Slomškov trg 15, 2000 Maribor http://www.uni-mb.si/

PedagoškaFakulteta

Oddelek za biologijo

Koroška 160, 2000 Maribor http://www.pfmb.uni-mb.si/programi/bio/idxbio.html

Botani ni vrt Univerze v Mariboru

http://fk.uni-mb.si/botvrt/

UNIVERZA NAPRIMORSKEM –ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO

SREDIŠ E KOPER

Garibaldijeva 1, 6000 Koper http://www.zrs-kp.si/indexs.htm

Inštitut za biodiverzitetne

študije

Garibaldijeva 18, 6000 Koper http://www.zrs-kp.si/bio.htm

MUZEJPRIRODOSLOVNI

MUZEJ SLOVENIJESlovenian Museum of Natural Hystory

http://www2.pms-lj.si/index.html

28/30



URL

Alpski botani ni vrt Juliana

http://www2.pms-lj.si/juliana/juliana.html

NOTRANJSKI MUZEJ Ljubljanska 10 6230 Postojna

http://www.notranjski-muzej.si/

Speleobiološka postaja Proteus Postojna http://www.postojnska-jama.si/speleo_si.htmlArobretum Vol ji potok http://www.arboretum-vp.si/Akvarij Portorož, Kidri evo nabrežje 4, SI-6330 Piran http://www.portoroz.si/SI/default.asp?id=213Akvarij – Terarij Maribor http://www.florina.si/akvarij-terarij/ZOO Ljubljana http://www.zoo-ljubljana.si/

Zasebne strokovne organizacije AQUARIUS d.o.o. Cesta Andreja Bitenca

681000 Ljubljana

http://www.aquarius-lj.si/index_enter.htm

Center za kartografijo favne in flore CKFF

Antoli i eva 1, 2204 Miklavž na Dravskem polju

podružnica Ljubljana Klunova 3, 1000 Ljubljana

http://www.ckff.si

Inštitut za sistematiko višjih gliv

Zofke Kvedrove 24 1000 Ljubljana

LIMNOS podjetje za aplikativno ekologijo, d.o.o.

Požarnice 41 1351 Brezovica pri Ljubljani

http://www.limnos.si/predstavitev_slo.html

LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne

dediš ine

Pot ilegalcev 17, 1210 Ljubljana

http://www.lutra.si/

Oikos,svetovanje za razvoj,

d.o.o.

Jarška cesta 30, 1230 Domžale

http://www.oikos.si/

29/30


Symbiosis – Zavod za naravovarstvenoraziskovanje in izobraževanje

Gori ice 10, 1384 Grahovo pri Cerknici

http://www.zavod-symbiosis.si/

UmanoteraSlovenska fundacija za

trajnostni razvoj

pp. 4440 Resljeva 20 1001 Ljubljana [email protected]

http://www.umanotera.org

Zavod ZAZA Zavod za varnost živil in

varovanje zdravja potrošnikov

ZA-ZA Dobrovnik 297, 9223 Dobrovnik

Inštitut za trajnostni razvoj

Metelkova 6 SL-1000 Ljubljana

http://www.itr.si/

Inštitut za fizikalno biologijo

Velika Loka 90, 1290 Grosuplje

Interesne skupine: Forum za Pohorje Društvo za trajnostni razvoj in ekologijo, Forum za Pohorje Naslov: Obradoviceva 6, 2000 Maribor Forum za Pohorje je spontano nastal kot posledica dogajanja na Pohorju, predvsem v zvezi s posegi, kjer izstopajo smu iš a in sorodne naprave ter dogajanja. Poleg mnogih besed in izraženih misli je bil (zadnji) as tudi za družbeno akcijo, za javna opozorila in vprašanja institucijam, ki so odgovorna za nastalo situacijo. http://users.volja.net/hudournik/forum.html

Ljubitelji orhidej http://www.gpa.si/orhideje/index1.html

Svet gob http://svetgob.aza-ms.si/

Spletna stran družine Pepeljnjak http://www.zaplana.net/index_si.asp

Mesojedkehttp://users.volja.net/mesojedke/

Vrbov Log www.vrbov-log.org

30/30

Varstvo narave v Sloveniji - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/students/vnd/knjiznica/Skoberne... · Brinta 103 103 V Sloveniji je okoli 20 naravnih jezer, med katerimi prevladujejo

Documents