UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETApefprints.pef.uni-lj.si/1517/1/diplomsko_delo_mateja_vozelj_pdf.pdf · POVZETEK Učenci pri likovni vzgoji ustvarjajo z razli čnimi likovnimi

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

MATEJA VOZELJ

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

Eksperimentiranje s tehnikami risanja v 1.

vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: Kandidatka:

doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez Mateja Vozelj

Ljubljana, maj 2013

ZAHVALA

»Kar si v življenju najbolj želimo, kot je, denimo, to, da smo srečni, svobodni in vedri, je

zlahka doseči tako, da prav to priskrbimo drugim.«

(Ray Lawrence)

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Beatriz Gabrieli Tomšič Čerkez, ki me je pri pisanju

diplomskega dela strokovno usmerjala. Prav tako brez učencev tretjega razreda Osnovne šole

Železniki in njihove učiteljice Antonije ne bi uspela izpeljati raziskovalnega dela. Zato

zahvala tudi njim ter vsem mojim za podporo in razumevanje.

POVZETEK

Učenci pri likovni vzgoji ustvarjajo z različnimi likovnimi tehnikami, ki jih postopoma

spoznavajo in nadgrajujejo.

V teoretičnem delu predstavim nekaj osnov o risanju, risarske tehnike in različna

eksperimentiranja z risarskimi materiali in pripomočki. Pišem tudi o ustvarjalnosti, motivaciji

in uspešnosti ter o risarskih pričakovanjih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju.

V raziskovalnem delu predstavim učne ure, ki sem jih izvedla v tretjem razredu osnovne šole.

Ugotavljam, kako risanje z manj poznanimi materiali in pripomočki vpliva na motivacijo,

ustvarjalnost in uspešnost učencev. S pomočjo analize učnih ur, analize izdelkov in kratkih

vprašalnikov za učence ter intervjuja z učiteljico pridem do različnih ugotovitev.

Zanimivi likovni materiali in pripomočki učence zelo pritegnejo k ustvarjanju. Vsake toliko

časa si želijo eksperimentiranja, čeprav imajo učenci radi osnovne risarske tehnike. To jih

dodatno motivira in spodbudi njihovo ustvarjalnost.

Ključne besede: risanje, risarske tehnike, eksperimentiranje, motivacija, ustvarjalnost,

uspešnost

ABSTRACT

Children in art classes create in various artistic techniques, which gradually upgrade and learn.

In the theoretical part, I introduce some basics of drawing, drawing techniques and

experimenting with different drawing materials and tools. I also write about creativity,

motivation, pupil's performance and drawing expectations in the first educational period.

In the research I present lessons that I have carried out in the third grade of primary school. I

note how drawing with less familiar materials and devices impacts on motivation, creativity

and children performance. Through analysis of lessons, analysis of products and short

questionnaires for students and an interview with a teacher I come to different conclusions.

Interesting visual materials and devices attract children to be creative. Once in a while they

want to experiment, even though children like basic drawing techniques. This further

motivates them and encourages their creativity.

Keywords: drawing, drawing techniques, experimentation, motivation, creativity, pupil's

performance

KAZALO VSEBINE

1 UVOD...................................................................................................................................................................1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................................................2

2.2 RISARSKE TEHNIKE.........................................................................................................................3

2.2.1 Risanje s svinčnikom.....................................................................................................................4

2.2.2 Risanje z ogljem............................................................................................................................4

2.2.3 Risanje s kredo..............................................................................................................................5

2.2.4 Risanje s pasteli ............................................................................................................................6

2.2.5 Risanje z voščenkami ....................................................................................................................6

2.2.6 Risanje z barvnimi svinčniki .........................................................................................................7

2.2.7 Risanje s flomastrom.....................................................................................................................7

2.2.8 Risanje s tušem .............................................................................................................................8

2.2.9 Risanje z brisalcem črnila ............................................................................................................9

2.2.10 Risanje s kemičnim svinčnikom...................................................................................................9

2.2.11 Risanje s tempera barvami .......................................................................................................10

2.2.12 Praskanka .................................................................................................................................10

2.2.13 Enobarvna izpiranka – luščenka...............................................................................................11

2.2.14 Frotaž........................................................................................................................................11

2.3 EKSPERIMENTIRANJE Z RISARSKIMI TEHNIKAMI.................................................................12

2.3.1 Risanje z brisalcem na različna črnila........................................................................................12

2.3.2 Risanje z ogljem..........................................................................................................................13

2.3.3 Risanje z limonovim sokom.........................................................................................................13

2.3.4 Risanje z naravnimi tekočinami..................................................................................................14

2.3.5 Risanje z lužilom za les ...............................................................................................................15

2.3.6 Risanje s prstno barvo ................................................................................................................15

2.3.7 Risanje z raztopino vode, tuša in aspirina ..................................................................................16

2.3.8 Risanje z radirko.........................................................................................................................16

2.3.9 Rezervaš s tušem in tempero.......................................................................................................17

2.2.10 Rezervaš z lepilom in vodotopnimi flomastri ............................................................................17

2.4 UČNI NAČRT IN LIKOVNE TEHNIKE...........................................................................................18

2.5 USTVARJALNOST...........................................................................................................................19

2.6 MOTIVACIJA....................................................................................................................................21

2.7 USPEŠNOST......................................................................................................................................22

3 RAZISKOVALNI DEL ....................................................................................................................................24

3.1 PREDSTAVITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA...................................................................24

3.2 NAMEN IN CILJ.....................................................................................................................................24

3.3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ...............................................................................................................24

3.4 METODOLOGIJA...................................................................................................................................25

3.4.1 Raziskovalne metode...................................................................................................................25

3.4.2 Vzorec in populacija ...................................................................................................................25

3.4.3 Postopki zbiranja podatkov ........................................................................................................25

3.4.4 Postopki obdelave podatkov .......................................................................................................28

3.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA................................................................................................28

3.5.1 ANALIZA 1. UČNE URE ............................................................................................................34

3.5.2 ANALIZA 2. UČNE URE ............................................................................................................51

3.5.3 ANALIZA 3. UČNE URE ............................................................................................................68

4 POVZETEK REZULTATOV..........................................................................................................................92

5 SKLEP................................................................................................................................................................93

6 LITERATURA IN VIRI...................................................................................................................................94

KAZALO SLIK

RISBA 1: PABLO PICASSO: PORTRET SYLVETTE DAVID, 1954. VIR: ................................................................................2

RISBA 2: PRIMER RISANJA S SVINČNIKOM. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ........................................................................4

RISBA 3: PRIMER RISANJA Z OGLJEM. AVTOR: PETER GOLOBAR .....................................................................................5

RISBA 4: PRIMER RISANJA S KREDO. AVTORICA: MATEJA VOZELJ..................................................................................5

RISBA 5: PRIMER RISANJA Z OLJNIMI PASTELI. VIR: ČERKEZ IN TACAR, 2010, STR. 15 ...................................................6

RISBA 6: PRIMER RISANJA Z VOŠČENKAMI. AVTOR: UČENEC TRETJEGA RAZREDA ..........................................................6

RISBA 7: PRIMER RISANJA Z BARVNIMI SVINČNIKI. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ...........................................................7

RISBA 8: PRIMER RISANJA S FLOMASTROM. AVTORICA: ANJA KLEMENČIČ ....................................................................7

RISBA 9: PRIMER RISANJA S TUŠEM. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ..................................................................................8

RISBA 10: PRIMER RISANJA Z BRISALCEM. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ........................................................................9

RISBA 11: PRIMER RISANJA S KEMIČNIM SVINČNIKOM. AVTORICA: MATEJA VOZELJ .....................................................9

RISBA 12: PRIMER RISANJA S TEMPERA BARVAMI. AVTOR: UČENEC TRETJEGA RAZREDA.............................................10

RISBA 13: PRIMER PRASKANKE. VIR: DUH IN VRLIČ, 2003, STR. 47..............................................................................10

RISBA 14: PRIMER ENOBARVNE IZPIRANKE. VIR: DUH IN VRLIČ, 2003, STR. 47............................................................11

RISBA 15: PRIMER FROTAŽA. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ..........................................................................................11

RISBA 16: PRIMER RISANJA Z BRISALCEM ČRNILA NA RAZLIČNA ČRNILA. VIR: ČERKEZ IN TACAR, 2012, STR. 20........12

RISBA 17: PRIMER RISANJA Z OGLJEM ZMEŠANEGA Z VODO. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ...........................................13

RISBA 18: PRIMER RISANJA Z LIMONOVIM SOKOM. AVTORICA: MATEJA VOZELJ .........................................................13

RISBA 19: PRIMER RISANJA S KAVO. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ...............................................................................14

RISBA 20: PRIMER RISANJA S SOKOM RDEČE PESE. AVTORICA: MATEJA VOZELJ..........................................................14

RISBA 21: PRIMER RISANJA Z LUŽILOM ZA LES. AVTORICA: MATEJA VOZELJ...............................................................15

RISBA 22: PRIMER RISANJA S PRSTNO BARVO. AVTORICA: MATEJA VOZELJ.................................................................15

RISBA 23: PRIMER RISANJA Z RAZTOPINO VODE, TUŠA IN ASPIRINA. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ...............................16

RISBA 24: PRIMER RISANJA Z RADIRKO. AVTORICA: MATEJA VOZELJ ..........................................................................16

RISBA 25: PRIMER REZERVAŠA S TUŠEM IN TEMPERO. VIR: ČERKEZ IN TACAR, 2012, STR. 37 .....................................17

RISBA 26: PRIMER REZERVAŠA Z LEPILOM IN VODOTOPNIMI FLOMASTRI. VIR: ČERKEZ IN TACAR, 2012, STR. 39........17

RISBA 27: LIKOVNI IZDELEK UČENKE TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................36



RISBA 30: LIKOVNI IZDELEK UČENCA TRETJEGA RAZREDA ...........................................................................................39









RISBA 39: LIKOVNI IZDELKI UČENKE TRETJEGA RAZREDA ............................................................................................57












RISBA 51: ZELO USPEŠEN IZDELEK IZ PRVE UČNE URE ..................................................................................................82

RISBA 52: USPEŠEN IZDELEK IZ PRVE UČNE URE ...........................................................................................................83

RISBA 53: MANJ USPEŠEN IZDELEK IZ PRVE UČNE URE..................................................................................................84

RISBA 54: ZELO USPEŠEN IZDELEK IZ DRUGE UČNE URE................................................................................................85

RISBA 55: USPEŠEN IZDELEK IZ DRUGE UČNE URE ........................................................................................................86

RISBA 56: MANJ USPEŠEN IZDELEK IZ DRUGE UČNE URE...............................................................................................87

RISBA 57: ZELO USPEŠEN IZDELEK IZ TRETJE UČNE URE ...............................................................................................88

RISBA 58: USPEŠEN IZDELEK IZ TRETJE UČNE URE ........................................................................................................88

KAZALO GRAFOV

GRAF 1: ŠTEVILO UČENCEV ..........................................................................................................................................44

GRAF 2: SI ŽE KDAJ PREJ RISAL/ -A Z BRISALCEM NA TAK NAČIN? ............................................................................44

GRAF 3: KAKO TI JE BILA DANES VŠEČ URA LIKOVNE VZGOJE?.....................................................................................45

GRAF 4: KAKO SI ZADOVOLJEN Z IZDELKOM? ...............................................................................................................45

GRAF 5: KAKO TI JE BILO VŠEČ RISATI Z BRISALCEM PO RAZLIČNIH ČRNILIH? ..............................................................46

GRAF 6: SI ŽE KDAJ PREJ IZDELOVAL IZPIRANKO?.........................................................................................................61

GRAF 7: KAKO TI JE BILA DANES VŠEČ URA LIKOVNE VZGOJE?.....................................................................................61

GRAF 8: KAKO SI ZADOVOLJEN Z IZDELKOM? ...............................................................................................................62

GRAF 9: KAKO TI JE BILO VŠEČ RISATI S TEMPERA BARVAMI IN S TUŠEM? ....................................................................62

GRAF 10: SI ŽE KDAJ PREJ RISAL/ -A Z LIMONOVIM SOKOM?..................................................................................74

GRAF 11: KAKO TI JE BILA DANES VŠEČ URA LIKOVNE VZGOJE?...................................................................................74

GRAF 12: KAKO SI ZADOVOLJEN Z IZDELKOM? .............................................................................................................75

GRAF 13: KAKO TI JE BILO VŠEČ RISATI Z LIMONOVIM SOKOM?....................................................................................75

GRAF 14: KATERA URA LIKOVNE VZGOJE TI JE BILA NAJBOLJ VŠEČ? ............................................................................76

GRAF 15: S KATERIMI MATERIALI UČENCI NAJRAJE USTVARJAJO. VSAK JE OBKROŽIL TRI. ...........................................78

GRAF 16: KAJ TI JE BILO BOLJ VŠEČ PRI PRVI UČNI URI?................................................................................................78

GRAF 17: KAJ TI JE BILO BOLJ VŠEČ PRI DRUGI UČNI URI? .............................................................................................79

GRAF 18: KAJ TI JE BILO BOLJ VŠEČ PRI TRETJI UČNI URI?.............................................................................................79

GRAF 19: KAKO JIM JE BILO VŠEČ RISATI Z MANJ POZNANIMI LIKOVNIMI MATERIALI?.................................................80

GRAF 20: KATERA LIKOVNA TEHNIKA JIM JE NAJLJUBŠA? ............................................................................................80

GRAF 21: KAJ JE UČENCE BOLJ PRITEGNILO? LIKOVNI MOTIV ALI LIKOVNA TEHNIKA?.................................................81

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Mateja Vozelj: Eksperimentiranje s tehnikami

risanja v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ

1

1 UVOD

Risanje oz. puščanje različnih sledi z risali je prvo ustvarjanje otrok. Je osnova za vse

nadaljnje likovno izražanje. Že kot malčki spoznajo osnovne likovne materiale, kot so barvice,

flomastri in voščenke, s katerimi najprej rišejo.

Učencem so likovne tehnike s področja risanja najbližje, kajti so osnova likovnega izražanja

in izhodišče za spoznavanje ostalih tehnik pri drugih likovnih področjih.

Pri likovni vzgoji obstaja zelo veliko likovnih tehnik, ki zajemajo vseh pet likovnih področij.

Vse te predvidene likovne tehnike pa je potrebno čim bolj obdelati. Z menjavanjem likovnih

tehnik lahko ustvarimo zelo pester in zanimiv likovni pouk (Pibernik, 2006).

Veliko je tehnik, ki naj bi jih učenci skozi celotno likovno izobraževanje spoznali, le-te pa

lahko učitelj nadgradi, če je samoiniciativen in želi učencem ponuditi več. Eksperimentiranje

z likovnimi materiali in orodji zelo vpliva na učenčevo motivacijo in ustvarjalnost. Vsaka

novost pritegne pozornost, kateri sledi navdušenje ali pa nezanimanje. Pri likovni vzgoji ima

učitelj možnost izbire likovnih materialov in pripomočkov, zato je tudi od njega odvisno,

koliko učence spodbudi k ustvarjalnemu in uspešnemu likovnemu izražanju.

V diplomskem delu se usmerjam na področje risanja in na spoznavanje manj poznanih

materialov in pripomočkov. Ugotavljam učenčevo motivacijo, uspešnost in ustvarjalnost na

podlagi sodelovanja pri pouku in njihovih izdelkov. Prav tako v raziskavo vključim anketne

vprašalnike, ki jih učenci dobijo po vsaki končani uri, ter intervju z učiteljico, ki potrdi moje

ugotovitve.



2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 RISANJE

Bagnall se sprašuje o risanju, kaj je to, ali je to že umetnost, zakaj si ljudje želimo risati in

podobno. Pravi, da imajo vsi majhni otroci risarski in slikarski talent, ki ga med odraščanjem

zgubijo. Kajti otroci se ustvarjanja lotijo brezskrbno, rišejo le bistveno, popolnost jim ni

pomembna. Med šolanjem pa otrok izgubi to, ker ga učijo, kaj je prav in kaj narobe, ga

navajajo na perfekcionizem (Bagnall, 1995). Sama menim, da kot učitelj lahko vplivaš na

učenčevo ustvarjalnost in ne učiš učenca, kaj in kako naj dela, pač pa da ga samo usmerjaš in

mu tudi dovoliš svobodno ustvarjanje, s katerim se tako likovno kot osebnostno razvija.

Risba je rezultat risanja, je upodobitev nekega motiva s pikami in črtami. Kot umetniško delo

jo lahko pogosto najdemo v moderni umetnosti. Brez problema jo lahko enako vrednotimo kot

kiparska in slikarska dela (Pibernik, 2006).

Risba 1: Pablo Picasso: Portret Sylvette David, 1954. Vir:

http://www.wikipaintings.org/en/pablo-picasso/portrait-of-sylvette-david-1954-1



3

Najpomembnejši del likovne vzgoje je likovno izražanje učencev. Učitelj in prav tako ostali

odrasli morajo biti pri tem previdni, koliko posegajo v ustvarjanje otrok. Pomagamo jim pri

tehničnih, oblikovnih in praktično-organizacijskih problemih (Duh in Vrlič, 2003).

Risanje je osnova, kako likovne ideje in zamisli prenesemo v vidno obliko. Pri tem

uporabljamo osnovna likovna elementa, linijo in točko. Te se razlikujejo po velikosti, obliki in

smeri. Z nizanjem črt nastajajo svetle ali temne ploskve – odvisno od gostote nizanja črt. Riše

se lahko prostoročno ali s pripomočki, tako nastanejo različne črte.

Za risanje uporabljamo suhi in tekoči material. Pri nekaterih tekočih še ustrezne pripomočke.

Po materialu poimenujemo tudi risarske tehnike (Čerkez in Tacar, 2010).

2.2 RISARSKE TEHNIKE

Učenci z vsakim likovnim izražanjem izpopolnjujejo poznavanje postopkov za likovne

tehnike. Ko jih že dobro obvladajo, lahko že samostojno in svobodno ustvarjajo naprej in

tehnike tudi kombinirajo. Učitelj naj jih spodbuja pri raziskovanju novih materialov. A na

koncu je pomembno, da jim poda povratno informacijo o uspešnosti in ustvarjalnosti

njihovega dela (Tacol, 2003).

Da učenci spoznajo materiale in tehnike, da razvijajo svoje zmožnosti in spretnosti, da

spoznavajo vsebine iz likovno teorijo, potrebujejo čim več praktičnega dela. Zato je največ

časa namenjenega stvarnemu delu učencev z likovnimi materiali, pripomočki in orodji

(Pibernik, 2006).

Poznamo suhe in mokre tehnike oz. suhe in tekoče risarske materiale. Po materialu tudi

poimenujemo določene risarske tehnike. V nadaljevanju bom najprej predstavila osnovne

risarske tehnike, nato pa še eksperimentiranje z risarskimi tehnikami oz. manj poznane

risarske materiale in orodja. Večji del opisa tehnik sem povzela po M. Duhu in T. Vrliču

(2003) ter B. Tomšič Čerkez in B. Tacar (2010/12).



4

2.2.1 Risanje s svinčnikom

Za risanje so primerni mehki svinčniki, ki so označeni s črko B in številko od 1 do 9. HB je

srednje trd. S svinčnikom rišemo črtne risbe in risbe s številnimi risarskimi podrobnostmi ter

risbe, kjer polnimo manjše površine s teksturo. Risbo čim manj radiramo, ne smemo pa

narisanega mazati s prsti. Z različno močnim pritiskanjem dobimo različno intenzivne črte.

Podlage za risanje s svinčnikom so vse vrste papirja (Duh in Vrlič, 2003). Prav tako pa lahko s

svinčnikom rišemo na tkanino, les, keramično ploščo …

Risba 2: Primer risanja s svinčnikom. Avtorica: Mateja Vozelj

2.2.2 Risanje z ogljem

Z mehkim ogljem rišemo na večje površine, ki jih potem lahko obdelamo z radiranjem,

brisanjem s prsti ali krpicami. Pri tej tehniki učenci popravljajo risbo in po želji vedno znova

brišejo narisano. Tako spoznavajo nov način likovnega izražanja, svetlenje temnih površin.

Pri risanju na večje formate jim ponudimo debelejše in močnejše kose risarskega oglja, ki ga

uporabljajo tako, da rišejo s konico oz. tako, da polnijo ploskev s ploskim delom. Omogoča

risanje različno intenzivnih črt. Z ogljem rišejo na rahlo hrapav papir – risalni list, pak papir,

karton, lepenko. Da risbo utrdimo in zaščitimo, jo na koncu fiksiramo z fiksativom. (Duh in

Vrlič, 2003). Lahko ga naredimo tako, da zmešamo lepilo za les na vodni osnovi z vodo v

razmerju 1 : 3. Tega vlijemo v posodo z razpršilom. Fiksiramo lahko tudi z lakom za lase in z

mlekom. (Čerkez in Tacar, 2010).



5

Risba 3: Primer risanja z ogljem. Avtor: Peter Golobar

2.2.3 Risanje s kredo

Poznamo navadne krede in risalne krede. Navadne so po strukturi med ogljem in svinčnikom.

Risalne krede pa so rahlo trše od oglja in so v odtenkih rjave, črne in sive barve. Krede

puščajo rahlo zamegljeno, prašno sled. Tudi te risbe na koncu fiksiramo. Šolska kreda je za

risanje po papirju manj primerna, je pa zato primernejša za na asfalt (Duh in Vrlič, 2003).

Risba 4: Primer risanja s kredo. Avtorica: Mateja Vozelj



6

2.2.4 Risanje s pasteli

Pastele ločimo glede na to, iz česa so narejeni. Suhi pasteli so trši od oglja, so posebne risalne

krede, oljni pasteli so narejeni z lanenim oljem in akvarelni so vodotopni.

Vse pastele lahko dobimo v različnih barvnih odtenkih in so v obliki okroglih oz. pravokotnih

paličic. Suhe pastele je potrebno fiksirati, drugače ne obstanejo (Čerkez in Tacar, 2010).

Risba 5: Primer risanja z oljnimi pasteli. Vir: Čerkez in Tacar, 2010, str. 15

2.2.5 Risanje z voščenkami

Voščenke so mehek material, narejene so iz voska. So različnih barv in debelin, po navadi

imajo širšo konico. Z večjim pritiskom rišemo, močnejše so črte. Podlaga, na katero rišemo,

se vidi, kajti voščenke niso prekrivne. Z njimi lahko tudi slikamo in pri tem mešamo barve.

Do tega učinka pridemo z rahlim nalaganjem, z risanjem ene barvne voščenko čez drugo

barvno voščenko (Pibernik, 2006).

Risba 6: Primer risanja z voščenkami. Avtor: učenec tretjega razreda



7

2.2.6 Risanje z barvnimi svinčniki

Z barvnimi svinčniki učenci najraje barvajo, zato je pri risanju pomembno, da uporabimo

omejeno število barv in s tem preprečimo izpolnjevanje celotnih površin. Črte so različno

intenzivne, odvisno od moči pritiska. Rišemo lahko na vse vrste podlage, kot so: gladek in

hrapav papir, lepenka, karton (Čerkez in Tacar, 2010). Je enostaven material in učencem oz.

že majhnim otrokom najbolj poznan.

Risba 7: Primer risanja z barvnimi svinčniki. Avtorica: Mateja Vozelj

2.2.7 Risanje s flomastrom

Flomastri imajo različno velikost in obliko konice. Črta od flomastra je enakomerna in enako

intenzivna ne glede na moč pritiskanja. Flomaster je primeren za črtno risanje, ne pa za

barvanje večjih površin. Pri risanju uporabljamo temne flomastre in po možnosti vsaj dva z

različno debelo konico. Rišemo na gladke in bele liste. Format prilagajamo debelini flomastra

(Duh in Vrlič, 2003). Pri risanju s flomastrom moramo upoštevati, da barva hitro hlapi, zato

jih moramo po uporabi takoj zapreti, da se ne izsušijo (Pibernik, 2006).

Risba 8: Primer risanja s flomastrom. Avtorica: Anja Klemenčič



8

2.2.8 Risanje s tušem

Tuš je likovni material, ki ga v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ne uporabljajo

pogosto, čeprav lahko z njim ustvarjamo najrazličnejše izdelke. Lahko rišemo na suhi podlagi,

lahko na mokri. Uporabimo lahko različna risala, kot so trska in trstika, tanjši čopič, kovinska

peresa, gosja peresa. Pri risanju s tušem moramo poskrbeti za ustrezno zaščito delovne

površine in otrok, kajti tuš se težko odstrani.

Risanje s trsko in tušem:

Ko rišemo s trsko, nastala črta vse bolj slabi. Učenci pomembnejše dele rišejo s temno, drugo

pa s svetlejšo črto.

Risanje s peresom in tušem:

Ta tehnika zahteva dokaj razvite motorične spretnosti. Primerna je izključno za risanje črtnih

motivov. Polnjene površin s peresom ni primerno, razen kadar gre za manjše površine z

izrazito črtno strukturo.

Risanje s čopičem:

Je zelo enostavna tehnika, saj s čopiči lahko zapolnjujemo večje površine.

Lavirana risba:

Pomeni, da tuš mešamo z vodo. Lahko s tušem in z risalom rišemo na moker papir, kjer se tuš

razliva. Riše se lahko na predhodno zmočen papir, lahko se ga moči sproti, in le delno.

Drugi način je delo s paleto. Tu učenci zmešajo tuš in vodo na posebej pripravljenih belih

podlagah, ki ne vpijejo vode. Mlajši učenci mešajo v lončkih. Bolj kot redčijo, svetlejši je tuš

za risanje (Duh in Vrlič, 2003).

Risba 9: Primer risanja s tušem. Avtorica: Mateja Vozelj



9

2.2.9 Risanje z brisalcem črnila

Z brisalcem rišemo na s črnilom pobarvano površino, pri čemer dobimo negativno risbo, saj

na temni podlagi nastajajo bele oz. svetle črte (Duh in Vrlič, 2003).

Gre za odstranjevanje barve oz. črnila. Širina in značilnost črt sta odvisni od brisalca, kakšno

obliko konice ima. Lahko se jih uporabi več, da nastanejo tanjše in širše črte (Čerkez in Tacar,

2010).

Risba 10: Primer risanja z brisalcem. Vir: Čekez in Tacar, 2010, str. 22

2.2.10 Risanje s kemičnim svinčnikom

S kemičnim svinčnikom rišemo tanjše črte, ki se kasneje ne dajo izbrisati, so enakomerno

debele in enakomerno intenzivne. Kemični svinčniki so vodoodporni in različnih barv.

Primerni so za risanje na manjši format (Čerkez in Tacar, 2010).

Risba 11: Primer risanja s kemičnim svinčnikom. Avtorica: Mateja Vozelj



10

2.2.11 Risanje s tempera barvami

Učenci imajo včasih težave pri risanju s tempera barvami, ker hitro zaidejo na slikanje. Pri

risanju uporabljamo rahlo razredčeno tempero in trše čopiče (Duh in Vrlič, 2003). Pogosto se

s svetlo tempero barvo riše na temno podlago.

Risba 12: Primer risanja s tempera barvami. Avtor: učenec tretjega razreda

2.2.12 Praskanka

Dva načina sta, kako pripravimo podlago za črtno praskanko. Prvi je, da bel papir učenci

pobarvajo s svečo ali voščenkami, nato pa čez vse skupaj nanesejo črn tuš, kateremu je

dodano milo ali kapljica detergenta. Pri drugem načinu pa skupaj zmešamo jajčni rumenjak s

temno tempera barvo. To nanesejo na čim bolj gladek papir. Ko se posuši, praskajo s trskami,

koščki glavnika, zobotrebci, paličicami. Nastane negativna svetla risba na temni podlagi (Duh

in Vrlič, 2003).

Risba 13: Primer praskanke. Vir: Duh in Vrlič, 2003, str. 47



11

2.2.13 Enobarvna izpiranka – luščenka

Učenci z nerazredčeno tempera barvo narišejo risbo na manjši format. Ko se posuši, nanesejo

črn tuš. Ko se tudi ta posuši, sperejo pod tekočo vodo. Pojavi se osnovna, s tempero narisana

risba s temnim ozadjem (Duh in Vrlič, 2003).

Risba 14: Primer enobarvne izpiranke. Vir: Duh in Vrlič, 2003, str. 47

2.2.14 Frotaž

Učenci na razgibane površine polagajo tanjši papir in po njem drgnejo z risalom. Uporabljajo

se voščenke, mehki svinčniki, oglje, krede. Pri tem delu učenci spoznajo različne teksture,

površine in njihove lastnosti (Duh in Vrlič, 2003).

Risba 15: Primer frotaža. Avtorica: Mateja Vozelj



12

2.3 EKSPERIMENTIRANJE Z RISARSKIMI TEHNIKAMI

Pri metodi eksperimentiranja gre za raziskovanje novih likovnih tehnik – materialov in

pripomočkov. Pomembno je, da damo otroku čas, da pride sam do različnih spoznanj.

Bagnall trdi, da v likovnem izražanju ni meja. Pomembno je naše veselje in interes ter

zadovoljstvo z rezultatom. Le ozreti se je potrebno naokoli, videti, preizkusiti, dodelati,

uporabiti – se pravi eksperimentirati (Bagnall, 1995).

2.3.1 Risanje z brisalcem na različna črnila

Brisalec briše le modro črnilo. Obstajajo pa črnila različnih barv. Nekaterih sploh nič ne

zbriše, na drugih pa pusti sled druge barve, svetlejše. Učenci lahko eksperimentirajo, kakšne

črte nastanejo na različnih črnilih. Lahko pa narišejo »nevidno risbo«, tako da najprej z

brisalcem narišejo določen motiv, nato pa ga prebarvajo s črnilom. Čez nekaj sekund se bo

pojavila risba (Čerkez in Tacar, 2012).

Risba 16: Primer risanja z brisalcem črnila na različna črnila. Vir: Čerkez in Tacar, 2012, str. 20



13

2.3.2 Risanje z ogljem

Majhne koščke oglja lahko zmešamo z vodo in nato rišemo. Nastanejo mehkejši, zabrisani

toni črt.

Risba 17: Primer risanja z ogljem zmešanega z vodo. Avtorica: Mateja Vozelj

2.3.3 Risanje z limonovim sokom

Čar limonine risbe je,da rišemo motiv, ne da bi ga na začetku videli, ker je tako svetle barve –

zato to tehniko poimenujemo tudi skrita risba. Da se risba razkrije, je potrebno likanje, ki

zažge limonov sok, in nastane risba z rjavimi črtami. Enak učinek bi bil z mlekom (Čerkez in

Tacar, 2010).

Risba 18: Primer risanja z limonovim sokom. Avtorica: Mateja Vozelj



14

2.3.4 Risanje z naravnimi tekočinami

Za likovno ustvarjanje lahko uporabimo katerikoli material, ki prvotno ni namenjen temu. To

so lahko naravne tekočine – vino, čaj, kava, voda, v kateri se je prej kuhala rdeča pesa ali

čebula. Uporabimo pripomočke, kot so čopič, trska, pero. Podlaga je trši papir, ki ga lahko

zmočimo, da pride do prelivanja oz. različnih črt, ali pa pustimo suho (Čerkez in Tacar, 2010).

Risba 19: Primer risanja s kavo. Avtorica: Mateja Vozelj

Risba 20: Primer risanja s sokom rdeče pese. Avtorica: Mateja Vozelj



15

2.3.5 Risanje z lužilom za les

Lužilo je premazno sredstvo, ki poudari in olepša naravno strukturo lesa. Brez problema pa ga

lahko uporabimo tudi za risanje. Ima zelo izrazit vonj, zato ga verjetno v šoli tudi ne

uporabljajo veliko. Težko ga je sprati z oblačil. Primeren je za ustvarjanje v zunanjem okolju

in za risanje po lesu. Lužilo se nekoliko razliva po površini (Čerkez in Tacar, 2010).

Risba 21: Primer risanja z lužilom za les. Avtorica: Mateja Vozelj

2.3.6 Risanje s prstno barvo

Še čisto malemu otroku moramo ponuditi barve za risanje s prsti. Otroci v tem uživajo. Je

enostavna tehnika in hkrati zelo ustvarjalna, zato je primerna za vse starosti otrok.

Risba 22: Primer risanja s prstno barvo. Avtorica: Mateja Vozelj



16

2.3.7 Risanje z raztopino vode, tuša in aspirina

Zmešamo vodo, tuš in aspirin. Aspirin loči pigment od vode in tako dobimo vodo s črnimi

delci.

Risba 23: Primer risanja z raztopino vode, tuša in aspirina. Avtorica: Mateja Vozelj

2.3.8 Risanje z radirko

Pri tej enostavni tehniki, ki jo lahko poimenujemo kar radiranka, gre za odstranjevanje

materiala – barvnega svinčnika, risarske krede, svinčnika ali oglja. Učenci uporabijo mehko

ali trdo radirko, odvisno, kakšen učinek želijo dobiti. Pri uporabi oglja in krede, risbo na

koncu še fiksiramo z lakom za lase (Čerkez in Tacar, 2012).

Risba 24: Primer risanja z radirko. Avtorica: Mateja Vozelj



17

2.3.9 Rezervaš s tušem in tempero

Je različica izpiranke, pri kateri uporabimo belo tempero in tempero katerekoli barve, ter tuš.

Izdelek je kombinacija treh risb, ki se prekrivajo. Najprej narišemo risbo s tušem, nato risbo z

belo tempero in nazadnje še s tempero druge barve. Vmes se mora vse sušiti. Na koncu cel list

prebarvamo s tušem in, ko se še ta posuši, ga z vodo izperemo. Ker papir vpija tuš, se ta ne bo

spral. Kjer je tuš na temperi, pa se bo, ker je tempera sestavljena iz delcev pigmenta in polnila,

kar prepreči, da bi papir vpil tuš (Čerkez in Tacar, 2012).

Risba 25: Primer rezervaša s tušem in tempero. Vir: Čerkez in Tacar, 2012, str. 37

2.2.10 Rezervaš z lepilom in vodotopnimi flomastri

Je kombinirana tehnika, kjer uporabimo vodotopne flomastre in lepilo za les. Učenci najprej s

flomastri narišejo risbo, nato pa s čopičem nanesejo lepilo na želene dele risbe. Ko se ta

posuši, speremo z vodo. Sprani deli bodo svetlejši. Tam kjer je lepilo, voda ne spere

flomastrov (Čerkez in Tacar, 2012).

Risba 26: Primer rezervaša z lepilom in vodotopnimi flomastri. Vir: Čerkez in Tacar, 2012, str. 39



18

2.4 UČNI NAČRT IN LIKOVNE TEHNIKE

Učni načrt za likovno vzgojo

Učiteljeva strokovnost, pedagoško-psihološka izobrazba in ustvarjalnost vpliva na

učinkovitost učnega procesa. Učitelj mora pripraviti tak učni proces, da se učenci celostno

likovno razvijajo – emocionalno, socialno, usvajajo znanje o likovnih pojmih ter razvijajo

ročne spretnosti. Pri tem mu pomaga učni načrt, ki natančno opisuje, katere cilje, pojme,

probleme naj učenci dosežejo v vzgojno-izobraževalnem obdobju (Tacol, 2003).

Pričakovanja v prvem vzgojno- izobraževalnem obdobju so:

� da se učenec spontano, doživeto in igrivo likovno izraža;

� da učenec samostojno reši likovne naloge na ploskvi in v prostoru;

� da izkazuje sposobnost opazovanja in v likovni izdelek vnaša podrobnosti;

� da uporabi obravnavane likovne materiale in orodja;

� da učenec v likovnih izdelkih izkazuje poznavanje in razumevanje obravnavanih

likovnih pojmov;

� da pridobljena likovna znanja in spretnosti povezuje z vsebinami drugih predmetov.

Vir:

http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U

N_likovna_vzgoja.pdf)

V prvih treh razredih osnovne šole je predmetu likovne vzgoje namenjenih po 70 ur. To

pomeni dve uri na teden, ki se po navadi izvajajo v blok urah. Področju risanja je v prvem

razredu namenjenih 16 – 17 ur, v drugem in tretjem pa 15 – 16 ur.



19

Kaj učenci razvijajo v posameznih razredih na področju risanja:

Prvi razred

Učenci spoznajo likovne pojme: pika, črta, vrste črt, risala, sledi risala, risba, risanje.

V prvem razredu gre za poznavanje pojmov risanje, risba, risarski format ter prepoznavanje

pojmov umetniško delo, razstava, razstavni prostor in galerija.

Drugi razred

Učenci razlikujejo naslednje pojme: točka, črta, ravna črta, narisana z ravnilom, sproščena

črta, sklenjena in nesklenjena črta, risalna ploskev, risanje od celote k posameznostim, trdi in

tekoči risarski materiali in njihovi pripomočki, svetla in temna črtna ploskev, nizanje črt.

Vedo, kaj je ilustracija in kdo ilustrator.

Tretji razred

Učenci v tretjem razredu imajo zelo razvito domišljijo in likovni spomin, zato so pri likovnem

izražanju bolj svobodni in samostojni.

Učenci znajo opredeliti naslednje pojme: črta (vse značilnosti črt) in risba. Pri likovnem

izražanju utrjujejo trde in tekoče risarske materiale, risanje od celote k posameznostim, format

risbe in pojme o črtnih ploskvah (Duh in Vrlič, 2003).

2.5 USTVARJALNOST

Beseda ustvarjalnost ima zelo pozitiven prizvok. Vsak si želi biti ustvarjalen oz. nikogar ni, ki

si tega ne bi želel. A dejstvo je, da je vsak človek ustvarjalen, eden manj in drugi bolj.

Ustvarjalnost nima velike povezave z uspešnostjo, lahko pa nanjo vpliva zelo pozitivno oz.

koristno.

V procesu likovne vzgoje mora učitelj dobro poznati tudi razvoj likovno-ustvarjalnih

sposobnosti učencev, zato je potrebno poznavanje zakonitosti iz psihologije ustvarjalnosti

(Karlavaris, 1991).



20

Razlikujemo med ustvarjalnimi procesi in spodbudami zanje. Torej dejavniki, ki ustvarjalnost

omogočajo, in dejavniki, ki ustvarjalnost spodbujajo.

Karlavaris je na osnovi dela psihologa Guilforda obdelal naslednje kreativne faktorje:

� Originalnost

Zanima nas individualno občutljivo zaznavanje ter originalne rešitve avtorja, ki se kažejo kot

nepričakovane, brez tujih vplivov, torej individualne in originalne.

� Fleksibilnost

Gre za prožnost mišljenja in divergentno mišljenje. Navajanje različnih idej, rešitev in

zmožnost prestrukturiranja likovnega problema.

� Občutljivost za likovne probleme

Kaže se v občutljivosti, doživljanju in jasnosti interpretacije likovnega problema. Gre za

sposobnost razločevanja bistvenega od nebistvenega.

� Redefinicija

Sposobnost, da neko spoznanje lahko uporabimo na nov, drugačen način.

� Fluentnost

Tekočnost se kaže v motorični spretnosti pri realizaciji ideje. Bogastvo novih idej in

odkrivanje novih rešitev.

� Elaboracija

Gre za planiranje raziskovanja in strukturiranje rezultatov – razgradnja idej in sam izbor

najboljše ideje (Karlavaris, 1991).

Da se razvija likovna ustvarjalnost, je potrebna pravilna organizacija procesa.

Strokovnjaki so likovni ustvarjalni proces razdelili na naslednje faze:

• Preparacija je faza učenja, v kateri spoznavamo problem in zbiramo možne rešitve.

• Inkubacija je faza igre, v kateri nastopi improvizacija – možne rešitve ob aktiviranju

intuicije.

• Iluminacija je faza ustvarjanja, kjer pridemo do rešitve.

• Realizacija je faza dela, kjer ustvarjamo in končamo delo.

• Verifikacija je faza vrednotenja, kjer vrednotimo dosežene rezultate.

(Duh in Vrlič, 2003).



21

Ustvarjalnega učenca lahko poimenujemo kar raziskovalec, saj zbira nove ideje, izraža

različne izkušnje in osvobaja lastna čustva (Tacol, 1999). Pri likovni vzgoji se ustvarjalnost

učencev še posebej dobro opaža. Moramo pa upoštevati tudi dejstvo, da je pri ustvarjalnosti

pomembna tudi ustrezna motivacija.

2.6 MOTIVACIJA

Motivacija je dejavnik, ki nas spremlja v vsakdanjem življenju na vseh področjih. Ima zelo

velik pomen, kajti vpliva na naše zadovoljstvo, uspehe in dosežke, na male in velike osebne

želje. Je gonilo, ki nas vleče naprej ali nazaj.

Poznamo več definicij motivacije, a bistvo vseh je naslednje:

»Motivacija je proces vzbujanja človekove dejavnosti, njenega usmerjanja na določene

predmete, da bi se dosegli določeni cilji. Motivi so gibalne sile, ki dejavnosti izzivajo, krepijo

in usmerjajo v cilje …« pravi Berce Golobova (1993). Juriševičeva pa pravi: »Učna

motivacija je psihološki proces, v obliki različnih motivacijskih sestavin (interesi, atribucije,

samopodoba, cilji, zunanje spodbude, vrednote) energetizira učni proces tako, da ga najprej

aktivira, nato pa bolj ali manj zavestno usmerja do zaključka učne naloge oz. učnega cilja.«

(2012).

V šoli je motivacija bistvenega pomena, kajti vpliva na uspešno delo v razredu. Vseh učencev

ne motivirajo iste stvari, zato je naloga učitelja, da spozna in ve, kaj je učencem všeč in kako

učno uro popestriti, da bodo vsi zadovoljni in bodo odnesli od ure kar se da veliko.

Likovna vzgoja pa je predmet, ki že sam po sebi v prvi triadi motivira skoraj vse učence za

likovno ustvarjanje., kajti v primerjavi z učenci predmetne stopnje jo ti jemljejo bolj kot igro

in se ne obremenjujejo s previsokimi zahtevami. (Duh in Vrlič, 2003)

Je pa res, da močna motivacija lahko do neke mere nadomesti manjše likovne zmožnosti pri

manj nadarjenih učencih. Pri reševanju takih nalog, ki niso pretežke, pa zato zahtevajo večjo

vztrajnost (Tacol, 1999).



22

Poznamo notranjo in zunanjo motivacijo. Zunanja se navezuje na pohvale, notranja pa na

samega posameznika in njegovo željo po likovnem izražanju. Učence motivirajo likovni

motivi, ravno prav težavne likovne naloge, likovne tehnike, uporaba različnih medijev,

dinamično prepletanje likovnih področij …

Pri notranji motivaciji imajo bistven pomen interesi, katere pa Renningerjeva deli na

individualne in situacijske interese. Individualni so mišljeni stabilni, vrednostni in predani

interesi, situacijski pa trenutni, ki jih sproži nek zunanji dogodek ali vsebina (Juriševič, 2012).

Pri pouku tako učitelj neprestano spodbuja situacijske interese, kajti to lahko doseže pri vseh

učencih, spodbuditi individualne interese pa je vseeno malo težje pri vseh učencih naenkrat.

2.7 USPEŠNOST

Prvi pojem, ki ga lahko povežemo s šolo, je uspeh oz. uspešnost. Ko se izobražujemo, je

pomembno, kako uspešni smo, ker se na podlagi tega lahko ustrezno naprej izobražujemo in

postanemo po poklicu tisto, kar nam naš uspeh in sposobnosti omogočajo.

Uspešnost učencev pri likovni vzgoji je odvisna od učnih postopkov in jasno postavljenih

ciljev. Od načina, kako to učitelj metodično nazorno predstavi, je potem odvisen tudi uspeh

učencev (Pibernik, 2006).

Učenci imajo različno razvito psihomotorično, afektivno in kognitivno področje. Nekateri

imajo dobro razvito fino motoriko, zato so njihovi izdelki natančni in pravilno izvedeni. To se

opazi predvsem pri izvajanju likovne tehnike. Afektivno področje vpliva na likovno izražanje.

Nekateri učenci so zelo svobodni, drugi pa zelo zaprti pri izražanju likovnega motiva.

Nekateri so boljši pri izražanju domišljijskih motivov, drugi pri doživljajskih, tretji pri

izražanju opazovanega motiva in četrti pri izražanju motiva po spominu. Pri kognitivnem

področju je bistvo dojemanje likovnih pojmov in novih spoznanj, kar tudi vsak posameznik

hitreje ali počasneje usvoji. Vse te razvite sposobnosti in spretnosti, katerih razvoj je pogojen

tudi s starostjo, vplivajo na učenčevo uspešnost.



23

Učenec je uspešen, ko dosega minimalne standarde znanja, ki jih določa učni načrt likovne

vzgoje. Pomembno je, da učitelj zna pri vsakem učencu razbrati usvojene vzgojne in

izobraževalne cilje. Pri vrednotenju izdelka so pomembni tudi učenci, da znajo kritično

vrednotiti lastne in sošolčeve izdelke, kajti s tem razvijajo sposobnosti na socialnem področju.

Skozi celoten učni proces lahko opažamo, kako uspešen je učenec v določenih etapah

likovnega procesa. Zato je pomembno sprotno opazovanje in tudi beleženje, da lažje določimo

napredek, trud in uspeh učenca.

Pomembno je, da učitelj pozna posebnosti in lastnosti učencev in temu primerno prilagodi

pouk. Mora biti fleksibilen, da zadovolji potrebe vseh otrok (Tacol, 1999).



24

3 RAZISKOVALNI DEL 3.1 PREDSTAVITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

V empiričnem delu bom predstavila raziskavo o eksperimentiranju z likovnimi materiali in

pripomočki v 3. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu sem že predstavila različne risarske

likovne tehnike in eksperimentiranje z različnimi materiali in pripomočki. Sedaj pa bomo

ugotovili, kako se le-te odražajo v sami praksi.

3.2 Namen in cilj

Namen diplomskega dela je, da pri manj poznanih risarskih tehnikah ugotovim, koliko so

učenci motivirani skozi celotno učno uro in kako uspešni in ustvarjalni pri eksperimentiranju z

drugačnimi pripomočki in materiali. Prav tako sem ugotavljala, koliko učitelji uporabljajo

manj poznane materiale pri načrtovanju učnih ur likovne vzgoje. Ali je lahko likovna tehnika

glavni vir motivacije in ne likovni motiv? Kaj prevladuje? Različna vprašanja o

eksperimentiranju s tehnikami risanja so namen raziskovanja mojega diplomskega dela.

3.3 Raziskovalna vprašanja

Glede na raziskovalni problem diplomskega dela sem sestavila raziskovalna vprašanja:

1. Kakšna je motivacija učencev skozi celotno uro likovne vzgoje, kjer

uporabljajo manj poznane pripomočke in materiale, in kakšna je njihova

uspešnost ter ustvarjalnost?

2. V kolikšni meri učitelji eksperimentirajo z likovnimi tehnikami pri urah

likovne vzgoje?

3. Katere risarske tehnike učenci že poznajo v 3. razredu?

4. S katerimi pripomočki in materiali učenci radi ustvarjajo?



25

3.4 Metodologija

3.4.1 Raziskovalne metode

V empiričnem delu diplomskega dela sem uporabila različne znanstveno-raziskovalne

metode: induktivno-deduktivno, analitično, komparativno in sintetično.

3.4.2 Vzorec in populacija

Pri izdelavi diplomskega dela sem uporabila vzorec 25 učencev tretjega razreda devetletne

osnovne šole in njihovo učiteljico.

3.4.3 Postopki zbiranja podatkov

Opazovala sem učence pri urah likovne vzgoje. Koliko so motivirani, ustvarjalni, uspešni.

Predvsem sem opazovala motivacijo v vseh fazah učne ure. Kakšna je bila uvodna motivacija,

potem ob razkritju tehnike in nazadnje, kako zavzeto so izdelovali izdelek. Med risanjem sem

opazovala tudi samo ustvarjalnost učencev, na kak način se lotijo dela in kakšne so njihove

ideje – ali so drugačne, nove, individualne. Fotografirala sem vse njihove končne izdelke, ki

jih bom analizirala in ocenila, koliko so bili pri delu uspešni. Na koncu vsake ure sem

razdelila kratek anketni vprašalnik, ki se je navezoval na njihova občutja, zadnjo uro pa so

izpolnili še dodatni vprašalnik o sami priljubljenosti risarskih tehnik. Z učiteljico sem

opravila intervju. Pri zbiranju podatkov sem uporabila tudi metodo dela z besedilom oz.

literaturo in slikovnim gradivom.

V nadaljevanju prilagam anketni vprašalnik za učence, ki ga bom analizirala v drugem delu,

ko bom predstavila učne ure LV. Prav tako je vključen intervju z učiteljico, ki ga bom

analizirala v zaključnem delu analize. Izprašala sem jo, kako ona kot učiteljica gleda na

eksperimentiranje s tehnikami risanja, kaj imajo njeni učenci radi, kaj jih motivira ipd.



26

KRATEK VPRAŠALNIK ZA UČENCE PO VSAKI KONČANI URI

SPOL: učenka/učenec

Si že kdaj prej risal s/z __________ na tak način kot danes? Obkroži.

DA NE

Ustrezno obkroži. 1 pomeni, da ti sploh ni bilo všeč, 2 - da ti ni bilo všeč, 3 - še kar ti je bilo

všeč oz. težko se odločiš, 4 - bilo ti je všeč in 5 - zelo ti je bilo všeč.

(S seboj imam simbole- obrazke, ki jih skupaj razložimo.)

Kako ti je bila danes všeč ura likovne

vzgoje?

1 2 3 4 5

Kako si zadovoljen z izdelkom? 1 2 3 4 5

Kako ti je bilo všeč risati z brisalcem po

različnih črnilih?(/z limonovim sokom / s

tušem in tempera barvami)

1 2 3 4 5



27

VPRAŠALNIK ZA UČENCE OB ZADNJEM SREČANJU

Katera ura likovne vzgoje ti je bila najbolj všeč? Obkroži odgovor.

- risanje z brisalcem

- izpiranka

- limonina risba

Zakaj?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

_________________________________________________________________ .

Obkroži 3 likovne materiale, s katerimi najraje rišeš.

� barvice

� flomastri

� voščenke

� tempera barve

� oljne barve

� vodene barve

� tuš

� kreda

� svinčnik

� oglje

� kemični svinčnik

� drugo: ________

Kaj ti je bilo bolj všeč pri posamezni uri? Obkroži.

� risanje sanjskega parka / risanje z brisalcem

� risanje svojega imena / risanje s tempera barvami in tušem

� risanje najljubše živali / risanje z limonovim sokom



28

INTERVJU Z UČITELJICO

� Kaj menite o motivaciji učencev pri ustvarjanju z manj poznanimi tehnikami?

� Ali se glede tehnik in materialov strogo držite učnega načrta ali preizkušate tudi kaj

drugega, novega?

� Kaj menite o tem, da učenci spoznajo in uporabijo čim več različnih materialov in

pripomočkov?

� Kateri, po vašem mnenju, je glavni vir motivacije pri uri likovne vzgoje?

� Ali učenci raje ustvarjajo z znanimi materiali in pripomočki ali s čisto novimi, njim

neznanimi? Zakaj?

� Katere risarske tehnike učenci že poznajo v 3. razredu?

� Katere risarske tehnike so po vaših izkušnjah učencem bolj in katere manj ljube?

3.4.4 Postopki obdelave podatkov

Podatke sem obdelala tako, da sem analizirala končne izdelke. Opisala sem svoja opažanja

med celotnim potekom ur likovne vzgoje. Zbrala sem anketne vprašalnike, jih primerjala med

seboj in tako prišla do različnih ugotovitev. Analizirala sem intervju, ki sem ga izvedla z

učiteljico.

3.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

IZVEDBA IN ANALIZA UČNIH UR

Učne ure so bile sestavljene tako, da se je eksperimentiralo z risarskimi tehnikami oz.

materiali in pripomočki. Vnaprej sem se pozanimala, da tega še niso počeli do tedaj. Pri prvi

učni uri so učenci ustvarjali z brisalci na različne barve črnila, pri drugi so izdelovali

izpiranko, pri tretji pa so spoznali limonino risbo . Na koncu vsake ure so rešili še kratek

anketni vprašalnik.



29

UČNA PRIPRAVA 1

Študentka: Mateja Vozelj

Datum: 23. 11. 2012

Razred: 3.

Predmet: likovna vzgoja

Likovno področje: risanje

Likovna tehnika: brisalec črnila različnih barv

Likovna naloga: risanje motiva po domišljiji s tekočim materialom z odvzemanjem

barve

Likovni motiv: sanjski park

Likovni materiali, orodja in podlage: brisalec črnila, risalni list, modro črnilo, črnilo

druge barve, širši čopič, lonček za vodo za čiščenje pripomočkov, krpa za sušenje in

čiščenje pripomočkov

Metode dela: razgovor, razlaga, demonstracija, delo z materialom

Učne oblike: frontalna, individualna

Učna sredstva in pripomočki: primeri likovnih del, kartončki z napisi materialov

Medpredmetne povezave: SPO

Cilji:

Učenci:

- znajo povedati, kakšna je razlika med risbo in sliko,

- naštejejo trde in tekoče risarske materiale in njihova orodja,

- spoznajo tehniko risanja z brisalcem črnila različnih barv,

- se navajajo na vrednotenje lastnih in sošolčevih likovnih del,

- pridobivajo ročne spretnosti,

- spoznajo novo risarsko tehniko.

Viri in literatura:

- Tomšič Č. B., Tacar B. (2010). Likovne kuharije. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

- Tomšič Č. B., Tacar B. (2012). Likovne kuharije 2. Ljubljana: Mladinska

knjiga.



30

Potek učne ure po etapah

Potek učne ure

UČNA ETAPA UČITELJ

UČENCI

UVOD Z

MOTIVACIJO

Na tablo pritrdim posebej risbe (na levi

strani) in posebej slike (na desni strani).

Učencem rečem, naj si jih dobro ogledajo.

Sledijo vprašanja:

- Po čem se razlikujejo likovni izdelki na

levi strani od izdelkov na desni strani?

- Mogoče veste, kako bi poimenovali

izdelke na levi oz. desni strani?

Nad izdelki na levi strani zapišemo RISBE

(slikovno gradivo 1, 2, 4), nad desnimi pa

SLIKE (slikovno gradivo 3).

Učence povprašam, če se sedaj spomnijo še

katere druge značilnosti risbe in slike oz.

razlike med njima.

Učencem pokažem še 5 primerov risb/slik

(slikovno gradivo 5, 6, 7, 8, 9). Sami

povedo, kam naj jih uvrstim.

Po končanem uvrščanju pospravim slike s

table in se osredotočimo na risbe.

Učenci si ogledujejo risbe

in slike.

Povedo razlike med

likovnimi izdelki.

Izdelke na levi strani

poimenujejo risbe in na

desni strani slike.

Naštejejo razlike.

Uvrstijo izdelke k pravi

skupini.

OSREDNJI

DEL

Vpeljava

likovnega

problema

Pokažem na določeno risbo. Učence

vprašam, s katerim materialom in

pripomočkom je risba narisana.

Izbran učenec pove

odgovor in k risbi pritrdi

kartonček z napisom



31

Reševanje

likovnega

problema

Likovna naloga

To večkrat ponovimo.

Zadnja risba je narisana z brisalcem

modrega črnila.

Napovem, da bomo danes risali z brisalcem

črnila. Pogovorimo se o risbi, kako so

nastale črte.

Da bo naloga bolj zanimiva, bomo

uporabili različne barve črnila. Povprašam

jih, kakšno risbo lahko pričakujejo. Pustim

jih v dvomih, kajti pomembno mi je,

kakšen bo odziv, ko bodo risali po

oranžnem, zelenem in rdečem črnilu in se

barva ne bo odstranila.

Podlago bodo naslikali z dvema črniloma.

Najprej bodo več kot polovico lista

poslikali z modrim črnilom, ostalo pa z

rdečim ali zelenim. Poslikajo poljubno,

lahko so vzorci ali ne.

Učencem povem, da bomo danes risali z

brisalci na različne barve črnila. Narisali

bodo svoj sanjski park.

Z vprašanji spodbudim pogovor o parkih?

Kaj je to park?

Kaj vse je v parku?

Radi zahajate v park?

Kaj imate radi v parku?

materiala.

Učenci ugotovijo, da je

risba narisana z modrim

črnilom in brisalcem.

Črte nastanejo z

odstranjevanjem oz.

razbarvanjem barve.

Učenci razmišljajo in

podajo svoje ideje, zamisli.

Učenci razmišljajo o

sanjskem parku.

Učenci sodelujejo v

pogovoru.



32

Merila za

vrednotenje

Individualno

delo učencev

Kakšen je vaš sanjski park?

Učence opozorim na merila za vrednotenje.

O njih se pogovorimo, hkrati jih zapišem

na tablo:

Pri delu bodite pozorni na:

- pravilno izvedbo tehnik

risanja,

- zapolnjevanje celega

prostora,

- izvirnost.

Podam navodilo za razdelitev likovnih

materialov in pripomočkov.

Ponovim likovno nalogo, nato pa učenci

pričnejo z delom. Če potrebujejo pomoč,

jim svetujem.

Učenci sodelujejo pri

oblikovanju kriterijev za

vrednotenje.

Razdelijo risalne liste,

črnila, čopiče in brisalce.

Pričnejo z individualnim

ustvarjanjem. Narišejo

svoj sanjski park, pri tem

so pozorni na črte, ki

nastajajo z risanjem

brisalca po različnih

barvah.

ZAKLJUČNI

DEL

Vrednotenje

Najprej učence vprašam, če so kaj

presenečeni nad črtami na risbi. So vse

bele? Zakaj ne? Ste presenečeni? Vam je to

zanimivo?

Ko učenci pospravijo svoj

delovni prostor, pred tablo

prinesejo svoje izdelke.

Povejo svoje občutke.

Pridejo do ugotovitve, da

brisalec razbarva črnilo in

čez nekaj sekund se pojavi

svetla risba na barvni

podlagi. Tam, kjer je bilo

več modrega črnila, so črte



33

Učence spodbudim, da izpostavijo najbolj

zanimive risbe. Avtorji jih opišejo. Nato še

izpostavijo risbe, ki najbolj ustrezajo našim

kriterijem:

- pravilna izvedba tehnik

risanja,

- zapolnitev celotnega

prostora,

- izvirnost.

svetle, saj ga brisalec

briše. Na tistih delih

podlage, kjer je bilo več

črnila druge barve, pa so

črte temnejše.

Učenci opisujejo svoje

risbe, nato jih še vrednotijo

po kriterijih, zapisanih na

tabli.

SLIKOVNO GRADIVO (učni pripomočki):

Slikovno gradivo 1

Slikovno gradivo 2

Slikovno gradivo 3

Slikovno gradivo 4

Slikovno gradivo 5

Slikovno gradivo 6

Slikovno gradivo 7

Slikovno gradivo 8

Slikovno gradivo 9



34

3.5.1 ANALIZA 1. UČNE URE

TEHNIKA: risanje z brisalcem črnila različnih barv

Ena izmed predlaganih risarskih tehnik v prvi triadi osnovne šole je tudi risanje z brisalcem

črnila. Ta je po navadi na črnilo modre barve, ker brisalec čisto briše in nastajajo bele črte.

Tokrat smo eksperimentirali s črnili različnih barv. Vsak učenec je dobil modro črnilo in

zeleno oz. vijolično. Najprej so polovico risalnega lista poljubno poslikali z zelenim oz.

vijoličnim črnilom. Ostali del lista pa so dopolnili z modrim črnilom. Ko se je le-to posušilo,

so lahko pričeli z risanjem. Za učence je bila to prava čarovnija, ko so nastajale bele črte na

modri podlagi, svetlo zelene in rumene črte na zeleni podlagi ter svetlo roza na vijolični

podlagi. Za likovni motiv sem izbrala sanjski park. Nastajale so zelo izvirne in domišljijske

risbe.

MOTIVACIJA UČENCEV

Skozi celotno uro so bili učenci zelo motivirani. To, da je bila likovna tehnika glavni vir

motivacije, je bilo očitno. Vsi so že takoj na začetku spraševali, zakaj je bilo potrebno

prinesti s seboj brisalce, ker jih ne uporabljajo, niti pri slovenščini ne. Komaj so čakali, da

začnejo. Ampak tudi sama uvodna motivacija s primeri različnih slik in risb jih je motivirala.

Zelo dobro poznajo razlike med likovnima področjema, kot sta risanje in slikanje. Ko sem

pričela s pripravljanjem črnil, sem jih opozorila na natančnost pri delu, kajti črnilo je zelo

težko odstraniti s kože in tekstila. Bila sem prijetno presenečena, kajti glede na tolikšno

število učencev res ni bilo nič umazano in polito. Zelo so pazili. Že s tega vidika je dobro, da

kdaj ustvarjajo s takšnimi materiali, da utrdijo svojo natančnost in previdnost. Navdušeni so

bili, ko je vsak dobil črnilo dveh barv.. Komaj so čakali, da začno risati z brisalcem, a so

morali malo počakati, da se je črnilo čisto posušilo. Ko se začeli risati, je bilo slišati različne

komentarje: »Vau, res je prima!«, »Hm..., kako to, da na zeleni podlagi nastane rumena

črta?«, »Če obrnem list, se vidijo črte!«, »Kakšna čarovnija!« ipd. Večina jih je bila

zadovoljna z izdelki. Motiv ima tudi vpliv na motivacijo. Poskušala sem izbrati takšnega, ki

ne bi preveč vplival nanjo. Mislim, da je bil motiv sanjski park tak, da so učeni želeli preveč

zapolniti prostor, ker so hoteli vse narisati. Tako so bili nekateri izdelki malo manj estetski, a

vseeno polni domišljije. Tako z izvedbo in uspešnostjo kot z ustvarjalnostjo učencev sem bila



35

zelo zadovoljna. Tudi učiteljica je pohvalila izbiro tehnike, eksperimentiranje s črnili in

brisalci in da bo v nadaljnje tudi ona kdaj to izvedla.

USPEŠNOST PRI EKSPERIMENTIRANJU Z RISARSKO TEHNIKO

Glede na to, da vsi, razen ene učenke, še niso risali z brisalcem, so svoje delo opravili zelo

uspešno. Nove tehnike oz. eksperimentiranje s tehnikami lahko včasih povzroči, da prav

nepoznavanje vpliva na neuspešnost. Zato je pomembna učenčeva ustvarjalnost, da si upa in

želi spoznavati nove materiale in pripomočke ter s tem nove tehnike. Nekateri so imeli

manjše probleme z nanašanjem črnila, saj so ga preveč uporabili, a so kmalu spoznali, da bi

sušenje predolgo trajalo, zato so s čopičem odvečno črnilo tudi odstranili. Ker sem jim dala

prosto pot, kako pobarvati podlago, si nekako niso upali takoj začeti in tvegati z različno

kombinacijo črnil. Potrebovali so potrditev. Skoraj vsi so upoštevali, da z brisalci rišejo in ne

barvajo. Eden izmed kriterijev je bil tudi ta, da zapolnijo celoten prostor, kar so tudi zelo

upoštevali. Vsi so prišli do ugotovitev, da brisalec odstranjuje barvo oz. črnilo. Modro črnilo

čisto odstrani, vijolično malo manj (nastane belo-roza sled) in zeleno še manj (nastane svetlo

zelena ali rumena sled). Večina izdelkov je bila zelo uspešnih.

V nadaljevanju bom predstavila nekaj izdelkov, ki jih bom analizirala po določenih kriterijih.

Kriteriji, po katerih bom analizirala učenčeve izdelke:

� pravilna izvedba tehnike risanja,

� zapolnitev celotnega prostora,

� izvirnost,

� motivacija skozi celotno uro likovne vzgoje,

� uspešnost pri eksperimentiranju z risarsko tehniko,

� vir motivacije – likovna tehnika ali motiv,

� radovednost učencev med ustvarjanjem likovnega izdelka.



36

Risba 27: Likovni izdelek učenke tretjega razreda Učencem sem dala barvo črnila na izbiro. Lahko so slikali z vijoličnim ali zelenim, vsi pa so

morali uporabiti osnovno modro črnilo. Večina učenk je izbrala kombinacijo vijolično-modre

podlage, prav tako ta učenka. Risarsko podlago je naslikala na zelo zanimiv način, kot da bi

list razpolovila in nato nanesla črnilo na prvo polovico, drugo pa zrcalila v drugi barvi. Ko se

je črnilo posušilo, je pričela z risanjem. Vidi se, da je pravilno izvajala tehniko risanja, z

izjemo tobogana, ki je na prvi pogled videti pobarvan, a če dobro pogledaš, se vidi, da so črte

nanizane čisto skupaj. Učenka je bila skozi celotno uro zelo motivirana, pozorno je poslušala

in sledila navodilom. Sanjski park si je zamislila podobnega otroškemu parku. Že ko smo se

pogovarjali o sanjskem parku, si je večina učencev predstavljala igrala vseh vrst.



37

Risba 28: Likovni izdelek učenke tretjega razreda Učenka je najprej z vijoličnim črnilom pobarvala različne lise, podobne krogom. Nato je

preostali prostor manj natančno pobarvala z modrim črnilom. Nekje je zelo temna modra,

nekje svetla, odvisno od tega, kolikokrat je šla čez že pobarvano površino. Nekje je

pobarvano tudi čez vijolično barvo. Kasneje je ugotovila, da prevlada modro črnilo, ker je na

vrhu, in zato nastane bela sled. Upoštevala je risarska pravila, ponazarjala je z linijami in

točkami. Zelo zanimivo je upodobila drevo – z linijami v različne smeri. Rastline in predmete

je nanizala po prostoru zelo neurejeno, a vseeno tvorijo lepo celoto.



38

Risba 29: Likovni izdelek učenke tretjega razreda Risba je zelo urejena in takoj privabi pogled. Je ravno prav zapolnjena in dovolj na veliko in

jasno narisana. Res, da podlaga ni najbolj izvirna, ker je prostor razdelila le na dve različni

barvni ploskvi, a je kot celota zelo uspešna risba. S čopičem je ozadje pobarvala zelo

natančno, ne vidi se nobenih lis. Upoštevala je značilnosti risbe in njene elemente. Motiv

sanjski park si je zamislila s potočkom, rožicami, ribnikom, ležalno vrečo in igralno lestvijo.



39

Risba 30: Likovni izdelek učenca tretjega razreda Učenec je upodobil sanjsko igrišče z različnimi igrali, avtom in traktorjem. Učence sem

spodbudila, naj se pri barvanju ozadja počutijo kot umetniki, kar pomeni, da svobodno

ustvarjajo različne linije oz. barvne ploskve. To se na tem izdelku dobro vidi. Zeleno črnilo je

nanesel kot nek umetniški pleskar, z modrim pa je potem zapolnil preostali del prostora. Zelo

se vidijo sledi čopiča; temne in svetle sledi modrega črnila. Upošteval je pravila risanja.

Narisal je krive, ravne, sklenjene in nesklenjene črte. Kot večina sošolcev je tudi on z

zanimanjem risal in ugotavljal, kakšne črte nastajajo.



40

Risba 31: Likovni izdelek učenca tretjega razreda Učenec si je izbral kombinacijo modro-zelenega črnila. Povezano z naravo je uporabil modro

barvo za vodo in zeleno za travniško površino. Črnila ni nanesel enakomerno, kajti nekje je

zelo temno in nekje zelo svetlo. Pravila risanja je upošteval, čeprav je na začetku začel barvati

most, ko sem ga opozorila, ni napake več ponovil. Sanjski park je uprizoril zelo aktivno, saj

se v njem vidi gibanje. Na mostu se sprehaja mamica z vozičkom, račke plavajo v ribniku,

dva otroka se bosta vsak čas začela igrati. Nekako lahko ustvariš zanimivo zgodbo iz te risbe.

Nasploh je bil ta učenec zelo motiviran. Navdušen je bil nad črtami, ki so nastajale. Čudno se

mu je zdelo, zakaj je nastala rumena na zeleni. Zabavno pa, ko je potegnil črto, a se je sled

šele postopoma prikazovala.



41

Risba 32: Likovni izdelek učenke tretjega razreda Ta učenka je narisala najbolj domišljijski park. Razložila je, da so v njenem parku pravljična

bitja – princese, beli konji in druge živali. Je med edinimi učenkami, ki je izbrala zeleno –

modro kombinacijo barv. Zanimivo je zapolnila ozadje. Z zeleno je naslikala pike, ostalo pa

pobarvala z modrim črnilom, kar je poživelo risbo. Vsekakor je zelo ustvarjalna in polna

domišljije, kar ji marsikdaj povzroča tudi manjše težave, ko želi preveč svojih idej izraziti

naenkrat. Pri risanju z brisalcem je upoštevala pravila risanja. Skozi celotno uro je bila

motivirana, saj je izražala svoja mnenja in ideje.



42

Risba 33: Likovni izdelek učenca tretjega razreda Učenec je zeleno črnilo uporabil za okvir risbe. Dobro je, da je potem tudi risal po tem, da so

nastale rumene sledi in je tako tudi sam prišel do teh ugotovitev. Narisal je zelo pestro risbo.

Upodobil je različne živali, otroška igrala, zgradbo in sebe na rolki. Zapolnil je celoten prostor

in risbo ustvaril zelo igrivo. Upošteval je pravila risanja, nikjer ni barval ploskev.



43

Risba 34: Likovni izdelek učenca tretjega razreda Učenec je zeleno črnilo uporabil najprej kot talnico – travnik. Vidi se, da je uporabil preveč

črnila, nanos s čopičem ni enakomeren. Ko je narisal park na modri podlagi, je hotel

zaključiti, zato sem ga spodbudila, naj zelena podlaga ne ostane prazna in naj jo s čim zapolni.

Vprašala sem ga, kaj si še predstavlja v svojem sanjskem parku. Ker ima neizmerno rad

traktorje, je to tudi zelo dobro narisal. Ker je motiv domišljijski, sem dala učencem prosto pot

pri izbiri, upošteval je pravila risanja. Vsepovsod se vidijo različne linije. Pri tej risbi se na

zelenem črnilu pozna svetlo zelena barva. Ko je pričel z risanjem na to podlago, je z

brisalcem kar hotel bolj na močno, da bi nastala bela sled,a je kaj hitro spoznal, da tega črnila

ne briše, pač pa samo posvetli. Bil je motiviran za delo.



44

Rezultati anketnega vprašalnika po 1. uri likovne vzgoje

SPOL: 13 učenk, 10 učencev

Graf 1: Število učencev

0

2

4

6

8

10

12

DA NE

UČENCI

UČENKE

Graf 2: Si že kdaj prej risal/ -a z BRISALCEM na tak način?

Dve učenki sta obkrožili, da sta že risali z brisalci, a sta potem obrazložili, da sta risali z

magičnimi pisali, ki delujejo na isti način. Najprej s flomastrom pobarvaš list, nato pa s tem

pisalom rišeš in prav tako ta odstranjuje barvo. Vsi ostali še niso poznali te tehnike.



45

Graf 3: Kako ti je bila danes všeč ura likovne vzgoje?

Vsem učenkam je bila ta ura likovne vzgoje všeč oz. zelo všeč. Prav tako so bili navdušeni

učenci, le 2 se nista morala odločiti kako jim je bilo všeč.

Graf 4: Kako si zadovoljen z izdelkom?

Vse učenke so bile zadovoljne oz. zelo zadovoljne s svojimi izdelki. Učenci so bili malo bolj

kritični do sebe. Šestim je bil izdelek zelo všeč, dvema je bil všeč, eden se ni znal oceniti in

zadnjemu lasten izdelek sploh ni bil všeč.



46

Graf 5: Kako ti je bilo všeč risati z brisalcem po različnih črnilih?

Rezultati so pokazali, da je bila nova tehnika učencem zelo všeč. Vse učenke, razen ena, ki se

ni mogla odločiti, so bile zelo navdušene nad risanjem z brisalcem po različnih črnilih. Tudi

učencem je bilo všeč. Le dva se nista znala odločiti.



47

UČNA PRIPRAVA 2


Datum: 30. 11. 2012

Razred: 3.



Likovna tehnika: izpiranka

Likovna naloga: risanje motiva s tekočim materialom in različne vrste črt

Likovni motiv: moje ime

Likovni materiali, orodja in podlage: tempera barve, čopiči različnih velikosti, risalni

list, tuš, lonček z vodo za čiščenje pripomočkov, krpa za sušenje in čiščenje

pripomočkov.



Učna sredstva in pripomočki: fotografije likovnih del

Medpredmetne povezave: SLO

Cilji:

Učenci:

- obnovijo pojme črta (linija) – prostoročna, narisana s pripomočki, ravna, kriva,

vodoravna, navpična poševna, kratka, dolga, tanka, debela, sklenjena,

nesklenjena;

- na izdelkih vrstnikov in umetniških delih razlikujejo različnost črt in pojasnijo

pojem risba;

- bogatijo občutek za različnost črt,

- se navajajo na vrednotenje lastnih in sošolčevih likovnih del;

- razvijajo ročne spretnosti;

- spoznajo novo risarsko tehniko.

Viri in literatura:

- Tomšič Č. B., Tacar B. (2010). Likovne kuharije. Ljubljana: Mladinska

knjiga.



48


Potek učne ure

UČNA ETAPA

UČITELJ

UČENCI

UVOD Z

MOTIVACIJO

Učencem pokažem različne fotografije,

ki prikazujejo različne črte – linije

(slikovno gradivo 11, 12, 13, 14, 15).

Spodbudim jih, da jih opišejo.

Učenci opisujejo fotografije.

Pridejo do spoznanja, da so

črte različnih debelin, smeri

in oblik.

OSREDNJI DEL

Vpeljava

likovnega

problema

Reševanje

likovnega

problema

Pokažem jim naslednje delo, kjer so

zelo očitne črte (slikovno gradivo 10).

Pogovarjamo se, kako pridemo do

različno debelih črt.

S katerim materialom je risba narisana?

Kako vse lahko narišemo risbo?

S katerimi pripomočki?

Napovem, da bomo danes tudi

uporabili tuš, ampak ne za risanje, pač

pa za pobarvanje ploskve.

Za risanje pa bomo uporabili tempera

barvo.

Na risalni list boste narisali risbo z belo

ali sivo tempero. Uporabljali boste

različne čopiče, da bodo črte tanke in

debele. Tempere ne redčimo z vodo!

Danes bomo risali različno debele črte


pogovoru.

S tušem.

Z ravnilom, prostoročno; z

različnim materialom,

različno debelimi konicami

…



49

Likovna naloga

Merila za

vrednotenje

Individualno delo

učencev

s tempera barvami. Narisali boste svoje

ime in ga poljubno okrasili.

Skupaj se pogovorimo o kriterijih

vrednotenja likovnih izdelkov. Zapišem

jih na tablo:

- uporaba različnih debelih črt,

- zapolnitev celotnega prostora,

- izvirnost,

- pravilna uporaba tehnike

tempera in tuša.

Podam navodila za razdelitev risalnih

listov, tempera barv in tušev.

Ponovim likovno nalogo, nato pričnejo

z delom.

Ko učeni narišejo svoje ime in ga

prebarvajo s tušem, počakamo, da se

dobro posuši. Nato sledi izpiranje pod

hladno vodo. Pri tem jim pomagam.

Pozorna sem na reakcije učencev – če

se jim zdi zanimivo, ali so navdušeni

…

Učenci pomagajo oblikovati

kriterije.

Učenci pripravijo delovno

mesto, obnovijo likovno

nalogo in nato pričnejo z

ustvarjanjem.

Učenci pridejo do

ugotovitev:

Papir je vpil tuš in ta se ne

bo spral. Tam, kjer je

pobarvano s tušem nad

tempero, pa se bo, ker delci

tempere preprečijo, da bi ga

papir na teh mestih vpil.

ZAKLJUČNI

DEL

Vrednotenje

Naredimo razstavo izdelkov. Vprašam,

jih, kako jim je všeč lastno delo oz.

izdelek.

Sledi vrednotenje po kriterijih.

Učenci izražajo svoje

občutke, mnenje.

Učenci vrednotijo lastna in

sošolčeva likovna dela.



50

SLIKOVNO GRADIVO (učni pripomočki):

Slikovno gradivo 10

Slikovno gradivo 11

Slikovno gradivo 12

Slikovno gradivo 13

Slikovno gradivo 14

Slikovno gradivo 15



51


TEHNIKA: izpiranka

Izpiranka ali luščenka je tehnika, ki se ponavadi izvede v prvi triadi osnovne šole. Ker je

učiteljica rekla, da je še niso izvajali, sem se odločila, da jo izvedem jaz. Tehnika ni

enostavna. Je eksperimentiranje z dvema različnima materialoma – tempero in tušem.

Uporablja se nerazredčena tempera in črn tuš. Tuš je material, ki ga učenci še nikoli niso

uporabljali, zato sem jih morala opozoriti, da moramo s tušem delati natančno, ker če se

polijemo po oblačilih, madeža ni mogoče odstraniti. Opozorilo so upoštevali. Je pa res, da

sva glavno »umazano« delo – izpiranje, opravili z učiteljico.

S tehniko izpiranko bi pri slikanju lahko še bolj eksperimentirali, ker bi lahko uporabili

različne tempera barve in z njimi naslikali barvno sliko. Lahko se uporabi tudi razredčen tuš.

MOTIVACIJA UČENCEV

Učenci so bili med uro motivirani, bilo jim je zanimivo, ker tega niso še nikoli počeli. Ni jim

bilo jasno, zakaj smo s tušem prebarvali cel list in nastalo risbo, zanimalo jih je, kaj bo

nastalo. Ko sem začela z izpiranjem, so bili nekateri zelo navdušeni, drugi začudeni in tretji

ravnodušni. Spoznali so nov material tuš. Veliko jih je že slišalo za tuš, a večina jih še ni

ustvarjala z njim. Novost pa jim takoj vzpodbudi zanimanje. Motivacija in koncentracija jim

je padla, ko je bilo potrebno malo počakati pri izpiranju in pa prej pri sušenju. Niso vedeli,

kdaj lahko nadaljujejo z delom, zato so bili malce nestrpni.


Ko sem poskušala sama doma, sem mislila, da bo tehnika tudi v razredu čisto uspela. Sedaj,

po izvedeni uri, bi marsikaj spremenila. Res je, da so bili učenci motivirani, a nastali izdelki

so bili malo manj uspešni, kot pri ostalih dveh urah. Likovna naloga je bila risanje motiva z

različnimi črtami s tekočim materialom. Učencem sem dala na voljo 3 različno debele čopiče.

Ugotovila sem, da bi lahko debelega izključila, kajti hitro začnejo z debelim čopičem slikati,

ne pa risati, kar je namen. Če bi še enkrat izvajala to uro, bi marsikaj spremenila. Prvo je to,

da ne bi celotne izpiranke izvedla v dveh skupnih šolskih urah, ampak bi delo razdelila na dve

posamezni uri. Problem je dvakratno sušenje, ki vzame preveč časa. Najprej je potrebno

počakati, da se posuši tempera, potem pa še tuš. Pri moji izvedbi je bilo v redu, ker mi je pri



52

izpiranju pomagala učiteljica in tudi dovolila je, da malo podaljšamo pouk. Ampak če bi to

izvajala sama, ne bi kvalitetno končali dela.

Analizirala bom nekaj izdelkov po določenih kriterijih:

� uporaba različnih debelih črt,


� izvirnost,

� pravilna uporaba tehnike tempera in tuša,







53

Risba 35: Likovni izdelek učenca tretjega razreda

Učenec je ime narisal z debelim čopičem, prav tako večino okrasitev ozadja. Samo zvezdo in

pike je narisal s tanjšim čopičem. Se pravi, ni ravno upodobil različno debele črte. Zapolnil je

celoten prostor. Tehniko risanja je pravilno izvedel, kajti nikjer ni videti, da bi slikal.



54

Risba 36: Likovni izdelek učenke tretjega razreda

Učenka je celoten izdelek narisala z enim čopičem, kajti črte so iste debeline. Zelo izvirno pa

je okrasila svoje ime. Vsaki črki je narisala obrazek. Izdelek je estetski. Pri izpiranju nisem

bila dovolj natančna pri črki r, tempera na sredini pa se je hotela malo sprati. Pravilno je

uporabila tehniko risanja.



55


Učenka je bila pri svojem delu izvirna. Edina, ki je črke upodobila s krivo, vijugasto črto. A

žal je uporabila preveč debel čopič, zato izdelek na prvi pogled ne deluje prepoznaven. Skoraj

preveč je upoštevala kriterij zapolnitev celotnega prostora.



56


Učenec je izdelal enostaven in hkrati estetski izdelek. Črke se med seboj razlikujejo. Vsaka

črka ima nek dodatek, večina neko krivuljo. Lepo je zapolnil celoten prostor. Pravilno je

uporabil risarsko in slikarsko tehniko. Samo izpiranje je bilo odlično, ne vidi se nobene

razmazanosti.



57

Risba 39: Likovni izdelki učenke tretjega razreda

Učenka je zelo estetsko okrasila svoje ime s podobo kraljične. Vidi se izvirnost in tudi

natančnost v samem zapisu imena in načinu zapolnitve prostora. Upoštevala je pravila risanja,

saj so vsepovsod le linije in pike. Uporabila je dva različno debela čopiča. Tuš se je lepo

izpral z lista. Na izdelku se še vidijo sledovi vode, kajti izdelek oz. vsi izdelki so bili slikani,

ko so bili še mokri od izpiranja.



58


Učenka je zapolnila celoten prostor. Čitljivo je napisala svoje ime z eno debelino čopiča. S

tanjšim čopičem je okrasila črke. Dodala je pike in linije v obliki rok, tipalk in valov. Siva

barva je znak, da tempera ni bila čisto do konca posušena, za to delo pa je le-to nujno

potrebno. Zato poudarjam, da si je treba za izpiranko vzeti dve posamezni šolski uri časa, da

se lahko dvojno sušenje v miru opravi ter posledično nastanejo bolj uspešni izdelki.



59


Izdelek je dokaj nečitljiv. Težko se razbere ime. Napaka je bila, da sem jim dala na voljo

debelejši čopič tudi za slikanje, ne pa samo za barvanje s tušem. S tanjšim čopičem bi nastale

bolj nazorne slike. Učenec je v celoti zapolnil prostor. Na vrhu ni dobro izpran tuš.



60


Učenka ima zelo dolgo ime, kar ji je povzročalo velike težave. Z veliki črkami je začela pisati

svoje ime, ko pa je videla, da bodo zadnje črke šle na tesno, jih je tudi napisala tako. Rezultat

je nečitljivo napisano ime. To je tudi sama takoj ugotovila in v hipu je ime napisala še enkrat.

Učenka se je bolj obremenjevala z zapisom imena, kot pa s samim risanjem. S svojim

izdelkom ni bila zadovoljna. Problem je bil motiv in ne tehnika.



61



Graf 6: Si že kdaj prej izdeloval izpiranko?

Nihče še ni nikoli prej izdeloval izpiranke. Za vse je bilo to nekaj novega.


Ena učenka in učenec se nista mogla odločiti, ali jima je ura všeč ali ne. Vsem ostalim je bila

zelo všeč.



62


Eni učenki njen izdelek sploh ni bil všeč, vsem ostalim pa je bil oz. jim je bil zelo všeč.

Graf 9: Kako ti je bilo všeč risati s tempera barvami in s tušem?

Vse učenke so bile zadovoljne oz. zelo zadovoljne s to tehniko. Prav tako sedem učencev.

Trije se niso znali odločiti, ali jim je bilo všeč ali ne.



63

UČNA PRIPRAVA 3


Datum: 14. 12. 2012

Razred: 3.



Likovna tehnika: limonina risba – skrita risba

Likovna naloga: risanje motiva s tekočim materialom

Likovni motiv: ta veseli december

Likovni materiali, orodja in podlage: naravni limonov sok, čopič, papir A4



Učna sredstva in pripomočki: likalnik

Medpredmetne povezave: SLO

Cilji:

Učenci:

- spoznajo novo risarsko tehniko,

- obnovijo risarske materiale,

- pridobivajo ročne spretnosti,

- se navajajo na vrednotenje lastnih in sošolčevih likovnih del,

- razvijajo zmožnost sproščenega risanja risb z različnimi materiali in pripomočki.

Viri in literatura:

- Tomšič Č. B., Tacar B. (2010). Likovne kuharije. Ljubljana: Mladinska knjiga.



64


Potek učne ure

UČNA ETAPA

UČITELJ

UČENCI

UVOD Z

MOTIVACIJO

Učencem preberem nekaj izštevank:

� An ban, pet podgan, štiri miši v

uh me piši, vija vaja ven.

� Avionček gori gre, doli meče

bombice. Bombica se razleti, pa

povej število ti.

� Pika Nogavička ima rdeča lička,

nosek pa rumen, ti pa pojdeš ven.

� En kovač konja kuje, kol'ko

žebljev potrebuje. En, dva, tri pa

povej število ti!

� Džon Marijon iz Londona je

lenuh potepuh, ves dan dela tup

tup tup, ves dan dela tup tup tup,

en dva tri pa povej število ti.

Vprašam jih, če jih poznajo in kdaj jih

uporabljajo.

Učenci prisluhnejo

izštevankam.

Povedo, da pri igrah

SKRIVALNICAH.



65

OSREDNJI

DEL

Vpeljava

likovnega

problema

Reševanje

likovnega

problema

Likovna naloga

Pogovor oblikujem tako, da jih nato

vprašam, če mislijo, da se lahko pri

likovni vzgoji tudi igramo skrivalnice? In

kakšne bi to lahko bile?

Povem jim, da pri risanju lahko

ustvarimo skrito risbo.

Kaj pa mislite, kakšna risba je to?

Ne izdam jim vsega takoj.

Spodbudim jih, da naštejejo materiale, s

katerimi rišemo. Pokažem jim limono.

Vprašam, če so že kdaj slikali z

limonovim sokom ali mlekom?

Razložim jim, da bomo stisnili limonov

sok, nato pa bomo s tankim čopičem,

namočenim v limonov sok, risali na

manjši format (šeleshamer).

Kako drugače tudi pravimo mesecu

decembru? Na kaj vse pomislite, ko

slišite veseli december? Danes boste

narisali tisti zimski oz. decembrski

motiv, ki vam je najljubši.

Sošolcem ni potrebno povedati, kaj imate

najrajši, saj ko boste začeli risati z

Sodelujejo v pogovoru,

razmišljajo o skrivalnicah pri

likovni vzgoji.

Učenci ugotavljajo …

Naštejejo risarske materiale.

Govorijo o izkušnjah z

drugačnimi risarskimi

materiali.


pogovoru.



66

Merila za

vrednotenje

Individualno

delo učencev

limonovim sokom, se risba ne bo videla.

Naj bo to za ostale uganka. Ko se bo

limonov sok posušil, bom uporabila nek

pripomoček (likalnik), ki bo razkril vaš

najljubši zimski motiv. Kaj mislite, kateri

pripomoček je to?

Pogovorimo se, kaj vse bomo upoštevali

pri risanju:

- primerna uporaba limonovega

soka – ne packamo oz. ne

polivamo,

- rišemo črte in pike – likovni

elementa za risanje,

- izvirnost.

Učencem podam navodila za pripravo

delovnega mesta.

Ponovimo likovni motiv in nalogo, nato

pričnejo ustvarjati. Spodbudim jih, naj ne

povedo, kaj bodo narisali, da bo na

koncu bolj zanimivo.

Ko učenci zaključijo z ustvarjanjem,

pričnemo z likanjem risb.

Prvi učenec mi prinese svojo risbo.

Učence vprašam, kaj mislijo, kaj ima

sošolec najrajši v tem veselem decembru.

Nato jim pokažem njegovo risbo. Ker se

ne vidi dobro, risbo zlikamo.

Pogledamo, kaj nastane. Opazujem

Učenci ugotavljajo, dokler ne

pridejo do rešitve – likalnik.

Skupaj sestavimo kriterije za

risanje z limonovim sokom.

Učenci pripravijo liste in

čopiče. Pomagajo mi pri

razdelitvi limonovega soka.

Zatem pričnejo z delom.

Učenci opazujejo in

sodelujejo pri igri.



67

njihove reakcije.

Vse risbe zlikamo, pokažejo se različni

zimski motivi.

Limonov sok se je na površini zažgal,

zato se je pojavila risba rjavkastih črt.

Med likanjem risb učenci

sodelujejo.

Dokončajo izdelek.

ZAKLJUČNI

DEL

Vrednotenje

Naredimo razstavo izdelkov. Vprašam

jih po občutkih: Ali ste zadovoljni s

svojimi izdelki? Kaj ste pričakovali? Ste

opazili, da so ene črte bolj močne od

drugih? Zakaj?

Po kriterijih vrednotimo izdelke.

Učenci pomagajo razstaviti

izdelke.

Odgovarjajo na vprašanja.

Tam, kjer so risali z večjo

količino soka, so črte

temnejše in obratno.

Vrednotijo svoje in sošolčeve

izdelke.



68


Tehnika: limonina risba

Limonina ali “skrita” risba je učiteljem manj poznana. Limonina risba jo imenujemo, ker je

osnovni risarski material limonov sok. Isti rezultat dobimo, če namesto limone uporabimo

mleko.

Za uvodno motivacijo sem uporabila pojem skrivalnice. Kot nov material, s katerim učenci še

niso ustvarjali, pa sem jim predstavila limono. Bili so začudeni in hkrati navdušeni. Tehnika

je v bistvu zelo enostavna. Učenci so uporabljali pripomoček čopič, lahko pa bi tudi trsko.

Takoj jim nisem izdala, kako skrita risba postane razkrita. Z ugotavljanjem so prišli do

rešitve, da bomo potrebovali likalnik. Ko se je slika posušila, sem papir zlikala s toplim

likalnikom. Pojavila se je risba rjavkastih črt, ki so nastale zaradi zažganega limonovega soka.

Tam, kjer je narisano z večjo količino soka, so črte temnejše in obratno.

MOTIVACIJA UČENCEV

Pri tej uri bi lahko rekla, da je bila motivacija najvišja. Učenci so bili ves čas v dvomih in

ugibanjih, kakšni izdelki bodo nastali. Že sama uvodna motivacija jim je bila zanimiva. Ko

sem jim pripovedovala različne izštevanke, so mi pri tem pomagali in potem še povedali

kakšno svojo. Ko sem jih vprašala, zakaj sedaj izštevanke, jim ni bilo čisto jasno. Vedeli so,

katere učne predmete lahko povežemo z izštevanko. Z likovno vzgojo pa te povezave

nekako niso našli. Prišli smo do ugotovitve, da so izštevanke povezane z igro skrivalnice.

Skrivalnice pa se lahko pri likovni vzgoji igramo na tak način, da nekaj skrijemo. Skrili smo

začetno risbo, na koncu pa jo razkrili.

Ko smo se z učenci pogovarjali o materialih, s katerimi vse lahko ustvarjamo, sem jim na

zadnje pokazala limono. Začeli so se hihitati. Kmalu so ugotovili, da bomo risali z limonovim

sokom, in bili so navdušeni. Ker je bil december in ker smo to tehniko uporabili tudi za

novoletne voščilnice, sem si za likovni motiv izbrala ta veseli december. To je bila za

nekatere še dodatna motivacija, čeprav glede na moje opazovanje ne prevladujoča. Torej je

likovna tehnika vsekakor dosegla najvišjo motivacijo. Da bi dosegla dodatno zanimanje in

navdušenje, sem jih prosila, naj sošolcem ne povedo, kaj so narisali, zato da bodo potem

lahko ugibali, kaj ima kdo najrajši v tem prazničnem decembru. Nekako smo se igrali uganke,

zato so nekateri skrbno skrivali svoje risbe. Ko smo zlikali prve risbe, so bili nad njimi



69

navdušeni. Kaj kmalu so prišli do znanja, da so rjave črte nastale zaradi zažganega

limonovega soka. Kdor je prej končal, je dobil risalni list, na katerega je risal z limonovim

sokom. Bilo jim je všeč.


Tako kot učencem je bila tudi učiteljici ta tehnika oz. eksperimentiranje z nenavadnim

materialom nekaj novega. Vesela sem bila, da so vsi spoznali, da se z limono lahko tudi riše

in ustvarja zanimive izdelke.

Na to uspešnost sem gledala bolj z vidika ustvarjalnosti in natančnosti pri delu z novim

likovnim materialom. Ker je bil likovni pripomoček čopič, jim ta ni povzročal težav. Prav

tako so uporabili le čopič ene debeline, zato s tega vidika delo ni bilo zahtevno. Večjo

zahtevnost je povzročala vidljivost risbe, kajti učenci so risali na belo podlago, zato se je zelo

slabo videlo bel limonov sok. Tu je bila pomembna natančnost, učenci niso smeli biti

površni. Nekateri so bili zelo pazljivi, drugi pa manj. Izvirni so bili zaradi tega, ker sem

uporabila igrico uganka, zato niso »smeli« ostalim povedati, kaj rišejo. S tem sem nekako

dosegla izvirnost; niso se ponavljali podobni izdelki.

Kriteriji, po katerih bom analizirala učenčeve izdelke:

� izvedba risanja z limonovim sokom,


� izvirnost,







70

Učenec si je tako kot še trije sošolci za motiv izbral

sneženega moža. Poleg je narisal še snežinke. Vidi

se, da je najprej na rahlo narisal, nato pa je črte hotel

poudariti, a tega ni storil najbolj natančno. Zapolnil

je celoten prostor.


Darilo je poleg tega učenca narisala le še ena učenka.

Čez celoten prostor je narisal zelo enostavno risbo.

Nič ni dodatno okrasil. Za nekaj črt je uporabil

premalo limonovega soka. Na desni stranici pa skoraj

malo preveč. Kljub temu je izdelek zanimiv. List je

obrezal dokaj natančno.




71

Kar 10 učencev in učenk si je za decembrski motiv

izbralo smrečico. Učenka je narisala enostavno obliko

novoletnega drevesca, s pikami ga je okrasila, ozadje

pa zapolnila z velikimi snežinkami. Pri nekaterih je

uporabila več limonovega soka (temnejše linije), pri

drugih manj (svetlejše linije). Na desni strani je malo

več limonovega soka v ozadju, videti je kot barvanje,

kar pa že napeljuje na sliko.


Ta izdelek je med najbolj izvirnimi. Uporabil je svetle

in temne linije. Na prvi pogled težko prepoznaš, kaj je

narisal, a ko dobro pogledaš, vidiš vejice, s katerih

visijo različni novoletni okraski. Smiselno je

razporedil risbo na list, ni preveč in ne premalo. Le

nekaj kapljic limonovega soka mu je po nesreči padlo

na ozadje.




72

Tudi ta učenka je bila izvirna pri izbiri motiva. Izbrala

si je angelčka, ki ga obdajajo snežinke. Angelček ima

dvojno obleko, dvojna krila in dvojne noge. Očitno je,

da ni dobro videla, kaj je že narisala prej. Zelo dobro

je poudarila glavo in lase.


Učenka je narisala zelo izrazno risbo. Prav vidi se

veseli december. Snežak je v gibanju in z nasmehom

na obrazu. Motiv je v celoti izpolnila. Pri tehniki je

bila prav tako uspešna, malo manj pri ozadju, kajti

snežinke se slabo vidijo. Prav tako se slabše vidi roka

na desni strani, lahko pa bi za obrazložitev rekla, da s

tisto roko maha v pozdrav, zato je svetlejše barve, ker

je v gibanju.




73

Risba je na prvi pogled neprepoznavna. Narisana so

darila na kupu. Zelo izvirno, kar se tiče motiva. Manj

uspešna je bila učenka pri uporabi novega materiala.

Risba je zelo motna, ker ni uporabila dovolj soka. Zelo

dobro bi bilo, če bi katero izmed daril izstopalo na tak

način, da bi bilo temnejše. Tako bi se tudi videlo, kaj

je bližje in kaj dlje.


Učenec je narisal smučarskega skakalca, ko je skočil s

skakalnice. Žal tega sama ne bi razbrala z risbe. Je pa

bil učenec pohvaljen za izvirnost, da je v veseli

december vključil tudi šport. Limonov sok je pravilno

uporabljal, saj so razvidne temne in svetle linije, le da

se te nekako ne povežejo v razberljivo celoto.




74



0

2

4

6

8

10

12

14

DA NE

UČENCI

UČENKE

Graf 10: Si že kdaj prej risal/ -a z LIMONOVIM SOKOM?

Nihče še ni nikoli prej risal z limonovim sokom. Vsi so bili začudeni, da je lahko limona tudi

material za risanje.

0

2

4

6

8

10

12

14

sploh mi ni bilo všeč

ni bilo všeč

težko se odločim

všeč mi je bilo

zelo mi je bilo všeč

UČENCI

UČENKE


Enemu učencu ta ura ni bila všeč. Eden in še ena učenka se nista znala odločiti, ali jima je bilo

všeč ali ne. Enemu je bilo všeč, devetnajstim pa zelo všeč.



75

0

2

4

6

8

10

12


ni bilo všeč

težko se odločim

všeč mi je bilo


UČENCI

UČENKE


Tudi tokrat so se učenci izkazali za bolj samokritične. Dvema učencema lasten izdelek ni bil

všeč, ostalim osmim pa je bil zelo všeč. Vse učenke so bile zadovoljne s svojimi izdelki.

0

2

4

6

8

10

12


ni bilo všeč

težko se odločim

všeč mi je bilo


UČENCI

UČENKE

Graf 13: Kako ti je bilo všeč risati z limonovim sokom?

Enemu učencu in učenki sploh ni bilo všeč risati z limonovim sokom. Prav tako se en par ni

znal odločiti in tretji par je bil zadovoljen s to tehniko risanja. Ostalih devetnajst je bilo zelo

zadovoljnih z novim materialom risanja.



76

Analiza končnega vprašalnika

Graf 14: Katera ura likovne vzgoje ti je bila najbolj všeč?

Z grafa razberemo, da je bila limonina risba najljubša celotnemu razredu. Za to se je odločilo

šest učencev in šest učenk. Sedemim učenkam je bila najljubša tehnika risanja z brisalcem.

Nobena učenka se ni odločila za tehniko izpiranko. Pri učencih sta bili tehniki z brisalcem in

izpiranko izenačeni. Za obe tehniki sta se odločila po dva učenca.

Zakaj? Deklice

Deklice so svojo odločitev obrazložile na naslednje načine:

Za limonino risbo so se odločile:

� ker še nikoli prej niso risale z limonovim sokom,

� ker je bila skrita risba,

� ker je bilo zabavno in ker so na koncu sošolci ugibali, kaj si narisal,

� ker nisi vedel, kaj bo nastalo,

� ker je bila limona,

� ker še nikoli prej niso videle tega.



77

Za risanje z brisalci so se odločile:

� ker so prvič uporabile tintobris (dve učenki),

� ker so risale s tintobrisom,

� ker je risanje zabavno – »Tako mi je všeč, da ne morem napisati.«

� ker so risale na tak način, da so brisale,

� ker je bilo zanimivo in jim je bilo zelo všeč,

� ker so z brisalci risale park.

Zakaj? Dečki

Za limonino risbo so se odločili:

� ker so to prvič delali,

� ker so risali z limonovim sokom (dva učenca),

� ker so risali veseli december,

� ker tega še nikoli prej niso delali,

� ker je nekaj božičnega.

Za risanje z brisalci so se odločili:

� ker je bilo zelo zanimivo,

� ker so najprej zapolnili cel list in potem so lahko nastalo brisali.

Za izpiranko sta se odločila 2 učenca:

� ker jima je bilo zelo zanimivo.



78

Graf 15: S katerimi materiali učenci najraje ustvarjajo. Vsak je obkrožil tri.

Tako kot učenci tudi učenke najraje ustvarjajo s flomastri. Naslednji material so barvice prav

tako pri obeh spolih. Na tretjem mestu pri učenkah so svinčnik in tempera barve. Pri učencih

pa oglje.

Graf 16: Kaj ti je bilo bolj všeč pri prvi učni uri?



79

Graf 17: Kaj ti je bilo bolj všeč pri drugi učni uri?

Graf 18: Kaj ti je bilo bolj všeč pri tretji učni uri?

Pri vseh treh učnih urah je za vir motivacije prevladovala likovna tehnika in ne likovni motiv.

To je bil tudi moj namen, da potrdim, da eksperimentiranje s tehnikami samo dodatno

motivira učence. Novi pripomočki in materiali spodbudijo ustvarjalnost. Menim pa, da ne

smemo pretiravati v zahtevnosti likovne naloge, kajti učenec je potem lahko manj uspešen in s

tem v naslednje tudi manj motiviran za to vrsto dela.



80

Primerjava med vsemi tremi urami:

Graf 19: Kako jim je bilo všeč risati z manj poznanimi likovnimi materiali?

Graf 20: Katera likovna tehnika jim je najljubša?

Po grafih sodeč so rezultati zelo zanimivi. Kajti učenci so dobili po vsaki končani uri kratek

anketni vprašalnik, ki jih je spraševal predvsem po občutjih. Eno izmed vprašanj je bilo

»Kako jim je bilo všeč risati s/z ___?« Po analizi se vidi, da jim je bila tehnika z brisalci



81

najbolj všeč, nato ji sledi izpiranka in nazadnje limonina risba. Ta odstopanja so res

minimalna. Zanimivo pa je, da, sodeč po opazovanju in zadnjem dodatnem vprašalniku, ko

sem jih konkretno vprašala, katera tehnika jim je bila najljubša, se je večina odločila za

limonino risbo, nato za risanje z brisalci in nazadnje izpiranko. Sedmim učenkam je bilo

ljubše risati z brisalci in šestim risati z limonovim sokom. Nobena učenka se ni odločila za

izpiranko. Učencem je bila najljubša limonina risba. Kar šest se jih je odločilo zanjo, dva sta

izbrala izpiranko in dva risanje z brisalci.

Nasploh pa mislim, da so se kar težko odločili, kajti pri vseh so bili zelo motivirani in željni

spoznavanja tehnik. Vsaka po svoje jim je bila zanimiva. Pri risanju z brisalci jim je bilo

zanimivo to, da ko brišejo, nastajajo bele ali svetle črte; pri izpiranki, da vse prebarvajo, a

vseeno nastane risba, pri limonini risbi pa je že sama po sebi zanimiva limona in skritost

risbe. Res so bili navdušeni nad tehnikami, tudi bolj kot nad motivi:

Graf 21: Kaj je učence bolj pritegnilo? Likovni motiv ali likovna tehnika?

Učenci so pri vseh treh učnih urah določili, kaj jim je bilo bolj všeč, ali likovni motiv ali

likovna tehnika. Več kot polovici so bile všeč likovne tehnike.



82

V nadaljevanju bom vrednotila po tri izdelke iz vsake učne ure. Da bom prikazala razlike med

tehnikami, bom vrednotila s stališča motivacije, ustvarjalnosti in uspešnosti.

Risba 51: Zelo uspešen izdelek iz prve učne ure

Učenka je bila skozi celotno uro zelo motivirana. Sodelovala je pri pogovorih, podala je svoje

ideje in se veselila pričetka ustvarjanja. Pri ozadju je bil izvirna. Zapolnila ga je s pikami.

Njen način risanja je zelo ekspresiven. Narisala je domišljijski park s pravljičnimi bitji, ki kar

privabljajo zgodbo. Zapolnila je celoten prostor.



83

Risba 52: Uspešen izdelek iz prve učne ure

Učenka je narisala lepo risbo. Nič ni barvala, pač pa le čitljivo risala motiv. Zamislila si ga je

s potočkom, dvema igraloma, ribnikom in velikimi rožicami. Pri delu ni bila ustvarjalna, da bi

prišla do kakšnih novih idej, katere bi potem zlila na papir. