-
PRAVNA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU
Vpraanja in odgovori za ustni del izpita pri
predmetu rimsko pravo Vpraanja, ki se pojavljajo na ustnem delu
izpita
pri doc. dr. Aljoi Demanu
E.L., M.B., B..
2012
Da bi tudentom, ki e nimajo opravljenega izpita iz rimskega
prava olajali tudij, sva odgovorili na vpraanja, ki se pojavljajo
na ustnem delu izpita. Vpraanja so veji del zbrana iz intrukcij (ki
jih je prispeval B..), konzultacij in seminarjev v zadnjem letu. Za
morebitne napake v tekstu se opraviujemo. elimo vam veliko
razumevanja pri tudiju rimskega prava.
-
2
I. ZGODOVINSKI DEL
1. Redakcija pretorskega edikta. Kdo jo je izvedel in na igavo
zahtevo? Kakne so bile posledice? Ime novega edikta. -Izvedel jo je
Julijan na zahtevo Hadrijana. Zato, da pretor ne bi mogel ve
oblikovati novega prava s spreminjanjem edikta. edikt se od takrat
ni smel ve spreminjati brez soglasja cesarja. Novi edikt se je
imenoval edictum perpetuum. 2. Kaj je bila Justinijanova
kodifikacija? Kdaj je nastala in kaj je obsegala? V em se razlikuje
od podobnih zakonov? Kako je veljala? -JK je enotni zakonik,
sestavljen iz 3. delov, ki skupaj tvorijo JK: Kodeks (529) Digeste
(533) Institucije (533) -Od sodobnih zakonov se najbolj razlikujejo
digeste, ki so zbirka konkretnih primerov in ne zbirka splonih in
abstraktnih pravnih pravil. -Veljala je kot ZAKON! 3. Razlika med
obim in obiajnim pravom. -Obe pravo je sestavljeno iz recipiranega
rimskega, langobardskega fevdnega prava in kanonskega prava.
Veljalo je subsidiarno, do sprejema velikih evropskih kodifikacij
(BGB, code civil) -Obiajno pravo se v vsaki drubi ustvarja z
obiaji. 4. Kaj je recepcija rimskega prava? -Recepcija pomeni
sprejem. -Recipirano rimsko pravo je pravo, ki je prevzeto z
recepcijo v obe pravo in potem v velike civilne zakonike. 5. V em
je temeljna razlika med JK in sodobnimi civilnimi zakoni?
-JK-predvsem digeste so sestavljene iz konkretnih
primerov-kazuistika. Sodobni zakoni pa vsebujejo visoko abstraktna
pravna pravila. 6. Kdo je imel v rimski dravi zakonodajno oblast?
Kako so se imenovali posamezni zakoni zakonodajalcev?
-REPUBLIKA-ljudske skupine (zakoni) in plebejski zbori (plebiscita)
-PRINCIPAT-senat (senatovi sklepi) -DOMINAT-cesar (konstitucije) 7.
Kaj nam pove notranja in kaj zunanja delitev Justinijanovih
pandekt/digest? -Notranja delitev nam pove kako si sledijo odlomki
znotraj posameznega naslova. Sledijo si v zaporedju 4 mas: Sabinova
masa-komentarji civilnega prava ediktna masa-komentarji pretorskega
prava Papinijanova masa-responzna literatura
-
3
dodatek (appendix)/ postpapinijanska masa -Zunanja delitev: na
50 knjig, ki se delijo na naslove, naslovi na odlomke in odlomki na
paragrafe. 8. Decemviralno pravo-asovno in vsebinsko opredeli. -Je
najstareje rimsko pravo-Zakonik XII plo. Staro obdobje rimskega
prava 9. kaj so Bazilike? as in vsebina. -Bazilike so kraljevi
zakoni. So Bizantinska pravna zbirka, ki povzema JK brez delitve na
kodeks, digeste in institucije. -So enotna pravna zbirka 60 knjig v
grkem jeziku, nastala leta 850-sredi 9. stoletja. 10. Kaj je
ekloga? -Ekloga izbor zakonov -Sestavljena iz izvlekov JK in
zakonov kasnejih cesarjev predstavlja poskus kako ustanoviti enoten
zakonik in prilagoditi JK novim razmeram in doda nekaj svojih
pravnih pravil posebej na podroju rodbinskega prava. -Nastanek v
zaetku 8 stoletja, na pobudo cesarja Leona III. 11. Kaj je Corpus
iuris civilis in Codex iuris canonici? - CIC = celotno
Justinijanovo zakonodajno delo JK + novele l. 1583 -CIC corpus
iuris canonici veljavni pravni viri katolike cerkve l. 1580 uradno
sprejeti 12. Zakon o navajanju. asovno in vsebinsko opredeli.
-Zakon o navajanju sta l. 426 razglasila Teodozij II in
Valentinijan III. -Sodnik od njegovega sprejetja naprej ni mogel ve
svobodno odloati, ampak je moral pri svoji odloitvi upotevati
mnenja 5 klasikov: Ulpijana, Papinijana, Gaja, Pavla in Modestina.
-Njegov namen je bil prisiliti sodnike k tudiju klasinih spisov. -
Sodnik je moral odloiti po veini glasov-mnenj, e ni bilo veine je
obveljalo Papinijanovo mnenje, e se o takem primeru ni izrekel niti
on je lahko sodnik odloil po lastni presoji. - S tem zakonom
postanejo spisi navajalnih pravnikov URADNI PRAVNI VIR. -Uvede
ANALOGIJO. 13. Kasakcijski zakon. - Je Konstantinova konstitucija,
ki je leta 321 prepovedala uporabo Pavlovih in Ulpijanovih
komentarjev k Papinijanu. 14. Delitev Digest. -Notranja sabinova
masa komentarji civilnega prava ediktna masa komentarji pretorskega
edikta papinijanova masa responzna literatura dodatek
(oppendix)
-
4
-Zunanja 50 knjig, knjige na naslove, naslovi na odlomke 15.
Kdaj se je konala klasina doba oz. zakaj pravimo, da ima 2 konca?
-Okoli l. 230, ko so pomrli vsi nam poznani klasini pravniki.
-Okoli l. 300, ko je cesar Dioklecijan izdal reskripte s kvaliteto
klasinega prava. 16. Dvojna narava edictum perpetuum. -Enkrat je s
tem pojmom oznaen edikt vsakokratnega pretorja. -Drugi pa edikt v
Julijanovi redakciji, ko cesar Hadrijan poveri Julijanu, da zapie
edikt in ga s tem fiksira. 17. Natej pravne spise ohranjene zunaj
CIC? -Gajeve Institucije -Pavlove Sentence -Ulipijanove Regule 18.
Funkcije ljudskega tribuna. Sprva varovanje plebejskih interesov.
Nudenje pomoi pred samovoljo magistratov. 19. Kdo je bil zadnji
rimski cesar? -Romul Avgustul, odstavljen leta 476 s katerim je
zahodna polovica rimskega cesarstva prenehala. 20. Katere vire
civilnega prava pozna? -Zakonik XII. plo, pravni obiaji in zakoni.
21. Formularni postopek? -str. 95 -Deli se na postopek pred
magistratom (in iure) in postopek pred sodnikom (apud iudicem).
-Razlike med postopkoma so v izvedbi. 22. Kateri so viri v klasinem
pravu? -komicialni zakoni -senatovi sklepi -cesarske konstitucije
-pretosrki edikt -mnenja klasinih pravnikov 23. Vloga naela prior
tempore prior iure glede veljavnosti posameznih delov JK in
razmerje novel in JK? -Glede posameznih delov JK ne velja. -Novele
pa so razveljavile posamezne dele JK, e so bile noveje. 24. Vloga
postglosatorjev. -Imenujemo jih tudi konziliatorji. Bili so
usmerjeno v prakso in so nasledili glosatorje.
-
5
25. Kaj so novele? -Spremembe in dopolnitve JK. 26. Kaj so bili
glosatorji? -ola v srednjem veku, ki je preuevala JK, tako da so si
pripisali doloene poudarke na rob ali med vrstice besedila. 27.
Glosa Ordinaria. -Je povzetek glosatorjev. V 13. stoletju so v njej
zbrali skoraj 100.000 glos k celotnemu corpus iuris civilis. 28.
asovno in vsebinsko opredeli Vulgarizacijo RP in navedi primer. -Je
pojav od 3. Stoletja dalje. Gre za poenostavljanje in izginjanje
razlikovanj med posameznimi pravnimi instituti. -Primer: Pavlove
Sentence. 29. V em se razlaga zakonov v civilni dobi loi od
klasine? -V civilni dobi je razlaga dobesedna in ozka, v klasini
dobi pa smiselna. 30. Dioklecijanovi reskripti. -So nam zadnji
poznani klasini spisi, ki imajo kakovost klasinega prava. Avtorji
so nam nepoznani klasini pravniki. -Nastali leta 300. 31. Dobe v
RP. -Delitev na dobe RP je moderna delitev glede na to kateri
dejavnik je najbolj vpilival na razvoj RP (dejavnik ni
zakonodajalec!) -Dobe: civilna} ljudske skupine in plebejski zbori
pretorska} ljudske skupine in plebejski zbori klasina} senat, e
upotevamo kot konec klasine dobe leto 300, tudi cesar postklasina}
cesar 32. Kdaj je nastal Zakonik XII. plo in kaj je urejal?
-Nastajal je 2 leti, zato ima tudi 2 letnici: 451 in 449 pr. Kr.
-Urejal je le najbolj sporne in najpomembneje pravne norme, npr.
druinsko, obligacijsko, dedno pravo. 33. Codexi. -Codex Gregorianus
-Codey Hermogenianus -Codex Theodosianus -Codex Justinianus
-
6
34. Kaj je Constitutio Antoniana? -Je cesarska konstitucija, s
katero je cesar Karakala leta 212 raziril veljavnost RP na celotno
ozemlje rimskega cesarstva- podelil je rimsko dravljanstvo vsem
prebivalcem drave. 35. Gajeve Institucije. -So pravni ubenik, ki
sistematino obravnava vsa podroja civilnega prava. -Delijo se na 4
knjige: 1. osebno, rodbinsko, varuko, skrbniko pravo 2.+3.
premoenjsko pravo 4. razvoj pravdnega postopka -So eno od 3 del
klasini pravnikov, ki so se ohranili zunaj digest. -To delitev je
prevzel Justinijan v svojih Instiucijah. 36. Kaj so reskripti? Kdo
jih je izdajal? -Reskripti so pojasnila, ki jih posameznik dobi iz
cesarske pisarne o tem kej je veljavno pravo. -Izdajal jih je
cesar. 37. Kaj je to glosa, interpolacija in antinomija?
-Glosa-zaznamek ob robu ali med vrsticami pri obravnavanju besedila
JK -Interpolacija-vrinek: so spremembe in dodatki, ki so jih
storili Justinijanovi kompilatorji. -Antinomija-je nasprotje med
posameznimi odlomki v istem viru (pri JK ali si posamezni odlomki
nasprotujejo-samo v parih primerih) 38. Kaj je JK? Kdaj je nastala,
kaj je obsegala? Kako je veljala in v em se razlikuje od sodobnih
zakonov? -JK je enoten zakonik sestavljen iz 3 delov: Digeste,
Kodeks in Institucije. -Razlika je, da temelji na kazuistiki,
sodobno pravo pa na abstraktnih pravilih. -Veljala je kot zakon.
