-
V S E I V L J E N J S K O U E N J E I Z O B R A E V A N J E S T
A R E J I H O D R A S L I H
dr. Sonja Kump dr. Sabina Jelenc Kraovec
Z N A N S T V E N A P O R O I L A P E D A G O K E G A I N T I T
U T A
04 / 09
Aktivnosti v okviru projekta Perspektive evalvacije in razvoja
sistema vzgoje in izobraevanja omogoa sofinanciranje Evropskega
socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za olstvo in
port.
Pedagoki intitut, Gerbieva 62, p.p.: 4241, 1000 Ljubljana, T +
386 (0)1 - 420 - 12 - 40, F + 386 (0)1 - 420 - 12 - 66,
[email protected],http:// www.pei.si, Id. t. za DDV:
SI68705093, Matina tevilka: 5051614000, Podraun pri UJP:
01100-6030346085
-
V S E I V L J E N J S K O U E N J E I Z O B R A E V A N J E S T
A R E J I H O D R A S L I H
dr. Sonja Kump dr. Sabina Jelenc Kraovec
Z N A N S T V E N A P O R O I L A P E D A G O K E G A I N T I T
U T A
04 / 09
To poroilo je del projekta Perspektive evalvacije in razvoja
sistema vzgoje in izobraevanja v Republiki Sloveniji (2009),
financiranega s strani M in ESS; projekt koordinira dr. Janez
Kolenc.
Kontakt:dr. Sonja Kump, izredna profesorica, Filozofska
fakulteta Univerze v Ljubljani email: [email protected]
-
Znanstveno poroilo 04/09
Avtorici:dr. Sonja Kump in dr. Sabina Jelenc Kraovec
Naslov:Vseivljenjsko uenje, izobraevanje starejih odraslih
Izdajatelj: Pedagoki intitut, Ljubljana (zanj Mojca traus)
Oblikovanje:Emina Djuki in Jaka Kramberger
Za strokovno in jezikovno raven poroil odgovarjajo avtorji
Za strokovno in jezikovno raven poroil odgovarjajo avtorji
CIP - Kataloni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna
knjinica, Ljubljana
374.7
KUMP, Sonja Vseivljenjsko uenje - izobraevanje starejih odraslih
[Elektronski vir] / Sonja Kump in Sabina Jelenc Kraovec. - El.
knjiga. - Ljubljana : Pedagoki intitut, 2009. - (#Projekt
#Perspektive evalvacije in razvoja sistema vzgoje in
izobraevanja)(Znanstveno poroilo / Pedagoki intitut ; 09, 04)
Nain dostopa (URL):
http://www.pei.si/UserFilesUpload/file/zalozba/ZnanstvenaPorocila/04_09_vsezivljenjsko_ucenje_izobrazevanje_starejsih_odraslih.pdf
ISBN 978-961-6086-95-01. Jelenc-Kraovec, Sabina245596416
To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons. Avtor/ji
besediladovoli/jo reproduciranje, distribuiranje, prikazovanje in
izvajanje terpredelavo pod naslednjimi pogoji: priznanje avtorstva,
nekomercialno terdeljenje predelanega dela pod enakimi pogoji.
Polno besedilo licence je na voljo na URL
naslovu:http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/legalcode
Dovoljenja za morebitno uporabljena avtorska slikovna gradiva so
podana sproti v besedilu.
http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/legalcode
-
4
Kazalo
7 I. Uvod
14 II. Teoretina izhodia
14 1. Vpliv sprememb v ivljenjskem ciklu na izobraevanje
starejih odraslih
22 2. Dejavniki udelebe starejih odraslih v izobraevanju
26 3. Izobraevanje in uenje starejih odraslih v drubenem
kontekstu
35 4. Socialna omreja in izobraevanje starejih odraslih
38 5. Kakno izobraevanje spodbuja socialno vkljuenost starejih
odraslih?
41 6. Izobraevanje starejih delavcev 42 Vloga in poloaj starejih
delavcev na trgu delovne sile 47 Pozitivna in negativna starostna
diskriminacija starejih
delavcev50 Kaj vpliva na odloitve starejih odraslih za nadaljnje
delo ali
upokojitev?
59 7. Medgeneracijsko uenje in izobraevanje 60 Spreminjanje
paradigme medgeneracijskega uenja62 Medgeneracijsko uenje krepi
socialni kapital63 Vloga medgeneracijskega uenja v skupnosti65
Modeli medgeneracijskega uenja66 Mednarodno sodelovanje na podroju
medgeneracijskega
uenja 66 Medgeneracijsko uenje v Sloveniji69 Predlogi za uspeno
uvajanje programov medgeneracijskega
uenja
-
5
70 III. Ponudba izobraevanja za stareje odrasle v nekaterih
izbranih dravah
70 8. Ponudba izobraevanja v Nemiji
74 9. Ponudba izobraevanja na Nizozemskem
77 10. Ponudba izobraevanja v Sloveniji
80 11. Ponudba izobraevanja na vedskem
83 12. Ponudba izobraevanja v Veliki Britaniji
86 13. Ponudba izobraevanja v Zdruenih dravah Amerike
89 14. Primerjalna analiza ponudbe izobraevanja starejih
93 IV. Empirine ugotovitve o izobraevanju starejih odraslih v
Sloveniji
93 15. Izhodia raziskovanja
95 16. Metodologija 96 16. 1. Uporabljene metode in potek
raziskovanja 99 Zbiranje podatkov100 16. 2. Opredelitev vzorca
102 17. Znailnosti udelebe starejih odraslih v izobraevanju 102
Kako se je udeleba starejih odraslih spreminjala med leti
1987, 1998 in 2004?105 Kaj stareje odrasle spodbuja k
izobraevanju in kaj jih od
njega odvraa?
108 18. Vpliv socialnih omreij in skupnosti na izobraevanje
starejih odraslh
108 Kljune ugotovitve raziskave 'Socialna integracija
starostnikov v Sloveniji' o udelebi starejih odraslih v
izobraevanju v Sloveniji
113 tudije primerov izobraevanja starejih odraslih v razlinem
bivanjskem okolju
114 Vako naselje116 Predmestno naselje zasebnih hi119 Mestno
blokovsko naselje 121 Ugotovitve analize tudije primera
-
6
125 V. Sklepne ugotovitve o izobraevanju starejih odraslih in
njihovi pripravljenosti za izobraevanje
131 Literatura in viri
149 Internetni viri
-
7
I. Uvod
Izobraevanje starejih odraslih naj bi predstavljalo eno od
sestavin koncepta vseivljenjskega uenja, e pojem razumemo kot
izobraevanje in uenje skozi celo ivljenje, torej od rojstva do
konca ivljenja. Razprave o razvoju in uresnievanju kon-cepta
vseivljenjskega uenja so sicer v stroki prisotne e dolgo asa, danes
pa do-bivajo politine razsenosti in podporo na evropski in na
nacionalni ravni. V Sloveniji smo sprejeli Strategijo
vseivljenjskosti uenja1, ki v svojem prvem cilju doloa, da je
potrebno vsem ljudem omogoiti uenje in izobraevanje v vseh
ivljenjskih ob-dobjih, na vseh podrojih ivljenja in v vseh okoljih.
Toda konceptualne opredelitve in razumevanje pojma vseivljenjskega
uenja ostajajo neenotne. V okviru razprav o izobraevanju odraslih
mnogi avtorji izhajajo iz koncepta vseivljenjskega uenja, kot ga je
opredelila Unescova Komisija pod vodstvom Edgarja Faureja (Faure in
dr. 1972). Za podroje izobraevanja starejih je iz poroila komisije
pomembno izpostaviti tri kljune elemente:
vertikalna integracija, ki se nanaa na nadaljevanje uenja skozi
celotno ivljenje in v vseh razvojnih fazah (life-long), kar pomeni,
da je uenje enako pomembno tako za stareje odrasle kot za ostale
starostne skupine prebivalstva;
horizontalna integracija, ki pomeni priznavanje enakega statusa
uenja, ne glede na to ali izhaja iz formalnih, neformalnih ali
prilonostnih kontekstov po vsej irini in razsenosti ivljenja
(life-wide);
demokratizacija izobraevalnega sistema v smislu enakih monosti
vkljuevanja v izobraevanje, ne glede na spol, starost, etnino ali
versko pripadnost.
1 Dostopna:
http://www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/grundtvig/strategija_vsezivljenskosti_ucenja.pdf
-
8
V duhu te humanistine tradicije naj bi vseivljenjsko uenje
prispevalo k izgrajevanju bolje drube in vije kakovosti ivljenja.
Poudarek je na vzpostavitvi sistema vseivljenjskega uenja, ki naj
bi v celotni drubi zmanjal neenakosti na podroju izobraevanja.
Teoretiki, ki se zavzemajo za humanistino in socialno kohezivno
razumevanje koncepta vseivljenjskega uenja, vidijo izobraevanje kot
kljuni 'agens' za ustvarjanje demokratinih norm, inkluzivnosti in
tolerantnosti, v evropskem prostoru pa kot monost za medkulturno
solidarnost in sodelovanje (Rubenson 2004; Alheit 2004).
Toda vseivljenjsko uenje se je iz zornega kota izobraevanja
odraslih od izvor-no humanistinega razumevanja spremenilo v
redukcionistino pojmovanje v sodob-nosti, ko je izobraevanje in
uenje zoeno na razvijanje spretnosti in nenehno usposa-bljanje,
povezano z delom zaradi zadovoljevanja potreb gospodarstva in
delodajalcev po kvalificirani, proni in prilagodljivi delovni sili.
Vseivljenjsko uenje v politinih dokumentih tevilnih drav je
povezano v glavnem s poklicnim izobraevanjem in usposabljanjem.
Namenjeno je predvsem redno zaposlenim delavcem, hkrati pa je
povezano z instrumentalnimi cilji in gospodarsko uinkovitostjo.
Drubeno kritini teoretiki opozarjajo na enoznano, predvsem
ekonomistino razumevanje koncepta vseivljenjskosti uenja in
izobraevanja; te interpretacije poudarjajo pomen stalnega
izobraevanja za poveevanje kompetentnosti delovne sile,
zaposlovanja in mobilnosti med zaposlitvami in trgi dela,
zanemarjajo pa pomen skupnostnega izobraevanja in izobraevanja za
enakopravnost, razvoj civilne drube in demokracije (Crowther 2004;
Olssen 2006; Tuschling, Engemann 2006). V dominantnem diskurzu
vseivljenjskega uenja gre za popolnoma nov namen in organizacijo
izobraevanja odraslih, ki je oblikovano kot odprt, decentraliziran
in trno naravnan sistem, prilagojen delu in potronitvu (Martin,
2003). Kritiki v tej zvezi opozarjajo, da v sodobni paradigmi
vseivljenjskega uenja ni najmanje sledi tradicionalnih idej
izobraevanja odraslih, ki so povezane s socialnimi nameni,
politinim angamajem in vizijo boljega sveta. Temu lahko dodamo
ugotovitev, da v prevladujoem razumevanju vseivljenjskega uenja
prav tako ne zasledimo posebne pozornosti, ki bi bila namenjena
ciljni skupini starejih odraslih, z izjemo starejih delavcev.
Vendar drubeni problemi, ki izhajajo iz spremenjene starostne
strukture pre-bivalstva, zahtevajo nove reitve za vzdrevanje
prihodnjega drubenega ravnovesja tudi na podroju izobraevanja
starejih odraslih. Domnevamo, da lahko izobraevanje starejih ljudi
prispeva k obvladovanju tveganj, ki jih prinaa ivljenje v sodobni
drubi, pogosto opredeljeni kot druba tveganja. Tveganja namre v
veji meri kot ostale starostne skupine obremenjujejo stareje ljudi.
Ravno stareji so ena izmed najbolj ranljivih kategorij, saj je ta
populacija e posebej izpostavljena razlinim tveg-anjem, kot so
poslabanje finannega poloaja, krenje socialnih omreij, zmanjanje
avtonomije in kakovosti ivljenja. V Sloveniji kot starajoi se drubi
bo pomembno z izobraevanjem spreminjati odnos vseh do starosti,
staranja in starih ljudi. S pomojo
-
9
izobraevanja naj bi prilo do premika v razumevanju od starosti
kot preostanka neaktivnega, drubeno marginalnega ivljenja do
iskanja pozitivnih potez in pogojev, t. im. dejavnega staranja,
razvoj potencialov starejih odraslih in njihovo sodelovanje v
ekonomskem, kulturnem, politinem in drubenem ivljenju v skupnosti.
Tudi v tem smislu je potrebno prouevati monosti, ki naj bi jih
zagotavljal humanistini koncept vseivljenjskega uenja za
stareje.
Veliko razprav o izobraevanju in uenju starejih odraslih je e
vedno preetih z deficitarnimi izrazi, ki poudarjajo njihovo ibkost
in odvisnost; s tem pa se zamegljuje dejstvo, da je uenje in
staranje drubeno konstruirano in da lahko pri tem kulturne
opredelitve starosti igrajo pomembno vlogo v spodbujanju ali
omeje-vanju lovekovih aspiracij.
Findsen (2005) opozarja na dve prevladujoi teoretini perspektivi
v ana-lizi procesa staranja in starosti. Iz funkcionalistine
teoretine perspektive so stareji opisani glede na to, kako se
prilegajo v obstojei drubeni red. Primera takne obrav-nave sta
teorija vlog in teza o nedejavnosti. V teoriji vlog so analizirane
drubene vloge starejih; npr. spolne vloge in vpliv na spreminjanje
identitete. Glede na domneve o nedejavnosti so stareji ljudje
drubeno segregirani, s tem pa se prekinja njihova fizina in drubena
sposobnost. Primer taknega razmiljanja so posebna naselja za stare
ljudi, ki so loena od vrvenja in naglice vsakdanjega ivljenja.
Funkcionalistini pristop za-govarja krenje podroja delovanja v
ivljenju starejih in temu prilagojeno ponudbo izobraevanja. V
funkcionalistini paradigmi je opazna odsotnost obravnave politine,
ekonomske in kulturne dimenzije ivljenja.
Iz perspektive kritine teorije je staranje drubeni konstrukt in
zato je potreb-no nameniti ve pozornosti politini ekonomiji, katere
del so tudi stareji. Ta para-digma opozarja na marginalizacijo
starejih v mnogih drubah. Zaradi minimalnih prihodkov so finanno
prikrajani; izkljueni so iz ponudbe izobraevanja; drava in njeni
aparati jih uvrajo v kategorijo strukturne odvisnosti. Socialno
izkljuenost in marginalizacijo pogojujejo obstojee zakonodaje in
dravne socialne politike, ki starejim odvzemajo pravico, da bi
sodelovali v procesih odloanja in to celo v primerih, ko se odloa o
njihovih potrebah. O njih odloajo mlaje generacije, ki potrebe
starejih inter-pretirajo skozi potrebe svoje generacije.
Za nae prouevanje je pomembna tudi razprava o konceptih
starosti, ki raz-likuje med dvema perspektivama, obe pa si v
zgodovinskem razvoju ne sledita nujno prva drugi (Manheimer in dr.
1995). Tradicionalna perspektiva osebnega prilagajan-ja
predpostavlja, da stareja oseba nima izbire, ampak se lahko zgolj
prilagaja novim okoliinam in jih ustrezno obvladuje. Moderna
perspektiva osebne transformacije zavraa starosti primerne vloge,
ki so opredeljene s kulturnimi vzorci in klasinimi vr-
-
10
linami starosti kot oblikami drubenega stereotipiziranja. V tej
perspektivi je pozneje ivljenje nepopisana zgodovina, ki jo ustvari
vsaka oseba zase, pri tem pa je omejena le z lastno imaginacijo in
pritiski drube po prilagajanju.
Jarvis je e pred asom preverjal tezo o tem, da se biografije
ljudi v veliki meri izoblikujejo skozi njihove une izkunje in
domnevo, da se lahko koliina njihovega uenja pomembno spreminja, ko
se postarajo (Jarvis, 1994). Z njegovo teoretino perspektivo morda
lahko razloimo pomen uenja v kasnejih letih. Jarvis je namre
sestavil tipologijo monih unih izkuenj, ki naj bi temeljile na
odnosu med biografijo in izkunjo. V svoji tipologiji razlikuje tri
naine uenja po upokojitvi:
modrijani so tisti stari ljudje, ki se zavedajo, da je e vedno
veliko tistega, o 1. emer se morajo pouiti. To je tudi razlog, da
si elijo nadaljevati z uenjem in zato izkoristijo vse prilonosti,
da se vkljuijo v izobraevanje odraslih. Primer okolja, ki spodbuja
ta nain uenja v stareji odraslosti, je univerza za tretje
ivljenjsko obdobje;
dejavnei se osredotoajo na razvoj svojih spretnosti na razlinih
podrojih. 2. eprav so med njimi lahko tudi modrijani je za njih
znailna predvsem velika angairanost v iroki paleti dejavnosti, kot
je npr. umetniko ustvarjanje, vrtnarjenje, portne aktivnosti,
potovanja itd.;
iskalci harmonije so stareji ljudje, ki si prizadevajo iveti v
skladu z 3. okoliinami, prav tako pa si elijo ustvariti varno in
mirno okolje, kajti dosegli so duevni mir in zaradi tega si morda
elijo omejiti svoje uenje. Pogosto se namre izognejo novim
prilonostim za uenje, ki ni skladno z njihovo samopodobo. To so
stareji odrasli, ki iejo Eriksonovo integriteto v svojem ivljenju
in iejo harmonijo s svetom, v katerem ivijo. Toda pri njih se e ne
ve natanno ali se manj uijo tudi zaradi razlinih omejitev, kot so
neugodne okoliine in pomanjkanje prilonosti za une dejavnosti.
Jarvis uenje starejih po upokojitvi povezuje z njihovo novo
identiteto. Za nekatere je sprememba identitete po upokojitvi
minimalna, ker nadaljujejo z isti-mi vzorci delovanja kot pred
upokojitvijo. Za druge je sprememba identitete lahko dramatina,
zlasti ob zavedanju o izgubi drubenega in delovnega poloaja.
V andragogiki pojem stareji odrasli najpogosteje opredeljuje
ciljno skupino, ki jo sestavljajo ljudje, stari 65 let in ve (v
nekaterih opredelitvah so to osebe, stareje od 60 let, v primerih
ko so v tej ciljni skupini obravnavani tudi stareji, ki so e
za-posleni, se obiajno upoteva starost od 50-64 let). Toda glede
opredelitve starejih odraslih med razlinimi avtorji ni konsenza.
Tako npr. Neugarten (1976) razlikuje med mladimi-starimi (od 55-65
let) in starimi-starimi (od 75-85 let), s imer pou-
-
11
darja loitev med zdravimi, aktivnimi starejimi in tistimi, ki so
manj aktivni zaradi kroninih in akutnih zdravstvenih razlogov.
Takna delitev je problematina, saj nje-gova kategorija mladi-stari
bolj ustreza znailnostim ljudi srednje starosti. Pejak (1998) deli
starejo odraslost na tiri podobdobja: 50-60 let (pozna srednja
starost), 60-70 let (mlaja starost), 70-80 let (srednja starost),
80 let in ve (visoka starost). Razlikuje tudi med kronoloko
(najlaje merljivo), bioloko (teje ugotovljivo, saj se telesnih in
duevnih zmonosti ne da natanno meriti) in psiholoko starostjo, ki
je odvisna od individualnega lovekovega doivljanja (Pejak 1998:
12). Vsi trije vidiki staranja so med seboj povezani, a se lahko
med seboj tudi zelo razlikujejo staranje po enem vidiku ne ustreza
staranju po drugem. Koledarsko enako stari ljudje se nam lahko
zdijo razlino stari, saj se njihova bioloka starost ne ujema s
kronoloko. Nji-hova psiholoka starost pa je lahko e bolj varljiva,
kajti psiholoki znaki staranja (npr. rigidnost miljenja) lahko pri
nekaterih ljudeh nastopijo e v tridesetih, tiridesetih letih,
medtem ko se pri drugih mladostni znaki (npr. pronost miljenja)
ohranijo do pozne starosti. Ana Krajnc (1999) ugotavlja, da se
kategorija stareji odrasli pogosto izenauje s kategorijo
upokojenci; pri tem opozarja, da stareji in upokojenci nista povsem
identini kategoriji prebivalstva, saj so med upokojenci tudi mladi
ljudje in med starejimi niso vsi upokojeni. Ti dve kategoriji se
samo priblino ujemata.
Izobraevanje starejih odraslih se pogosto povezuje tudi s pojmom
tretje ivljenjsko obdobje. Laslett (1989), kot eden pogosteje
citiranih avtorjev tega iz-raza, starost nad 55 let oznauje za
zaetek tretjega ivljenjskega obdobja, ko ljudje sprejemajo odloitve
o tem, kako bodo preiveli ostanek svojega ivljenja. Posebej loi
etrto ivljenjsko obdobje, ki ga povezuje z odvisnostjo,
onemoglostjo in s sm-rtjo. Tretje ivljenjsko obdobje opie kot
razdobje v ivljenju odraslega loveka, ko so ljudje razbremenjeni
spon in obveznosti drugega ivljenjskega obdobja, povezanega s
skrbjo za druge in s poklicnimi zahtevami. V tem obdobju ivljenja
lahko stareji uivajo skoraj popolno avtonomijo v tistem, kar so si
izbrali za svojo novo dejavnost. To vkljuuje tudi nove monosti za
nadaljnje izobraevanje. Laslett je preprian, da bodo pripadniki
tretjega ivljenjskega obdobja v 21. stoletju doiveli razcvet, saj v
to obdobje vstopa veliko tevilo ljudi z veliko energije in
kreativnosti. Menimo, da takna opredelitev tretjega ivljenjskega
obdobja v glavnem ustreza opisu starejih odraslih, ki pripadajo
srednjemu drubenemu sloju v zahodnih drubah in ki ivijo v veliko
bolj ugodnih ekonomskih in socialnih okoliinah, e jih primerjamo z
veino stareje populacije po svetu. Prevladujoi ivljenjski vzorec
tevilnih pripadnikov delavskega razreda in nijih socialnih slojev
je povezan z revino, diskriminacijo, odvisnostjo od socialne pomoi
in z zelo omejenimi monostmi za izobraevanje.
Findeisen (1999: 22) ugotavlja, da za dananjo individualizirano
drubo kronoloka urejenost ivljenja po posameznih obdobjih zaradi
razlinih ivljenjskih izkuenj in poti ni ustrezna; bolj ustrezno je
govoriti zgolj o stanjih, ki jih lovek dosee. Pojem tretje
ivljenjsko obdobje tako ni ve kronoloki pojem, temve stanje,
-
12
ki se lahko pojavi obasno vzdol lovekovega odraslega ivljenja.
etrto ivljenjsko obdobje oziroma obdobje odvisnosti lahko namre
sploh ne nastopi ali pa je zelo kratko, tako da se v tretjem
ivljenjskem obdobju znajdejo skupaj tisti, ki so e polni moi in
ivljenjske energije in tisti, ki e razmiljajo o smrti. Findeisen
meni, da je izraz 'pozneja leta' primerneji, e posebej zato, ker se
kronoloko gledano, lahko prine zelo zgodaj, e pri tiridesetih.
Izraz pozneja leta bolje pokae, da starost ni neko loeno obdobje
ali stanje v lovekovem ivljenju, temve del in nadaljevanje vsega,
kar lovek ivi. Skratka, pojem starosti je vse bolj nedoreen in njen
zaetek je teko doloiti.
Zaradi razlinosti biolokega staranja in individualnosti
posameznikovega doivljanja ivljenja in okolja si stareji ljudje
nikakor niso podobni in ne predstavl-jajo uniformne drubene
skupine. Iz razlinih razprav lahko sklepamo, da kronoloka leta niso
najbolj relevantni dejavnik v razumevanju obdobja stareje
odraslosti, kajti proces staranja je opredeljen tako kulturno, kot
politino in socialno. Glenden-ning v tej zvezi opozarja, da danes,
zlasti pripadniki baby-boom generacije, ne upotevajo ve drubenih
norm o staranju in razvijajo svoje lastne inovativne prakse
(Glendenning 2000).
Razprave o izobraevanju in problemih staranja so se v strokovni
literaturi zaele pojavljati priblino pred tridesetimi leti in sicer
v okvirih tako imenovane izobraevalne gerontologije (Allman, 1984;
Battersby, 1987; Glendenning, 1992; Formosa, 2002). V tistih asih
veina politinih nartovalcev izobraevanja e ni razmiljala o monostih
izobraevanja in uenja starejih. Toda postopoma, zlasti s
spremembami v starostni strukturi prebivalstva, s spremenjenimi
vzorci zaposlovanja in s pomembnim izboljanjem zdravstvene oskrbe
starejih, se je krepilo preprianje o pomenu tega podroja
izobraevanja (Klercq 2004; Withnall 2006).
Izraz izobraevanje starejih odraslih vkljuuje vrsto unih
dejavnosti, v katere se vkljuujejo stareji ljudje in sicer v
formalnih, neformalnih in prilonostnih kontek-stih (English 2005).
Pojem uenje je najbolj pogosto povezan s prilonostnimi kon-teksti;
gre za pridobivanje znanja, vein in spretnosti, ki izhaja iz
vsakdanjega ivljenja in se pridobiva s sluajnim, samostojnim, vasih
nezavednim uenjem. V neformalnih kontekstih gre za sistematine in
organizirane izobraevalne ali une dejavnosti, ki potekajo zunaj
formalnega izobraevalnega sistema, pogosto v izobraevalnih
orga-nizacijah za odrasle ali v razlinih drutvih. Ko gre za
formalne kontekste, ki so zelo strukturirani, kronoloko hierarhino
razvreni in v katerih je vkljueno stopenjsko ocenjevanje znanja, se
obiajno uporablja pojem izobraevanje. V nai razpravi pojem
izobraevanja uporabljamo tudi takrat, ko obravnavamo ponudbo in
sistemsko skrb za izobraevalne in une dejavnosti starejih
odraslih.
-
13
Pomen izobraevanja starejih potrjujejo ugotovitve antropolokih,
andragokih, sociolokih in medicinskih raziskav, saj poudarjajo
pozitivni vpliv izobraevanja v sta-rosti na zdravje, socialno
dejavnost stareje osebe in njene monosti pridobivanja ter
ohranjanja moi in vpliva (Glendenning 2000; Cusack in Thompson
1998; Cusack 1999). V zadnjih desetletjih se na izobraevanje vse
bolj gleda tudi kot na potrebo starih ljudi. Z izobraevanjem se
vzpostavljajo monosti in podlage za t. im. uspeno staranje ali tudi
dejavno staranje; izobraevanje vpliva na izrabo in razvoj
poten-cialov starejih odraslih (npr. samouresnievanje, osebnostna
rast) in na krepitev nji-hove drubene moi, s tem pa tudi na
zmanjevanje njihove marginalizacije, ki nastaja pod vplivom
ekonomskih, socialnih, politinih in kulturnih dejavnikov. Skratka,
z izobraevanjem starejih se utrjuje njihov drubeni poloaj in
integracija v drubo, spodbuja se delovanje starejih v skupnosti,
povezovanje mladih in starih ter ustvarjan-je drube vseh
starosti.
-
14
II. Teoretina izhodia
1. Vpliv sprememb v ivljenjskem ciklu na izobraevanje starejih
odraslih
lovekov razvoj je vseivljenjski proces. Vsa starostna obdobja so
lahko enako pomembna, saj prav v vsakem obdobju poteka nenehen
razvoj. lovekov razvoj ni le domena psihologije, temve razlinih
disciplin, ki vsaka na svoj nain prouujejo dejavnike, ki vplivajo
na posameznika. Posameznikov razvoj poteka v razlinih smereh in na
razline naine, vedno pa pomeni sooanje z izgubami in pridobitvami.
Prav tako o letih starosti ne moremo govoriti enoznano; poznamo
vsaj nekaj terminov, ki oznaujejo starost in sicer 'kronoloka
starost', 'bioloka starost', psiholoka starost' in 'socialna
starost' (Bjorklund in Bee 2008: 13; Pejak 2007: 79-82). Predvsem
socialni vidik starosti temelji na priakovanih vlogah, ki naj bi
jih posameznik prevzemal v doloenih ivljenjskih obdobjih. Zavedati
se je treba, da kronoloka starost in razvoj ne sovpadata nujno, kar
je s starostjo vse bolj oitno.
O odraslosti in starosti torej lahko govorimo kot o obdobju,
razdeljenem na
razvojne faze, obdobja, skozi katera s staranjem prehajamo.
Vsaka od teh faz ima znailnosti, ki jih sorazmerno lahko posploimo
na veji del odraslih. To seveda ne pomeni, da se vsakemu zgodijo
predvideni dogodki v napovedanem asu; obstajajo pa stereotipi o
asu, kdaj naj bi se predvideni dogodki/doseki zgodili. Za vsako
ivljenjsko obdobje lahko trdimo, da ima svoje razvojne naloge,
katerih doseganje prispeva k oseb-nemu zadovoljstvu in doseganju
drugih nalog. Starost, prav tako kot odraslost, lahko definiramo le
v odnosu do nekih priakovanj, idealov in vrednot, s katerimi se
sooa posameznik. Doseganje ciljev, ki si jih posameznik v vsakem
ivljenjskem obdobju postavi, pa mu pogosto pomeni potrditev lastne
vrednosti in pozitivno spodbudo za nadaljnji razvoj. Kot menita
Sugerman in Woolfe (1997: 22) prispevajo k nezado-voljstvu in
kasnejim neuspehom prav neuspehi pri doseganju zastavljenih
nalog.
Spremembe so povezane z ivljenjskimi dogodki, ki so znamenja
posameznik-ovega ivljenja. Ti dogodki so pogosto povezani tudi s
spremembo poloaja ali vloge posameznika, kaejo pa, ali posameznik
sledi drubenim spremembam. (Sugerman
-
15
in Woolfe 1997). V psihologiji ivljenjskih obdobij je pozornost
usmerjena v identi-ficiranje in razmejitev razlinih ivljenjskih let
in njihovih znailnosti; iz tega postane jasno, da imajo ljudje v
razlinih ivljenjskih obdobjih razlino motivacijo in pogled na vlogo
izobraevanja. ivljenjska obdobja najvekrat opredeljujejo krize in
iz tega izpeljane naloge, cilji, ki vplivajo na motivacijo
posameznika.
Avtorji te faze razlino definirajo, jih razdelijo v doloena
asovna obdobja in jih tudi razlino imenujejo. Na podroju
izobraevanja odraslih sta najpogosteje navedeni pionirski deli
Havinghursta in Eriksona, ki sta vsak na svoj nain opisovala
ivljenjski cikel kot pomemben organizacijski princip2. Erikson za
odrasle v zrelih letih meni, da lahko doseejo integriteto le tedaj,
e ''poravnajo svoje raune'' z drugimi ljudmi in stvarmi ter se
prilagodijo zmagam in razoaranjem ivljenja; tako postopno zori plod
vseh sedmih predhodnih obdobij (Erikson 1976: 117). Integriteta se
izraa kot potrditev lovekove naklonjenosti svojemu ivljenju,
sprejemanje lovekovega edinega ivljenjskega cikla in pomembnih
ljudi kot neesa, kar se je moralo zgoditi; pri tem je pomembno, da
lovek prevzema odgovornost za svoje ivljenje. V skrajni starosti,
ki jo lovek dosee (e ne postane senilen), se razvije modrost, ki jo
oznauje zrelost duha, akumulacija znanja, zrela razsodnost in
razumevanje. Vsekakor pa Erikson dodaja, da se iz posaminih
vitalnih individualnih moi, ki izvirajo iz enega ivljenjskega
cikla, sestavlja psihodrubena mo, ki se izraa v moi neke drube in
njenih institucij (Er-ikson 1976: 118). Seveda ostajajo mnoge
kritike Eriksonovega modela, ki pa jih tu podrobneje ne bomo
analizirali.
Avtorjev, ki obravnavajo spremembe v ivljenjskem ciklu
posameznika, je ve-liko. Tu prikazujemo enega od monih modelov
delitev ivljenja na obdobja. Tako H. Bee (1996: 388-389) razdeli
obdobje odraslosti na pet asovnih obdobij, od katerih vsa-ko
zaznamujejo fizine in kognitivne spremembe, spremembe delovnih in
druinskih vlog ter odnosov z drugimi, razvoj osebnosti in osebni
pomen, ter kljune naloge, ki naj bi jih opravil posameznik v
posameznem obdobju3. Seveda gre za pribline ocene, ki v grobem
doloajo asovne premise, prav gotovo pa take klasifikacije
potrjujejo, da obstajajo drubeni stereotipi glede doseganja
priakovanih rezultatov v posameznem starostnem obdobju. Tu
predstavljamo le tri zadnja obdobja lovekovega ivljenja, ki so za
nas zanimiva.
2 Njunih modelov tu podrobneje ne bomo navajali, saj sta dokaj
splona znana.
3 Bee govori o bioloki in socialni uri (Bee 1996: 393, 394);
bioloka ura zane glasneje tiktakati v ob-dobju srednjih let
(srednja odrasla doba), ko se zanejo izraziteje kazati znaki
staranja (slabanje vida, manja elastinost, gube, zmanjana
sposobnost reprodukcije, pojav nekaterih bolezni, peanje hitrosti
pomnjenja in priklica informacij, itn.). V istem asu postaja
tiktakanje socialne ure manj slino, saj je veina odraslih v tem
obdobju e dosegla neke priakovane norme (imajo otroke, ki bodo
kmalu samo-stojni, kariera je na vrhuncu, itn.). Hkrati se
posameznik v tem obdobju pogosteje obraa vase in v tiste dele svoje
osebnosti, ki niso neposredno povezani z drubenimi normami. e bi
povezali vpliv bioloke in socialne ure, bi lahko rekli, da bioloka
z leti tiktaka vse glasneje, socialna pa vse bolj tiho.
-
16
Preglednica 1: Nekatera obdobja odraslosti in potek sprememb
Srednja odrasla doba40-65
Pozna odraslost(mladi stari)65-75
Pozna pozna odr.(stari stari)75+
Fizine spremembe
zaetek upada fizinih moi na nekaj podrojih, npr. mo, elastinost,
srce in oilje
opazneji upad fizinih moi; poasneji reakcijski as
Hitreje upadanje telesnih in zdravstvenih funkcij
Kognitivne spremembe
prvi znaki izgube kognitivnih sposobnosti (hitrost)
poasen upad razlinih sposobnosti
hitreji upad kognitivnih sposobnosti, predvsem spomina
Druinske in partnerske vloge
osamosvajanje otrok; lahko skrb za ostarele stare
stari stari; manj pomembne druinske vloge
druinske vloge relativno nepomembne
Odnosi poveano zadovoljstvo v zakonu; tesneje prijateljske
zveze
veliko zadov. v zakonu (e ne ovdovijo); intimn. prijatelj.;
pogost. stiki z otroki.
veina ovdovela; prijatelji ostanejo pomembni.
Delovne vloge
vrh kariere; zadovoljstvo v poklicu
upokojitev (za veino) nepomemb. (za veino)
Osebnost in osebni pomen
mehanje individualnosti; monost veje avtonomnosti
integriteta ega (cilj); obraanje vase; nekateri doseejo raven
integritete
nadaljevanje prejnjih procesov
Kljune naloge
osamosvajanje otrok; redefiniranje ivljenjsk. ciljev; doseganje
individualnosti; skrb za ostarele stare
sooanje z upokojitvijo; sooanje z upad. telesnih in duevnih
funkcij; redefiniranje ivljenj. ciljev in osebnega smisla
sooanje s priblievanj. konca ivljenja; sooanje z monostjo
bolezni in zmanjano sposobnostjo
Vir: H. Bee 1996: 388-389
Nekatere norme in priakovano vedenje se s podaljanjem ivljenjske
dobe premikajo v kasneja obdobja; e vedno pa so dokaj trdno
zakoreninjeni stereotipi o priakovanem vedenju, uspehu, ravnanju,
ki ob neuresniitvi ljudem povzroajo skrbi in krize4.
Fjord Jensen (v Illeris 2004: 169) je podobno kot Erikson
pripravil model uenja v razlinih obdobjih lovekovega ivljenja, v
katerem govori o prehodu skozi razline faze. Prehode med fazami
oznauje za ivljenjske prelomnice; tako je npr. prehod med
odraslostjo in zrelo odraslostjo taka ivljenjska prelomnica. Model
prika-zuje, da ima odrasel lovek v ivljenju dve vzporedni fazi, ki
se najvekrat pojavita neenakomerno leta, ki kaejo socialno ivljenje
in leta interpretativnega ivljenja.
4 Hellen Bee (1996: 360) naniza nekaj najbolj stresnih
ivljenjskih dogodkov in sprememb, ki ljudem povzroajo stisko in so
lahko pomembni dejavniki, da se nekdo obrne po pomo: na prvem mestu
je smrt partnerja, sledi loitev, zadranje ali bivanje v zaporu ali
drugi instituciji, smrt druinskega lana, teja bolezen, poroka,
odpust z dela, upokojitev, itn.
-
17
V delu svojega ivljenja pripada lovek drubi, v drugem pa samemu
sebi. Z enega zornega kota njegovo ivljenje opredeljujejo strukture
kulture starosti, s svojimi last-nimi socio-biolokimi mejniki in s
starostjo povezanimi rituali. Ker pripada temu, postane lovek s
svojimi ivljenjskimi leti del kulture drubeno opredeljene starosti
('social age culture'). Z drugega zornega kota pa se lovek nahaja v
ivljenjskem ciklu, ki si ga sam regulira s svojo interpretacijo.
Pri tem ga vodijo osebne potrebe. David Kolb (1984) lovekovo
gibanje skozi ivljenjska obdobja oznai z razlinimi procesi, ki se
pojavljajo s staranjem. Prvo fazo - prehod od otrotva k puberteti
-, oznauje kot fazo pridobivanja (acquisition); drugo fazo imenuje
faza specializacije (Jensen to im-enuje ivljenjska prelomnica,
Illeris pa faza kvalifikacije, usposobljenosti)5. Tretjo fazo Kolb
imenuje faza integracije, ki pa je ne dosee vsak; to je faza
sklenitve interakcije z okoljem, ukvarjanje s seboj, s svojim
ivljenjskim procesom in vlogo, ki jo je pos-ameznik imel v svetu,
ki ga obdaja. (Kolb 1984; Illeris 2004)
V zadnjih letih je med gerontologi izredno prisoten interes za
uporabo pripov-ednega pristopa (biografske metode) pri prouevanju
izobraevanja starejih odraslih (npr. McAdams in Bowman 2001; Kenyon
in dr. 2001 v Cappeliez in dr. 2008; Ran-dall in Kenyon 2004;
Alheit, in dr. 1995). S pristopom prouujemo ivljenjsko zgod-bo oz.
ivljenjsko pot posameznika, kot jo vidi in doivlja sam. ivljenje
obravnavamo kot zgodbo, ki vsebuje elemente ogrodja, konstrukcije
in ponovne evalvacije. Taka zgodba pomaga posamezniku bolje
razumeti razline ivljenjske dogodke in spremem-be, tudi doivljanje
lastne identitete. Ta pristop je e posebno zanimiv za gerontologe,
saj poudarja razvojnost naela, da je idealni jaz integrirano
sebstvo, ki vkljuuje razvoj osebnosti in osebne integritete skozi
celotno ivljenje.
Predpostavlja, da so loveka bitja vkljuena v neprenehen razvojni
proces, ki oblikuje njihovo ivljenje kot zgodbo, rekonstruira
preteklost in predvideva pri-hodnost, tako da se pojavi obutek
smisla. Ta pristop omogoa samorazumevanje v pripovedni obliki.
ivljenjske zgodbe dajejo pomemben vpogled v 'notranjost'
starajoega se loveka. Kenyon in Randall navajata, da imajo
ivljenjske zgodbe tiri medsebojno povezane dimenzije: osebno,
medosebno, sociokulturno in strukturno. (Kenyon in Randall 1999 v
Cappeliez in dr. 2008: 55). To pomeni, da ivljenjske zgodbe ne
ob-likujejo le osebne znailnosti, kot npr. ivljenjski cilji in
osebne predispozicije, ampak tudi drubeno sankcionirana priakovanja
in asovni roki, pa tudi kulturne vezi/prem-ise, ter s tem povezane
ideje ali zgodovinski dogodki, ki imajo lahko pomemben vpliv na
doloene kohorte. To pomeni, da je potrebno posameznikove zgodbe
vedno vpeti v priakovanja in zahteve, ki izhajajo iz njegovega
socialnega in kulturnega okolja. Pomembno vlogo pri oblikovanju
ivljenjske zgodbe imajo torej socialne vloge, ki jih
5 V tej fazi je pomembna kariera, druina in druba, lovek je
problemsko usmerjen, sodeluje z zu-nanjim svetom.
-
18
posameznik v doloenem ivljenjskem obdobju ima in ki so pogosto
vloge, ki trajajo vse ivljenje (npr. skrb za druino, osebna in
poklicna kariera, vloge v razlinih orga-nizacijah civilne drube,
ipd.). Odrasli in stareji odrasli so lahko pri uresnievanju teh
socialnih vlog bolj ali manj uspeni, kar se vrednoti skozi vse
ivljenje.
Posebne dogodke, ki jih posameznik vidi kot izstopajoe, obiajno
oznaimo kot ivljenjske prelomnice. Clausen (1995 v Cappeliez 2008:
55) razume ivljenjske prelomnice kot 'kljune spremembe v videnju
samega sebe, svoje identitete, pomena svojega ivljenja ali
doivljanju situacije, v kateri se ljudje nauijo nekaj novega o
sebi'. V tem smislu so ivljenjske prelomnice npr. poroka, rojstvo
otroka, nova zaposlitev. Avtor loi tiri pomembne tipe ivljenjskih
prelomnic:
spremembe v specifinih vlogah posameznika;
spremembe ivljenjske perspektive;
spremembe v postavljenih ciljih;
spremembe v doivljanju samega sebe.
Wethington et al. (1997 v Cappeliez 2008: 55) vidi ivljenjske
prelomnice kot spremembe na dveh kljunih podrojih:
pridobivanje znanja, povezanega s seboj (npr. drugaen obseg
lastnih ciljev, osebne omejitve, talenti);
pridobivanje znanja, povezanega z dejavniki zunaj sebe (npr.
novo razumevanje ljudi, ki so nam blizu, nae zmonosti glede na
zahteve situacije, na katero nimamo vpliva, ipd.
ivljenjske prelomnice so povezane s starostno determiniranimi
socialnimi vlogami, posebno na podrojih, kot so delo, zakon,
druina, starevstvo. Spremembe v starevskih in poklicnih vlogah se
pogosto navajajo kot ivljenjske prelomnice. Prav tu se teorije
ivljenjskega cikla in razumevanje kriznih obdobij v ivljenju
prekriva s spoznanji o ivljenjskih prelomnicah kot spodbudi za
uenje. Pri prehajanju skozi faze ivljenjskega cikla ali v asu
sooanja s pomembno ivljenjsko prelomnico je uenje in izobraevanje
sredstvo za laje obvladovanje novih izzivov, prilagajanje in
sooanje s spremembami, ki se pojavljajo. To so najpomembneji
trenutki za uenje ali kot jih je poimenoval C. Houle, 'teachable
moments'.
Cappeliez in sodelavci (2008) so z raziskavo ugotavljali, kakne
in koliko ivljenjskih prelomnic doivljajo stareji odrasli. Opravili
so polstrukturirane inter-vjuje na vzorcu 53 starejih odraslih,
starih med 60 in 86 let in ugotovili, da je vsak
-
19
intervjuvanec v povpreju doivel 2.8 ivljenjskih prelomnic.
Ugotovili so, da sta za stareje odrasle podroji druine in zdravja
tisti podroji, na katerih se dogaja najve ivljenjskih prelomnic.
Pri enskah se kar 76% vseh ivljenjskih preobratov zgodi na
omenjenih dveh podrojih, vendar najve na podroju zdravja. Pri mokih
izs-topa podroje dela, pa tudi selitve so pogosto vir ivljenjskih
prelomnic (Cappeliez 2008: 59). Ugotovili so tudi, da se ivljenjsko
pomembne prelomnice dogajajo v vseh ivljenjskih obdobjih, kljub
vsemu pa se jih najve (kar 32%) zgodi v obdobju sredn-jih let (45
64 let). Glede na spol pri tem ni bistvenih razlik.
Na katera podroja so imele ivljenjske prelomnice najveji vpliv?
Najbolj je izpostavljeno podroje druine, saj so bile posledice
prelomnih dogodkov najbolj izra-zite prav na tem podroju. To e
posebno velja za dogodke, ki so se zgodili na podroju druine (in so
povratno nanjo tudi najbolj vplivali).
Pomembna podroja, na katera vplivajo ivljenjske prelomnice, so
tudi podroje dela, podroje duhovnosti in zdravje. ivljenjske
prelomnice, ki so se doga-jale na podroju dela in zdravja, so imele
vpliv na razlina druga podroja ivljenja in dela posameznikov,
nasprotno pa so imele ivljenjske prelomnice, ki so se zgodile na
podroju druine, vpliv predvsem na druinsko ivljenje in delo
(Cappeliez in dr. 2008: 59). Pomembni dogodki, ki so se zgodili na
podroju dela, imajo vpliv tudi na podroje druine in izobraevanja.
Ugotovili so, da je podroje zdravja tisto, kjer tako pri starejih
enskah kot pri starejih mokih nastaja najve ivljenjskih prelomnic.
Ra-zlago lahko iemo v starosti intervjuvancev, ki so veinoma v 70.
tih letih; stareji kot je posameznik, pomembneja postajajo
zdravstvena vpraanja. Raziskovalci so tudi ugo-tovili, da so
intervjuvanci - poleg svojega zdravja - kot pomembno navajali tudi
zdravje svojih blinjih, ki ravno tako lahko pomeni ivljenjsko
prelomnico, saj taka izkunja navadno vkljuuje potrebo po skrbi za
nekoga drugega. Tudi v slovenskih raziskavah smo podobno
ugotavljali, da stareji odrasli bolezen, pa tudi obutek, da so e
stari (ali prestari), pogosto navajajo kot dejavnik, ki jih odvraa
od razlinih dejavnosti, tudi od izobraevanja. Pri tem pogosto
navajajo tudi skrb za druinske lane.
Zdravje je torej pri starejih odraslih izredno pomemben
dejavnik, ki definira njihovo dojemanje lastnih zmonosti in zato
tudi njihovo nadaljnjo dejavnost. Nekat-ere raziskave, ki so bili
narejene z namenom ugotoviti povezanost zdravja z uenjem in
izobraevanjem starejih, ugotavljajo, da sta podroji tesno
obojestransko povezani. e vzamemo stopnjo izobrazbe kot izhodie,
vidimo, da vsako nadaljnje leto izobraevanja prispeva k zvianju
dohodka in socio-ekonomskega poloaja posameznika; hkrati se bolj
izobraeni posamezniki gibljejo po stratifikacijski lestvici navzgor
in to posredno vpliva na njihovo zdravje (Hammond 2004: 37-39).
Avtorica nadalje ugotavlja, da so bolj izobraeni stareji odrasli
bolj suvereni pri komunikaciji z zdravstvenimi slubami, bolje
razumejo in vrednotijo sporoila v zvezi z njihovim zdravjem in so v
splonem bolj iznajdljivi pri dostopnosti do zdravstvenih storitev.
Bolj izobraeni stareji odrasli
-
20
so bolj emocionalno proni, kar prispeva k boljemu mentalnemu in
fizinemu zdravju, lajemu izogibanju depresijam, bolji samopodobi,
neodvisnosti, samozavesti in k izs-topu iz zaaranega kroga nemoi.
Kot ugotavlja Hammond (2004: 40), sta zdravje in uenje medsebojno
povezana z mediatorji, kar lahko prikaemo s sliko 1.
Slika 1: Psihosocialni mediatorji
Uenje
Psihosocialni mediatorji
Samo-spotovanje in uinkovitost
Identiteta
Namen in prihodnost
Socialna integracija
Komunikacija in kompetence
Zdravstveni uinki
Blagostanje
Mentalno zdravje
Uinkovito obvladovanje sprememb in neprijetnosti, vkljuno s
fizinim zdravjem
Vir: Hammond, C. 2004: 40
Tudi druge raziskave kaejo, da obstajajo povezave med stopnjo
izobrazbe in mnogimi vidiki drubene blaginje; bolj izobraeni ljudje
ivijo dlje, v bolj zdravem okolju, prenaajo ve
ivljenjskega/fizinega in kulturnega kapitala na svoje otroke, ipd.
(Schuller 2004a: 4). Uenje je neposredno povezano s spremembami, ki
se doga-jajo v posameznikovem ivljenju,
vendar je teko dokazati vzronost. Ali so ljudje zaradi
izobraevanja bolj zdravi, ozaveeni, ali so morda zdravi ljudje bolj
pripravljeni za izobraevanje? Seve-da obstajajo tudi ugotovitve o
nasprotnem vplivu slabe izobraeni stareji odrasli ivijo pogosteje
pod pragom revine, se ne znajdejo dobro pri iskanju monosti
zdravstvene in socialne pomoi, si ne morejo privoiti zdrave
prehrane in drugih ugodnosti, pogosteje zbolijo in prej umirajo.
Manj izobraeni stareji odrasli pa se tudi redkeje odloajo za
izobraevanje v ponujenih monostih, namenjenih pred-vsem starejim
odraslim.
Glede uenja je v obdobju odraslosti glavna pozornost usmerjena k
obv-ladovanju sprememb v ivljenjskem ciklu, k druini in delu, k
interesom, pa tudi na ivljenjski stil in stalia. Zrela odraslost
traja do smrti, uenje pa do obdobja mentalne oslabljenosti. e
okoliine posamezniku dopuajo ustrezno uenje, je to usmerjeno k
osebnostnemu bogatenju in harmoniji v ivljenju. Uenje v zrelih
letih ni tako ciljno usmerjeno kot uenje v mladosti; stareji
odrasli niso naravnani k
-
21
problemom eksistencialne narave, kot v prejnjem obdobju
odraslosti. Mnogi stareji odrasli v pozni odraslosti so v dananjem
asu sorazmerno dobro finanno in socialno situirani, usmerjeni so k
socialnim dejavnostim, k pomoi drugim, partnerju, elijo pomagati
svojim otrokom in vnukom ali deprivilegiranim skupinam, e se sooajo
z njimi. To velja predvsem za relativno privilegirane stareje
odrasle, predvsem za pripadnike srednjega sloja; mnogi stareji
odrasli pa se ukvarjajo z vpraanjem, kako preiveti. Med tema
skupinama starejih odraslih je glede elje in pripravljenosti za
izobraevanje velik razkorak.
Uenje v zreli odraslosti pogosto zaznamuje osebna notranja
motivacija, brez prisilnosti ali zunanjih pritiskov, ki so pogosto
vzvodi za uenje v zgodnejih ob-dobjih odraslosti. Uijo se torej
tisto, kar elijo vedeti, razumeti, elijo tudirati ali uporabiti. Z
leti se pri odraslih tudi spreminjajo premise, ki so dokaj enotne
skozi ivljenjske faze in obdobja. Tako lahko sledimo spremembam,
opisanih v nadalje-vanju (Illeris 2004: 223):
skozi ivljenje se postopno pojavi proces
liberalizacije/osvobajanja pri otroku gre za bioloko zorenje in
prilagajanje zunanjim drubeno determiniranim vplivom, pri
mladostniku gre za konstruiranje identitete. V mlaji odraslosti se
uijo tisto, kar se jim zdi pomembno in kar narekujejo drubeni
pogoji. V zreli odraslosti se drubene determinante konno umaknejo v
ozadje predvsem pri tistih ljudeh, ki imajo monost in vire, da se
osvobodijo.
v povezavi s postopnim osvobajanjem uenja od drubenih okvirov in
zahtev, se najpogosteje pojavi proces indviduacije gre za uenje,
usmerjeno k razvoju posameznikove osebnosti in omejeno z osebnimi
potrebami in interesi.
postopno se razvija tudi odgovornost za uenje, ki je tesno
povezana s prejnjima dvema razvojnima komponentama.
To je prikaz 'pozitivnega pogleda' na izobraevanje starejih
odraslih. Ugoto-vitve raziskav (prikazane v poglavju o udelebi
starejih odraslih v Sloveniji) kaejo, da je starejih odraslih, ki
se vkljuujejo v izobraevanje, sorazmerno malo in da obstaja mnogo
dejavnikov, zaradi katerih ostajajo stareji odrasli v veliki meri
nedejavni in izkljueni iz drubenega dogajanja.
-
22
2. Dejavniki udelebe starejih odraslih v izobraevanju
Med starejimi so prav tako kot pri drugih starostnih skupinah
prebivalstva velike razlike v pripravljenosti za izobraevanje in
pri udelebi v izobraevalnih dejavnostih. Medtem, ko je bilo
narejenih kar nekaj raziskav o dejavnikih udelebe odraslih v
izobraevanju (npr. Sargant in dr. 1997; Sargant in dr. 2000;
McGivney 1999; McGivney 2001; Rubenson 1992; Leman 2003; Desjardins
in dr. 2006), pa je zelo malo raziskav, ki bi ugotavljale udelebo
in motivacijo pri starejih odraslih (npr. Adair in Mowsesian 1993;
Kim in Merriam 2004; Bynum in Seaman 1993; Scala 1996; Sargant in
dr. 1997).
Nekatere drave skrbijo za pestro ponudbo izobraevanja za potrebe
odras-lih in imajo tudi dolgo tradicijo kulture uenja ter
formalnega in neformalnega izobraevanja, v drugih dravah pa je
izobraevanje bolj prepueno odraslim samim (Desjardins in dr. 2006)6
in za ponudbo skrbijo razline organizacije (prostovoljske
organizacije, drutva, klubi, podjetja, ipd.). Podroje izobraevanja
odraslih je izredno heterogeno, pa tudi udeleba odraslih v
izobraevanju se med dravami pomembno razlikuje. Podobno velja tudi
za izobraevanje starejih odraslih in njihovo udelebo v razlinih
izobraevalnih dejavnostih; to seveda ne pomeni, da nam podatki o
udelebi odraslih v izobraevanju nasploh kaj povedo tudi o
pripravljenosti starejih odraslih za izobraevanje. Vendar pa se
analize v obeh primerih lotevamo podobno, z ugotavljan-jem vpliva
razlinih dejavnikov, ki bodisi spodbujajo bodisi odvraajo razline
starost-ne skupine odraslih od izobraevanja. Prouevanje udelebe
odraslih v izobraevanju poveini temelji na splonih teorijah
motivacije (Courtney 1992). Te teorije gledajo na loveka z razlinih
zornih kotov, npr. kot na ekonomsko, socialno, psiholoko, bioloko,
uee se bitje, bitje, ki ga spodbujajo potrebe ali pa kot na
kognitivno bitje (Ahl 2006: 393). Mnoge teorije predpostavljajo, da
so odrasli notranje motivirani za uenje in da imajo potrebo po
samouresnievanju. (Ahl 2006: 394; Rogers 1995); v tem primeru je
potrebno poglobljeno prouiti ovire, ki odrasle odvraajo od
izobraevanja.
Veina empirinih raziskav o udelebi odraslih v izobraevanju kae,
da vp-liva na odloitev za izobraevanje ve dejavnikov. Van der Kamp
(1996) jih raz-vrsti v tri skupine, to so: socioloki (izobraevanje
v mladosti, prejnja udelebo v izobraevanju odraslih, socialne vloge
- delo in prosti as, spol, starost), psiholoki (ovire za
izobraevanje, znailnosti izobraevalne ponudbe, osebnostne
znailnosti in kognitivne zmonosti, motivacija, stalia, namere) in
ekonomski dejavniki (stroki izobraevanja kot ovira, udeleba v
izobraevanju kot investicija). e elimo razu-meti in ustrezno
interpretirati udelebo starejih odraslih v izobraevalnih in unih
dejavnostih, moramo bolje poznati dejavnike, ki jih je pri tem
potrebno upotevati. Predstavimo nekatere pomembneje dejavnike.
6 Govorimo o intenzivnem ali ekstenzivnem modelu ponudbe
izobraevanja odraslih (Desjardins in dr. 2006: 37)
-
23
1. Med sociolokimi dejavniki, ki vplivajo na izobraevanje v
odraslosti, je najpomembneji izobraevanje v mladosti. Na
pripravljenost odraslih - ter starejih odraslih - za nadaljnje
izobraevanje poleg doseene stopnje izobrazbe mono vplivajo izkunje
z izobraevanjem v mladosti (izkunje z uitelji, odnosi v skupini,
ipd.), ki so povezane tudi z obutkom uspenosti oz. neuspenosti.
Veina izobraevanja odraslih je namenjena zelo motiviranim in
uspenim odraslim iz vijih socio-ekonomskih skupin, ki imajo
nadpovpreno stopnjo izobrazbe (izobraevanje odraslih tako ohranja
razlike, vzpostavljene v zaetnem izobraevanju). Tudi za stareje
odrasle velja, da je stopnja poprejnje izobrazbe najbolji
napovednik udelebe tako v formalnem kot tudi v ne-formalnem
izobraevanju. (Merriam in dr. 2007; Cross 1981; Scala 1996; Sargant
in dr. 1997; Sargant in dr. 2000; McGivney 1999; McGivney 2001). Na
izobraevanje v odraslosti in starosti pomembno vpliva tudi
poprejnja udeleba posameznika v izobraevanju odraslih. Vpliv
stopnje predhodne izobrazbe na udelebo upada s pozi-tivnimi
izkunjami, ki jih obiajno odrasli pridobijo pri vsaki nadaljnji
udelebi v ustrezno organiziranem in izpeljanem izobraevanju. Tudi
socialne vloge odraslega, ki zadevajo tako delo kot prosti as, so
pomemben dejavnik udelebe starejih odraslih v izobraevanju. e nas
zanima, kako je s tistimi odraslimi in starejimi odraslimi, ki so e
zaposleni, ugotovimo, da izobrazba vpliva na zaposlitveni poloaj
zaposlenega, njegovo mobilnost in kariero, obratno pa vloga na
delovnem mestu in tehnologija, ki jo uporablja pri delu, vpliva na
posameznikovo potrebo po izobraevanju. Podatki raziskav kaejo, da
se zaposleni (posebno polno zaposleni) bistveno ve izobraujejo kot
tisti, ki niso zaposleni poln delovni as ter brezposelni in
upokojenci. Slednji se izobraujejo najmanj, pol manj kot zaposleni
(Sargant in dr. 2000). Mnogo odraslih (in e posebno starejih
odraslih) pa se v svojem prostem asu ne glede na stopnjo izobrazbe
- izobrauje zaradi interesov, povezanih s hobiji. Starost vpliva na
udelebo odraslih v izobraevanju, vendar so razlike znotraj
posameznih starostnih skupin mno-go veje kot razlike med
starostnimi skupinami. Stareji odrasli, ki so bili v celotnem
ivljenjskem ciklu uno dejavni, bodo sorazmerno dejavni tudi v pozni
starosti, spre-meni pa se namen, cilj in intenzivnost njihove
dejavnosti. V veini drav pa raziskoval-ci ugotavljajo, da udeleba v
izobraevanju odraslih - ne glede na druge dejavnike - s starostjo
upada (Sargant in dr. 1997; Dorray in Arrowsmith 1997; McGivney
2001; Desjardins in dr. 2006). Razlik med spoloma glede udelebe v
izobraevanju odras-lih mnoge raziskave ne potrjujejo (Dorray in
Arrowsmith 1997); Valdivielso (1997) pa ugotavlja, da je za
identificiranje taknih razlik potrebno poglobljeno kvalitativno
raziskovanje, ki ele razkrije mnoge neenakosti.
2. Predpostavljena notranja potreba po uenju in rasti je
temeljni element veine teorij o udelebi odraslih in starejih
odraslih - v izobraevanju, vendar pa njihova majhna udeleba v
izobraevanju kae, da so pomembni tudi drugi dejavniki. Med
psiholokimi dejavniki, ki vplivajo na udelebo starejih odraslih v
izobraevanju, so izredno pomembne ovire za izobraevanje, ki jih je
potrebno identificirati in ra-zumeti v odnosu do drugih znailnosti
posameznika. Veina avtorjev jih deli v tri
-
24
skupine, to so: dispozicijske, situacijske in
strukturne/institucijske. Ovire se lahko pojavljajo v vseh fazah in
vrstah izobraevanja, pri formalnem in neformalnem, in tudi pri
samostojnem uenju, kjer pa so zaradi prilagajanja asa, kraja in
trajanja uenja, obiajno manj izrazite. Med situacijske ovire, ki
jih odrasli najpogosteje navajajo kot razloge, da se izobraevanja
ne udeleujejo, spada pomanjkanje denarja (npr. za na-kup tudijske
literature, plailo olnine, prevoz na izobraevanje, itn.), as
(pogosteje pri mlajih odraslih, pri bolj izobraenih in pri tistih z
vijimi prihodki, zelo prisotna pa je ta ovira tudi pri starejih
odraslih), vpliv druine in prijateljev (ko so ti vplivi
nespodbudni), oddaljenost od izobraevalne organizacije in nekateri
drugi dejavniki. (Rubenson in Gongli 1997). McGivney (2001: 21) in
Sargant in dr. (2000) ugotavlja-jo, da nizki prihodki in kraj
bivanja izredno pomembno vplivajo na udelebo odraslih v
izobraevanju. Samo poveanje prostega asa ne vpliva na veje
izobraevanje ljudi; bolj ko so ljudje aktivni, vejo potrebo po
novem znanju imajo in ve asa so priprav-ljeni zanjo porabiti. Med
institucijske ovire spadajo teave z urnikom, neustrezni pro-grami
(ponudba), neustrezna vsebina, vpisni pogoji, pomanjkanje
informacij, neustr-ezni uitelji idr. Dispozicijske ovire so
povezane s psihinimi in fizinimi znailnostmi posameznikov, ki
negativno vplivajo na odloitev posameznika za izobraevanje. Sem
spadajo podoba o samem sebi, samozavest, stopnja aspiracije,
stalia, sposobnosti za uenje, odnos do izobraevanja. Lahko gre za
strah pred neuspehom, utrujenost, obutek, da so e prestari. Te
ovire so pogosto podcenjene, saj jih odrasli neradi nava-jajo kot
vzroke za svojo neudelebo (navaja jih le 5-15% odraslih), povezane
pa so tudi z nekaterimi stereotipi (npr. o sposobnostih za uenje v
starosti). Sargant in dr. (1997: 65) navajajo, da se v Veliki
Britaniji nezainteresiranost za uenje s starostjo mono poveuje;
skoraj polovica starejih od 75 let meni, da so za izobraevanje
prestari, preve bolni ali nesposobni. Znailnosti izobraevalnih
programov so pomemben de-javnik udelebe odraslih in posebno
starejih odraslih v izobraevanju; tudi ponudba izobraevanja se vse
bolj odziva predvsem potrebam trga in je namenjena odraslim z
jasnimi eljami. Motivacija za izobraevanje je eden najbolj znailnih
kazalnikov udelebe7. Cyril Houle je s poglobljenim kvalitativnim
raziskovanjem uenja odraslih sestavil tipologijo motivov, po kateri
se odrasli, ki se uijo, delijo po prevladujoih dejavnikih za
vkljuitev v izobraevanje v tri skupine. (Houle 1988). Ciljno
osredin-jene odrasle udeleence izobraevanja vodijo zunanji motivi
in se izobraujejo zaradi konkretnega cilja (npr. reiti druinske
probleme, biti uspeneji v poklicu, biti bolj zadovoljen v ivljenju,
itn.). K dejavnosti osredinjeni odrasli udeleenci izobraevanja se
izobraujejo, ker so osamljeni, si iejo prijatelje ali pa se elijo
iz drugih razlogov obasno umakniti od doma. V uenje osredinjeni
odrasli udeleenci izobraevanja se izobraujejo zaradi uenja samega,
zaradi osebnostne rasti in lastnega razvoja (notranji motivi).
Pogosto se una osredinjenost oznauje tudi z razloevanjem med
ekspresivni-
7 Ugotavljanje motivov odraslih za izobraevanje lahko poteka s
poglobljenim intervjujem (tako sta svoje analize opravljala npr. C.
Houle in A. Tough), s statistinimi analizami motivacijskih lestvic
(npr. Morstain in Smart), z raziskovalnimi vpraalniki teh je v
zadnjem asu najve - in s testiranjem hipotez (Cross 1981; Courtney
1992).
-
25
mi in instrumentalnimi cilji. Ekspresivni se nanaajo na uenje
zaradi uenja samega, instrumentalni pa na neke zunanje cilje, kot
so npr. poklicni cilji. (Kim in Merriam 2004: 445). Deshler (1996)
navaja, da lahko motivacijo za udelebo v izobraevanju pojasnjujemo
z zornega kota posameznika, z zornega kota drubenega konteksta ali
pa z zornega kota interakcije posameznika s socialnim okoljem8; ti
razlini pogledi so podlaga za razlikovanje med teorijami
udelebe.
Illeris meni, da je najbolj celovit odgovor na tradicionalno
teorijo motivacije najti v biografskem raziskovanju in psihologiji
ivljenjskih obdobij; oba pristopa na lovekovo motivacijo ne gledata
kot na enovit dejavnik, temve menita, da se moti-vacija in
pripravljenost posameznika spreminja skozi ivljenjska obdobja in jo
mora-mo tudi razumeti v smislu konteksta in konkretne ivljenjske
situacije posameznika. (Illeris 2004: 204). Ta pristopa smo v
besedilu e predstavili.
3. Pri ekonomskih dejavnikih gre za ovrednotenje vpliva strokov
izobraevanja na dejansko udelebo odraslih in starejih odraslih v
izobraevanju. Pomanjkanje asa in stroke izobraevanja navajajo
odrasli pogosteje kot druge ovire za izobraevanje, dejanski vpliv
teh dejavnikov pa lahko vrednotimo le s poglobljeno analizo
znailnosti udeleencev izobraevanja. Raziskave kaejo, da povianje
strokov izobraevanja zmanjuje pripravljenost vseh skupin odraslih
za izobraevanje, tako da lahko pred-postavljamo, da so stroki
izobraevanja pomemben dejavnik udelebe. Na izobraevanje pa lahko
gledamo tudi kot na nalobo in torej kot na razlog za izobraevanje.
Zelo teko je vrednotiti pravo naravo odloitev za izobraevanje,
vendar pa veina raziskav kae, da bolj kot pojmovanje izobraevanja
kot nalobe na odloitev za izobraevanje vplivajo posameznikove
znailnosti, kot so spol, starost, drubeni poloaj ali stopnja
izobrazbe (Van der Kamp 1996). Da bi zares razumeli vzgibe
odraslih, pa tudi starejih odraslih za izobraevanje, moramo bolj
poglobljeno prouevati njihove znailnosti, nji-hove potrebe in
ovire. Vendar pa je bilo v preteklosti v ospredju raziskovanje
socialnega konteksta udelebe odraslih v izobraevanju (na makro
ravni), tako da je bilo veinoma omejeno na analiziranje vpliva
nekaterih dejavnikov, kot npr. socioekonomskega sta-tusa, etninosti
ali spola, ki sicer pomembno doloajo posameznikove monosti in
odloitve za uenje in izobraevanje (Field 2005: 10).
8 Prvi skupini pripada veina severno amerikih raziskovalcev in
njihove teorije temeljijo bodisi na hierarhiji potreb posameznika
(npr. Maslow) bodisi pojasnjujejo motivacijo kot odgovor na razline
spremembe, ki se pojavljajo v ivljenjskem ciklu posameznika (npr.
Thorndike, Havinghurst, Houle, Aslanian and Brickell, idr.). Druga
skupina poudarja pomen razlinih drubenih dejavnikov, npr.
politinega sistema, vladnih virov, ekonomskih monosti, drubenega
razreda, starosti, spola in po-dobno (npr. Tuijnman, Freire, idr.).
Teorije, ki motivacijo za izobraevanje pojasnjujejo kot rezultat
interakcije notranjih individualnih in zunanjih socialnih vplivov,
so v zadnjem asu najbolj vplivne in tudi najbolj razirjene na
podroju izobraevanja odraslih (npr. McClusky, Miller, Boshier,
Rubenson, Cross, in drugi).
-
26
3. Izobraevanje in uenje starejih odraslih v drubenem
kontekstu
Do nedavnega ni bilo veliko znanega o povezanosti izobraevanja
odraslih s socialnim okvirom, v katerem izobraevanje in uenje
poteka. Socioloke raziskave namre pogosto dekontekstualizirajo
posameznikove doseke bodisi da imajo torie raziskovanja v
strukturnih izhodiih in zanemarjajo individualne vplive bodisi da
se osredinjajo na individualne vidike in puajo ob strani socialne
dejavnike. Prav tako se raziskovanje izobraevanja in uenja odraslih
najvekrat ukvarja s posamezniko-vimi stalii in motivacijo ali pa
strukturnimi ovirami pri izobraevanju. Veina teorij uenja, ki se
pojavljajo na podroju izobraevanja odraslih, je prevladujoe
psiholoke perspektive, kar je posledica prouevanja uenja in razvoja
odraslih. Sorazmerno malo je raziskav o uenju odraslih v t.i.
'mezo' ravni, ki obsega vkljuevanje ljudi v razline institucije, od
druine do razlinih civilnih gibanj. Prouevanje izobraevanja
starejih odraslih pa poteka najbolj intenzivno prav na tej ravni,
saj je to okolje, kjer poteka veina unih dejavnosti starejih
odraslih. Zato osvetlimo nekoliko odnos med temi leni, s imer lahko
utemeljimo potrebnost vpetosti unih dejavnosti starejih odraslih v
ojem lokalnem okolju.
Tudi spoznanja teorij uenja v zadnjem asu opozarjajo, da je
potrebno uenje odraslih videti v neposrednem socialnem kontekstu in
sicer v kontekstu druine, de-lovnega okolja, prijateljev, ipd. Uni
proces je interakcijski proces med posameznikom in njenim/njegovim
materialnim in socialnim okoljem, ki sta posredni in neposredni
predpogoj za notranji uni proces (Illeris 2004: 14). Uenje je namre
po mnenju Il-lerisa (2004: 18) trojni proces - kognitivni,
emocionalni in socialni. Pri uenju kot kog-nitivnem procesu gre
predvsem za pridobivanje spretnosti in znanja (ta vidik obravnava
podroje psihologije), medtem ko predstavlja uenje kot emocionalni
(psihodinams-ki) proces psiholoko energijo, ki se prenaa s ustvi,
stalii in motivacijo (podroje razvojne in osebnostne psihologije).
Uenje kot socialni proces pa je interakcija med posameznikom in
okoljem. Tako kognitivna kot emocionalna dimenzija uenja izhaja-ta
iz posameznikove bioloko-genetske konstitucije, nanju pa vpliva
tako individu-alni kot drubeni razvoj; po drugi strani
drubeno-socialna dimenzija uenja izhaja iz drubenega in socialnega
konteksta, v katerem se giblje posameznik. Z drubeno-socialno
dimenzijo sodelujeta obe notranji psiholoki dimenziji, ki tvorita
celoto; gre za stalno izmenjavo in povezovanje med kognitivnim in
emocionalnim, ki sta nato v vzajemni interakciji z
drubeno-socialnim polom (Illeris 2004: 118). Vse tri dimenzije so
vedno integralni del unega procesa in v praksi ne obstojajo kot
loene funkcije.
-
27
Slika 2: Proces in dimenzije uenja
ZNANJE/KOGNICIJA
proces pridobivanja
POSAMEZNIK
interakcija
OKOLJE
USTVA
Vir: Illeris 2004b: 95
Jarvis (1992: 10) o umeenosti uenja v drubeni kontekst pravi, da
lahko uenje opredelimo kot posledico razhajanja med posameznikovo
biografijo in drubeno ustvarjenimi izkunjami, kar sproa lovekovo
samospraevanje in uenje. Tako uenje je temeljno za loveka, saj je
neposredno povezano z ivljenjem in ga torej ne omeju-jejo neke
drubene zahteve, ki se zrcalijo v od zunaj postavljenih ciljih.
Posamezniki se zano sasoma odzivati na socialni svet, ki jih je
oblikoval, saj je uenje gibalo spre-memb in hkrati posledica
spreminjanja. lovekova identiteta je socialni konstrukt, ki se
ustvarja skozi izkunjo in ne v izolaciji (Jarvis 1992: 88). To
velja za odrasle v vseh ivljenjskih obdobjih, e posebno pa za
stareje odrasle, ki svoje ivljenje vrednotijo predvsem skozi
izkunje, ki so jih oblikovale. Poudarimo, da je uenje v bistvu
bivanja; e je dejavno, sodelovalno in reflektivno, je v srediu
procesa rasti posameznika. Tako izobraevanje mora vkljuevati
dialoki proces, v katerem loveka bitja izmenjujejo izkunje, se
opredeljujejo do njih; reflektivno uenje pripelje do rasti in
razvoja.
Zakaj je posebno pri izobraevanju starejih odraslih tako
pomembna vpetost v socialni/drubeni kontekst? Razline raziskave
kaejo, da se posameznikova drubena umeenost, npr. vpetost v
skupnost, razvija tudi s pomojo uenja. Schuller (2004a: 24-26)
ugotavlja, da so posledice uenja vidne tako na individualni ravni
(dobro za posameznika) kot na kolektivni/skupnostni ravni (dobro za
iro skupnost), kar poskua prikazati s sliko 3. Posameznika in
skupnost lahko opazujemo v dveh dimen-zijah, usmerjenih v nasprotna
pola: prva dimenzija z uenjem prinaa spremembe v loveko ivljenje,
druga pa z uenjem omogoa posamezniku ali skupnosti, da ohran-ja
obstojee stanje. Uinek ohranjanja je manj viden kot uinek
spreminjanja.
-
28
Slika 3: Razvranje uinkov uenja
SPREMINJANJE
POSAMEZNIK
SKUPNOST
OHRANJANJE
Vir: Schuller 2004a: 25
Na podlagi uenja se posameznik lahko spreminja osebno ali
strokovno, lahko pa si prizadeva, da ohrani npr. svoje zdravje,
dobro fizino ali mentalno poutje. Z uenjem se npr. lahko izogiba
depresiji ali stresu, ko pa se njegovo poutje ustali, pa se zane
spreminjati (premik v levo polovico kvadranta). Ui se, da bi e
naprej ivel polno in zadovoljno ivljenje. Une dejavnosti, povezane
z ohranjanjem drubenega delovanja (kvadrant C), potekajo na mnogih
podrojih: ohranjanje iste okolice, kul-turno ivljenje, ohranjanje
skupnostnega mentalnega zdravja, razumevanje vrednot in poloaja
drugih, komuniciranje med dravljani, kar zahteva 'komunikacijske
kompe-tence' (Habermas 1994). V kvadrantu D pa gre za uenje, ki
spodbuja in omogoa drubene spremembe. Te dejavnosti lahko spodbuja
posameznik, lahko pa gre za kolektivno uenje. Lahko gre za
konkretne akcije, npr. izboljanje lokalnega olskega sistema, ali pa
bolj za druenje, z eljo, da bi nekaj spremenili.
Stareji odrasli, ki so drubeno in uno dejavni, se najbolj
udejstvujejo prav v razlinih skupinah na mezzo ravni, torej na
ravni skupnosti, ki je zanje najblije drubeno okolje. Vigotski in
Wenger ugotavljata, da je uenje kot interaktivna in kon-tekstualno
umeena dejavnost oblika socialnega kapitala (Strawn 2003: 5).
Teorije socialnega kapitala (tu jih ne bomo podrobneje obravnavali)
izhajajo iz podmene, da so za ustvarjanje socialnega kapitala
pomembna socialna omreja. Odnosi, ki se jih ljudje uijo pri
najblijih, so pomembni za njihovo delovanje v vsakdanjem ivljenju,
za sodelovanje z drugimi in tako posledino za ohranjanje ire
socialne kohezije in sta-bilnosti (Field in dr. 2000: 251).
Posameznikove vezi torej vplivajo na njegovo dobrobit (bogastvo,
zdravje, izobraevanje, relativno imunost za zloine, itd.), pomembne
pa so
AOsebne
spremembe
DSkupnostniaktivizem
Bsamoohranjanje
CDrubenodelovanje
-
29
tudi za demokratino ivljenje ire drube (Field 2005: 19). Ena od
vrednosti social-nega kapitala je to, da je pozornost usmeril od
zgolj individualnih akterjev k vzorcem odnosov med akterji, med
drubenimi enotami in institucijami. Tako pomeni pov-ezavo med
mikro, mezo in makro ravnijo analize, to pomeni med posamezniki,
ma-jhnimi skupinami in iro socialno strukturo. Uenje in
izobraevanje lahko v odnosu do socialnega kapitala razumemo kot
kohezivno in razvojno skupnostno dejavnost, ki se razlino oblikuje
v razlinih drubenih kontekstih.
V Centru za raziskovanje irih uinkov uenja (the Centre for
Research on the Wider Benefits of Learning) so prouevali, kakni so
uinki uenja na ivljenje odras-lih in starejih odraslih in
predvidene uinke razmestili v tri skupine. Gre za trikotnik, v
katerem vsak kot predstavlja eno vrsto kapitala - loveki, socialni
in identitetni kapital. Vse tri vrste so prouevali v odnosu do
uinkov uenja. Uenje opredeljujejo kot proces, s katerim ljudje
gradijo zavesno in nezavedno svoje bogastvo v obliki lovekega,
socialnega in identitetnega kapitala, ki se nato kae v boljem
zdravju, trdnejih socialnih omrejih, kakovostnejem druinskem
ivljenju in na drugih podrojih. V trikotniku so nanizani dejavniki,
ki posamezniku omogoajo svobodo izbire pri doseganju elenih uinkov.
e posameznik nima teh sposobnosti, je omejen pri pridobivanju
ugodnosti. (Schuller 2004b: 12).
Slika 4 nam omogoa dve vrsti analize. Lahko prouujemo razline
uinke uenja in iemo sledi, ki so do teh uinkov pripeljale, npr. ko
gre za zdravje, druinsko ivljenje ali npr. druenje. Nekateri uinki
so lahko zelo oitni (npr. sprememba ve-denja po konanem programu
izobraevanja), e pogosteje pa so uinki bolj kom-pleksni, nanje
vplivajo mnogi drugi dejavniki, ki vodijo k razlinim rezultatom.
Pri tem upotevamo uenje kot integralni del ivljenja posameznika in
ne le kot obasno prisotno dejavnost. Model pa nam omogoa tudi
analizo interakcij med posameznimi uinki uenja. Nekdo se vkljui v
program izobraevanja zaradi nekih drugih razlogov, posledino pa
zaradi bolje samopodobe in samozavesti postane dejaven v lokalni
sk-upnosti. Te povezave lahko odkrivamo s kvalitativnim
raziskovanjem diadnih odnosov med posameznimi rezultati uenja.
-
30
Slika 4: Konceptualizacija irih koristi/uinkov uenja
Vir: Schuller 2004b.
Izobraevanje lahko ustvarja uinke vsaj na tri naine: lahko
spreminja pos-ameznikovo izbiro, lahko spreminja ovire, s katerimi
se posameznik sooa, ali pa poveuje zalogo znanja in informacij, ki
vplivajo na posameznikovo vedenje. Teko je doloiti vzrone uinke
izobraevanja, ker je izobraevanje dejavnost, na katero deluje
veliko vplivov, ki so posledica izbire posameznika, druine ali
skupnosti. Teh dejavnik-ov najvekrat ne nadziramo in jih zato tudi
ni v veini analiz uinkov izobraevanja. (Berhman in dr. 1997 v
Schuller 2004b: 16).
Trikotnik je poenostavitev v ve vidikih: predstavljeni so trije
sklopi uinkov uenja, lahko bi jih bilo ve; uinki so poenostavljeni;
model deluje statino, mono ga je dopolnjevati.
Identitetni kapital predstavlja psiholoki pol, loveki kapital
ekonomski pol, socialni kapital pa politini pol, vse z drubenim
predznakom. Veino unih izkuenj lahko interpretiramo kot medsebojno
delovanje vseh treh. Pri lovekem kapitalu gre za znanje in
spretnosti/veine, ki jih ima posameznik, da lahko ustrezno deluje v
so-cialnem in ekonomskem ivljenju. Pri ugotavljanju stopnje
lovekega kapitala se po-javlja precej problemov, saj ne gre za
enoznane uinke. Socialni kapital je v splonem povezan z omreji in
normami, ki omogoajo ljudem, da uinkovito sodelujejo pri
IDENTITETNI KAPITAL
LOVEKI KAPITAL
SOCIALNIKAPITAL
Motivacija za uenje
Druina
Zdravje
Ugodje,uitek
Narti/cilji
Samopodoba
Stalia, vrednote
Prijatelji,omreja
Javno delovanje
Veine
Znanja
Kvalifikacije
-
31
ustvarjanju skupnih ciljev gre za odnose med posamezniki in
skupinami, izraeno zaupanje, sodelovanje, ipd. Pomembno je
zavedanje, da se moramo izogniti dekontek-stualiranemu vrednotenju,
ki vidi izobraevanje kot povsem individualno/individual-izirano
dejavnost, in njegove rezultate bodisi kot odgovornost ueega se,
uitelja, sk-upnosti oz. institucije. Ta pristop ne upoteva drubenih
odnosov/okoliin, v katerih se uenje odvija.
e temelji loveki kapital na ekonomskih temeljih in socialni na
socio-politinih, pa izhaja identitetni kapital iz socialne
psihologije. Poleg druine in poklica, ima izobraevanje vodilno
vlogo pri lovekovem razumevanju identitete in preprianju v lastno
identiteto. Pri oblikovanju, ohranjanju in spreminjanju identitete
je posameznik vpet v iri drubeni kontekst. Identitetni kapital se
nanaa na dve podroji ugodnosti:
Materialne ugodnosti, ki so drubeno vidne. Gre za dobrine, kot
npr. 1. kvalifikacije ali lanstvo v razlinih omrejih;
Nevidne ugodnosti pa vsebujejo mo ega, samospotovanje, obutek 2.
smiselnosti ivljenja, sposobnost za samoaktualizacijo in sposobnost
kritinega miljenja. Ta mo daje posamezniku sposobnost za
razumevanje in premagovanje razlinih drubenih, poklicnih in osebnih
ovir in monosti, ki se pojavljajo v modernem ivljenju.
Za stareje odrasle so (poleg nekaterih materialnih ugodnosti)
pomembne tudi nevidne ugodnosti, saj gre za lovekove znailnosti, ki
zadevajo njegov pogled na ivljenje in samopodobo. Te osebne
znailnosti, ki pa se tudi drubeno oblikujejo, so kljune na skoraj
vsaki fazi unega procesa, saj determinirajo motivacijo, odloitve za
vkljuitev za izobraevanje, vplivajo na ravnanje posameznika v uni
skupini, ter na une rezultate.
e elimo vplivati na boljo kohezivnost drubene sredine s pomojo
izobraevanja, je po mnenju Alheita (1999: 67) potrebno razvijati
izobraevalne de-javnosti na srednji ravni drube, na mezo ravni. Ta
omogoa, da se posamezniki v spodbudnem okolju, s pomojo socialnih
omreij, seznanijo s strukturno raznoliko-stjo modernega sveta, ki
ga tako tudi sami prouujejo. Seveda mora biti za to razvito
ustrezno institucionalno in neinstitucionalno uno okolje. Alheit
govori o sferi civilne drube kot novem unem okolju, ki spodbuja
predvsem neformalno izobraevanje in samostojno uenje odraslih, to
pa pomeni senzibilizacijo in deformalizacijo podroja izobraevanja
odraslih. Raziskave kaejo, da se stareji odrasli v primerjavi z
drugimi starostnimi skupinami pomembno bolj pogosto vkljuujejo
ravno v neformalno izobraevanje ali pa se uijo samostojno. Tu se
takoj postavi vpraanje, kakne monosti za neformalno izobraevanje
obstajajo v doloeni skupnosti in v kolikni meri se odzivajo
-
32
potrebam starejih odraslih. Neformalno izobraevanje in
prilonostno uenje odras-lih in starejih odraslih je v moderni drubi
lahko kvalitetno le, e se posredniki uenja (drutva, prostovoljske
organizacije in izobraevalne institucije) ustrezno spreminjajo ter
e se pojavi novo, drugano uno okolje. Tradicionalno primarne
skupnosti, kot sta druina in soseska, torej dopolnjujejo nove javne
in zasebne organizacije, ki de-lujejo na podroju izobraevanja,
socialnega in zdravstvenega varstva; gre za razvoj 'prizorinih
skupnosti' (Alheit 1999: 79), kjer je posameznik v razlinih
skupinah dejavni akter. Vse te tenje so povezane z novejimi pogledi
na uenje posameznika, ki zagovarjajo vseivljenjsko uenje in dejavno
vlogo ueega se v njem.
Katere organizacije pa so v skupnosti lahko pomembne z vidika
drubene um-estitve uenja? Organizacije, ki temeljijo na skupnih
etinih vrednotah, so najvekrat tesno povezane in sodelujoe skupine
(npr. druina, pa tudi druge demokratino nar-avnane organizacije),
kjer se tudi odloitev o uni dejavnosti oblikuje diskurzivno. Soasno
se nam postavlja vpraanje, kakna je povezanost med uenjem in
lovekovo vpetostjo v odnose in kakni so lahko rezultati drubene
umestitve uenja. Uinki izobraevanja so lahko neposredni in
posredni, kot reeno lahko izhajajo iz formal-nega, neformalnega
izobraevanja ali samostojnega uenja posameznika, lahko pa tudi iz
sodelovanja in povezovanja z drugimi ljudmi. Lahko gre za
pridobivanje znanja, sposobnosti, vein in izkuenj, ki so pomembne
za uspeno delovno kariero; po drugi strani pa so za stareje odrasle
predvsem pomembni tisti uinki uenja in izobraevanja, ki pomagajo
posamezniku razumeti njegovo ivljenjsko okolje, se v njem dobro
spora-zumevati in kakovostno iveti ter tako vplivati na eleno
drubeno kohezivnost.
Clare Strawn ugotavlja, da v sodobni drubi ljudje ne pripadajo
nespremen-ljivemu krogu sorodnikov, sosedov, sodelavcev in
prijateljev. Ljudje obiajno pripadajo mnogovrstnim socialnim
omrejem in pogovornim skupnostim (Strawn 2003), med njimi se
gibljejo, izbirajo in medsebojno sodelujejo. Strawn ta gibanja in
izbire pon-azori na sliki 5, kjer strukturira vplive socialnega
kapitala na vseivljenjsko uenje.
-
33
Slika 5: Model strukturiranja vplivov socialnega kapitala na
vseivljenjsko uenje
Vir: Strawn 2003: 21
Posameznik se giblje skozi faze. e od rojstva ga najprej
oblikuje okolje, v ka-terem se rodi in v njem odraa socio-ekonomski
poloaj starev, primarni diskurz9 druine in skupnosti in druge
znailnosti vplivajo na njegove monosti v odraslosti (A). Kot
odrasel lovek se umea v makro in skupnostno (mezo) okolje, kjer
ust-varja razline socialne vezi. Omreja, v katera se vkljuuje, so
lahko zaprta, odprta ali kombinirana znailnosti socialnih omreij
vplivajo na odloitev za udelebo v dejavnostih vseivljenjskega uenja
(B). S sodelovanjem v osebnem omreju in izven tega omreja
posameznik sodeluje v razlinih diskurzih, kar ga usmerja k udelebi
v unem procesu (C). Vseivljenjsko uenje se lahko pojavi kot
dejavnost v skupno-sti, ki ustvarja svoj lastni socialni kapital in
diskurze (D). Posamezniki lahko izbirajo formalne ali neformalne
strategije za lasten razvoj (E). Uenje vpliva na spreminjanje
socialnega konteksta (F).
9 Delovanje, ki ustvarja socialni kapital in generira uenje, pa
nastaja skozi diskurz. Strawn (2003: 5) diskurz definira kot skupni
pomen, ki se oblikuje v skupnosti in z verbalnim, telesnim in
pisnim komuniciranjem. Skupnostne vrednote, ki se oblikujejo skozi
te diskurze, lahko vplivajo na posame-znikovo izbiro glede
vseivljenjskega uenja.
Podedovane in v okolje umeene socialne strukture in kulture
Udejanjanje vseivljenjskega uenja
Zaprta socialna omreja - solidarnost
Une skupnosti kot udejanjanje socialnega kapitala
Alternativne strategije in/ali kolektivno delovanje
Odprta socialna omreja - vpliv
POSAMEZNIK
Strukturno funkcionalne dimenzije socialnega kapitala
Interpretativne dimenzije socialnega kapitala Uenje preoblikuje
posameznikovo
izvirno socialno omreje in diskurze
Posameznikove socialne in ekon. pridobitve
A
B
D
E
F
C
Dostopnost, informacije in vplivnost
Diskurzi subkulture
Dominantni diskurzi
Kolektivno delovanje, ki vkljuuje transformativno uenje
-
34
Predstavljeni diagram prikazuje socialno interakcijo posameznika
z drubenim kontekstom in prikazuje, kako vpliva posameznikova
osebna naravnanost na njegov poloaj v socialnih omrejih in
posledino na odloitev za uenje. Skupnosti obliku-jejo svoj diskurz,
ki je v stalnem odnosu do dominantnega diskurza. Posameznik se
lahko vkljuuje v vseivljenjsko uenje neposredno ali s podporo
njegove skupno-sti. Lahko pa skupnost oblikuje strategije za
kolektivno akcijo. Razvoj posameznika povratno vpliva na drubeni
poloaj in oblikovanje skupnosti, kateri pripada. Iz tega lahko
sklepamo, da unih dejavnosti starejih odraslih ne moremo enoznano
vred-notiti; pomemben je razmislek o lastnosti skupnosti in o
spodbudah za povezovanje, uenje in drubeno delovanje, ki v njej
obstajajo, potrebno pa je dobro poznati tudi ivljenjsko pot
posameznika, vkljuno z njegovo uno in izobraevalno biografijo.
Socialni kapital ni homogeni vir, ki se enakovredno ustvarja,
ohranja in vredno-ti s strani vseh lanov doloene skupnosti. Ljudje
so vkljueni v skupnosti do razlinih ravni in na razline naine.
Campbell (2000: 193) ugotavlja, da je dananje ivljenje v skupnosti
bolj zaznamovano z visoko ravnijo mobilnosti, nestabilnosti in
pluralnosti. Visoka povezanost znotraj skupnosti, solidarnost in
pripadnost skupnim normam, so bolj znailne za najoje skupnosti,
npr. prijateljske, druinske ali sosedske ki se os-ebno poznajo. Vsi
ostali leni skupnosti, ki ne sodijo v ta krog, so izloeni.
-
35
4. Socialna omreja in izobraevanje starejih odraslih
Izobraevanje torej lahko vpliva na dejavno vkljuevanje starejih
odraslih v drubeno sredino, saj lahko poteka v razlinih kontekstih
in z razlinim namenom. Predpostavljamo, da je izobraevanje za
stareje izredno pomembna podporna in spremljevalna pa tudi kljuna
dejavnost za vzpostavljanje omreij socialne opore starejih ter
pomemben dejavnik vkljuevanja starejih v drubo. V novejih razpravah
lahko zasledimo razloevanje socialnih omreij na dva tipa: omreja
socialne opore in skupnostna omreja (Mandi in Hlebec 2005: 265).
Omreja socialne opore ali osebna omreja nudijo posamezniku razline
vrste neformalne pomoi in opore. Sk-upnostna omreja pa so usmerjena
na kolektivno oz. skupnostno raven, k artiku-liranju skupnih
kolektivnih problemov in reitev. Pomembno vlogo pri vzpostavljanju
in krepitvi socialnih omreij ima kolektivno uenje, zlasti uenje
drug od drugega, ko lahko udeleenci tega uenja izrazijo,
izmenjujejo in irijo svoje izkunje in znanje ter na osnovi tega
delujejo. V istem interaktivnem procesu, v t.im. procesu socialnega
uenja se oblikujejo individualne in kolektivne identitete. Teorija
kolektivnega uenja (in razvoja kolektiva, skupnosti) torej vkljuuje
individualne in skupinske kompo-nente (Kilgore 1999). Individualne
komponente so identiteta, obutek povezanosti in zavest. Komponente
kolektivnega razvoja pa vkljuujejo kolektivno identiteto,
sk-upinsko zavest, solidarnost in organiziranost. Po mnenju Kilgore
moramo individu-alno in kolektivno videti kot dialektino totalnost.
Na podoben nain se v kontekstu skupnostnega izobraevanja (community
education) obravnava izobraevanje starejih prebivalcev, ki naj bo
usmerjeno na krepitev moi posameznika in lokalne skupnosti
(Crowther, Galloway, Martin 2005).
Lahko bi rekli, da v literaturi s podroja drubenih ved obstaja
konsenz o pomenu socialnih omreij na vseh ravneh, od omreij na
globalni ravni do sposobnosti, da se uspeno sooamo z vsakdanjim
ivljenjem. Pretok norm in informacij pomeni dokaz delovanja omreij;
prouevanje omreij pa se tesno prepleta s prouevanjem so-cialnega
kapitala. Vsekakor gre pri omrejih za soodvisnost in ne odvisnost
akterjev, odnosi so kanali za pretok materialnih in nematerialnih
virov. Gre za stike, vezi, tran-sakcije, komunikacijo,
instrumentalne odnose, ustva, avtoriteto/mo in sorodstvene odnose.
(Schuller, Baron, Field 2000: 19). Socialni kapital v tem primeru
ni atribut pos-ameznika, temve je v funkciji odnosov med agenti in
med drubenimi institucijami.
Velik pomen, ki ga stareji pripisujejo svojim socialnim omrejem,
so vedski raziskovalci posredno ugotovili v longitudinalni
raziskavi o kakovosti ivljenja po up-okojitvi (Intergenerational
programmes 1999). Raziskovalci so priakovali, da bodo anketirani
kot najpomembneji dejavnik kakovosti ivljenja navedli zdravje, toda
odgovori so pokazali, da je socialno omreje (v katerega so
anketirani uvrali vnuke, otroke, partnerje, stare, prijatelje,
domae ivali in bive sodelavce ) najpomembneja lastnost kakovostnega
ivljenja.
-
36
S pomojo prouevanja starostne sestave osebnih socialnih omreij
raziskovalci ugotavljajo stopnjo starostne segregacije starejih
ljudi v sodobnih drubah. Rezultati nizozemske raziskave (Uhlenberg
in De Jong Gierveld 2004) kaejo, da v socialnih omrejih starejih
ljudi obstaja velik deficit mlajih oseb in da ima le manjina
starejih odraslih stike z mlajimi, s katerimi niso v sorodstvenem
razmerju. Dele nesorodst-venih lanov (mlajih od 35 let) v socialnih
omrejih tistih, ki so bili stari od 65 do 74 let, je znaal samo
0,10%. Starostna integracija na ravni osebnih omreij je relevantna
zato, ker igrajo lani omreja pomembno vlogo pri vkljuevanju
starejih v skupnost in iro drubo. S lani omreja si namre stareji
odrasli izmenjuje informacije in ide-je, z njimi razpravlja o novih
nainih ivljenja in razmiljanja ter se posvetuje o svojih problemih.
lani omreja zagotavljajo socialno, emocionalno, materialno in
infor-macijsko podporo, ki spodbuja blaginjo starejih ljudi.
Posamezniki se skozi svoja so-cialna omreja vkljuujejo v drubena
gibanja in organizacije, ki zagotavljajo nadaljnje prilonosti za
vzpostavljanje osebnih vezi (McPherson, Smith-Lovin and Cook 2001).
Nasprotno pa je precej verjetno, da bodo stareji ljudje, katerih
socialna omreja ne vkljuujejo mlajih lanov, izkljueni iz
sodelovanja v skupnosti in iri drubi.
Campbell ugotavlja, da visoka raven udelebe v skupnostnih
dejavnostih in uinkovita horizontalna omreja poveujejo splono raven
zaznane lastne uinkovitosti med lani skupnosti. (Campbell 2000:
186). Skupnostna kohezivnost je izredno pomembna, saj nekatere
raziskave kaejo, da se npr. vedenje, povezano z zdravim nainom
ivljenja, bolj kot s pomojo dejstev in informacij o tveganjih, ki
jih ponu-jajo izobraevalni programi, oblikuje skozi kolektivno
oblikovane socialne identitete. Fukuyama razlikuje med drubami, ki
jih oznauje visoka ali nizka stopnja zaupanja in posledino imajo
razline drube tudi razline vrste solidarnostnih organizacij, od
katerih so ene stare, ekonomsko kodljive in neuinkovite, druge pa
ustvarjajo bla-gostanje (Fukuyama 1995: 159). Zaupanje definira kot
'priakovanje, da v skupnosti spodbuja odkrito in kooperativno
vedenje, ki temelji na skupno priznanih normah vseh lanov
skupnosti'. V odprtih skupnostih, ki spodbujajo medsebojno
zaupanje, solidarnost in sodelovanje, je treba torej razvijati
monosti izobraevanja za stareje odrasle, ki pa ga je potrebno
ustrezno vpeti v ostale skupnostne dejavnosti, namenjene starejim
odraslim.
Posameznik se lahko vkljuuje v vseivljenjsko uenje na lastno
pobudo ali s podporo njegove skupnosti; lahko pa skupnost oblikuje
strategije za kolektivno akcijo. Prav iniciativo skupnosti
poudarjamo kot pomemben element spodbujanja uenja in izobraevanja
starejih odraslih, za katere ugotavljamo, da so preteno drubeno in
uno nedejavni.
Noveje raziskave kaejo, da je v populaciji starejih v Sloveniji
e vedno najpomembneje neformalno socialno omreje, e posebno pa
socialna omreja, ki jih sestavljajo sorodniki in partner (Hlebec in
Kogovek 2003; Hlebec 2004). Dosedanje
-
37
raziskave kaejo, da so se skupnostna omreja slabe odzvala na
tveganja tranzicije (Mandi in Hlebec 2005). Pred tranzicijo je
namre skupnost igrala pomembno vlogo v ivljenju ljudi. Po
tranzicijskem obdobju pa se je vloga skupnosti zmanjala in
for-malne strukture lokalnih skupnosti so se spremenile, tako da je
manj prostorov za sreevanje in izmenjavo informacij (Drago in
Leskoek 2003). Tudi rezultati projekta Socialna integracija
starejih so pokazali, da je obdobje tranzicije znailno vplivalo na
sestavo socialnih omreij. Na spremembe so se sicer dobro odzvala
osebna omreja, slabo pa skupnostna omreja (Mandi in Hlebec 2005). S
spremembo sistema se je nekako zmanjal tudi kolektivni nain
reevanja problemov. Vloga skupnosti v omrejih socialne opore se je
namre opazno zmanjala v zadnjih 20 letih (Mandi in Hlebec 2005;
Filipovi 2007). Vendar pa so stareji bolj ohranili ta omreja, kar
kae na njihov pomen kot dajalcev/ponudnikov in prejemnikov opore v
skupnosti.
Prav zato naj bi programi skupnostnega izobraevanja in drugih
oblik izobraevanja za stareje v prihodnosti pridobivali na pomenu,
saj lahko pomembno zmanjujejo drubeno izkljuenost starejih
odraslih. V svetu dopolnjujejo socialna omreja starejih razlini
medgeneracijski ali meani programi izobraevanja, s kat-erimi se
poveujeta sodelovanje in interakcija med generacijami (tako
obstajajo co-learning programi delo s olskimi otroki; helping
programi mlaji in stareji si medsebojno pomagajo; mentoring
programi stareji so v vlogi svetovalca; medgeneracijski child-care
programi sodelovanje predolskih otrok in starejih) (Manheimer in
dr. 1995; Midwinter 1997; Granville in Ellis 1999; Renik 2002).
Primeri takih programov so v svetu pogosti, dopolnjujejo pa jih
razline oblike skup-nostnega izobraevanja in prostovoljnega dela
raziskave v Veliki Britaniji poudarjajo pomen obeh tudi za uspeno
vzpostavljanje socialne opore starostnikov v skupnosti in
zmanjevanje njihove socialne izkljuenosti (Bowman in Burden 2002).
Tudi v Slo-veniji bi bilo potrebno v prihodnosti ve pozornosti
nameniti takim programom, ki spodbujajo dejavno udejstvovanje
starejih na razlinih ravneh drubenega ivljenja.
-
38
5. Kakno izobraevanje spodbuja socialno vkljuenost starejih
odraslih?
Izobraevanje starejih odraslih je danes v politinem smislu
obrobna de-javnost, kar se kae tako na podroju financiranja kot na
podroju sistemske ureditve te dejavnosti. Pred leti je Battersby
ugotovil, da med izobraevalci odraslih prevladuje odpor do
prouevanja nael in praks pouevanja in uenja starejih (Battersby
1987: 4). S tem se strinja tudi Formosa, ki meni, da se tudi v
zadnjem asu ta odnos ni bistveno spremenil (Formosa 2002). eprav
tevilo objav na podroju izobraevalne gerontologije naraa
(Glendenning 2000; Jarvis 2001), Formosa opozarja zlasti na
pomanjkanje literature o strategijah pouevanja starejih odraslih.
Toda v drubah, ki se vse bolj starajo, bi bilo nujno zagotoviti
vestransko strokovno in politino podporo izobraevanju starejih
odraslih.
Z vidika spodbujanja socialne vkljuenosti starejih odraslih s
pomojo izobraevanja je pomembno pojasniti pomen izobraevalne
gerontologije. Veda pov-ezuje podroji izobraevanja odraslih in
socialne gerontologije in pojasnjuje, da je izobraevanje v starosti
odvisno od posameznikovega izobraevanja skozi celoten ivljenjski
cikel (Erikson 1994; Sugerman in Woolfe 1997; Glendenning 2000).
Izobraevalna gerontologija poudarja pomen izobraevanja pri
zmanjevanju margin-alizacije starejih odraslih, ki nastaja pod
vplivom ekonomskih, socialnih, politinih in kulturnih dejavnikov. S
praktinimi strategijami pouevanja v izobraevanju starejih odraslih
se ukvarja gerontogogika. V evropskih akademskih razpravah se pojem
geron-togogika uporablja ve kot pol stoletja, vendar pa je bil
pogosto uporabljen na zelo blagohoten nain. To je e zlasti oitno v
Johnovi knjigi z naslovom Gerontogogika: teorija za pouevanje
starejih (John 1988), kjer je gerontogogika omejena na ibke in
ranljive stareje ljudi. Posledica taknega razumevanja starejih
odraslih se odraa po eni strani kot pokroviteljstvo, po drugi
strani pa kot ignoranca starejih ljudi v skupnosti (Glendenning
1992: 16). Reakcijo na nekritino in apolitino dro splono sprejetih
nainov miljenja in delovanja na podroju izobraevalne gerontologije
predstavlja kritina izobraevalna gerontologija, ki izhaja iz
radikalnega prizadevanja, da se presee zatiranje, ki spravlja
stareje v nevednost, revino in nebogljenost. Zaetki kritine
izobraevalne gerontologije so povezani z Allmanovim politinim
pozivom glede izobraevanja starejih odraslih, v katerem trdi, da do
dviga kakovosti ivljenja starejih ljudi ne bo prilo s kakrnokoli
uno izkunjo, ampak le s pomojo osvobajajoega izobraevanja (Allman,
1984). Ena od paradigem kritine izobraevalne gerontologije je
kritina gerontogogika, ki je opredeljena kot izobraevalna praksa,
katere namen je emancipacija in pridobitev moi in vpliva starejih
odraslih (Glendenning in Bat-tersby 1990). Kritina izobraevalna
gerontologija v nasprotju s funkcionalistino ali psiholoko
paradigmo zagovarja kritino gerontogoko prakso, v okviru katere
-
39
stareji odrasli sami nadzirajo svoje miljenje in uenje, poleg
tega pa imajo monosti za nadaljnji razvoj, razmiljanje, spraevanje
in reflektiranje o tistem, kar e vedo, ali pa o novih vsebinah
uenja.
Kritina gerontogogika kot izobraevalna praksa kritine
izobraevalne geron-tologije pouevanje in uenje pojmuje kot
kolektivno in pogajalsko prizadevanje med starejimi odraslimi.
Takno uenje, ki poteka na osnovi nael kolektivnosti in dialoga,
predpostavlja osvobajanje in spreminjanje (Battersby 1987).
Poudarek je na izobraevanju, ki ni nevtralno, ampak vkljuuje
moralne in etine dimenzije. Stareji odrasli naj bi pridobili ve moi
in nadzora nad vsemi vidiki izobraevalne dejavnosti, vkljuno z
vse-bino, organizacijo in nartovanjem unega programa (Glendenning
2000).
Socialne in ekonomske institucije delujejo v obdobju
post-modernizma tako, da skupine prebivalstva, ki se niso uspele
prilagoditi novim zahtevam, postavljajo v neenak poloaj in v
odvisnost, tako da izgubljajo mo in vpliv. S staranjem se obstojee
pomanjkljivosti, povezane z drubenim razredom, spolom ali raso, e
zaostrujejo