UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA · Študijska smer: Mednarodno zasebno pravo Mentorica: red. prof. dr. Martina Repas Maribor, avgust 2017. i Povzetek Diplomska naloga se nanaša

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

OŽBE BREZOVEC

Mednarodna pristojnost v sporih zaradi

kršitev avtorske pravice – pomen odločbe

SEU v zadevi Pinckney proti KDG Mediatech

Diplomsko delo

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU

PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKEGA DELA

Mednarodna pristojnost v sporih zaradi

kršitev avtorske pravice – pomen odločbe

SEU v zadevi Pinckney proti KDG Mediatech

Študent: Ožbe Brezovec

Številka indeksa: 71195035

Študijski program: UNI-B1-PRAVO

Študijska smer: Mednarodno zasebno pravo

Mentorica: red. prof. dr. Martina Repas

Maribor, avgust 2017

i

Povzetek

Diplomska naloga se nanaša na člen 7(2) BU Ia glede mednarodne pristojnosti v sporih zaradi kršitev

avtorske pravice ter analizo zadeve Pinckney. Gre za delikte v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo po

BU Ia, ki se razlagajo (evro)avtomno, torej neodvisno od morebitnih interpretacij po pravu posameznih

držav članic. Tožnik ima vselej možnost po pravilu splošne pristojnosti (actor sequitor forum rei) tožiti

pred sodiščem države članice, kjer ima toženec domicil, lahko pa se odloči, da bo spor sprožil tudi po

pravilih posebne pristojnosti, ki so za delikte in kvazidelikte določene v členu 7(2) BU Ia in sicer, kjer je

prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka.

Odločba SEU v zadevi Pinckney ki močno poseže v temeljno načelo interpretacije BU Ia o restriktivni

razlagi izjem od splošne pristojnosti. SEU je v zadevi Pinckney kot zadosten kriterij za določitev

mednarodne pristojnosti določilo dostopnost spletne strani. S tako odločitvijo je odstopilo od sodne

prakse SEU. Prav tako je odločilo, da je mednarodno pristojnost mogoče utemeljiti na podlagi škodne

posledice, ki jo je storila tretja oseba, ki je domnevno ravnala skupaj s toženo stranko, kar je v

nasprotju z odločbo SEU v zadevi Melzer. Zavrnilo je tudi test neposredne dejavnosti kot kriterij

vzpostavljen iz zadev Pammer in Hotel Alpenhof, po katerem bi morali usmerjati dejavnost v določeno

državo članico, da bi lahko pred njenim sodiščem sprožil spor. Sam kriterij dostopnosti spletne strani

ogroža razširitev forum shoppinga, saj se dejansko spor lahko sproži v katerikoli državi članici, kjer je

mogoče dostopati na dotično spletno stran.

Ključne besede: Pinckney, Shevill, Pez Hejduk, Bruseljska uredba Ia, avtorska pravica, forum shopping,

kraj škodljive posledice

ii

Summary

Graduation thesis relates to Article 7 (2) BU Ia regarding international jurisdiction in disputes relating

copyright infringement and the analysis of the Pinckney case. Delicts are non-contractual liability

under BU Ia, which are interpreted (euro)autonomously, i.e. independently of possible interpretations

under the law of individual Member States. The plaintiff always has the opportunity to sue in the

courts of the Member State where the defendant is domiciled due to the actor sequitor forum rei

principle, but he may decide to bring the dispute under the rules of special jurisdiction set out in Article

7(2) BU Ia for tort and quasi-delicts, where the harmful event occurred or may occur.

The purpose is to monitor the impact of the Pinckney case on the SEU, which greatly interferes with

the fundamental principle of the BU Ia interpretation of the restrictive interpretation of exceptions to

general jurisdiction. In the Pinckney case, the SEU has set a sufficient criterion for determining

international jurisdiction, as the mere accessibility of a website, which deviates from the case-law, and

even that international jurisdiction can be justified on the basis of the damage caused by a third party

allegedly acting jointly with the defendant, which is in contrast to the Melzer case. It also rejected the

direct activity test and the criterion established by the Pammer and Hotel Alpenhof cases, according

to which they should direct the activity to a particular Member State in order to initiate a dispute in

its court. The criterion of the website's accessibility is jeopardized by the expansion of the forum

shopping, as the actual dispute can be triggered in any Member State where it is possible to access

the website.

Key words: case Pinckney, case Shevill, case Pez Hejduk, Brussels Ia Regulations, copyright, forum

shopping, place where the harmful event occurred

iii

KAZALO

Povzetek ....................................................................................................................................... i

Summary ..................................................................................................................................... ii

1. UVOD ............................................................................................................................... 1

1.1 Opredelitev problema ......................................................................................................... 1

1.2 Cilji in teza diplomskega dela .............................................................................................. 2

1.3 Metode diplomskega dela .................................................................................................. 2

2. MEDNARODNA PRISTOJNOST V PRIMERU DELIKTOV V ZVEZI Z NEPOGODBENO

ODGOVORNOSTJO PO BU Ia ......................................................................................................... 3

2.1 Splošno o mednarodni pristojnosti..................................................................................... 3

2.2 Mednarodna pristojnost v primeru deliktov v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo ........ 4

3. SPLOŠNO O AVTORSKI PRAVICI ......................................................................................... 8

3.1 Pravo intelektualne lastnine ............................................................................................... 8

3.2 Avtorska pravica ................................................................................................................. 9

4. ANALIZA PRIMERA PINCKNEY PROTI KDG MEDIATECH ..................................................... 11

4.1 Stranke .............................................................................................................................. 11

4.2 Dejansko stanje ................................................................................................................. 11

4.3 Predhodno vprašanje ........................................................................................................ 12

4.4 Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Niila Jääskinena .......................................... 12

4.5 Odločitev SEU.................................................................................................................... 14

4.6 Komentar sodbe v zadevi Pinckney .................................................................................. 14

4.7 Sodna praksa SEU po zadevi Pinckney .............................................................................. 15

4.7.1 Zadeva Coty Germany ................................................................................................ 16

4.7.2 Zadeva Hi Hotel .......................................................................................................... 16

4.7.3 Zadeva Pez Hejduk ..................................................................................................... 17

5. ZAKLJUČEK ...................................................................................................................... 18

6. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................ 20

6.1 Monografija ...................................................................................................................... 20

6.2 Članki in internetni viri ...................................................................................................... 20

6.3 Pravni viri .......................................................................................................................... 21

6.4 Sodbe SEU ......................................................................................................................... 21

1

1. UVOD

1.1 Opredelitev problema

Predmet diplomske naloge je analiza primera Pinckney proti KDG Mediatech1 (v nadaljevanju zadeva

Pinckney), ki razširja mednarodno pristojnost člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih

odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju BU Ia)2 glede deliktov na sodišče države, iz

katere je oškodovanec (tožnik) lahko dostopal na spletno stran, na kateri mu je bila kršena avtorska

pravica, pri čemer je višina odškodnine po pravilu mozaika iz zadeve Shevill3 omejena na škodo, ki je

nastala na ozemlju države, katere sodišče odloča. Pred odločbo v zadevi Pickney je imel tožnik možnost

sprožiti spor pred sodiščem države po členu 4(1) BU Ia, ki določa splošno pristojnost (actor sequitor

forum rei), kjer je imel toženec stalno prebivališče, ali pa po členu 7(2) BU Ia, kjer je prišlo oziroma

lahko pride do škodnega dogodka. Odločitev tožnika pred sodiščem katere države bo sprožil spor je z

njegovega vidika izredno pomembna, saj po pravilu mozaika, ki ga je SEU vzpostavilo v primeru Shevill,

lahko pred sodiščem države, v kateri je storilec deloval, zahteva povrnitev celotne nastale škode, torej

tudi za tisto, ki je nastala na ozemlju drugih držav. V kolikor se pa odloči sprožiti spor v državi, kjer

storilec ni deloval, škoda pa je tam vseeno nastala, je višina škode omejena na tisto, ki je nastala na

ozemlju te države. Odločba iz zadeve Pinckney je iz časa veljave Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 (v

nadaljevanju BU I)4 v zvezi z razlago člena 5(3) BU I, vendar je zaradi uvodne točke 34 BU Ia, kjer je

poudarjena kontinuiteta med BU I in BU Ia in velja tudi za kontinuiteto sodne prakse Sodišča Evropske

unije (v nadaljevanju SEU), pomembna tudi za razlago določbe iste vsebine v členu 7(2) BU Ia.

Posledično se bom v diplomski nalogi skliceval zgolj na člen 7(2) BU Ia.

Materialne norme se od države do države v Evropski Uniji (v nadaljevanju EU) razlikujejo, zato je izbira

sodišča za tožnika (forum shopping) zelo pomembna. Prizadeval si bom prikazati, da je odločba SEU v

zadevi Pinckney bila zaradi razširitve člena 7(2) BU Ia, ki bi se moral razlagati ozko, privedla do

absurdnega raztega instituta forum shoppinga, kar pomeni odstop od sodne praske SEU. SEU je to

odločbo z odločbo v zadevi Pez Hajduk proti EnergieAgentur.NRW (v nadaljevanju zadeva Pez Hejduk)5

potrdilo. Tekom diplomskega naloge želim prikazati tudi, da je SEU v primeru Pickney odstopilo od

1 Zadeva C-170/12, Peter Pinckney proti KDG Mediatech AG, ECLI:EU:C:2013:635. . 2 Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, UL EU L 351/1, str. 1-32. 3 Zadeva C-68/93, Fiona Shevill in ostali proti Presse Alliance SA, ECLI:EU:C:1995:61. 4Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih

odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, UL L 12/1, str. 1-23. 5 Zadeva C-441/13, Pez Hejduk proti EnergieAgentur.NRW GmbH, ECLI:EU:C:2015:28.

2

dotedanje sodne prakse iz zadev Pammer6 in Hotel Alpenhof7 o usmerjanju dejavnosti, Dumez8 in

Marinari9 o zahtevi po neposredni škodi, Melzer10 o domnevnih povzročiteljih škode, ki niso stranke

postopka, o vplivu zadeve Shevill kot protiutež forum shoppinga, ter da je pristojnost po skopih

pogojih mogoče utemeljiti na podlagi tretje osebe, ki sploh ni udeležena v postopku.

1.2 Cilji in teza diplomskega dela

Cilj diplomskega dela je analiza primera Pinckney ter njegov vpliv na dotedanjo in bodočo

sodno prakso SEU.

Teza, ki jo v diplomskem delu skušam potrditi ali ovreči, pa se glasi: SEU v primeru Pinckney

razširja uporabo člena 7(2) BU Ia, kar je v nasprotju s splošnim pravilom BU I o restriktivni

interpretaciji izjem od splošne pristojnosti.

1.3 Metode diplomskega dela

V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda, s katero je predstavljen člen

7(2) BU Ia (de lege lata). Z metodo kompilacije so povzeta posamezna spoznanja in sklepi avtorjev

oziroma strokovnjakov zadeve Pinckney glede člena 7(2) BU Ia. Uporabljena je analitična metoda za

analizo zadev Pinckney, Pez Hejduk, Coty Germany in Hi Hotel. S pomočjo komparitivne metode je

podana primerjava med BU I in BU Ia ter primerjava zgoraj naštetih zadev.

6 Zadeva C-585/08, Peter Pammer proti Reederei Karl Schlüter GmbH & Co. KG, ECLI:EU:C:2010:740. 7 Zadeva C-144/09, Hotel Alpenhof proti Oliverju Hellerju, ECLI:EU:C:2010:740. 8 Zadeva C-220/88 Dumez France SA in Tracaba SARL proti Hessische Landesbank in ostali, ECLI:EU:C:1990:8. 9 Zadeva C-364/93 Antonio Marinari proti Lloyds Band plc in Zubaidi Trading Company, ECLI:EU:C:1995:289. 10Zadeva C-228/11 Melzer proti MF Global UK Ltd, z dne 16. maja 2013, ECLI:EU:C:2013:305.

3

2. MEDNARODNA PRISTOJNOST V PRIMERU DELIKTOV V ZVEZI Z

NEPOGODBENO ODGOVORNOSTJO PO BU Ia

2.1 Splošno o mednarodni pristojnosti

Mednarodna pristojnost je pristojnost sodišč v državi, da sodijo v primerih z mednarodnim

elementom. Sodišče mora po 18. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)11 po uradni

dolžnosti ves čas paziti na svojo mednarodno pristojnost. Primarni pravni vir, ki se uporablja za

določanje mednarodne pristojnosti, je BU Ia (če obstaja specialnejši vir se po načelu lex specialis

derogat legi generali uporabi ta), če le-ta ne ureja določene vsebine, se kot subsidiarni vir uporabi

Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZPP)12 (4. člen ZMZPP), nekaj

pravil pa vsebuje tudi ZPP (29. člen ZPP o pristojnosti sodišča RS v sporu z mednarodnim elementom

ter 46. do 69. člen ZPP o krajevni pristojnosti).

Pogojev za uporabo BU Ia je šest in so sledeči. Prvi zahteva obstoj mednarodnega elementa. Drugi, da

je tožba vložena pred sodiščem članice EU. Tretji, da ne obstaja specialnejši akt, ki bi derogiral BU Ia

(členi 67 do 73 BU Ia). Četrti je personalni, ki določa, da mora imeti toženec stalno prebivališče oz.

domicil v EU13 ali gre po členu 24 BU Ia za izključno pristojnost ali pa sta se stranki po členu 25 BU Ia

dogovorili o pristojnosti določenega sodišča (prorogatio fori). Peti je materialni, kiv členu 1 BU Ia

zahteva, da gre za civilno ali gospodarsko zadevo (ne gre za iura acta impreii). Šesti kriterij je časovni

in po členu 66 BU Ia zahteva, da je tožba vložena 10.1.2015 ali kasneje.14

Pojme iz BU Ia je potrebno razlagati evroavtonomno (pravilo avtonomne interpretacije), kar se lahko

razlikuje od nacionalnih zakonodaj (na primer zadeva Kalfelis15)16. Med splošna pravila interpretacije

11 Uradni list RS, št. 26/99. 12 Uradni list RS, št. 56/1999. 13 Člen 60 BU Ia določa, da ima za namene te uredbe gospodarska družba ali druga pravna oseba ali združenje fizičnih ali pravnih oseb stalno prebivališče v kraju, kjer ima statutarni sedež, glavno upravo ali glavno poslovno enoto. 14 Van Calster Geert, European Private International Law, Oxford and Portland, 2016, strani 23, 24 in 30 (v

nadaljevanju Van Calster Geert). 15 Zadeva C-189/87, Athanasios Kalfelis v Bankhaus Schröder Münchmayer, Hengst and Co. and others, ECLI:EU:C:1988:459. 16 Van Calster Geert, str. 26.

4

spada tudi tako imenovano pravilo enake in enotne interpretacije ter pravilo restriktivne interpretacije

izjem od splošne pristojnosti17.18

Po BU Ia poznamo izključno pristojnost, mandatorne pristojnosti, pristojnost na podlagi tihe privolitve,

prorogatio fori, za diplomsko delo pa sta pomembni izbirna pristojnost, ki jo določa člen 7(2) BU Ia, ter

splošna pristojnost. Splošna pristojnost je določena v členu 4(1) BU Ia in se glasi po načelu actor

sequitor forum rei, ki narekuje, da tožnik sledi domicilu toženca. Torej tožnik lahko toži toženca pri

sodišču države članice EU, kjer ima le-ta stalno prebivališče. To splošno pravilo ima vrsto izjem. Glede

izjem pa velja pravilo restriktivne interpretacije, saj bi v obratnem primeru lahko močno razširilo

možnost forum shoppinga. Restriktivna interpretacije služi tudi namenu uredbe (BU Ia), saj SEU

poudarja predvidljivost in zanesljivost predpisov.19

2.2 Mednarodna pristojnost v primeru deliktov v zvezi z nepogodbeno

odgovornostjo

Izbirna oziroma specialna pristojnost je pristojnost, pri kateri tožnik izbira eno izmed več pristojnih

sodišč različnih držav članic EU. Gre za izjemo od splošne pristojnosti (actor sequitor forum rei), kar bi

lahko omogočilo, da o zadevi odloča tisto sodišče države članice, ki je primernejše (forum conveniens),

saj gre pri izbirnih pristojnostih za tesno povezavo med dejstvi, zaradi katerih tožnik sproži spor, in

državo foruma.20

Forum shopping opredelimo kot dejanje stranke, ki je upravičena, da vloži tožbo pri sodiščih različnih

držav članic, vloži pa jo pri tistem, ki ji najbolj ustreza. Tako ima tožnik pogosto v odškodninskih

17 The principle of restrictive interpretation serves authoritative interpreters as an indispensable complement

to the principle of effectiveness. It embodies considerably more than a vague preference for “narrow

interpretation” or the fundamental policy that in a free society agreements should not be made for or imposed

upon parties. Citirano iz https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F978-94-015-5602-6_19 na dan

21.8.2017. 18 Jan-Jaap Kuipers, EU Law and Private International Law: The Interrelationship in Contractual Obligations, Martinus Nijhoff Publishers, 2012, str. 97-97 19 Van Calster Geert, str. 135, 146. 20 Briggs Adrian, Rees Peter, Civil Jurisdiction and Judgments (Sixth Edition), LPP, Richmond 2015. str. 29.