39. Razlika med obim in obiajnim pravom. -Obe pravo ali ius communu
je sestavljeno iz recipriranega rimskega prava + langobardsko
fevdnega prava + kranskega prava. veljalo je subsidiarno velja do
sprejema velikih evropskih kodifikacij -Obiajno pravo je pravo, ki
ga sprejema ljudstvo z dolgotrajno tradicijo, obiaji. 40. Kaj je
recepcija RP? -Pomeni ponovno uporabo rimskega prava, ki je veljalo
subsidiarno. - Poznamo teoretino recepcijo rimskega prava (rimsko
pravo je veljavno pravo kot celota) in praktino recepcijo (uporaba
rimskega prava kot obega prava v praksi). - Traja od 13. do 19.
stoletja. 41. Kdo je bil v RP zakonodajalec in kako so se imenovali
zakoni? -Civilna doba = centuriatni in trubutni komiciji ->
zakon -Klasina doba = senat -> senatus consulta (senatovi
sklepi) -Postklasina doba = cesar -> mandat, dekret, reskript,
respons = konstitucije
-
7
42. Kaj so Bazilike, as, vsebina? -Bazilike ali Kraljevi zakoni
so zakonodajno delo bizantinskega prava; - nastala v 9. stoletju -
vsebina: skrajana izdaja JK v grkem jeziku - delitev na 60 knjig
43. Kaj je Ekloga, kdaj je nastala? -Ekloga izbor zakonov -
Sestavljena iz izvlekov JK in zakonov kasnejih cesarjev predstavlja
poskus kako ustanoviti enoten zakonik in prilagoditi JK novim
razmeram -nastala v 8. stoletju. 44. Kaj je CI CIVILIS in kaj CI
CANONICI? as nastanka? -CIC = celotno Justinijanovo zakonodajno
delo JK + novele l. 1583 -CIC corpus iuris canonici veljavni pravni
viri katolike cerkve l. 1580 uradno sprejeti 45. Kaj so novele?
-Novele so spremembe in dopolnitve JK, ki so ohranjene v treh
zasebnih zbirkah. 46. Kaj so bili glosatorji? -Glosatorji so bili
komentatorji JK, ime so dobili po glosah pojasnilih, ki so jih
pisali ob robu ali med vrsticami. -Delovali so v asu renesanse,
12.-13. stoletje. 47. Glosa Ordinaria -Glosa ordinaria je povzetek
dosekov glosatorjev. 48. asovno in vsebinsko opredeli pojem:
vulgarizacija RP in navedi primer. -Pomeni propad pravoznanstva, ki
se je pojavil v cesarskem pravu. - Vulgarno pravo je pravzaprav
ljudsko pravo, zato opua abstraktne pravne pojme in institucije,
ter se vraa k predznanstvenemu pravu. - Povea se vpliv obiajnega
prava, povea se potreba po povzetkih in meanje lokalnega in
rimskega prava. -Primer: Pavlove Sentence 49. Dioklecianove
reskripti? Vsebina, as? Dioklecijanovi reskripti so zadnji nam
poznani klasini spisi, ki imajo kakovost klasinega prava. Avtorji
so nepoznani klasini pravniki. Iz leta 300. 50. Kasacijski zakon.
-Kasacijski zakon Je Konstantinova konstitucija, ki je leta 321
prepovedala uporabo Pavlovih in Ulpijanovih komentarjev k
Papinijanu.
-
8
51. Kdaj se je konala klasina doba in zakaj ima 2 konca? -L. 230
umrejo zadnji nam poznani klasini pravniki (GAJ) -L. 300 cesar
Dioklecijan izda reskripte s kvaliteto klasinega prava 52. Dvojna
narava EDICTUM PERPETUUM. -Trajni edikt a) s katerim je pretor
napovedal katerih smernic se bo dral v pravu b) uredil ga je
Julijan po naroilu cesarja Hadrijana s tem je postal edikt brez
soglasja cesarja nespremenljiv 53. Natej 5 klasinih pravnikov in
njihova dela. -Gaj - Institucije; Pavel - Sentence; Ulpijan -
Regule; Papinijan zbirke olskih in praktinih primerov; Labeo
komentar Zakonika XII. plo; Julijan redakcija pretorskega edikta
54. Funkcija ljudskega tribuna. Ljudski tribun - sprva izkljuno
varovanje plebejskih interesov - sprva niso bili magistrati -
sakalnost nedotakljivost - temeljna naloga = nudenje pomoi pred
samovoljo magistratov - smeli so intercedirati 55. Kdo je bil
zadnji rimski cesar? -L. 476, Romul Avgust 56. Kateri so bili
pravni viri v klasinem pravu? Komicialni zakoni (do konca 1. stol.)
Senatovi sklepi Cesarske konstitucije (od Hadrijana naprej)
Pretorski edikt (do redakcije) Mnenja klasinih pravnikov (ius
respondendi) 57. Vloga postglosatorjev. Postgosatorji ali
komentatorji - pretena usmerjenost v prakso - praktini nasveti -
rimsko pravo = zapisan razum - spremenijo kasneja zla vera KODUJE!
- zanejo upotevati langobardsko fevdno pravo in lokalne obiaje 58.
Natej cesarske zbirke in njihovo vsebino. -Codex Gregorianus
konstitucije od Hadrijana do leta svoje izdaje (292) -Codex
Hermogenianus dodatek k Gregorianovemu kodeksu, vsebuje
Dioklecianove konstitucije; skua upotevati tudi pretekla obdobja.
-Codex Theodosianus Teodozij II zbirka konstitucij od Konstantina
naprej; z njegovo razglasitvijo izgubijo veljavo konstitucije, ki
niso bile uvrene vanj (438) -Justinijanova kodifikacija
-
9
II. STVARNO, OBLIGACIJSKO IN DEDNO PRAVO 1. Kaj je cesija?
-Odstop terjatve (cesija) je brezoblini razpolagalni pravni posel
(izjemoma oblina-imenjski vrednostni papir) s katerim se prenese
terjatev proti odstopljenemu dolniku z ODSTOPNIKA (CEDENTA) na
PREVZEMNIKA (CESIONARJA). -Skupaj z odstopom se prenesejo tudi vse
stranske (akcesorne) pravice. -Predmet odstopa je RAZMERJE med
odstopnikom in dolnikom. 2. Stranke slo/lat. Cedent = odstopnik
cesionar = prevzemnik cessus debitor = odstopljeni dolnik
3. Je potrebno pri cesiji soglasje dolnika (v nadaljevanju D)?
Zakaj? -Pri cesiji NI potrebno soglasje dolnika, zadostuje samo, da
je obveen - takrat nastanejo UINKI odstopa. 4. Kdaj nastanejo uinki
cesije? - Uinki cesije nastanejo, ko je dolnik OBVEEN. 5. Kako je z
akcesorijami in ugovori pri cesiji? -Predmet odstopa je
obligacijsko razmerje med odstopnikom in dolnikom, ki obsega TUDI
AKCESORNE PRAVICE in morebitne UGOVORE. 6. Kdaj zane cesija
uinkovati zoper D? - Cesija zane uinkovati zoper dolnika, ko je
dolnik o odstopu OBVEEN (stalie e v postklasinem pravu), od takrat
naprej je moral veljavno izpolniti prevzemniku. Enak pravni uinek
je bil, e ga je obvestil cedent ali cesionar. Uinek izpolnitve je
od tega trenutka imela samo izpolnitev cesionarju (prevzemniku) in
samo prevzemnik je lahko terjal. 7. Predhodniki cesije. -
Predhodniki cesije so: 1. monost spremembe strank z novacijo, z
aktivno delegacijo (na mesto upnika stopi nekdo drug). > problem
1: nastane lahko le s soglasjem dolnika > problem 2: ugasne
prvotna obveznost in akcesorije, zato je lahko na slabem kot
prvotni upnik > problem 3: delegatar ima enako, NE pa iste
terjatve proti delegatu (dolniku) 2. naroilo (mandat) upnik, ki je
elel prenesti svojo terjatev na drugega, je temu naroil, da naj jo
v svojem imenu izterja in izterjano obdri zase. Prevzemnik naroila
je s tem postal
-
10
naroiteljev pravdni pooblaenec (procurator). Ker je ravnal v
lastni zadevi, se je naroilo imenovalo mandatum in rem suam. 3.
dediinske analogne tobe, s katerimi je lahko izterjal dediinske
terjatve Reskript cesarja Antonina Pija (pomeni korak v smeri
resninega odstopa terjatev) brez sodelovanja dolnika je lahko toil
dolnika v lastnem imenu in zase. Prodajalec dediine je lahko s
prodajo prenesel na kupca tudi terjatve, kar pomeni, da jih po
prodaji sam ni mogel ve uveljavljati. 8. Katerih terjatev ni mogoe
odstopiti? Odstopiti ni bilo mogoe: - terjatve, ki je bila strogo
osebna (npr. terjatve razaljenega, ki jo je imel iz naslova alitve
proti tistemu, ki ga je razalil) - terjatve o kateri je e tekla
pravda - terjatve o kateri sta se upnik in dolnik dogovorila, da je
upnik ne bo odstopil (pactum de non cedendo) - poleg tega ni bil
dovoljen odstop, ki bi poslabal dolnikov poloaj (npr. terjatve do
varuha, ki jo je imel do varovanca tudi po koncu varutva) -
terjatve drubeno vplivneji osebi (CESSIO AD POTENTIOREM!) 9. Za kaj
in kdaj jami odstopnik? - Pri odplani cesiji jami za to, da
terjatev OBSTAJA (nomen verum esse terjatev je resnina). Pri
neodplani cesiji pa ni jamil NITI za obstoj. *e bi jamil za
plaljivost dolnika, bi prevzel porotvo 10. Lex Anastasiana-kaj
je+namen. - Lex Anastasiana je zakon cesarja Anastazija. Po njem je
smel kupec terjatve izterjati LE toliko, kolikor je zanjo plaal +
pripadajoe obresti za vmesni as. Namen: Prepreiti nakupovanje
terjatev z nizko boniteto (kjer je obstajala majhna verjetnost, da
jih bodo dolniki izpolnili) in jih potem (po monosti s silo)
izterjati v nominalnem znesku. *tudi v OZ je institut ideja, da se
odplano odstopljena terjatev dejansko zmanja do viine
protivrednosti, ki jo je prejel odstopnik 11. Katero je temeljno
naelo cesije? -Temeljno naelo cesije je, da se z odstopom poloaj
odstopljenega dolnika NE sme poslabati. 12. Kako to zagotovimo? -
To zagotovimo s tem, da sme odstopljeni dolnik proti prevzemniku
uveljavljati VSE ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti
odstopniku (npr. pactum de non petendo; terjatve do odstopnika v
pobot; ) 13. Kaj je cessio ad probationem? - Cessio ad potentiorem
so terjatve drubeno vplivneji osebi, ki so spadale v kategorijo
terjatev, ki jih NISI smel odstopiti. *Knjiga; ker je pojem drubeno
vplivneje osebe zelo nejasen, je lo v tem primeru zopet za enega od
neuspenih poskusov, kako prepreiti zlorabo.
-
11
14. Izjeme od medsebojnosti pobotanja? Izjeme od medsebojnosti
pobotanja so: - porok proti upniku, ki je od njega terjal
izpolnitev dolnikove obveznosti, je smel v pobot uveljavljati
nasprotno dolnikovo terjatev - solidarni dolnik je smel proti
upniku, ki je od njega zahteval izpolnitev celotne obveznosti,
uveljavljati v pobot, morebitne nasprotne terjatve ostalih
solidarnih sodolnikov - odstopljeni dolnik je smel proti
prevzemniku (cesionarju) uveljavljati v pobot terjatve, ki jih je
imel proti odstopniku (cedentu) v trenutku odstopa, ker bi se sicer
njegov poloaj poslabal 15. Kateremu poslu v stvarnem pravu je
cesija podobna? Odstop terjatve je mutatis mutandis podoben
tradiciji: tradicija je nain pridobitve lastninske pravice na
stvari, cesija pa razpolagalni pravni posel, s katerim cesionar
pridobi terjatev. Kar pomeni, da mora tudi cesija imeti kavzo
(podlago). 16. Ali je lahko vsak pravni posel kavza cesije? Pravni
posel, ki je lahko kavza: - knjiga: vsak USTREZNI zavezovalni
pravni posel - konzultacije: vedno gre za posel OBLIGACIJSKEGA
PRAVA (zavezovalni pravni posel), katerega uinek je nastanek
obligacije, zaveze, nevidne pravne vezi. - konzultacije: prodajna,
darilna, menjalna najemna 17. Kaj je pactum de non cedendo? Pactum
de non cedendo je dogovor, s katerim se upnik in dolnik dogovorita,
da upnik ne bo odstopil terjatve. pactum de non petendo (dogovor o
neterjanju) 18. Kaj je pobotanje ali kompenzacija? Kadar sta obe
stranki hkrati upnika in dolnika, kar pomeni, da ima vsaka od njiju
nasproti drugi doloeno terjatev, lahko pride do PORAUNANJA teh
medsebojnih terjatev. Tako poraunanje imenujemo pobot(anje) ali
kompenzacija. 19. Kakna mora biti terjatev? Terjatev mora biti -
enakovrstna - vzajemna (medsebojna) - likvidna - dospela 20. Ipso
iure compensatur? Ipso iure compensatur = do pobotanja pride po
samem pravu Praktini pomen: sodnik je moral obsoditi toenca samo na
razliko tudi takrat, kadar toenec ni posebej uveljavljal v pobot
svoje nasprotne terjatve. Tako avtomatsko pobotanje je bilo mono
le, ko so se toenevi nasprotni zahtevki pokazali E v teku pravde.
Internet: Upnikova terjatev in nasprotna dolnikova terjatev se med
seboj ukinjata kolikor se krijeta- pravilo, ki ga je postavil
Justinijan. Forum: V kolikor se terjatvi upnika in dolnika krijeta,
se ukinjata. To doseeta s pobotno izjavo, ki uinkuje ex tunc.
-
12
Vaje2009: Pobotanje nastane po samem pravu. Nastane po izjavi
ENE volje, ne rabimo soglasja volj. 21. Kako uinkuje izjava?
Pobotanje, tj. pobotna izjava oziroma sodnikova ugotovitev
pobotanja, sta uinkovali za NAZAJ (EX TUNC). Glede obresti in
drugih stranskih terjatev se je telo, da je prilo do pobotanja e v
trenutku, ko bi se bili terjatvi lahko PRVI poraunali. 22. Razlika
med pobotanjem in poravnavo? Pobotanje:poravnava Pobot = ali
KOMPENZACIJA (SSKJ: pobotanje - jur. pobotati terjatev poravnati jo
z nasprotno terjatvijo) = izjava volje ene osebe pobotna izjava +
glej definicijo zgoraj (18.) = pomeni, da se terjatvi poraunata,
setejeta in med sabo ukineta = pogoji za pobot enakovrstnost,
vzajemnost, likvidnost, dospelost > pri vzajemnosti so 3 izjeme:
porok, solidarni dolnik, odstopljeni dolnik Poravnava = ali
TRANSAKCIJA (SSKJ: jur. sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujoih
si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih) = inominatni
kontrakt tipa STORIM, da STORI = stranki sta z njo reili neko
medsebojno dvomljivo pravno razmerje, tako da je vsaka nekoliko
popustila = iztoljiva je s a. praescriptis verbis = 2 elementa >
negotovost obveznosti (as, viina obveznosti, kraj izpolnitve, druge
okoliine, ) > medsebojno popuanje 23. S im se stranki pobotata?
Strani se pobotata s pobotnim dogovorom (pactum de compensando). Z
njim sta se stranki dogovorili, da naj bodo vzajemne terjatve
pobotane. Dogovor je uinkoval od trenutka sklenitve, e se nista
dogovorili drugae. Zaradi pogodbene narave ni bilo potrebno, da so
izpolnjeni pogoji za pobotanje. * Cigoj to imenuje sporazumno
pobotanje ali compensatio voluntaria. 24. Ali je potrebno soglasje
strank? -Pri pobotni izjavi oz. sodnikovi ugotovitvi pobotanje
soglasje strank ni potrebno. > izjava toenec obvesti sodnika, da
obstaja nasprotna terjatev, ki iz pravde ni oitna > sodnikova
ugotovitev sodnik je obsodil toenca na razliko, ko toenec ni
posebej uveljavljal v pobot svoje nasprotne terjatve (zahtevki, ki
se pokaejo tekom pravde) -Pri pobotnem dogovoru pa je potrebno
soglasje OBEH strank. 25. Kaj pomeni pobot pobotanja ne obstaja?
Pobot pobotanja ne obstaja - ko se terjatev pobota, obveznost
ugasne do viine pobotanega Internet: Uinek pobota s trenutkom, ko
pobotanje nastane, preneha NIJA terjatev, VIJA pa preneha do viine
nije in z dnem pobota prenehajo tei obresti in pogodbene kazni. -
Zato obveznosti ni ve in je ne more ponovno pobotati.
-
13
26. Kaj je obligacijska pravica? Obligacijska pravica je
relativna pravica, ki jo lahko uveljavlja upnik le proti dolniku.
Saj pri obligacijah govorimo o relativnem razmerju, ki na tretje
osebe nima neposrednega vpliva. 27. Kaj je namen obligacije? Namen
obligacije je (glej bistvo obligacije) def.-Obligacija ali
obveznost je pravna vez, zaradi katere je dolnik zavezan upniku, da
mu nekaj da, stori ali zagotovi. bistvo obligacije-je v dolnikovi
zavezanosti, v njegovi obveznosti, da izpolni tisto, za kar se je
zavezal. Z vidika upnika je to upravienost, da lahko (e eli, ali e
ne eli) zahteva izpolnitev. - upnik ima terjatev - dolnik ima dolg
28. Kaj je naturalna obligacija? Naturalna obligacija je tista
obveznost, pri kateri dolnika NI mogoe toiti oz. posledino zoper
dolnika NI mogoa izvrba. *v rimu so to obveznosti sunjev ali
gospodarjev napram sunjem * mogoe jo je izpolniti, zavarovati z
zastavno pravico ali porotvom, prenoviti 29. Posledice D zamude?
Posledice dolnikove zamude so 4: -SPLONA ODGOVORNOT: 1odgovornost
za nastalo kodo (krivdni koncept zamude je sam po sebi prepreeval,
da ni odgovarjal za posledice, ki jih ni zakrivil) - POSEBNE
POSLEDICE (ki se navezujejo na razline predmete dajatvenih
obveznosti): > kadar je dolgovan species unien, je z dolnikovo
zamudo prela na dolnika 2nevarnost nakljunega unienja > kadar je
dolgovana plodonosna stvar, je dolnik moral upniku 3izroiti
plodove, ki jih je pridobil od trenutka, ki je nastopila zamuda
> kadar je dolgovan denarni znesek, je moral dolnik za as zamude
plaati 4zamudne obresti >** kadar je bila pravoasnost izpolnitve
bistvena prvina izpolnitve je imela zamuda iste uinke kot
neizpolnitev 30. Kdaj pride do D zamude? Dolnika zamuda (mora
solvendi/debitoris) je nastopila, e dolnik svoje obveznosti ni
izpolnil pravoasno. > e je ne izpolni, ko je napoil rok
izpolnitve > e je ne izpolni (kadar ni roka), ko ga je upnik
neuspeno opomnil, da naj izpolni 31. Subjektivni koncept D zamude?
Rimsko pravo je sprejelo subjektivni koncept dolnikove zamude, ki
je pomenil da so dolnika zadele posledice zamude SAMO v primeru, da
je bil razlog za neizpolnitev na NJEGOVI strani.
-
14
*okoliine na katere se je lahko skliceval, so razlagali dokaj
iroko (e si sam povzroil, da nisi pravoasno dal in je bilo
unieno;ali je bilo v tvoji moi ali ne; ali si dolozno povzroil, da
ne bo v tvoji moi; ali je obstajala kakna utemeljena podlaga,
zaradi katere bi moral razumeti, da mora dati - odlomek str. 689)
Posledica dolnikove zamude je bila potem takem njegova odgovornost
za nastalo kodo. Krivdni koncept zamude je sam po sebi prepreeval,
da bi dolnik odgovarjal za kodne posledice, ki ni sam zakrivil. 32.
Kdaj pride upnik (v nadaljevanju U) v zamudo (sprejemna zamuda)? Do
upnikove zamude (mora creditoris/accipiendi) pride, e upnik NE
sprejme pravilno ponujene dolnikove izpolnitve ALI sicer preprei
izpolnitev. 33. Posledice U zamude? Posledice upnikove zamude so
(3): - dolnik NE pride iz zaveze, spremeni se le njegova
odgovornost odgovarja le za NAKLEP - dolnik, ki mu nastane KODA, ne
more zahtevati odkodnine (lahko pa pobota terjatev ali zadri stvar)
- ker obveznost ne ugasne, se OBRESTOVANJE NADALJUJE, prenehajo tei
LE morebitne zamudne obresti (ki so nastale iz dolnikove zamude)
prenehanje obrestovanja dosee, e znesek poloi/zapeati/shrani 34.
Toba d pri U zamudi? Dolnik ima proti upniku exceptio doli (nima
tobe!!!) *Dolnik ima proti upniku, v primeru zamude in nakljunega
unienja predmeta exceptio doli. * Dolnik lahko pobota nastalo kodo
z upnikovo terjatvijo ALI zadri dolgovano stvar, dokler mu upnik ne
povrne kode ima exceptio doli. 35. Ali lahko D zahteva odkodnino?
Dolnik ne more zahtevati odkodnine, ker rimsko pravo upnikove
zamude NI obravnavalo kot kritev upnikove obveznosti. Saj je
upnikova terjatev MONOST (lahko) zahtevati izpolnitev, NE pa tudi
sprejeti ponujeno izpolnitev. Zato upnik NI odgovarjal za kodo, ki
je dolniku nastala zaradi upnikove zamude. !!LAHKO pa je pobotal
nastalo kodo z upnikovo terjatvijo ALI zadral dolgovano stvar,
dokler mu upnik ni povrnil kode - imel je exceptio doli!!! 36. Kaj
pomeni odgovornost za vsako krivdo? Odgovornost za vsako krivdo
odgovornost za skrbnost dobrega gospodarja je bila odgovornost za
LAHKO malomarnost (culpa levis). Imenovali so jo tudi odgovornost
za VSAKO KRIVDO (omnis culpa), ker je vsebovala tudi odgovornost za
NAKLEP in HUDO malomarnost. Ker je od stranke zahtevala najvejo
skrbnost, je bila odgovornost za lahko malomarnost najstroja oblika
krivdne odgovornosti. 37. Znailnosti obligacijskih pravic?
Znailnosti obligacijskih pravic (4) - obligacijska pravica je
relativna pravica upnika, ki jo uveljavlja LE proti dolniku
-
15
- ne vpliva na tretje osebe, saj uinkuje inter partes (le med
strankama) - vezanost razmerja na stranki (smiselno se to ponovi
zgoraj) - ustvarijo zahtevek glede stvari, da dolnik prenese stvar
ali stvarno pravico na upnika (bolj obligacijsko razmerje) -
pravica ne obstaja kot materialno pravna kategorija, ampak kot
procesno pravna - pravica se materializira v postopku oziroma v
trenutku, ko je pretor dovolil njeno uveljavljanje v pravdi
*znailnost razmerij obligacijskih-avtonomija volje, omejen krog
oblig. razmerij, za vsako obveznost naeloma svoja tobena formula
38. Razmerje med stvarnimi in obligacijskimi pravicami?
Obligacijsko razmerje obstaja VSAJ med dvema strankama, od katerih
je ena U, druga pa D. Vezanost razmerja na stranki je ena BISTVENIH
potez obligacijskega razmerja in predstavlja TEMELJNO razliko v
primerjavi s stvarno pravico. Stvarna pravica lahko uinkuje
nasproti vsakomur. Obligacijsko razmerje pa LE med strankama. Upnik
torej zahteva izpolnitev le od dolnika oz. od osebe, ki se je
zavezala izpolniti obveznost. Tudi kadar je predmet obveznosti
stvar, to NE vpliva na naravo obveznosti. Obligacijsko razmerje,
katerega predmet je npr. stvar NE ustvarja pravice na stvari, temve
le zahtevek glede stvari. Z nastankom obligacijskega razmerja U
zato ne pridobi nobene pravice na sami stvari, temve LE zahtevek
proti D, da prenese nanj stvar ali stvarno pravico. 39. S katero
delitvijo se prekriva delitev na genus in species? Delitev na genus
in species se PRAVILOMA pokriva z nadomestnimi in nenadomestnimi
stvarmi. *Pazi ne v vseh pogledih npr.1: Zaveem se dati Jakopievo
sliko, ne da opredelim katero, je to GENUS, eprav gre za
NENADOMESTNO stvar. npr.2: Kupil sem nogometno ogo, s katero so
igrali finalno tekmo zadnjega prvenstva, je to sicer NADOMESTNA
stvar, eprav gre z vidika obveznosti za SPECIES. PREDMET OBVEZNOSTI
se deli na species IN genus VRSTE STVARI so nadomestne IN
nenadomestne 40. Delitev obveznosti/obligacij po Justninijanovem
pravu? Justinijanovo pravo je delilo obveznosti na - obveznosti iz
kontraktov - obveznosti iz deliktov - obveznosti iz kvazikontraktov
- obveznosti iz kvazi deliktov 41. Na em temelji odgovornosti pri
kvazideliktih? Odgovornost pri kvazideliktih temelji na OBJEKTIVNEM
odnosu do okoliin. Kvazidelikti so bili obligacijska razmerja, ki
so sicer nastala iz prepovedanih dejanj, vendar odgovornost zanje
ni temeljila na krivdi, ampak na objektivnem odnosu do okoliin, v
katerih je posledica nastala (obj. odg.).
-
16
42. Pogoji za nastanek obligacij. Pogoji za nastanek obligacij
so (5): 1. Monost - pravna IN naravna nemonost -zaetna IN naknadna
nemonost -subjektivna IN objektivna 2. Dopustnost - ne sme biti v
nasprotju z veljavnim pravom ali moralo 3. Doloenost ali
dololjivost predmeta obveznosti 4. Monost ocenitve v denarju 5. e
razbijemo doloenost in dololjivost (??poglavje v knjigi ima samo 4
podnaslove, str. 636->) 43. Kaj je naknadna in kaj zaetna
nemonost izpolnitve? Zaetna nemonost je vezana na sklenitveno fazo
pravnega razmerja in redno onemogoi njegov nastanek. Naknadna
nemonost izpolnitve pa se pojavi potem, ko je pravni posel e
veljavno sklenjen in lahko povzroi prenehanje dolnikove zaveze. Pod
pogojem, e to ni bila posledica dolnikovega krivdnega ravnanja. 44.
Alternativna obveznost. Alternativne obveznosti so obveznosti pri
katerih se stranki dogovorita, da bo predmetov obveznosti VE,
vendar bo dolnik dolan izpolniti le ENEGA. Duae res sunt in
obligatione, una est in solutione (predmeta obveznosti sta dva,
predmet izpolnitve pa en sam) 45. Fakultativna obveznost.
Fakultativne obveznosti so obveznosti pri katerih je predmet
obveznosti EN SAM, vendar lahko dolnik svojo obveznosti izpolni
veljavno s tem, da ponudi upniku nekaj DRUGEGA. Upnik je dolan
sprejeti izpolnitev, ki mu jo dolnik ponuja namesto dolgovane. Ena
sama stvar je premet obveznosti, medtem ko sta predmeta izpolnitve
dva (Una red est in obligatione, duae sunt in solutione). 46.Kaj je
kustodija? Custodia = posebno varovanje, ki je usmerjeno prav v
prepreitev nakljuja Kadar stranki pri nastanku kodne posledice ni
mogoe oitati niti naklepa, niti malomarnosti, govorimo o nakljuju.
Posledice ni bilo mogoe odvrniti s skrbnim varovanjem. Odvrniti pa
jo je bilo mogoe le s posebnim varovanjem (dogovor) custidio, ki bi
bilo usmerjeno prav v prepreitev nakljuja. 47. Utilitetno naelo.
Utilitetno naelo je temeljno naelo v Justinijanovem pravu (do sem
konzultacije), ki je veljalo kadar se stranki nista dogovorili
glede skrbnosti, ki bi jo vsaka izmed njiju morala pokazati v zvezi
s pogodbo. Naelo je veljalo subsidarno. Bistvo naela je bilo v
ideji, po kateri je stranka, ki ima pri pravnem razmerju MONEJI
interes (vejo korist), zavezana k SKRBNEJEM ravnanju. Stranka, ki
nima posebnega interesa ali koristi pa odgovarja samo za naklep in
hudo malomarnost.
-
17
48. Izjeme od utilitetnega naela. Izjeme od utilitetnega naela
so: mandat (gre za zaupno razmerje, a nima koristi) poslovodstvo
brez naroila (gre za zaupno razmerje, a nima koristi) custodia (ker
se varuje nakljuje, ki je najbolj pogosto) varutvo (ker gre za
skrbnost kot v lastnih zadevah) societas (ker gre za skrbnost kot v
lastnih zadevah) nakljuna premoenjska skupnost (ker gre za skrbnost
kot v lastnih zadevah) 49. Kdaj se ne odgovarja za naklep? Ne smemo
se vpraati, kdaj se NE odgovarja za naklep, ker vsakdo VEDNO
odgovarja za naklep, to izraa obepravni rek Dolus semper
praestatur-za naklep se vedno odgovarja. Morebitno pogodbeno
doloilo, s katerim bi stranki to izkljuili, ne bi bilo veljavno.
50. Kdo odgovarja za vijo silo? Ne smemo se vpraati, kdo odgovarja
za vijo silo, ker zanjo NIHE ne odgovarja (naelo iz klasine
kazuistike). Posledice vije sile je praviloma trpel tisti, v igar
premoenju je zaradi nje nastala koda. 51. Solidarna obveznost.
Solidarna obveznost je posebna oblika obveznosti, pri kateri je na
aktivni ALI pasivni strani udeleenih po VE oseb. Lahko jim reemo
tudi nerazdelne ali korealne obveznosti. 52. Bistvo solidarne
obveznosti. Bistvo solidarne obveznosti je v poenostavljeni monosti
njene izterjave. Saj se v razmerju med upnikom in sodolniki vsak od
sodolnikov obnaa kot EDINI dolnik in se lahko od njega terja
celotno izpolnitev. Vsak sodolnik odgovarja nerazdelno, kot da bi
bil dolnik samo on. 53. Kako se delijo kontrakti? Kontrakti se
delijo na: - verbalne (stipulacija, obljuba dote dictio dotis,
obljuba s prisego zagotovljenih del osvobojenca-iurata operarum
promissio) - realne (posojilna-muttum, posodbena-commodatum,
shranjevalna-depositum, zastavna-pignus) - literarni - konsezualni
(mandat, drubena pogodba-societas, kupna pogodba-empti venditio,
locatio conducito 4x) 54. Natej lastnike posestnike. Lastniki
posestniki so: - posedujoi lastnik - dobroverni posestnik -
nedobroverni posestnik 55. Natej nelastnike posestnike. Nelastniki
posestniki so: - emfitevta (najve upravienj) - uitkar (malo manj
upravienj, le varstvo kot posestnik)
-
18
- superficiar (le varstvo kot posestnik) - zastavni upnik -
sekvester (EDINI obligacijski upravienec, ki mu je priznana posest)
- prekarist 56. Kaj je stvar? Stvar (oji pomen) je del zunanjega
materialnega sveta, nad katerim je mogoe pridobiti oblast. Stvar
(iri pomen) je telesni predmet, predmet pravice, predmet sodnega
postopka, celotno premoenje rimsko pravo NI poznalo splone
definicije pojma stvari. 57. Kdaj pride do pobotanja? Do pobotanja
pride, ko sta obe stranki hkrati upnika in dolnika, kar pomeni, da
ima vsaka od njiju nasproti drugi doloeno terjatev in lahko pride
do poraunanja medsebojnih terjatev. - je monost toenca v pravdi, da
zmanja koliino oz. znesek na katerega bo obsojen - je monost
pobotanja po samem zakonu - je monost pobotanja s pobotnim
dogovorom 58. Pogoji za pobotanje+pomen. Pogoji pobotanja: -
enakovrstnost terjatvi sta taki, da ju lahko odtejemo (glasita se
na iste koliine, zneske in so dolgovane iste vrste nadomestnih
stvari) - vzajemnost (medsebojni) terjatev ima S1:S2 in S2:S1 -
dospelost terjatev je taka, da bi jo lahko izterjali - likvidnost
terjatev je mono hitro in brez teav ugotoviti in dokazati 59. Zakaj
bi kdo elel popuati? Poravnava in popuanje stranki popuata zato,
ker nobena od njiju nima dokazov o negotovih dejstvih (npr. ne
vesta za viino obveznosti) 60. Bistvo poravnave? Elementa poravnave
sta vzajemno popuanje in negotova dejstva. Bistvo je, da se rei
neko medsebojno dvomljivo pravno razmerje med strankama, tako da
vsaka nekoliko popusti. 61. Katere izroitvene surogate pozna?
Izroitveni surogati - izroitev na dolgo roko (longa manu traditio)
- izroitev na kratko roko (brevi manu traditio) - posestni
konstitut (constitutum possessorium) 62. Kaj je bistvo izroitvenih
surogatov? Bistvo izroitvenih surogatov je, da se tradicija opravi
v samim soglasjem, BREZ FIZINE izroitve in vseeno velja. 63. Kaj je
narava stvarnih pravic? Pravna narava stvarnih pravic: -stvarne
pravice so oblastvene pravice na stvareh - predstavljajo neposredno
oblast nad stvarjo in monost poseganja po njej - odraa pravni vidik
stvari in je nekaj povsem oprijemljivega
-
19
- so neloljivo povezane s samo stvarjo - prenehanje stvari
pomeni prenehanje stvarne pravice na njej - koliina stvarnopravnih
upravienj na stvari je omejena - e pripada nekomu doloeno
upravienje na tuji stvari, se s tem nujno zmanjajo lastnikova
upravienja na tej stvari - jih je numerus clausus (omejeno
tevilo:obligacijske pravice-neteto) - njihove vsebine ne smemo
spreminjati ali jih prosto oblikovati - uinkuje nasproti vsakomur,
ki bi neupravieno posegel po njej = absolutna - ker izkljuuje
poseganja po stvari vsakega, ki ni upravien = ekskluzivna
(izkljuujoa). - njen predmet je po naeli specialnosti posamezna
stvar - ustanavlja, obremeni, prenaa ali ukinja se z razpolagalnim
PP, ki je odvisen praviloma od veljavne podlage (kavze) ali
pravnega naslova (titulus), ki ju doloa zavezovalni PP
(obligacijsko razmerje) ali individualni akt dravnega organa ali
zakon. - poznali so: lastninsko pravico, slunosti, zastavno
pravico, stavbno pravico, dedno zakupno pravico 64. Katera pravica
je najbolj podobna lastninski pravici? Najbolj podobna lastninski
pravici je dedna zakupna pravica, kajti dedni zakupnik ima vsa
upravienja, lastniku ostane le GOLA LP. 65. Katera so upravienja
LP? Upravienja LP so: - razpolaganje (odsvojitev, obremenitev,
ukinitev, zavre) - posedovanje - uporaba - uivanje (e je
plodonosna) 66. Naelo pignoris causa indivisa? Naelo pignoris causa
indivisa ali poloaj zastave je NEDELJIV, nam pove: da zastavni
upnik ne rabi vrniti zastavljene stvari, dokler zavarovan dolg ni v
celoti poplaan. Forum: Predmet zastavljene stvari je nedeljiv. Gre
za to, da dolnik po tem, ko je izpolnil del dolga, ne more
zahtevati od upnika, da mu vrne del zastavljene stvari. 67. Kaj je
zastavna pogodba in kaj je njen namen? Zastavna pogodba je realni
kontrakt, ki nastane, ko se stvar prepusti v rono zastavo ALI dobi
zastavni upnik hipoteno zastavljeno stvar v posest. Zastavna
pogodba ureja medsebojno razmerje med zastaviteljem in zastavnim
upnikom, ki nastane s prepustitvijo stvari v rono zastavo. Ta
pogodba je realna, ker nastane s prepustitvijo in ker je dolan
prejemnik isto vrniti. Njen namen je zavarovanje dolnikovega dolga
napram upniku. 68. Komisarini dogovor. Komisorino dogovor ali lex
comissoria - dva vidika 1. z vidika zastave = dogovor, da bo
zastavni upnik (eprav bi jo lahko prodal) stvar v primeru
neizpolnitve OBDRAL
-
20
= ker je tak dogovor omogoal okorianje upnikov, ga je cesar
Konstantin l. 320 prepovedal (reitev: dovoljenje cesarske pisarne,
da se lahko stvar obdri, ker je nihe ne eli kupiti) 2. z vidika
prodajne pogodbe = ali razdorni dogovor je bil dogovor, ki je
prodajalcu omogoal razdor pogodbe, e kupnina ni bila pravoasno
plaana. S tem dogovorom si je lahko prodajalec izgovoril tudi
razliko v ceni, e kasneje stvari ni mogel prodati za enako ceno.
69. A je B-ju neposestno zastavil raunalnik. Potem ga je prodal
Cju. - ALI GA LAHKO PRODA? ZAKAJ? Da, A ga lahko proda, saj kljub
zastavni pravici na stvari, ima e vedno razpolagalno upravienje. -
KAJ LAHKO STORI ZU, E TERJATEV NI PLAANA? Z actio hypotecaria in
rem zahteva prepustitev od VSAKOKRATNEGA posestnika (ta primer, tj.
C). - NA EM TEMELJI HIPOTEKA? Na hipotenem dogovoru. > Kaj je
hipoteni dogovor? Je brezoblini dogovor med ZU in zastaviteljem, da
bi zastavitelj ZU prepustil zastavljeno stvar v posest, E ob
dospelosti terjatve ne bo plaana. > e je to dogovor kako lahko
ZU terja 3. osebo? Ker je pretor brezoblinim dogovorom priznal
ABSOLUTNI UINEK, ko je dovolil Interdikt Salvianum oz. kasneje
actio Serviana in kasneje actio Hypotecaria in rem. 70. Razlika med
stvarnimi in obligacijskimi pravicami? Stvarne : obligacijske
pravice (4) Oblastvene pravice na stvareh Ustvarijo zahtevek glede
stvari, da dolnik
stvar ali stvarno pravico prenese na upnika tevilo stvarnih
pravic je numerus clausus Neteto (ne obstaja kot materialno
pravna
kategorija, ampak kot procesno pravna) Absolutne uinkujejo proti
vsakomur (erga omnes)
Relativne monost upnika, da od dolnika zahteva doloeno dajatev,
storitev, opustitev (inter partes)
In rem toba glede stvari, pravice In personam toba zoper tono
doloeno osebo
Upraviencu omogoa, da v obsegu pravice neposredno posega po
stvari oz. zahteva od tretjega, da mu omogoi nemoteno
izvrevanje
Upraviencu omogoa, da zahteva izpolnitev obveznosti
71. Kaj je U zamuda? Upnikova ALI sprejemna zamuda glej smiselno
vpraanje t. 32 to kar navajam tam, s tem se zane poglavje v knjigi,
tako da bi lahko bila to nekakna definicija
-
21
72. Kaj je D zamuda? Dolnikova ALI izpolnitvena zamuda glej
smiselno vpraanje t. 30 to kar navajam tam, s tem se zane poglavje
v knjigi, tako da bi lahko bila to nekakna definicija 73. Lastniki
posestniki. Lastniki posestniki (3) - posedujoi lastnik -
dobroverni posestnik - nelastniki posestnik SKUPNO: posedujejo
zato, ker trdijo, da SO lastniki 74. Nelastniki posestniki.
Nelastniki posestniki (6) se ponovi vpr. t. 55 75. Kdo lahko
razpolaga v RP? Tisti, ki ima razpolagalno sposobnost. 76. Kdo pa
ima razpolagalno sposobnost? Tisti, ki ima razpolagalno upravienje.
77. Kdo pa ima razpolagalno upravienje? Tisti, ki ima doloeno
pravico (npr. lastnik, zastavni upnik-KO zapade terjatev!, NE pa
emfitevta!!). 78. Trije primeri razpolage s stvarjo? - odsvojitev -
obremenitev - ukinitev (zavre stvar) 79. Razlika med prepustitvijo
in izroitvijo! Izroitev implicira TRADICIJO, prepustitev pa ne.
SSKJ: prepustitev jur. prepustiti komu uporabo, uivanje esa 80.
Naela zemljikih slunosti (6): - slunost ni mogoa na lastni stvari -
NULLI RES SUA SERVIT - slunost ni mogoa v storitvi - SERVITUS IN
FACIENDO CONSISTERE NEQUIT - slunost je treba izvrevati obzirno oz.
tako, da ne povzroa nepotrebne kode na stvari -SERVITUTIBUS
CIVILITER UTENDUM EST - slunost ni mogoa na slunosti - SERVITUS
SERVITUTIS ESSE NON POTEST - sluee in gospodujoe zemljie morata
biti sosednja - slunost mora biti v korist gospodujoemu zemljiu 81.
Naela osebnih slunosti (4): - slunost ni mogoa na lastni stvari -
NULLI RES SUA SERVIT - slunost ni mogoa v storitvi - SERVITUS IN
FACIENDO CONSISTERE NEQUIT - slunost je treba izvrevati obzirno oz.
tako, da ne povzroa nepotrebne kode na stvari -SERVITUTIBUS
CIVILITER UTENDUM EST - slunost ni mogoa na slunosti - SERVITUS
SERVITUTIS ESSE NON POTEST
-
22
82. Razlika med osebnimi in zemljikimi slunostmi. Osebne
slunosti Zemljike slunosti Vsebina: doloena oblika uporabe stvari
Vsebina: od lastnika se zahteva doloena
opustitev tevilo slunosti je omejeno tevilo slunosti ni omejeno
Ustanovljene so v korist doloene osebe Ustanovljene so v korist
gospodujoega
zemljia Omejena je na as trajanja ivljenja slunostnega
upravienca
Je trajna
4 naela 4+2naeli 83. Predmet shranjevalne pogodbe - premina
stvar > lahko je genus, species, potrona, nepotrona 84. Predmet
posodbene pogodbe - nepotrona stvar > lahko je genus, species,
nepreminina, preminina 85. Predmet posojilne pogodbe - denarni
znesek ali nadomestne stvari (genus) > lahko so nepotrone,
potrone, nepreminine, preminine
86. Kakna mora biti kupnina pri kupo-prodajni pogodbi? Kupnina
mora biti resnina, doloena ali dololjiva -resnina-resno miljena kot
protivrednost prodane stvari -doloena-izraena v doloenem denarnem
znesku -dololjiva-dog. npr. Kupim za toliko kolikor imam v blagajni
87. Kaj e ni resno miljena? e ni resno miljena, gre npr. za
doloitev cene le na videz, potem kupna pogodba ne nastane. 88. Kaj
je kavza zavezovalnega pravnega posla? Kavza zavezovalnega pravnega
posla je skupni namen pogodbenih strank. 89. Kaj je kavza
razpolagalnega pravnega posla? Zavezovalni pravni posel. 90.
Posledica zavezovalnega pravnega posla? Je nastanek obveznosti,
nastanek obligacije. 91. Razmerje med ZPP in RPP? Zavezovalni
pravni posel je kavza razpolagalnega pravnega posla. Namen ZPP je
nastanek obligacije, kavza RPP pa je izpolnitev te obligacije, ki
ja kavza ZPP. e RPP izpolnimo pred ZPP to povzroi NINOST
razpolage.
-
23
92. Kdaj ugasnejo obveznosti iz ZPP? Ko se obveznost izpolni.
93. Kaj je pogoj? Pogoj je sluajna sestavina pravnega posla, pri
kateri sta od uresnienja doloenega prihodnjega in negotovega
dejstva odvisna zaetek ali prenehanje uinkovitosti pravnega posla.
94. Razmerje pogoja do pravnega posla? Od pogoja sta odvisna zaetek
ali prenehanje uinkovitosti pravnega posla. Obdobje med sklenitvijo
ZPP in izpolnitvijo RPP imenujemo visenost pogoja. 95. Kaj odlaga
pogoj? Odlaga uinek pravnega posla. 96. Kaj pa so uinki pravnega
posla? Nastanek obveznosti. 97. Kaj e izpolnim obveznost pred
uresniitvijo pogoja? Obveznost ne nastane pred uresniitvijo pogoja.
Torej je izpolnitev pred uresniitvijo nina. 98. Kaj je nujni pogoj?
Kako uinkuje? O nujnem pogoju govorimo kadar je kot pogoj
postavljeno dejstvo, ki ni negotovo. Uinkuje brezpogojno. 99. Kaj
je rok? Rok je sluajna sestavina pravnega posla, ki asovno odloi
nastanek uinkov sklenjenega pravnega posla. Odlaga zaetek ali konec
uinkov pravnega posla do nekega trenutka v prihodnosti, ki je
doloen ali nedoloen. 100. Kaj odlaga rok? Zapadlost oz. dospelost
101. Kaj odlaga prietni rok v stvarnem pravu? Nastanek pravice.
102. Kaj odlaga v obligacijskem pravu? -Odlaga zapadlost in
dospelost. -Odlaga zaetek pravih uinkov. Pogodba je pred tem sicer
sklenjena, pravice in obveznosti pa je mogoe uveljavljati ele ko
rok potee. 103. Kaj e izpolnim obveznost pred potekom roka?
-Izpolnitev je nina!
-
24
-Izjema: e je lo za denarno obveznost, pri kateri je bil doloen
rok, jo je D lahko izpolnil e pred potekom roka, U pa je lahko
zahteval izpolnitev ele, ko je rok napoil. V takem primeru govorimo
o dospelosti oz. zapadlosti doloene terjatve. -citat: ko je
postavljen doloen rok, eprav ta e ni napoil je volila vendar mogoe
izpolniti, ker je gotovo, da bodo dolgovana.
104. Delitev pogojev: POGOJ: -odloni /suspenzivni -razvezni/
resolutivni -pozitivni -negativni -potestativni -kazualni -meani
105. delitev rokov: ROK: -doloen -nedoloen -zaetni -konni 106.
Razlika med pogojem in nalogom? Pogoj odlaga pa ne sili, nalog pa
sili, toda ne odlaga. Primer: nalog-A naj dobi 1000, da mi postavi
spomenik. pogoj-A naj dobi 1000, e mi postavi spomenik. V prvem
primeru bo A dobil denar takoj, ko bo dedi pridobil dediino, vendar
bo hkrati prevzel obveznost, da zapustniku postavi spomenik. V
drugem primeru bo volilojemnik dobil denar ele takrat, ko bo
spomenik postavljen-pogoj uresnien. 107. Kakna je pravno priznana
zmota? Pravni red upoteva le tiste primere zmote, pri katerih se je
neskladje med voljo in izjavo nanaalo na bistvene okoliine in pri
katerih napake ni zakrivila stranka sama s svojo premajhno
skrbnostjo. Torej je morala biti pravno priznana zmota dejanska,
bistvena in opraviljiva. 108. Na katero zmoto se lahko sklicujemo?
Na dejansko, bistveno in opraviljivo-torej tisto, ki je pravno
priznana. 109. Kaj je zmota? Zmota je napana predstava o doloenih
pravnih ali dejanskih okoliinah.
-
25
110. Kaj je zmota pri pravnem poslu? Zmota, ki izkljuuje
soglasje. 111. Delitev zmot: Pravna, dejanska, bistvena in
nezakrivljena zmota. 112. Kaj je pravna zmota? Pravna zmota je
tista zmota, do katere pride kadar stranka ne pozna doloenega
predpisa ali kakne druge pravne okoliine. Nanjo so se lahko
sklicevali le nedoletni, vojaki, enske in rustici-osebe iz odronih
obmoij. 113. Pravno upotevana gronja. pravno upotevana gronja je
tista, ki je protipravna ali v nasprotju z dobrimi egami in
navadami, neposredna. Morala se je nanaati na huje zlo. 28. izjeme:
porok, solidarni sodolnik, odstopljeni dolnik
114. Pogoji za uspeno tradicijo? TRADICIJA: -odsvojitelj mora
biti lastnik izroene stvari -pridobitelj mora imeti premoenjsko
sposobnost -izroitelj mora imeti namen prenesti, pridobitelj pa
pridobiti lastninsko pravico na izroeni stvari -izroitev mora imeti
pravno priznano podlago -izroitelj mora prepustiti stvar
pridobitelju v posest. 115. Pogoji za priposestvovanje.
PRIPOSESTVOVANJE: -priposestljiva stvar -pridobitni naslov -dobra
vera -posest -as 116. Predpostavke za veljaven pravni posel.
PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNI ZPP: -pravna in poslovna sposobnost
-monosti in dopustnost predmeta -oblika -volja -kavza
-
26
PREDPOSTAVKE ZA VELJAVNI RPP: -pravna in poslovna sposobnost
-razpolagalna mo -monost in dopustnost premeta -oblika -volja
-kavza -razpolagalna sposobnost 117. IZJEME OD UTILITETNEGA NAELA:
-skrbnost kot v lastnih zadevah -custodia -poslovodstvo brez
naroila -mandat 118. Kaj je steaj/konkurz? Univerzalna izvrba nad
celotnim premoenjem 119. Kako se poplaujejo upniki? V kvotnih
deleih iz preostanka premoenja-po naelu enakosti upnikov. 120. Kdaj
pride do steaja? Do izvrilnega postopka (steaja) nad premoenjem
steajnega D pride, ko je dolgov ve kot pa premoenja. 121. Kateri U
se poplaajo v celoti? Zastavni upniki dobijo izloitveno pravico.
122. Kaj je dobra vera v stvarnem pravu in kaj v obligacijskem?
Stvarno pravo-dejanska zmota (dobroverni posestnik) Obligacijsko
pravo- naelo bonae fidei 123. Kaj je cesija? Cesija ali odstop
terjatve je brezoblini razpolagalni pravni posel, s katerim se
prenese terjatev proti odstopljenemu dolniku z odstopnika (cedenta)
na prevzemnika (cesionarja). Soglasje cesusa ni potrebno. 47. Kaj
je Iusta kauza traditionis ? Iusta kauza traditionis je pravni
temelj tradicije. To je taken pravni posel na podlagi katerega se
prenese LP oz. igar izpolnitveno ravnanje je izroitev stvari. 124.
Koliko stranski posel je cesija? Po logiki iz knjige dvostrano
razmerje.
-
27
125. Ali pri roku nastane obligacija? Pri roku NASTANE
OBLIGACIJA, le DOSPELOST je odloena. KER JE GOTOV-ni negotov kot
pogoj! 126. Kateremu pogoju ustreza konni rok? Konni rok = razvezni
pogoj 127. Kateremu pogoju ustreza zaetni rok? Zaetni rok = odloni
pogoj 128. Pravna narava poravnave? -Pravna narava poravnave: je
inominatni konktrakt tipa storim, da stori -Je ena izmed oblik
NOVACIJE. 129. Nujni dele po Justinijanovem pravu? Nujni dele po
Justinijanovem pravu je znaal 1/3 oz. intestatnega delea (glede na
stopnjo sorodstva. (**prej je znaal ) Moral je biti brez vsake
omejitve. Inoficiozna toba je zastarala v 5 letih. 130. Kdaj pride
inoficiozna toba v potev? Kadar materialni nujni dedni upravienec
zahteva razveljavitev oporoke v celoti ali delno in uvedbo
intestatnega dedovanja. 131. Pravni naslovi dedovanja Rimsko pravo
je poznalo dva pravna naslova - oporoko (oporono dedovanje) izredni
delacijski razlog - zakon (intestatno dedovanje) redni pravni
naslov oz. delacijski razlog 132. Razlika subsidiarno : solidarno
porotvo Solidarno sprva - upnik lahko terja od tistega, za katerega
je najbolj verjetno, da bo obveznost izpolnil (vrstni red ni
pomemben) Subsidiarno naknadno nastane - upnik mora najprej terjati
dolnika, nato poroka (ki ima ugovor vrstnega reda) - def.: je
porotvo, pri katerem bi porok odgovarjal samo takrat in toliko,
kolikor upnik ne bi mogel izterjati od dolnika - pravo subsidiarno
velja ele v Justinijanovem pravu 133. Kakno porotvo ustanavlja
mandatum qualificatum? Subsidiarno zakaj? Ker se tisti, ki naroi
posojilo za 3 osebo, zavee zanj kot porok in odgovarja, samo e od
dolnika ni mogoe izterjati terjatve. 134. Kaj je steaj? Steaj je
izvrba (izvrilni postopek, steajni postopek) nad premoenjem dolnika
do katerega pride v primeru, ko je dolgov ve kot premoenja. izvor
besede: steaj -> skupaj steem
-
28
135. Kako se poplaajo upniki? Poplaajo se sorazmerno. Temeljno
naelo steajnega postopka o enakem obravnavanju upnikov par conditio
creditorum. 136. Kdaj pride do steaja? Ko je premoenja dolnika manj
kot je dolgov. 137. Kaj je mandatum qualificatum ali kreditno
naroilo. Mandant je naroil mandatarju, da naj da nekomu 3.
posojilo. Ko je mandatar prevzel naroilo, je nastala njegova
obveznosti nasproti mandantu, da naroilo izpolni, tj. sklene
posojilno pogodbo s tretjim. S sklenitvijo posojilne pogodbe je
postal mandatar nasproti 3. posojilodajalec. S tobami iz posojilne
pogodbe je lahko zahteval vrnitev posojila. e mu to NI USPELO, je
smel od mandanta zahtevati povrnitev STROKOV IN KODE, kar je enako
znesku, ki ga je zahteval od posojilojemalca. mandant je zato imel
vlogo poroka, saj je posredno jamil za izpolnitev bil je
subsidiaren porok (Je porotveno razmerje, ki nastane z mandatom,
tako da je naroitelj prevzemniku naroila naroil, da naj zanj
prevzame porotvo. Mandatar, ki je naroilo sprejel, se je z
adpromisijo zavezal kot porok.) 138. Kdaj nastane? Nastane: Ko je
mandatar prevzel naroilo, je nastala njegova obveznosti nasproti
mandantu, da naroilo izpolni, tj. sklene posojilno pogodbo s
tretjim. 139. V em je tu sploh porotvo in kdo porokuje komu?
Porotvo in mandatum qualificatum S sklenitvijo posojilne pogodbe je
postal mandatar nasproti 3. posojilodajalec. S tobami iz posojilne
pogodbe je lahko zahteval vrnitev posojila. e mu to NI USPELO, je
smel od mandanta zahtevati povrnitev STROKOV IN KODE, kar je enako
znesku, ki ga je zahteval od posojilojemalca. mandant je zato imel
vlogo poroka, saj je posredno jamil za izpolnitev bil je
subsidiaren porok 140. Kako nastane pignus? Nastanek pignusa:
STVARNA PRAVICA NA TUJI STVARI: - nastane s prepustitvijo stvari v
posest (v rono zastavo) Zastavna pravica je nastala z zastavitvijo,
na temelji sodne odlobe kot individualnega pravnega akta ALI na
temelju zakona. 3 pogoji zastavitelj je v trenutku zastave lastnik
/ med strankama nastane pogodba o zastavitvi / obstaja terjatev, ki
jo zavarujeta z zastavno pravico POGODBENO RAZMERJE: - Nastane s
prepustitvijo zastavljene stvari v posest. (pignus, rona zastava
ali hipoteka ko zastavni U dobi v posest hipoteno zastavljeno
stvar)
-
29
141. Kako se poplaujejo zastavni upniki? Zastavni upniki se
poplaajo po naelu prior tempore, potior iure, torej po naelu asovne
prioritete. Kdor ima prejnjo terjatev, bo prej poplaan. 142. Kaj je
uinek razpolagalnega pravnega posla? Uinek razpolagalnega pravnega
posla je izpolnitev obveznosti, ki je nastala z zavezovalnim
pravnim poslom. 143. Objektivna odkodninska odgovornost v rimskem
pravu? Objektivna odgovornost je odgovornost ne glede na krivdo.
Njena uporaba se argumentira z dejstvom, da bi se tisti, ki je
objektivno odgovoren za nastalo kodo, izognil, e bi bil bolj skrben
pri izbiri osebe ali nadzoru (neke vrsta krivda). Sreamo jo pri: -
kvazideliktih (brodnik, hlevar, gostilniar; vrena, izlita stvar iz
stanovanja), podjemni pogodbi (culpa in eligendo, vendar ne v pravi
obliki). 144. Razlika med razpolagalno in zavezovalno kavzalnostjo?
Razpolagalna : zavezovalna kavzalnost - zavezovalni pravni posel
(npr. kupna pogodba) je kavza razpolagalnega pravnega posla (npr.
tradicija) 145. Okupacija-kdaj nastane? Okupacija nastane, ko nekdo
vzame stvar brez lastnika v svojo posest z namenom, da postane njen
lastnik. LP zato nastane s pridobitvijo posesti. Res nullius cedit
primo occupanti -> nikogarnja stvar pripada tistemu, ki jo prvi
vzame v posest, tj. prvemu okupantu. 146. Predelava. Def.:
Predelava je izvirni nain pridobitve lastninske pravice o katerem
govorimo, kadar se neka snov z DELOM spremeni, tako da nastane nova
stvar. Ima torej dve prvini DELO in SNOV. 147. Zaklad. Def.: Zaklad
je stara shranitev denarja, na katero se je e pozabilo, tako da
nima ve lastnika (Pavel). 148. Ali je zaklad lahko predmet
okupacije? Zaklad ne more biti predmet okupacije, KER NI NIKOGARNJA
stvar. Sprio dejstva, da je lo za denar ALI dragocenosti, je bilo
namre povsem izkljueno, da bi nekdo zavrgel stvari, ki bi jih bilo
mogoe obravnavati kot zaklad. 149. Spojitev-vrste? Spojitev pomeni
fizino povezavo DVEH stvari, ki postaneta v pravnem pogledu
praviloma ENOTNA stvar. Ob tem se narava nobene ne spremeni. Vrste:
- spojitev preminine z nepreminino (seme, sadika, vgraditev tujega
tramu, graditev na tujem, naplavina, odtrgnina, otok v reki, otok v
morju)
-
30
- spojitev preminine s preminino (mehanska, kemina) 150.
Naplavina. Naplavina -> lat. ALLUVIO (tj. zemlja, ki jo je reka
postopoma nanaala in je postala last obrenega lastnika). 151.
Odtrganina. Odtrgnina -> lat. AVULSIO (tj. ko je deroa rekla
odtrgala kos obale in ga naplavila na nie leeem zemljiu, je postala
last novega lastnika, KO se je vrasla v novo okolje). 152.
Pomeanje? Zmeanje? Pri pomeanju sipkih stvari ali zmeanju tekoin
ali staljenih kovin nastane SOLASTNINA v SORAZMERJU s koliino, ki
je pripadala posameznemu lastniku. 153. Pridobivanje plodov
Pridobili so se lahko na dva naina - s separacjo (postane
samostojna stvar) > lastnik zaradi narave in obsega pravice;
dedni zakupnik, (izjemoma do litiskontestacije) dobroverni
posestnik, uitkar (ko gre za ivalske mladike) - s percepcijo ( z
vzetjem v posest) > uitkar, zakupnik 154. Reivindikacija VSE! Do
pravde pride, ko toenec OPOREKA toniku lastninsko pravico, e je ne
ga pretor prisili. Je temeljna stvarnopravna toba, ki se glasi na
PLAILO VREDNOSTI stvari (posledica formularnega postopka). Le temu
se je toenec izognil, e je vrnil stvar to monost je dajala
restitutorna klavzula. Tobena formula se je spremenila v
ekstraordinarnem postopku, ki se je glasila na VRNITEV STVARI, ele
nato na denarni znesek, glede plodov in e stvari ni mogel vrniti.
Aktivna legitimacija civilni lastnik stvari, ki je pred pretorjem
zael tobo, da je stvar njegova; pravico je moral dokazati (probatio
diabolica) Pasivna legitimacija civilni lastnik jo je naperil proti
posestniku stvari (ne/dobroverni posestnik), ki je oporekal LP ALI
proti dvema fiktivnima posestnikoma (pretekli naklep se obravnava
kot posest). Dva namena tobe - ugotoviti tonikovo lastninsko
pravico - v primeru uspeha zagotoviti vrnitev stvari **spomni se e
na stroke, plodove, prirasti pri vrnitvi sporne stvari 155. LP na
predelani stvari. Justinijanovo pravo je prevzelo POSREDOVALNO
MNENJE,ki se je pojavilo v postklasini dobi. Po tem mnenju je bila
odloilna za opredelitev LP globina posega v snov.
-
31
e je bila ta z delom spremenjena do te mere, da je ni bilo mogoe
povrniti v prvotno obliko, je prevladovalo delo in je postal
lastnik nove stvari predelovalec. e je bilo novo stvar mogoe
spremeniti v prvotno obliko snovi, je prevladala snovi n lastnik
nove stvari je postal lastnik snovi. 156. Litiskontestacija (vse iz
konzultacij) Je pravdna pogodba o osebi sodnika in vrsti tobe, ki
jo sklenemo pred pretorjem, ko se stranki STRINJATA z doloili
tobene formule. Ta doloa na kaj in koga se lahko obsodi. Pravna
vpraanja se reijo pred pretorjem in ez 1 mesec (?konzultacije pa
govorijo o nekem roku?) se zane postopek pred sodnikom. Z njo se
zane rimski PRAVDNI POSTOPEK. 157. Kaj pomeni, da je
priposestvovale moral stvar posedovati? To da je priposestvovalec
moral posedovati stvar, je pomenilo, da jo je moral posedovati kot
SVOJO. 158. Dobra vera pri priposestvojavnju Priposestvovalec je
moral pridobiti v dobri veri. To pomeni, da je moral biti ob
pridobitvi zmotno preprian, da je postal lastnik stvari. V dobri
veri je moral biti LE v trenutku pridobitve posesti (*izjema po
mnenju nekaterih kupna pogodba pri sklenitvi). Klasiki:
priposestvovanju NE koduje, e je dobroverni priposestvovalec
kasneje postal nedobroveren Mala fides superveniens non nocet
(kasneja zla vera ne koduje). *dedi je lahko nadaljeval
zapustnikovo priposestvovanje, kljub temu da je bil v slabi veri.
159. Kaj je posest? Je dejanska oblast nad stvarjo, ki ni odvisna
od obstoja pravice. Opredeljujeta jo dva elementa: dejanska oblast
(corpus) in posestna volja (animus). 160. Razmerje posest/LP?
Lastninska pravica je stvarna pravica na stvari, ki med drugim
vsebuje tudi upravienje do dejanske oblasti nad stvarjo. Posest pa
je dejanska oblast nad stvarjo, ki ni odvisna od obstoja
pravice.
Rimski klasiki so razlikovali med posestjo kot dejansko oblastjo
nad stvarjo in LP kot pravico na stvari, ki ni v niemer odvisna od
dejanske oblasti. 161. Posledice posesti: -posest=predmet posebnega
posestnega varstva -posest je pod doloenimi pogoji kot ti.
titularna ali civilna posest lahko pripeljala da pridobitve LP s
priposestvovanjem -posestnik je imel pravico do samopomoi proti
tistemu, ki mu je skual stvar na silo odvzeti; sili se je lahko
zoperstavil s silo.
-
32
162. Kdo lahko v RP priposestvuje? Dobroverni posestnik- je
tisti, ki je bil zmotno preprian, da je lastnik in kot tak upravien
do posesti. Moral je biti v dejanski in opraviljivi zmoti npr. mu
je nelastnik izroil tujo stvar ali je po pomoti vzel tujo stvar,
misle da je njegova bonitarni lastnik - neko res mancipi pridobil
samo s tradicijo (fikcija, da je priposestvovalni as e potekel).
163. Kdo je nedobroverni posestnik? Nedobroverni posestnik je tisti
posestnik, ki se je zavedal, da stvar ni njegova, pa se je obnaal
kot da bi bila oz. je trdil, da je. 164. Kdo je viciozni posestnik,
kdo relativno viciozni posestnik? Viciozni posestnik je tisti, ki
je pridobil posest na silo, na skrivaj ali na pronjo do preklica.
Relativno viciozen posestnik je tisti, ki je dobil posest od
nasprotne stranke v posestnem sporu, na silo, na skrivaj ali na
pronjo do preklica. 165. Kaj je interdikt? Interdikti so pretorske
prepovedi in zapovedi. 166. Razlika med posestjo/imetnitvom? Posest
= dejanska oblast in posestna volja. Imetnitvo = dejanska oblast
nad stvarjo, brez posestne volje. 167. Kako je prenehala posest?
Posest je prenehala z pravnim in dejanskim prenehanjem stvari,
prenehala je s smrtjo posestnika. Lahko je prenehala po volji
posestnika (hkrati prenehala corpus in animus) ali proti njegovi
volji (zadoa izguba dejanske oblasti nad stvarjo). 168.
Najpomembneja posledica? Najpomembneja posledica posesti = posestno
varstvo. 169. Kaj je priposestvovanje? Priposestvovanje je izvirni
nain pridobitve LP (dobroverni posestnik). RP pozna tudi izvedeni
nain pridobitve LP z priposestvovanjem (bonitarni lastnik). 170.
Kaj je zastavna pravica? Zastavna pravica je pravica zastavnega U,
da se v primeru neplaila terjatve, ki je bila zavarovana z zastavno
pravico, ob njeni dospelosti poplaa iz vrednosti zastavljene
stvari. 171. Pravna narava zastavne pravice? Pravna narava ZP je
akcesorna.
-
33
172. Vrste zastavne pravice? Rona zastavna pravica (pignus) in
pogodbena (hipotena) zastavna pravica. Razlika je v posesti stvari.
Pri roni ZP je zastavitelj ob zastavitvi prepustil stvar ZU v
posest. Pri pogodbeni zastavi pa je stvar obdral v svoji posesti-ZU
jo je moral prepustit, e do roka ni izpolnil svoje obveznosti. 173.
Upravienja LP: -razpolaganje -posedovanje -uivanje (e je stvar
plodnostna) -uporabljanje 174. Kako lahko zastavni upnik razpolaga
s stvarjo? ZU je na podlagi ZP podeljeno razpolagalno upravienje.
175. Kako nastane hipoteka? ZP nastane z zastavitvijo, na temelju
sodne odlobe ali na temelju zakona. Hipotena zastava nastane z
zastaviteljevo obljubo ZU, da mu bo stvar prepustil v posest, e do
doloenega asa ne bo izpolnil svoje obveznosti. 176. Kaj vse lahko
zastavimo? Zastaviti je bilo mogoe: stvar, terjatve, uitek, poljske
slunosti, dedni zakup, zastavljeno stvar in premoenje. 177. Pogoji
za nastanek. Pogoji za nastanek ZP: -zastavitelj je moral biti v
trenutku zastavitve lastnik stvari -med strankama je morala nastati
zastavna pogodba -obstajati je morala terjatev, ki naj bi bila
zavarovana z ZP. 178. Definicija zastavne pogodbe. Zastavna pogodba
ureja medsebojno razmerje med zastaviteljem in ZU, ki je nastalo z
prepustitvijo stvari v rono zastavo. Je realna pogodba, ker nastane
s prepustitvijo stvari in ker je dolan prejemnik isto stvar vrniti.
179. Zastavitev uitka (2) Uitek je bilo mogoe zastaviti na 2 naina:
a) zastavljeno je bilo lahko izvrevanje obstojeega uitka-lahko ga
je zastavil uitkar, s tem, da je na ZU prenesel izvrevanje pravice,
ki je bila e vedno vezana na uitkarja in je z njegovo smrtjo tudi
ugasnila. b) uitek je bil ustanovljen v prid ZU
-
34
180. Pactum antihrecticum. Z pactum antchreticum je zastavitelj
dovolil ZU uporabo stvari ali pridobivanje njenih plodov, predvsem
zato, da bi zmanjal svojo obveznost. 181. Ius offerendi. Ius
offerendi- kadar zastavitelj ni bil hkrati dolnik, je lahko ZU
namesto prepustitve stvari ponudil izpolnitev dolnikove obveznosti.
ZU je to ponudbo moral sprejeti, saj je lo za zastaviteljevo monost
nadomestitve. 182. Pravica ponudenja in nasledovanja. Pravica
ponudenja in nasledovanja- pri vekratni zastavitvi stvari je
kasneji ZU s ponudbo poplaila glede prodaje stopil na mesto prvega
ZU. 183. Pignus in rem suam. Je zastavna pravica na lastni stvari.
Naeloma ni mona, e pa preti koda je mogoa.
e postane zastavitelj ZASTAVNI UPNIK, potem pride do confisio in
omejena pravica ugasne, s tem bi ZU izgubil (prvi) poplailni rang
zato se omogoi pignus in rem suam.
To je EDINI primer v stvarnem pravu, da lahko ima omejeno
stvarno pravico na lastni stvari.
Bistvo (moje mnenje, da bi bilo nekak tak to :) ) : e bi za tega
ZU ugasnila zastavna pravica, bi izgubil poplailo in poplailni
rang. Na koncu, ko bi iz stvari vredne 50 poplaal vse upnike, bi
bilo mono, da mu ne ostane ni. Zaradi pugnus in rem suam, pa ostane
na istem mestu in se poplaa po vrstnem redu kot ostali upniki.
184. Razlika zastavne pravice/zastavne pogodbe. Zastavna pravica
predstavlja stvarnopravno razmerje. Zastavna pogodba pa
obligacijsko pravno razmerje. Zastavna pogodba je pogoj za nastanek
zastavne pravice. 185. Kaj e zastavni upnik povzroi kodo na
zastavljeni stvari? ZU je moral vrniti stvar takno kot je prejel.
Podobno kot pri komodatarju je bilo tudi pri ZU sprva v ospredju
jamstvo, da bo stvar vrnjena. S tega vidika je ZU sprva odgovarjal
tudi za nakljuje. Ko pa so zaeli razlikovati razline stopnje krivde
je ZU odgovarjal za vsako krivdo, kar pomeni, da je moral s stvarjo
ravnati kot skrben gospodar in zastavitelju povrniti vso kodo, ki
je nastala na zastavljeni stvari zaradi njegove malomarnosti. Poleg
tega ZU stvari ni smel uporabljati, ker je sicer zagreil tatvino
uporabe. Zastavitelj je lahko proti ZU v ta namen naperil tobo
actio pigneraticia directa.
-
35
186. Fiktivni posestnik: -tisti, ki se je spustil v lastninsko
pravdo kot posestnik sporne stvari, eprav v resnici stvari ni
posedoval; z nepotrebno pravdo je hotel lastnika zavest, da bi
dejanski posestnik medtem stvar lahko priposestvoval -tisti, ki je
(pred litis kontestacijo) dolozno opustil posest sporne stvari in
je tako latniku prepreil njeno zasledovanje. 187. Kakna je poslovna
sposobnost ensk po Justnijanovem pravu? V Avgustovem asu je bilo
sprejeto pravilo po katerem je bila enska, ki je kot svobodno
rojena rodila 3 oz. kot osvobojenka 4 otroke, oproena varutva.
Cesarja Horonij in Todozij II sta leta 410 ta privilegij podelila
vsem enskam. V Justinijanovem pravu ni bilo nobene razlike med
pravnim poloajem ensk in mokih. 188. Kdo je bil popolnoma poslovno
nesposoben, kdo omejeno? Popolnoma nesposobni so bili otroci do
sedmega leta starosti (infantes) in umobolni. -Infans je lahko
postal nujni domai dedi svojega oeta ali starega oeta, lahko je
postal zavezan poslovodji brez naroila, ki je zanj opravil doloen
posel, sicer pa infans brez varuhovega sodelovanja ni mogel
pridobiti posesti, prav tako ni imel deliktne sposobnosti.
-Umobolni je prav tako kot infans lahko postal zavezan iz
poslovodstva brez naroila. V veljavi je ostala ZZ, ki jo je sklenil
ko je bil e zdrav, prav tako je ohranil oetovsko oblast nad svojimi
otroki, na splono so ostali v veljavi vsi posli, ki jih je umobolni
sklenil preden je duevno zbolel. Enako kot infans niti umobolni ni
bil deliktno sposoben. Omejeno poslovno sposobni so bili stareji
nedorasli in preklicani zapravljivci, de facto pa tudi nedorasli.
-stareji nedorasli so lahko pridobivali, niso pa se mogli veljavno
zavezati brez varuhovega soglasja. Za delikt je odgovarjal, e je
bil blie doraslosti (mnenje Gaja) -zapravljivec je bil v podobnem
poloaju kot stareji nedorasli, saj mu je pretor odvzel sposobnost
opravljati premoenjske posle. Odsvajal in prevzemal je lahko
obveznosti le s skrbnikom. Brez sodelovanja skrbnika je lahko le
pridobival. Prav tako ni mogle napraviti veljavne oporoke ali
veljavno prisei. Bil pa je polno deliktno sposoben. -nedoletni so
bili prav tako v podobnem poloaju kot stareji nedorasli. Bil je
polno deliktno sposoben. 189. Predmet Lastninske pravice?
Katerakoli stvar, ki je v pravnem prometu. 190. Pozitivna funkcija
lastninske pravice. Pozitivna funkcija LP so 4 upravienja:
razpolaganje, posedovanje, uporabljanje in uivanje. Iz interneta:
ius posidendi, ius utendi et fruendi, ius abutendi. 191. Negativna
funkcija lastnine ius excludendi tertii (pravica lastnika da
vsakogar odvrne od posegov v njegovo pravico).
-
36
192. Kaj je POSOJILNA POGODBA? Je enostransko obligacijsko
razmerje stricti iuris-je striktna, kar pomeni da sodnik samo
obsodi ali oprosti, nima pa monosti ocenjevanja. Nastane, ko pride
do soglasja volj in do prenosa stvari. 193. Kdaj nastane? Ker je to
realni kontrakt nastane z izroitvijo stvari. 194. Stranke!
Posojilojemalec in posojilodajalec. 195. Kakne uinke ima?
Stvarnopravne, saj pride do prenosa lastninske pravice. 196.
Predmet posojilne pogodbe! - denarni znesek ali nadomestne stvari
(genus) > lahko so nepotrone, potrone, nepreminine, preminine
197. Kaj je contractus Mohatrae? Kdaj nastane? Kako je z nakljunim
unienjem stvari? -Institut, kjer posojilodajalec izroi stvar
posojilojemalcu, da bi jo ta prodal in izkupiek obdral kot
posojilo. - Nastane v trenutku prodaje. - Nakljuno unienje trpi
tisti, ki je dal pobudo. 198. Kaj je SC Macedonianum? Je prepoved
posojil sinovom pod oetovo oblastjo (ni vana starost ali je star
sin 5 ali 50 let). Posledica je naturalnost, razen e oe posojilo
odobri. Namen tega sklepa je, da se sinovi ne bi nepremiljeno
zadolevali. SC Macedonianum ne velja za nedorasle in nedoletne-za
te velja lex Laetoria, ki prenese meje poslovne sposobnosti
dejansko na 25. leto starosti. 199. Kaj je pomorsko posojilo? Je
posebna oblika posojila, pri kateri se loita riziko in
lastnitvo-riziko nosi upnik, ki pa ni ve lastnik. Pri navadnem
posojilu da denarni znesek v lastnino in posojilojemalec nosi tudi
riziko-ne pa posojilodajalec. Pomorsko posojilo (tudi zavarovalna
pogodba) daje U z namenom, da se nakupi blago in odpolje po morju
ali da se denar odpolje po morju. U sme terjati povrailo posojenega
zneska le takrat, ko tovor ali denar dospeta v namembni kraj. Od
odhoda in pa do konca plovbe gre ves riziko na upnikov raun. 200.
Kaj je posredno posojilo? Poznamo 3 vrste:
-
37
a) Mandatum qualificatum b) Pogodba v korist tretje osebe c)
Contractus mohatrae 201. Kako je z vrnitvijo stvari? Mora vrniti
enakovrstno stvar. 202. Kako je z obrestmi? Obljubiti se morajo s
posebno stipulacijo. 203. Stvarnopravni uinki. Gre za prenos
lastninske pravice-zato mora biti posojilodajalec lastnik stvari,
sicer pogodba ne nastane. 204. Pogoj za veljavno posojilno pogodbo?
Pogoj je de ja posojilodajalec lastnik stvari. 205. Kako je z
nevarnostjo nakljunega unienja? Kot sta se dogovorila, e se nista
pa po utilitetnem naelu. 206. Kaj je POSODBENA POGODBA? Posodbena
pogodba ali comodatum je relani kontrakt, ki ustvarja dvostrano
obligacijo-nastaneta 2 obligaciji. 207. Kdaj nastane? Nastane z
izroitvijo stvari. 208. Stranke SLO/LAT! Komodant in komodatar oz.
posodnik in izposojevalec. 209. Predmet. Nepotrona stvar. Lahko
tudi potrona, vendar jo je potrebno uporabljati kot nepotrono. 210.
Stvarnopravni poloaj. Ni ga! Lasnik stvari ostane posodnik! 211.
Lahko veljavno posodbeno pogodbo sklene tat? Da, ker nima
stvarnopravnih uinkov. 212. Kdaj mora izposojevalec stvar vrniti?
Kot je bilo dogovorjeno. 213. Kako odgovarja izposojevalec? Kot je
bilo dogovorjeno, sicer pa po utilitetnem naelu (za vsako
krivdo)
-
38
214. Kako je s stroki? Redne stroke nosi komodatar, izredne pa
komodant. 215. Tobe! Actio comodati directa in actio comodati
contraria. 216. Kaj je SHRANJEVALNA POGODBA? Je realni kontrakt.
217. Stranke. Deponent in depozitar oz. polonik in shranjevalec.
218. Predmet. Premina stvar (NE NEPREMINA), ki je lahko potrona ali
nepotrona. 219. Za kaj bi lo, e bi bila hramba odplana? Podjemno
pogodbo. 220. Na em temelji? Temelji na zaupanju. 221. Kaj je
depositum miserabile? Je shranjevalna pogodba v stiski. Polonik
nima izbire presojati potenosti sopogodbenika. Shranjevalec
odgovarja stroje, e ne vrne stvari-obsojen je na 2x vrednost stvari
(kot nec manifestum) 223. Stvarno pravni poloaj. Jih ni! 224. V
igavo korist je doloen rok vrnitve? Je v korist polonika, saj potem
shranjevalec ne sme odpovedati pogodbe, pred potekom roka. 225.
Kako odgovarja shranjevalec? Polonik odgovarja kot skrben gospodar.
Shranjevalec pa le za hudo malomarnost in naklep. 226. Tobe! Actio
depositi directa Actio depositi contraria 227. Kaj je depositum
irregulare? Depositum irregulare ali nepristna hramba. IZJEMA- ta
ima stvarnopravne uinke!
-
39
Za ne pristno hrambo gre, kadar je predmet hrambe denarni
znesek. Rok je doloen v korist deponenta (kadarkoli lahko zahteva
stvar nazaj). Podobna je posojilni pogodbi-saj gre tudi tu za
prenos LP! 228. Kaj je sekvestracija? Je posebna vrsta shranjevalne
pogodbe. Stvar je bila dana v hrambo tretji osebi, ko je med
strankama tekla lastninska toba. 229. Kako je s stroki pri
shranjevalni pogodbi? Vse stroke trpi polonik. 230.4 upravienja
lastninske pravice? -razpolaganje -posedovanje -uporabljanje
-uivanje. Vse to se nanaa na razpolaganje s pravico, NE s stvarjo!
e vozi avto, z njim ne razpolaga, ampak ga uporablja. POZOR: Deman
se ne strinja s tem, da je LP dejansko in pravno razpolaganje s
stvarjo! Po njegovem dejanskega razpolaganja NI, saj je vsako
dejansko razpolaganje tudi pravno! Torej je LP le pravno
razpolaganje s stvarjo. 231. Kaj pomeni razpolagati? Nanaa se na
pravno sfero in pomeni stvar: -odsvojiti -obremeniti
-ukiniti/zavrei 232. Kakna je razlika med zavrenjem in odvrenjem? V
voljni komponenti. e ima NAMEN, da opusti LP, to pomeni, da stvar
zavre. e pa npr. pusti vile na polju, si jih pozabil ne pa zavrgel.
233. Katera je najira omejena stvarna pravica? Emfitevza-vsa
upravienja LP, razen razpolaganja. 234. Kaj odlaga pogoj? Odlaga
uinek pravnega posla, torej nastanek obligacijske zaveze 235. Na
kaj se nanaa objektivnost pri pogoju? Na negotovost 236. Kaj odlaga
rok? Dospelost
-
40
237. Razpolagalni posli stvarnega prava so: -tradicija
-surogati, nadomestki tradicije: izroitev na kratko roko, na dolgo
roko, posestni konstitut, tradicija simbolica. 238. Kaj je
razpolagalni posel obligacijskega prava? Je razpolaganje s
terjatvijo-CESIJA! 239. Kaj je causa cesije ali tradicije?
Zavezovalni pravni posel. 240. S stalia kupne pogodbe, kaj je
tradicija ali cesija? Njena izpolnitev. 241. Kaj pa s stalia
tradicije ali cesije kupna pogodba? Njena causa. POZOR: loi od
OBLIGACIJSKE KAUZE! Obligacijska kauza je skupni namen pogodbenih
strank! Tako je kauza cesije ali tradicije nek pravni posel in
lahko gledamo s stalia pravnega posla kauzo ali pa s stalia kauze
nek pravni posel. To ni obligacijska kauza, temu razpolagalnemu
pravnemu poslu je podlaga celotno obligacijsko razmerje. Pri
obligacijski kauzi je namen kauze, da nastane obligacija. Namen oz.
kauza cesije ali tradicije pa je, da se obligacija izpolni. Kaken
pravni posel je cesija v tej zvezi? RAZPOLAGALNI IN KAVZALNI PRAVNI
POSEL. 242. Kakna je razlika med nemonostjo in nezmonostjo?
-NEZMONOST- subjektivna kategorija, ki na obligacijo nima
vpliva-npr. A ni sposoben izpolnit, ker se je zavezal za preveliko
obveznost-nima vpliva na obligacijo, ker je veljavno sklenjena.
-NEMONOST-objektivna kategorija. Nemonost pa se v teoriji deli na:
a) ZAETNA nemonost- Predmet e ob sklenitvi pravnega posla ne
obstaja, zato je posledica ninost. Ni izpolnjena ena izmed
predpostavk pravnega posla. Npr. prodam parcelo na Marsu. b)
NAKNADNA nemonost- delimo je naprej na zakrivljeno (konvertira v
odkodninsko odgovornost) in nezakrivljeno (to trpi upnik). e je
genus ni nemonosti! Samo pri species! Npr. zaveem se prodati konja
Sivca, ki pa po sklenitvi pogodbe brez moje krivda pogine. 245. Kaj
je podlaga za pignus tacito? Zakon 246. Kako mora uitkar izvrevati
uitek? Obzirno-brez nepotrebnega povzroanja kode.
-
41
247. Pignus causa indivisa. Poloaj zastavljene stvari je
nedeljiv. 248. Transmisija. Podedovanje dednega pripada-zapustnik
umre prvi, zatem umre e dedi, torej dedi umre po pripadu in preden
pridobi dediino. Dedni pripad zato podeduje dediev dedi. 249.
Reprezentacijska pravica-vstopna pravica. Primer: zapustnik ima
enega sina. A umre pred zapustnikom. Dediino podeduje zapustnikov
vnuk, torej otrok prej umrlega sina. 250. Akrescenca. Dedni
prirast-poteka horizontano. Ko je ve dediev in eden ne deduje,
priraste prosti dele med druge dedie sorazmerno z njihovimi
intestantnimi delei. 251. Pogoji za pobot. -medsebojnost
-likvidnost -istovrstnost -dospelost 252. Rona zastava (pignus) Kda
nastane zastavna pravica? Nastane z izroitvijo stvar zastavnemu
upniku. Kdaj nastane zastavna pogodba-pignus? Tudi z izroitvijo. Na
podlagi te pogodbe bosta lahko stranki druga od druge zahtevali
morebitne potroke, kodo. 253. Hipotena-pogodbena zastava. Kdaj
nastane zastavna pravica? Ko se stranki dogovorita, da bo
zastavitelj zastavnemu U izroil stvar v posest, e dolg ob
zapadlosti ne bo poplaan. Kdaj nastane zastavna pogodba-pignus?
Takrat, ko pride do izroitve zastavljene stvari v posest zastavnemu
U. Kaj je hipotena zastava? Gre za pogodbeno zastavo. Nastane
zastavna pravica in to s pogodbo, brezoblini dogovor. Ni v realni
obliki. 254. Kako nastane porotvo? - z adpromisijo -z konstitutum
debiti alieni -z receptum argentari -z mandatom (mandatum
qualificatum) 255. Koliko vrst pretorskega edikta pozna? -perpetuum
(trajni edikt) -petituum (naknadni edikt) -trelacticum (preneseni
edikt)
-
42
256. Razlika med pobotom in poravnavo? Pobot=enostranska izjava
volje Poravnava=inominatni kontrakt 257. Ali lahko imetnik postane
posestnik? DA. Nedobroverni!, saj nihe ne more spremeniti temelja
svoje posesti. 258. Kaj je pridobitni nain cesije? Cesija NIMA
pridobitnega naina-prenese se v trenutku razpolage, ko se
dogovorita. 259. Kaj se prenese pri cesiji? Prenese se razmerje! NE
TERJATEV!