1 VELIKI POTRESI V SLOVENIJI http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/
1
VELIKI POTRESI V SLOVENIJI
http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20aktivnost/
2
Karta magnitud potresov od 567 dalje
3
Karta intenzitet potresov od 567 dalje
4
• 25.1.1348 Potres pri Beljaku
• Globina hipocentra ok. 10 km,
magnituda 6,4–6,6, jakost 10.–11.
po MCS. (drugi najmočnejši v
Srednji Evropi – Basel,
18.10.1356, M=7,1)
• Najhujša naravna katastrofa v
Srednji Evropi v vsem
zgodovinskem času – ok. 40.000
mrtvih na Koroškem in
Kranjskem. Nastal ob Ziljskem
prelomu.
• Beljak bil povsem porušen, del
mesta zalili blatni tokovi.
• 6 velikih skalnih podorov z
Dobrača zasulo Ziljsko dolino –
ok. 148 mil. m3 materiala.
Mark Wurmser, 1361/62: Potres v Beljaku
5
Primer:
Dobrač ob potresu 25.1.1348 (ok. 148 mil. m3 gradiva v 6 velikih podorih
pokrilo 6 km2 površja še veliko večjih podorov iz konca pleistocena, ki v
Ziljski dolini prekrili ok. 30 km2 površja in zajezili Ziljo. Zgodbe o tem, da
ti podori zasuli več vasi, po vsej verjetnosti ne držijo.)
6 Podor Rote Wand nad vasjo Rogaje (Oberschütt)
7 Podor Rote Wand nad avtocesto
8 Podor Rote Wand z zgornjega roba
9 Rote Wand – podorni rob
10 Podor Geklobene Wand (20 mil. m3)
11 Na podoru Rote Wand
12 Površje na starejšem pleistocenskem podoru
13
14
15
Verjetno še močnejši je bil
potres 18.10.1356, ki je razdejal
mesto Basel – najmanj 10.
stopnje po EMS-98 (M=7,1),
globina hipocentra = 15 km;
mrtvih od 300-1000.
Prvi potres ok. 16. ure, glavni
sunek ob 22.uri
16
17
• 26.3.1511 Potres na Idrijskem
• Globina 15–20 km, magnituda 6,8, jakost
9.–10. po MCS. Ok. 12.000 mrtvih
(predvsem v Furlaniji; vprašljivo).
• Ovržena je domneva, da sta bila v
razmaku manj kot 1 ura dva potresa –
prvi pri Idriji, drugi pri Guminu, bil pa je
močan popotresni sunek 28. marca
popoldne. Potres so čutili od Bamberga
do Urbina in od Švice do Slovaške.
Skoraj dve leti pogostih popotresnih
sunkov.
• Porušena številna mesta, zlasti v
Furlaniji, na Slovenskem predvsem
gradovi in cerkve, uničen tudi idrijski
rudnik zaradi podora v strugo Idrijce.
Plošča na škofjeloškem gradu o obnovi
gradu iz leta 1516
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
14.4.1895 ob 23.17 Velikonočni potres v Ljubljani
Globina 16 km, magnituda 6,1, jakost 8.–9. po MCS. Podreti so morali
10 % vseh hiš, 7 mrtvih.
Josip Stritar, Slovenska Lizbona:
In zdaj so se zaklela še nebesa
Slovenec zoper tebe siromaka,
Pod tabo zemlja maje se in stresa;
Kam bože, groza, strah povsod te čaka;
Strop poka, stene rušijo se koči,
Kje išči si zavetja v pozni noči?
(Ljubljanski zvon, 1.6.1895)
30
31
32
• 29.1.1917 ob 9.23 Potres v Brežicah
• Globina 13 km, magnituda 5,7, jakost 8. stopnje po MCS.
33
• 6.5.1976 ob 21.06 Potres v
Furlaniji
• Epicenter pri Guminu,
magnituda 6, jakost 9.–10. po
MCS. V Italiji ok. 1000 mrtvih,
pri nas v Posočju nič.
34 Posledice potresa 1976 v Breginju
35
36
37
Intenzitete potresa 6.5.1976
Vir: http://it.wikipedia.org
38 Humin (Gemona), Via Bini
39
40
12.4.1998 ob 12.55 Velikonočni potres pri Bovcu
Globina 15 km, magnituda 5,6; jakost 7.–8. stopnje po EMS.
41
42
43
Trenutno dogajanje v Sloveniji:
http://www.arso.gov.si/potresi/obvestila%20o%20potresih/aip/index.html
Trenutno dogajanje v Sredozemlju in po svetu:
http://www.emsc-csem.org/index.php?page=home
44
Karta maksimalnih intenzitet potresov na ozemlju Slovenije
45 http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/projektni_pospesek_tal.html
http://www.arso.gov.si/potresi/podatki/tolmac_pospeska_tal.html
46
47
Karta pospeškov tal za mestno občino Ljubljana
http://www.arso.gov.si/potresi/potresna%20nevarnost/karta_mikrorajonizacije_lj.html
48
Stolpnica na Štefanovi
ul. 15 v Ljubljani (arh.:
Edo Ravnikar, 1973)
49
50
Rušilni potres grozi območju Zahodne Štajerske
Zahodno štajerska regija sodi po potresni ogroženosti v območje, kjer je mogoče s
63-odstotno verjetnostjo pričakovati rušilni potres vsakih petsto let. Medtem ruski
znanstvenik, akademik dr. Oleg V. Martinov napoveduje, da bo rušilni potres z
epicentrom v Sloveniji v dveh letih ob naši državi močno prizadel tudi sosednji
Avstrijo in Hrvaško. Epicenter rušilnega potresa naj bi bil prav na našem območju.
Nedavna obravnava načrta zaščite in reševanja v primeru rušilnega potresa na
območju Zahodno štajerske regije (pripravila ga je celjska izpostava Uprave RS za
zaščito in reševanje) je tako pravšnja priložnost, da preverimo, kako smo pripravljeni
na morebitni rušilni potres, pa tudi, od kod uglednemu ruskemu znanstveniku
argumenti za tako strašljive napovedi.
Novi tednik, 19.3.2005
51
52