5

zadevah v primeru distančnih deliktov možnost izbire, kje bo vložil tožbo, saj se 7(2) BU Ia glasi tako,

da ima izbiro po kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka.2122

Člen 7(2) BU Ia narekuje, da je oseba s stalnim prebivališčem v državi članici v zadevah v zvezi z delikti

in kvazidelikti lahko tožena pred sodiščem v drugi državi članici v kraju, kjer je prišlo ali pride do

škodnega dogodka. SEU določa negativno in (evro)avtonomno23 definicijo za nepogodbene obveznosti

kot vsako pravno dejanje, ki želi vzpostaviti obveznost nasprotne stranke, ki ni v povezavi z pogodbeno

obveznostjo v smislu člena 7(1) BU Ia. SEU je definiralo pogodbeno obveznost v zadevi Handte24 kot

obveznost, ki jo ena stranka napram drugi prejme prostovoljno (interpartes). Kršitev pogodbene

obveznosti je kršitev, vendar gre še vedno za pogodbeno obveznost, ki nima nobenega stika z

nepogodbeno. Gre za načelo vzajemnega izključevanja, kar je pogodbena obveznost, ne more biti tudi

nepogodbena in obratno.25

Nepogodbene obveznosti iz člena 7(2) BU Ia imajo dva elementa, prvi je, da je zadeva v zvezi z delikti

ali kvazidelikti ter drugi, ki se nanaša na kraj škodnega dogodka. Pojem deliktov in kvazideliktov se

nanaša na klasične prometne nesreče, zahtevki zaradi nedopustnih posegov v okolje, kršitev

osebnostnih pravic, pravic intelektualne lastnine, prava varstva konkurence, odgovornost zaradi izgub

na kapitalskem trgu, odgovornost za malomarnost ali prevaro pri spodbujanju sklenitve posla s tretjo

osebo itd.26

Drugi element je kraj škodnega dogodka, ki je opredeljen kot kraj, kjer je prišlo ali lahko pride do

škodnega dogodka. Kraj škodnega dogodka vključuje tako kraj, v katerem je nastala škoda (forum

leasionis), kakor tudi kraj dogodka, ki je povzročil nastalo škodo kraj (forum delicti commissi) 27. Gre za

posebno izbirno pristojnost za nepogodbene odškodninske obveznosti, omogoča tožniku izbiro med

21 Anglosaški sistem pozna institut forum non conveniens, ki omejuje forum shopping. Institut omogoča, da se sodišče, ki je sicer mednarodno pristojno, izreče za neprimerno za odločanje, ker obstaja tesnejša povezava zadeve s sodišči druge države.Povzeto po http://www.rotlaw.com/legal-library/what-is-forum-shopping/ na dan 21.8.2017. 22 Pogoste se tudi torpedne tožbe (torpedo actions). Gre za pravno dejanje, s katerim stranka začne postopek pred sodiščem države članice, kjer bo postopek trajal dlje kot bi sicer, tako da posledice sodbe nastanje kasneje kot bi sicer lahko. Povzeto po Rehse Claudia, Intellectual Property Magazin, april 2017, stran 76. 23 Primer Martin Peters: interpretacija pogodbene obveznosti mora biti avtonomna, neodvisna od nacionalnih prav držav članic. 24 Zadeva C-26/91, Jakob Handte & Co. GmbH proti Traitements Mecano-chimiques des Surfaces SA, ECLI:EU:C:1992:268. 25 Povzeto po Magnus Ulrich, Mankowski Peter, Calvo Caravaca Alfonso-Luis Calvo, European Commentaries on Private International Law, str. 268 (v nadaljevanju Magnus, Mankowski). 26 Galič Aleš, Pristojnosti v nepogodbenih odškodninskih sporih, Pravni letopis, Inštitut za primerjalno pravo, Ljubljana 2012, stran 12 (v nadaljevanju Galič Aleš I). 27 Zadeva C-21/76 Handelskwekerij G.J. Bier B.V. proti Mines de Potasse d'Alsace S.A., ECLI:EU:C:1976:166.

6

splošno pristojnostjo (actor sequitor forum rei) in pristojnost sodišča po kraju, kjer je do škodnega

dogodka prišlo ali kjer je nastala škoda.28

SEU je v zadevi Bier odločilo, da je moč odločitve izbire sodišča države članice glede distančnih

deliktov29, bodisi tam kjer je prišlo do škodnega dogodka, bodisi tam kjer je nastala škoda, v rokah

tožnika. Izbira med slednjima je po ubikvitetnem načelu ekvivalentna ena drugi. Dejansko stanje v sami

zadevi Bier je bilo tako, da je francoska družba spuščala odplake v reko Ren, nizozemski kmetje pa so

čutili posledice na svojih pridelkih. Šlo je za distančni delikt, saj so posledice nastale drugje kot kjer je

ravnal storilec. Samo načelo favorizira tožnika (favor actoris), ki običajno izberejo sodišče svojega

domicila.30 V zadevi Bier je je bila škoda le neposredna, nadaljnje se je SEU v zadevi Dumez opredelilo

tudi do posredne škode, katero se ne upošteva. Pomembna je le neposredna škoda.31 V zadevi

Marinari32 pa je SEU odločilo, da kraj, kjer je prišlo do škodnega dogodka, ne dopušča interpretacije,

da bi zajel tudi katerkoli kraj, kjer se čutijo škodne posledice dogodka, ki je škodo že povzročil drugje.

SEU je z namenom omejitve forum shoppinga v zadevi Shevill omejilo obseg odškodnine, ki jo lahko

sodišče države članice prisodi. Delikt se je zgodil, ko so mediji s časopisnim člankom distribuirali

podatke, s katerim je bila tožnica prizadeta. Gre za tako imenovan razpršeni delikt, pri katerem škodna

posledica nastane povsod. Časopis je izhajal v večih državah članicah EU (Angliji, Franciji), kar pomeni,

da ji je škoda z javno injurijo nastajala tudi onkraj državnih meja33. SEU je oblikovalo sistem mozaika,

ki omejuje toženca pri izbiri sodišča pred katerim bo sprožil postopek (omejitev forum shoppinga)

oziroma velja načelo favor actoris (favoriziranje tožnika). Tožnik še vedno lahko sproži postopek pred

sodiščem po splošni (actor sequitur forum rei) ali pa po posebni pristojnosti (pristojnosti za

nepogodbene odškodninske obveznosti), v kraju, v katerem je nastala škoda ali v kraj dogodka, ki je

povzročil nastalo škodo. Do omejitve forum shoppinga pride zaradi omejitve višine odškodnine, ki jo

tožnik lahko zahteva pred posameznimi sodišči držav članic. V kolikor je tožba vložena pred sodiščem

države članice, kjer je nastala škodljiva posledica, je višina odškodnine omejena na nastalo škodo na

ozemlju te države. V primeru vložitve tožbe pred sodiščem, kjer je storilec deloval, je tožnik upravičen

zahtevati odškodnino za celotno škodo, ki jo je utrpel.34

28 Galič Aleš, Pristojnosti v nepogodbenih odškodninskih sporih, Pravni letopis, Inštitut za primerjalno pravo, Ljubljana 2012, str. 10 (v nadaljevanju Galič Aleš I). 29 Distančni delikti (das Distanzdelikt) so delikti, kjer kraj in škodna posledica ne sovpadata. Povzeto po Geč Korošec Miroslava, Mednarodno zasebno pravo, druga knjiga – posebni del, Časopisni zavod Uradni List Republike Slovenije Geč, str. 180 (v nadaljevanju Geč Korošec). 30 Magnus, Mankowski, str. 276-277. 31 Van Calster Geert, str. 148. 32 Zadeva C-364/93 Antonio Marinari proti Lloyds Band plc in Zubaidi Trading Company, ECLI:EU:C:1995:289. 33 Stone Peter, EU Private International Law, Edward Elgar Publishing Limited, 2010, str. 103-104. 34 Magnus, Mankowski, str. 278.

7

Za diplomsko nalogo sta pomembni tudi zadevi eDate Advertising35. SEU se je opredelilo do

problematike razpršenih deliktov preko komunikacijske tehnologije medijev za širjenje informacij

preko internet glede kršitve osebnostnih pravic. Oseba, ki je utrpela kršitev osebnostnih pravic preko

interneta, lahko sproži spor za celotno škodo, ki jo je utrpela, pred sodiščem kraja, kjer je storilec

deloval. Tožnik (oškodovanec) lahko zahteva povračilo celotne škode tudi, če tožbo vploži pred

sodiščem, kjer je težišče njegovih interesov36.37 Okolje, kjer je težišče interesov neke osebe, je na

splošno kraj njenega običajnega prebivališča. Težišče interesov osebe pa je lahko tudi v državi članici

kjer običajno ne prebiva, če obstajajo drugi indici, kot je opravljanje poklicne dejavnosti in je mogoče

ugotoviti tesno povezavo s to državo.38

SEU je v zadevi Wintersteiger39 potrdilo, da institut težišča žrtvenih interesov velja le za kršitve

osebnostnih pravic storjenih preko internet40 ter da jih razločuje od kršitev blagovnih znamk, katere

so zaščitene po teritorialnem načelu. Teritorialno načelo omogoča državi, da znotraj svojih

teritorialnih meja, izvaja svojo suverenost, tako da s svojo zakonodajo določi, kaj bo na njenem

ozemlju dovoljeno, prepovedano in kaj zapovedano41. SEU je v zadevi Wintersteiger odločilo, da je

potrebno člen 7(2) BU Ia razlagati tako, da je v sporih o kršitvi znamke, storjene z oglaševanjem na

spletnem mestu iskalnika, pristojno sodišče kraja sedeža domnevnih kršiteljev kot kraj, v katerem je

bila sprejeta odločitev o njihovem ravnanju.42

SEU je v zadevi Pinckney o zatrjevani kršitvi avtorske pravice z reproduciranjem in plasiranjem

(distribuiranjem) na trg, tudi za avtorske pravice potrdilo, da težišče interesov žrtve za določanje

mednarodne pristojnosti tudi v tem primeru ne pride v poštev. Odločilo je, da za določitev

mednarodne pristojnosti v primeru reproduciranja in distribuiranja na trg preko interneta zadošča

kraj, od katerega lahko tožnik dostopa na spletno stran, preko katere se domnevno krši avtorsko

pravico. Kriterij dostopnosti spletne strani omogoča velik forum shopping, saj je na spletno stran

mogoče dostopati pravzaprav vseh delov sveta. Razsežnost forum shoppinga pa je vendarle omejena

z odločitvijo iz zadeve Shevill, kar pomeni, da tožnik lahko zahteva odškodnino le za škodo, nastalo na

35 Zadeva C-509/09 eDate Advertising GmbH in ostali proti X in Société MGN LIMITED, ECLI:EU:C:2011:685. 36 Še vedno pa je na voljo splošna pristojnost – actor sequitor forum rei, po kateri bi tožnik sledil domicilu toženca. 37 Galič Aleš, Pristojnosti v nepogodbenih odškodninskih sporih, Pravni letopis, Inštitut za primerjalno pravo, Ljubljana 2012, str. 22 (v nadaljevanju Galič Aleš I). 38 Točka 49 zadeve eDate Advertising. 39 Zadeva C-523/10, Wintersteiger AG proti Products 4U Sondermaschinenbau GmbH, ECLI:EU:C:2012:220. 40 SEU je odločilo, da so osebnostne pravice varovane v vseh državah članicah za razliko od varstva, ki ga vsaka država članica zagotavlja pri kršitvi intelektualne lastnine. Zato institut težišča žrtvenih interesov velja le za kršitev osebnostnih pravic storjenih preko spleta. Povzeto po točki 24 in 25 zadeve eDate Advertising. 41 Povzeto po https://en.wikipedia.org/wiki/Territorial_principle na dan 21.8.2017. 42 Van Calster Geert, str. 153 in 155.

8

ozemlju sodišča države članice, kjer je dostopal do spletne strani. Celotno odškodnino za vso nastalo

škodo pa lahko zahteva z vložitvijo tožbe pred sodiščem države članice, na ozemlju katere je zatrjevani

kršitelj (toženec) deloval, ali pred sodiščem države, kjer ima toženec (kršitelj) domicil.43

V zadevi Pez Hejduk je nemška družba neupravičeno uporabila fotografije, profesionalne fotografinje

gospe Hejduk, na svoji nemški spletni strani. Tožnica je tožbo za ugotovitev kršitve avtorskih pravic

vložila pred avstrijskim sodiščem. Mednarodna pristojnost avstrijskega sodišča je utemeljena, saj člen

7(2) BU Ia ne zahteva, da je spletno mesto usmerjeno v v državo članico, kjer je tožnica vložila tožbo.

Zahteva, ki izhaja iz zadeve Pinckney, je le, da je tožnica lahko dostopala na spletno stran, kjer so ji bile

kršene avtorske pravice, iz države članice, kjer ima stalno prebivališče. Omejena pa je v višini

odškodnine, ki izhaja iz zadeve Shevill in Pinckney, za škodo, ki je nastala na ozemlju države članice

(Avstrije), iz katere je lahko dostopala na spletno stran. V kolikor bi vložila tožbo v državi članici

(Nemčiji), kjer je domnevni kršitelj ravnal, bi bila upravičena do odškodnine za celotno nastalo škodo.44

3. SPLOŠNO O AVTORSKI PRAVICI

3.1 Pravo intelektualne lastnine

Pravo intelektualne lastnine je skup pravnih pravil, s katerimi se urejajo družbeni odnosi glede

intelektualnega ustvarjanja. S temi pravili se določeni pogoji in načini pridobivanja tovrstnih pravic,

njihova vsebina, omejitve, njihovo uresničevanje, zaščita, trajanje in prenehanje. Gre z zelo širok krog

pravic, vezanih na rezultate ustvarjanja človekovega dela, kot so patent, oznaka porekla, žlahtniteljska

pravica, avtorska pravica, sorodne pravice, znamka, model idr...).

Navajata se dva vidika prava intelektualne lastnine, kulturni ter gospodarki. S kulturnega vidika so te

pravice temeljnega pomena za pospešitev in predstavitev kulturnega ustvarjanja in kulturnega

življenja družbe, ker zagotavljajo obstoj duhovnih ustvarjalcev. Država subjektom prava intelektualne

lastnine zagotovi pravno ureditev z namenom, da lahko pridobivajo ustrezna nadomestila za vloženo

delo. Z gospodarskega vidika pa industrija s področja intelektualne lastnina ustvarja velike dohodke.

Pravo intelektualne lastnine obsega pravo industrijske lastnine in avtorsko pravo.45

Avtorsko pravo je skup pravnih norm, s katerimi se urejajo pravni odnosi v zvezi z ustvarjanjem in

izkoriščanjem avtorskih del na področju književnosti, znanosti in umetnosti. Namen je zagotoviti

43 Van Calster Geert, str. 155-156. 44 Točke 10 do 38 zadeve Pez Hejduk. 45 Juhart Miha, Možina Damjan, Novak Barbara, Polajnar-Pavčnik Ada, Žnideršič Skubic Viktorija, Uvod v civilno pravo, Uradni List Republike Slovenije (v nadaljevanju Juhart, Možina UPC), str. 273.

9

avtorju kot upravičencu avtorske pravice ter njegovim pravnim naslednikom zaščito. Varujejo se

moralne pravice, materialne pravice ter druge pravice avtorja. Avtorsko pravo sestavljajo avtorske ter

sorodne pravice46. Tvori posebno področje civilnega prava in del prava intelektualne lastnine.47

Avtor je fizična oseba, ki je ustvarila avtorsko delo48. ZASP temelji na načelu avtorstva, da je avtor tisti,

ki je delo ustvaril. Po sami naravi stvari mu pripada avtorska pravica. Za avtorja velja tisti, čigar ime,

psevdonim ali znak je naveden na ali pri objavi dela (domneva avtorstva)49. Gre za domnevo, ki se jo

lahko ovrže (praesumptio iuris). Če navedbe ni in je ni mogoče najti, ne pomeni, da je delo prosto.

Šteje se, da je tisti, ki delo izda upravičen do uveljavljanja avtorskih pravic, vendar mora ta upravičenja

prenesti na avtorja, če se ta kasneje pojavi50. Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s

področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene51. Gre za pravni

standard, ki izhaja iz abstrakne definicije 5. člena ZASP, katerega obstoj v končni fazi ugotavlja sodišče.

Avtorska pravica obstaja le na avtorskih delih.52

3.2 Avtorska pravica

Avtorska pravica je pravica naravnega prava, avtorju pripade na podlagi same stvaritve, po naravi

stvari. pravica duhovne lastnine, ki ima temelj v delu, potrebnem in uporabljenem za stvaritev.

Opredeljuje jo 15. člen ZASP kot enovito pravico na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna

osebnostna upravičenja (moralne avtorske pravice), izključna premoženjska upravičenja in druga

upravičenja avtorja (druge pravice avtorja)53. Gre za absolutno pravico, ki učinkuje erga omnes, vendar

je ni mogoče primerjati z lastninsko pravico, saj je ne podeljuje zakon ali kakšen oblastni organ, ker

obstaja že v splošni pravni zavesti. Nastanek avtorske pravice je avtomatičen, ipso facto, s samo

stvaritvijo. Torej za njen obstoj, priznanje in varstvo ni potrebna nobena druga formalnost, zato gre

po naravnopravnem nauku54. Je ustavno zajamčena človekova pravica, ki jo določa 60. člen Ustave

Republike Slovenije55. Predmet avtorske pravice je avtorsko delo kot imaterialna dobrina. Je lahko

predmet dedovanja, ni je pa mogoče kot celoto prenesti v razmerjih inter vivos. So časovno omejene,

46 Juhart, Možina UCP, str. 274–275. 47 Trampuž Miha, Oman Branko, Zupančič Andrej, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Gospodarski vestnik, 1997 (v nadaljevanju ZASP s komentarjem), str. 17. 48 Določba 10. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, Uradni list RS, št. 21/95 (v nadaljevanju ZASP). 49 Določba 11. člena ZASP. 50 ZASP s komentarjem Trampuža Mihe, str. 57–58. 51 Določba 5. člena ZASP. 52 ZASP s komentarjem Trampuža Mihe, str. 28. 53 Določba 15. člena ZASP. 54 Trampuž Miha, Avtorsko pravo, str. 125-126. 55 Uradni list RS, št. 33/91.

10

vendar ne ugasnejo s smrtjo avtorja (če se izvzame tiste, ki so strogo vezane na osebo avtorja), po

slovenskem pravu trajajo še 70-let po smrti avtorja.56

Moralne avtorske pravice so pogojene in vezane na obstoj avtorskega dela. Po svoji vsebini načeloma

spada med osebnostne pravice vendar je njihova posebnost vez do avtorskega dela, njihova

podedljivost ter časovna omejenost. Posamezna moralna upravičenja avtorja so absolutne pravice.

Zakon poudarja duhovno vez avtorja z njegovo stvartvijo, s tem se misli na razmerje, da avtor svoje

delo gleda kot na otroka svojega duha in osebno vez, ki delo obravnava z ugledom in častjo avtorja.

varujejo avtorja glede njegovih duhovnih in osebnih vezi do dela.57 Tovrstne pravice niso prenosljive s

poslom inter vivos. Poznamo štiri oblike moralnih pravic, pravico prve objave, pravico priznanja

soavtorstva, pravico spoštovanja dela in proviso skesanja.58

Materialne avtorske pravice dajejo avtorju izključna premoženjska upravičenja. Varujejo

premoženjske interese avtorja, tako da ima avtor monopol nad izkoriščanjem njegovega dela. Čeprav

gre za nematerialno dobrino, je vseeno mogoče reproducirati delo ter s tem dosegati premoženjske

koristi. omogočajo avtorju uživanje vrednosti, ki jo je ustvaril s svojim delom59. Gre za izključne

pravice, ki so prenosljive na podlagi zakona ali pravnega posla tako inter vivos kot mortis causa. So

časovno omejene na 70-let po smrti avtorja.60

Materialnih avtorskih pravic je mnogo, vendar se bom za namene diplomskega dela omejil na pravico

do reproduciranja in distribuiranja, kajti ti dve sta pomembni za analizo zadeve Pinckney.

Reproduciranje se nanaša na izdelavo telesnih primerkov avtorskega dela. Gre za kopijo avtorskega

dela in za kršitev pravice reproduciranja zadošča že izdala ene same kopije. Pravica distribuiranja je

izključna pravica dovoliti ali prepovedati, da se izvirnik ali reproducirani primerki dela dajo v promet s

prodajo ali drugačno obliko prenosa lastninske pravice. Je po svoji naravi samostojna pravica, po svoji

funkciji pa je dejansko pritiklina in varovalka pravice reproduciranja. Omogoča avtorju, da se pred

začetkom razširjanja kopij na trg prepriča, da ne izvirajo iz poslov s katerimi je bila izigrana njegova

pravica reproduciranja. Namen pravice distribuiranja je, da ni namenjena za samostojne in odplačne

prenose. V zadevi Pinckney je prišlo do kršitev materialnih avtorskih pravic z reproduciranjem skladb

P. Pinckneya brez njegovega soglasja, nato pa še do distribuiranja produktov reproduciranja s prodajo

preko spletnih strani.61

56 Juhart, Možina UCP, str. 275-277. 57 ZASP s komentarjem Trampuža Mihe, str. 70-72. 58 Juhart, Možina UCP, str. 275–276 59 ZASP s komentarjem Omana Branka, str. 86. 60 Juhart, Možina UCP, str. 277. 61 ZASP s komentarjem Omana Branka, str. 94-98.

11

Druge pravice avtorja so pravice avtorja, da v pod določenimi pogoji fizični pristopi k izvirniku al

primerku svojega dela, da si ga ogleda ali da v zvezi z njim uveljavi določene svoje avtorske pravice.

Mednje spada pravica dostopa in izročitve, sledna pravica, pravica javnega posojanja ter pravica do

nadomestila.62

4. ANALIZA PRIMERA PINCKNEY PROTI KDG MEDIATECH

4.1 Stranke

Na podlagi člena 267 PDEU63 je vložilo francosko sodišče (Cour de cassation) predhodno vprašanje

glede spora med strankama Peter Pinckney (francoski državljan, s stalnim prebivališčem v Toulousu)

ter KDG Mediatech AG (s sedežem v Avstriji).64

4.2 Dejansko stanje

Peter Pinckney s stalnim prebivališčem v Toulousu (Francija) je v postopku zatrjeval, da je avtor,

skladatelj in izvajalec dvanajstih skladb, ki jih je na vinilno ploščo posnela skupina Aubrey Small. Odkril

je, da so bile skladbe brez njegove privolitve reproducirane na zgoščenko, ki jo je v Avstriji posnela

družba KDG Mediatech AG (v nadaljevanju Mediatech), nato pa sta jo britanski družbi Cursoe in Elegy

prodajali preko spletnih mest, do katerih je lahko Peter Pinckney dostopal iz kraja svojega stalnega

prebivališča (Toulouse). Peter Pinckney je 12. oktobra 2006 zoper družbo Mediatech vložil tožbo za

povračilo škode, ki jo je utrpel zaradi kršitve njegovih materialnih avtorskih pravic, pred francoskim

sodiščem.

Družba Mediatech je ugovarjala pristojnost francoskega sodišča, vendar je bil njen ugovor 14.

februarja 2008 zavrnjen, z obrazložitvijo, da je Peter Pinckney zadevno zgoščenko lahko kupil v kraju

svojega stalnega prebivališča v Franciji na spletnem mestu, ki je dostopen francoski javnosti. To pa po

mnenju sodnika, pristojnega za izvedbo predhodnega postopka pri Tribunal de grande instance de

Toulouse, zadostuje za vzpostavitev tesne zveze med dejanskim stanjem in domnevno škodo, kar

narekuje pristojnost sodišča, ki odloča.

Družba Mediatech je vložila pritožbo zoper to sodbo, v kateri je trdila, da so bile zgoščenke na njenem

sedežu v Avstriji, po naročilu posnete za britansko družbo, da bi jih ta prodajala preko spleta. Trdila je,

62 ZASP s komentarjem Trampuža Mihe, str. 112–115. 63 Pogodba o delovanju Evropske unije, UL C 326, 26.10.2012, str. 47-390. 64 Povzeto po zadevi Pinckney, točka 2.

12

da so pristojna le sodišča kraja sedeža tožene stranke (v Avstriji) ali pa sodišča kraja nastanka škode

(kraj, kjer je bilo storjeno škodno dejanje, torej v Združenem kraljestvu).

Pritožbeno sodišče (Cour d'appel de Toulouse) je s sodbo z dne 21. januarja 2009 zavrnilo pristojnost

Tribunal de grande instance de Toulouse. V obrazložitvi je trdilo, da je kraj sedeža tožene stranke v

Avstriji in kraj škodnega dogodka ne more biti v Franciji. Odgovornosti družbe Mediatech ter družb

Crusoe in Elegy ni potrebno preučiti, saj ni navedb o njihovem sodelovanju.

Peter Pinckney je nato zoper to sodbo vložil kasacijsko pritožbo in se skliceval na kršitev člena 7(2) BU

Ia ter da je pristojnost francoskega sodišča.65

4.3 Predhodno vprašanje

Predložitveno sodišče (francosko sodišče – Cour de cassation) je postopek odločanja prekinilo in SEU

v predhodno odločanje predložilo vprašanji:

- ali je treba člen 7(2) BU Ia razlagati tako , da je v primeru domnevne kršitve materialnih

avtorskih pravic, storjeno z objavo vsebine na spletnem mestu, oseba, ki meni, da je

oškodovana, lahko vloži tožbo zaradi ugotovitve odgovornosti pri sodiščih vsake države

članice, na ozemlju katere je ali je bila po spletu objavljena vsebina dostopna, zato da dobi

odškodnino samo za škodo, storjeno na ozemlju države članice, ki odloča ali mora biti poleg

tega ta vsebina namenjena javnosti na ozemlju te države članice, ali mora biti podana druga

navezna okoliščina?

- ali je odgovor na prvo vprašanje enako, če zatrjevana kršitev materialnih avtorskih pravic ni

posledica objave elektronske vsebine po spletu, ampak, kot v obravnavanem spletne ponudbe

materialnega nosilca s katerim se ta vsebina reproducira.66

4.4 Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Niila Jääskinena

Navedeni generalni pravobranilec je poudaril obseg načela teritorialnosti avtorske pravice. Samo

načelo narekuje, da sodišča držav članic odločajo le, če gre za ozemlje, na katerem so pristojna, izjema

je le v primeru, ko je navedeno sodišče pristojno za odločanje ne glede na kraj elementov spora (na

primer splošna pristojnost). Obstoj in učinki avtorske pravice so odvisni od razsežnosti pravnega reda

posameznih držav članic. Meni, da kršitve avtorskih pravic, storjenih z uporabo spleta, ne zahtevajo

65 Točke 9–13 zadeve Pinckney. 66 Točki 15 zadeve Pinckney.

13

odstop od načela teritorialnosti, temveč potrebujejo novejšo opredelitev povezave med virtualnim

ravnanjem in danim ozemljem.67

Člen 4(1) v povezavi s členom 7(2) BU Ia, določa, da ima v primeru tožb zaradi deliktov in kvazideliktov

tožnik opcijo izbire, da tožbo vložo bodisi po splošni pristojnosti pri sodišču države članice, kjer ima

toženec stalno prebivališče, bodisi pri sodiščih, na območju katerih je kraj, kjer je prišlo ali lahko pride

do škodnega dogodeka. Omenjeni generalni pravobranilec meni, da je potrebno na področju avtorskih

pravic sprejeti enak pristop, kot ga je SEU na področju prava znamk uporabilo v sodbi Wintersteiger,

ki je podelil pristojnost sodiščem kraja sedeža domnevnih kršiteljev kot kraja, v katerem je bila sprejeta

odločitev o spletni ponudbi produktov. Če to apliciramo na zadevo Pinckney, bi to pomenilo, da se za

pristojna določija britanska sodišča v kraju sedeža zadevnih družb.

SEU je do tedaj dajalo prednost merilu, ki se je nanašalo na usmerjenost dejavnosti zadevnega

spletnega mesta k javnosti države članice. Pojasnilo je vsebino merila, da mora dejavnost spletnega

mesta razkrivati »da si bila ciljna skupina storilca dejanja osebe na tem ozemlju«. N. Jääskinen

ugotavlja, da se merilo uporablja za kršitve storjene na materialnem ali elektronskem nosilcu. Ker gre

za škodo, ki je nastala zarada izpada prihodka, zaradi razširjanja vsebin, meni, da je primerno dati

prednost tistemu sodišču države članice, ki je določeno po merilih za usmerjanost dejavnosti

(»fokusiranje«), vendar je pristojno le za škodo, nastalo na namerno izbranem ozemlju storilca kršitve.

SEU bi se moralo, po njegovem mnenju, pri uporabi navezne okoliščine med obsegom ozemeljskega

območja uporabe nacionalne zakonodaje, ki se uporablja in obsegom sodne pristojnosti zgledovati po

merilih, določenih v sodbi Pammer in Hotel Alpenhof. Meni, da merilo dostopnosti, po katerem škoda

nastane povsod ni ustrezno, saj bi stimuliralo forum shopping, kar nasprotuje sodni praksi SEU. N.

Jääskinen nasprotuje tudi predlog P. Pinckneyja, da bi se uporabilo merilo kraja središča žrtvenih

interesov po sodbah eDate Advertising in Martinez, po katerem bi bilo sodišča tega kraja pristojno za

odločanje o celotni škodi.68

N. Jääskinen predlaga SEU, naj se člen 5, točka 3, BU I razlaga tako, da domnevni oškodovanec, ki

zatrjuje, da je prišlo do kršitve izključne pravice distributiranja zaradi spletne prodaje, vloži tožbo

bodisi pri sodišču kraja, v katerem imajo sedež osebe, ki so na spletu ponujale zgoščenke za povrnitev

celotne škode bodisi pri sodiščih države članice, v katero je usmerjena dejavnost zadevnega spletnega

mesta, za povrnitev škode, ki jo je utrpela na tem ozemlju.69

67 Točke 44 do 50 Sklepnega predloga generalnega pravobranilca Niila Jääskinena v zadevi Pinckney. 68 Točke 51 do 71 Sklepnega predloga generalnega pravobranilca Niila Jääskinena v zadevi Pinckney. 69 Povzeto po Sklepnem predlogu generalnega pravobranilca Niila Jääskinena v zadevi Pinckney.

14

4.5 Odločitev SEU

SEU je v dotični zadevi vzpostavilo kriterij dostopnosti spletne strani za določanje mednarodne

pristojnosti. Omogočilo je vložitev tožbe domnevnemu oškodovancu (nosilcu materialne avtorske

pravice) v primeru domnevne kršitve materialne avtorske pravice, storjene preko spletne strani, pred

sodiščem države članice kraja, kjer je do spletne strani lahko dostopal. SEU je vzpostavilo pravilo, da

je mednarodno pristojnost mogoče določiti na podlagi kraja škodnega dogodka, ki se pripisuje enemu

od domnevnih povzročiteljev škode, ki ni stranka v sporu, za drugega domnevnega povzročitelja, ki ni

deloval na območju pristojnosti sodišča, ki odloča o zadevi70. V tem primeru lahko sodišče odloča le o

odškodnini za škodo, ki je nastala na ozemlju te države članice. Domnevni oškodovanec lahko

odškodnino za celotno nastalo škodo zahteva pred sodiščem države članice kraja, v katerem je

domnevni kršitelj deloval ali po splošni pristojnosti po stalnem prebivališču oziroma sedežu toženca.71

Pri preizkusu pristojnosti sodišča za odločanje o škodi, se sodišče, ki o zadevi odloča, ne spusti v

vsebinsko odločanje, torej ali je do dejanske kršitve avtorske pravice res prišlo. Preizkusi le, če so

podani kriteriji za določitev mednarodne pristojnosti.72

4.6 Komentar sodbe v zadevi Pinckney

Martin Husovec ostro nasprotuje odločitvi SEU v zadevi Pinckney. Poudarja irelevantnost, saj je bil člen

7(2) BU Ia uporabljen v škodo avstrijske družbe, ki v Franciji niti ni delovala, niti tam ni povzročila

škode. Meni, da je mednarodna pristojnost, utemeljena na podlagi dveh družb s sedežem v Združenem

Kraljestvu, ki sta s prodajo preko spletnih strani prodajali zgoščenke, za katere se zatrjuje kršitve

avtorskih pravic, sporno. Kljub temu, da zoper družb Združenega Kraljestva ni vložena tožba, niti nista

sospornika (v postopku sta le omenjeni, ne pa tudi udeleženi), je SEU upravičilo mednarodno

pristojnost francoskega sodišča na podlagi dostopnosti teh spletnih strani iz Francije. Tožnik je ti dve

družbi navedel zgolj zaradi vzpostavitve pristojnosti francoskega sodišča. Husovec skeptično navaja,

da teorija mozaika iz zadeve Shevill ni sposobna preprečiti zlorabe postopkov v zvezi avtorskimi

pravicami z de minimis kršitvami. Meni, da je gola dostopnost spletne strani ni zadosten razlog za

vzpostavitev mednarodne pristojnosti ter da bi moral SEU omejiti kriterij dostopnosti, da bi pripeljalo

k prazni pristojnosti (empty jurisdiction). Ratio decidendi sodbe SEU v zadevi Pinckney se Husovcu ne

zdijo prepričljivi. SEU naj ne bi niti ugotovil, ali je dostopnost spletne strani dejansko učinkovit kriterij,

70 Dve britanski družbi sta distribuirali sporne skladbe po spletnih straneh do katerih je Peter Pinckney lahko dostopal iz svojega stalnega prebivališča (Toulouse). Avstrijska družba (toženec), ki je kršila materialno avtorsko pravico reprodukcije, je delovala samo v Avstriji. Mednarodna pristojnost francoskega sodišča pa je bila podana na podlagi ravnanja britanskih družb, ki sta bili v tožbi le omenjeni, ne pa tudi udeleženi. 71 Razsodba zadeve Pinckney. 72 Točka 41 zadeve Pinckney.

15

saj je po členu 7(2) BU Ia sodišče, ki odloča o škodi, pristojno le za tisto, ki je nastala na ozemju države

članice, ki ji pripada (pravilo mozaika, zadeva Shevill). Husovcu se zdi rezultat zadeve Pinckney

dvoumen ter meni, da bi se SEU moral v prihodnosti v omejiti pri določanju pristojnosti v primerih s

kriterijem dostopnosti.73

Po mnenju Brada Spitza je SEU glede avtorskega prava zanemarilo kriterij usmerjanja dejavnosti v

državo članico kot to izhaja iz zadev L’Oréal, Pammer in Hotel Alpenhof. Zaradi odstopanja od sodne

prakse SEU meni, da gre za kršitev forum shoppinga, ker bodo oškodovanci imeli več izbire vložitve

tožbe pri sodiščih držav članic.74

Po mnenju Maríje Vilas je odločitev SEU v zadevi Pinckney omogočilo domnevnemu oškodovancu večji

obseg forum shoppinga. To ogrozi pravico do pravičnega sojenja domnevnega kršitelja, saj zadeva ni

nujno v tesni povezavi s sodiščem, ki odloča. Zaradi posledice teritorialnega načela bo kršitev lahko

obravnavana v večih državah članicah, instituti litispendence, sorodnih pravic ter res iudicata pa ne

bodo uporabljivi.75

Menim, da je SEU z zadevo Pinckney s svojo razširitveno razlago močno poseglo v člen 7(2) BU Ia.

Posebna pristojnost se mora po temeljnih načelih interpretacije BU Ia razlagati restriktivno od

splošnega pravila actor sequitor forum rei. SEU je z razširitvijo omogočilo forum shopping, kar ni v

skladu s sodno prakso. SEU do odločitve v zadevi Pinckney ni dopustilo določitev sodne pristojnosti na

podlagi kraja škodnega dogodka, ki se pripisuje enemu od domnevnih povzročiteljev škode, če ni

stranka v postopku, za drugega domnevnega povzročitelja, ki ni deloval na ozemlju države članice

sodišča, ki o zadevi odloča.

4.7 Sodna praksa SEU po zadevi Pinckney

V nadaljevanju želim predstaviti in analizirati zadeve, v katerih se je SEU sklicevalo na posamezne točke

zadeve Pinckney in predstaviti kakšen vpliv je zadeva Pinckney imela nanje. Poskušal se bom

osredotočiti na vprašanje, ali je tudi v kasnejših zadevah SEU za določitev mednarodne pristojnosti

uporabilo kriterij dostopnosti spletne strani (mere accessibility), ali je sledilo odločitvi v zadevi Melzer

ter ali je upoštevalo načelo teritorialnosti v primeru kršitev avtorskih pravic.

73 Povzeto po komentarju Martina Husovca, dostopno na: https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2385276, datum dostopa: 27.8.2017. 74 Povzeto po komentarju Brada Spitza, dostopno na: http://copyrightblog.kluweriplaw.com/2013/12/02/jurisdiction-in-eu-copyright-cases-accessibility-of-a-website-is-a-criterion/, datum dostopa: 27.8.2017. 75 Povzeto po komentarju Maríje Vilas, dostopno na: http://www.sfplegal.com/international-jurisdiction-in-ipr-infringements-committed-on-the-internet-revisiting-cjue-decisions-in-pinckney-and-hejduk/, datum dostopa: 27.8.2017.

16

4.7.1 Zadeva Coty Germany

Nemška družba Coty Germany je imetnica pravic znamke Skupnosti (danes znamke EU) št. 003788767,

ki predstavlja stekleničko registrirano za parfumerijske izdelke. Belgijska družba First Note je proizvode

dobavljala Stefan P. Warenhandelu, ki jih je nato prodajal v Nemčiji. Coty Germany trdi, da gre zaradi

podobnosti stekleničk za kršitev znamke.

SEU ne dopušča, da se sodna pristojnost določi na podlagi kraja vzročnega dogodka nastanka škode,

nastala zaradi kršitve, kadar domnevni povzročitelj škode, ki je tožen, v njej ni sam deloval. Iz naslova

kraja nastanka škode se lahko določi sodna pristojnost za odločanje o tožbi zaradi ugotovitve

odgovornosti na podlagi nacionalnega zakona, vloženi proti osebi s sedežem v drugi državi članici, za

katero se zatrjuje, da je v tej državi članici storila dejanje, ki je povzročilo ali s katerim se tvega

povzročitev škode na območju sodišča, ki odloča o zadevi.

Kadar je več domnevnih povzročiteljev škoda, le eden od njih ne more biti tožen pred sodiščem države

članice na območju katerega ni deloval, če bi na tem območju deloval kdo drug od domnevnih

povzročiteljih (zadeva Melzer).

Zadeva Coty Germany v točki 33 je poudarja načelo teritorialnosti glede veljavnosti pravic

intelektualne lastnine. Zahteva se, da so v državi, kjer se vodi postopek, tovrstne pravice zaščitene z

nacionalnim pravom te države članice.

4.7.2 Zadeva Hi Hotel

Fotograf U. Spoering je francoski družbu Hi Hotel odplačno prenesel pravico do uporabe fotografij. Do

pisnega dogovora ni prišlo, je pa na računu pisalo »include the rights – only for the hotel hi«. U.

Spoering meni, da je družba Hi Hotel s posredovanjem fotografij tretji osebi kršila avtorske pravice na

fotografijah.

SEU je odločilo, da ni mogoče določiti pristojnosti sodišča, kjer domnevni povzročitelj zatrjevanih

kršitev avtorskih pravic ni deloval na podlagi dogodka, ki je vzrok za škodo. Omogoča se pa določitev

pristojnosti istega sodišča na podlagi nastanka zatrjevane škode. Sodišče je pristojno odločati le o

škodi, ki je nastala na ozemlju njegove države članice.76

SEU je v zadevi Pinckney določilo, da je zatrjevanje kršitve zadosten razlog za začetek postopka,

neodvisno od vsebine. Vsebinska presoja spada v postopek o glavni stvari. SEU je sledilo točki 40

76 Zadeva C-387/12, Hi Hotel HCF SARL proti Uweju Spoeringu, ECLI:EU:C:2014:215.

17

zadeve Pinckney in upoštevalo, da je zgolj zatrjevanje kršitve avtorske pravice s posredovanjem

fotografij zadosten razlog za določitev mednarodne pristojnosti.77 Sodišče, ki odloča, je omejeno na

prisoditev višine odškodnine za škodo, ki je nastala na ozemlju te države članice.

SEU je sledilo teritorialnemu načelu, ker sodišče države članice, ki odloča o kršitvah materialnih

avtorskih pravic na ozemlju njihove države članice, lažje presojajo ali je do dejanske kršitve prišlo in

tudi lažje ugotavljajo naravo nastale škode.78

4.7.3 Zadeva Pez Hejduk

P. Hejduk je poklicna arhitekturna fotografinja, fotografije katere je z njenim soglasjem nemška družba

EnergieAgentur uporabila. Kasneje jih je družba EnergieAgentur uporabila na svoji spletni strani tako,

da je bil omogočen njihov pogled in prenos. P. Hejduk je tožbo zaradi kršitve avtorske pravice vložila

na gospodarskem sodišču na Dunaju (Handelsgericht Wien), za katero se postavi vprašanje

mednarodne pristojnosti po členu 7(2) BU Ia.

SEU je odločilo, da je treba člen 7(2) BU Ia razlagati tako, da je v primeru zatrjevane kršitve avtorskih

pravic, ki jih zagotavlja država članica sodišča, ki mu je zadeva priložena, na podlagi kraja nastanka

zatrjevane škode, nastale na spletni strani, ki je dostopno z območja sodišča, ki odloča o kršitvah.

Pristojno je le za obravnavanje škode, nastale na ozemlju države članice, v kateri odloča sodišče.

SEU je torej v zadevi Pinckney razložilo, da člen 7(2) BU Ia ne zahteva, da spletno mesto usmerja

dejavnost v državo članico in opredelilo, da je zgolj dostopnost (mere accessibility) spletne strani

zadosten razlog za vzpostavitev pristojnosti, temu pa sledi zadeva Pez Hejduk. Omejitev pa je v višini

odškodnine, ki izhaja iz zadeve Shevill in Pinckney, za škodo, ki je nastala na ozemlju države članice, iz

katere se lahko dostopa na spletno stran. Če bi tožba bila vložena v državi članici, kjer je domnevni

kršitelj ravnal, bi bil tožnik upravičen do odškodnine za celotno nastalo škodo.

SEU v dani zadevi vsekakor sledi načelu teritorialnosti glede materialnih avtorskih pravic ter da so za

odločanje o škodi, ki nastane na ozemlju države članice, najprimernejša za presojo ali so bile

materialne avtorske pravice dejansko kršene, prav sodišča te države članice.79

77 Točka 40 zadeve Pinckney. 78 Točke 40, 45 in 46 zadeve Pinckney. 79 Točka 39, 42, 45 in 46 zadeve Pinckney.

18

5. ZAKLJUČEK

Zadeva Pinckney močno vpliva na kasnejša odločanja SEU v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi. SEU

ni upoštevalo temeljnega načela restriktivne interpretacije izjem od splošne pristojnosti. Člen 7(2) BU

Ia je deležen močne razširitve, mednarodno pristojnost je celo mogoče utemeljiti na podlagi škodne

posledice, nastale s strani tretje osebe, zoper katero bi bil lahko začet postopek na podlagi domneve,

da sta ravnali skupaj s toženo stranko. Tretji osebi niti ni potrebno biti del postopka, pa vseeno pomeni

zadosten razlog za vzpostavitev te razširjene pristojnosti. Opisana razširitev nasprotuje dotedanji

sodni praksi SEU, ki je veljala iz zadeve Melzer. Člen 7(2) BU Ia ne omogoča določitve sodne pristojnosti

na podlagi kraja škodnega dogodka, ki se pripisuje enemu od domnevnih povzročiteljev škode, ki ni

stranka v sporu, za drugega domnevnega povzročitelja, ki ni deloval na območju pristojnosti sodišča,

ki o zadevi odloča. Postavi se tudi vprašanje pravne varnosti in predvidljivosti ter pravice do pravičnega

sojenja, saj je tožnik lahko po posebni pristojnosti, vzpostavljeni na podlagi drugega domnevnega

storilca škode, tožen pred sodiščem države članice, s katero ni tesne povezave in lahko močno vpliva

na učinkovitost njegove obrambe. Prav posebna pristojnost pa bi se morala po temeljnih načelih

interpretacije BU Ia razlagati ozko. SEU bi lahko po mnenju generalnega pravobranilca Niila Jääskinena

sledilo zadevi Wintersteiger, po kateri je pristojno sodišče države članice kraja sedeža domnevnih

kršiteljev kot kraja, kjer je bila sprejeta odločitev o spletni ponudbi produktov, kar bi v zadevi Pinckney

pomenilo, da je podana pristojnost britanskega sodišča. Do odstopanja od sodne prakse, ki je do tedaj

zahtevalo zgolj neposredno škodo kot relevanten kriterij za določitev mednarodne pristojnosti v

zadevah Dumez in Marinari, pride tudi, ker omogoča, da je toženec tožen za povzročeno posredno

škodo, kljub temu, da bi lahko tožik tožil tistega, ki je povzročil neposredno škodo.

Razširitev člena 7(2) BU Ia privede k okrnitvi pravna predvidljivost, saj dodaja nove možnosti za forum

shopping, kateremu SEU v pretekli sodni praksi ni bilo naklonjeno. To lahko pripelje do tako

imenovanih »praznih pristojnosti« (empty jurisdictions), ki pomeni, da bi sodišča odločala o vrsti de

minimis zahtevkov. Forum shopping je sicer omejen s pravilom mozaika iz zadeve Shevill, vendar

vseeno lahko privede do številnim postopanjem sodišč zaradi omejene višine odškodnine, ki so jo

upravičeni zahtevati. Prav kriterij, določen v zadevi Pinckney, da je gola dostopnost (mere accessibility)

do spletne strani iz kraja, iz katerega je do nje lahko zatrjevani oškodovanec dostopal, pripelje do te

absurdne razširitve forum shoppinga.

Do odstopanja od pretekle sodne prakse glede usmerjanja dejavnosti v državo članico preko spletne

strani (test direktne aktivnosti – test of directed activity), določene v zadevah Pammer in Hotel

Alpenhof, je prišlo tudi saj SEU v zadevi Pinckney tegani zahtevalo, pač pa je gola dostopnost do spletne

strani zadostovala.

19

Zaradi naštetih razlogov menim, da je SEU z zadevo Pinckney, kot se tudi glasi teza diplomske naloge,

kršilo temeljno načelo interpretacije BU Ia o restriktivni razlagi izjem od splošne pristojnosti. S samim

kriterijem dostopnosti spletne strani je omogočilo širši obseg forum shoppinga, kar je v nasprotju s

samo prakso SEU. Menim, da bi SEU v zadevi Pinckney moralo slediti sklepnemu predlogu generalnega

pravobranilca Niila Jääskinena in sprejeti enak pristop, kot ga je oblikovalo v zadevi Wintersteiger, po

katerem bi moralo biti pristojno sodišče kraja sedeža domnevnih kršiteljev kot kraja, v katerem je bila

sprejeta odločitev o spletni ponudbi reproduciranih produktov.

20

6. VIRI IN LITERATURA

6.1 Monografija

- Geč Korošec Miroslava, Mednarodno zasebno pravo, druga knjiga – posebni del, Časopisni

zavod Uradni List Republike Slovenije, Ljubljana 1994.

- Geč Korošec Miroslava, Mednarodno zasebno pravo, prva knjiga – splošni del, Časopisni

zavod Uradni List Republike Slovenije, Ljubljana 1994.

- Juhart Miha, Možina Damjan, Novak Barbara, Polajnar-Pavčnik Ada, Žnideršič Skubic

Viktorija, Uvod v civilno pravo, Uradni List Republike Slovenije, 2011.

- Magnus Ulrich, Mankowski Peter, Calvo Caravaca Alfonso-Luis Calvo, European

Commentaries on Private International Law, 2015.

- Stone Peter, EU Private International Law, Edward Elgar Publishing Limited, 2010.

- Trampuž Miha, Avtorsko pravo, Cankarjeva založba, 2000.

- Trampuž Miha, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem, Gospodarski vestnik,

1997.

- Van Calster Geert, European Private International Law, Oxford and Portland, 2016.

- Briggs Adrian, Rees Peter, Civil Jurisdiction and Judgments (Sixth Edition), LPP, Richmond

2015.

- Jan-Jaap Kuipers, EU Law and Private International Law: The Interrelationship in

Contractual Obligations, Martinus Nijhoff Publishers, 2012.

6.2 Članki in internetni viri

- European Max Planck Group on Conflict of Laws and Intellectual Property, Principles for

Conflict of Laws in Intellectual Property,

http://www.ip.mpg.de/fileadmin/ipmpg/content/clip/the_draft-clip-principles-25-03-

20117.pdf.

- Komentar sodbe v zadevi Pinckney Husovca Martina

http://kluwercopyrightblog.com/2015/02/11/cjeu-mere-accessibility-of-websites-

enough-for-jurisdiction/.

21

- Komentar sodbe v zadevi Pinckney Rosati Eleonore

http://ipkitten.blogspot.si/2016/01/international-jurisdiction-in-online-eu.html.

- Komentar sodbe v zadevi Pinckney Husovca Martina

http://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=2385276

- Komentar sodbe v zadevi Pinckney Vilas Marije http://www.sfplegal.com/international-

jurisdiction-in-ipr-infringements-committed-on-the-internet-revisiting-cjue-decisions-in-

pinckney-and-hejduk/

- Moral Rights and Authors’ Rights, Mike Holderness

https://www2.warwick.ac.uk/fac/soc/law/elj/jilt/1998_1/holderness/

- Restriktivna razlaga https://link.springer.com/chapter/10.1007%2F978-94-015-5602-

6_19 na dan 21.8.2017.

- Teritorialno načelo https://en.wikipedia.org/wiki/Territorial_principle na dan 21.8.2017.

6.3 Pravni viri

- Pogodba o delovanju Evropske unije, UL C 326, 26.10.2012, str. 47-390.

- UREDBA (EU) št. 1215/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra

2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih

zadevah, UL EU L 351/1, str. 1-32.

- Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter

izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, UL L 12/1, str. 1-23.

- Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91.

- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, Uradni list RS, št. 21/95.

- Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP-UPB3), Uradni list RS, št. 16/2007.

- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, Uradni list RS, št. 56/1999.

- Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99.

6.4 Sodbe SEU

- Zadeva C-127/09, Coty Prestige Lancaster Group GmbH proti Simex Trading AG,

ECLI:EU:C:2010:313.

- Zadeva C-144/09, Hotel Alpenhof proti Oliverju Hellerju, ECLI:EU:C:2010:740.

- Zadeva C-170/12, Peter Pinckney proti KDG Mediatech AG, ECLI:EU:C:2013:635.

22

- Zadeva C-173/11 Football Dataco Ltd in drugi proti Sportradar GmbH in Sportradar AG,

ECLI:EU:C:2012:642.

- Zadeva C-189/87, Athanasios Kalfelis v Bankhaus Schröder Münchmayer, Hengst and Co.

and others, ECLI:EU:C:1988:459.

- Zadeva C-21/76 Handelskwekerij G.J. Bier B.V. proti Mines de Potasse d'Alsace S.A.,

ECLI:EU:C:1976:166.

- Zadeva C-220/88 Dumez France SA in Tracaba SARL proti Hessische Landesbank in ostali,

ECLI:EU:C:1990:8.

- Zadeva C-228/11 Melzer proti MF Global UK Ltd, z dne 16. maja 2013, ECLI:EU:C:2013:305.

- Zadeva C-26/91, Jakob Handte & Co. GmbH proti Traitements Mecano-chimiques des

Surfaces SA, ECLI:EU:C:1992:268.

- Zadeva C-324/09 L'Oréal SA in ostali proti eBay International AG in ostali,

ECLI:EU:C:2011:474.

- Zadeva C-360/12, Coty Germany GmbH proti First Tone Perfumes, ECLI:EU:C:2014:1318.

- Zadeva C-364/93 Antonio Marinari proti Lloyds Band plc in Zubaidi Trading Company,

ECLI:EU:C:1995:289.

- Zadeva C-387/12, Hi Hotel HCF SARL proti Uweju Spoeringu, ECLI:EU:C:2014:215.

- Zadeva C-45/13, Andreas Kainz proti Pantherwerke AG, ECLI:EU:C:2014:7.

- Zadeva C-47/14, Holterman Ferho Exploitatie BV in ostali proti Friederichu Leopoldu

Freiherru Spiesu von Büllesheimu, ECLI:EU:C:2015:574.

- Zadeva C-5/11 Kazenski postopek proti Titus Alexander Jochen Donner

ECLI:EU:C:2012:370.

- Zadeva C-523/10, Wintersteiger AG proti Products 4U Sondermaschinenbau GmbH,

ECLI:EU:C:2012:220.

- Zadeva C-572/14, Austro-Mechana Gesellschaft zur Wahrnehmung menchanisch-

musikalischer Urheberrechte GmbH proti Amazon EU Sarl, Amazon Services Europe Sarl,

Amazon.de GmbH, Amazon Logistik GmbH, Amazon Media Sarl, ECLI:EU:C:2016:286.

- Zadeva C-585/08, Peter Pammer proti Reederei Karl Schlüter GmbH & Co. KG,

ECLI:EU:C:2010:740.

- Zadeva C-618/15, Concurrence SARL proti Samsung Electronics France SAS, Amazon

Services Europe Sarl, ECLI:EU:C:2016:976.

- Zadeva C-68/93, Fiona Shevill in ostali proti Presse Alliance SA, ECLI:EU:C:1995:61.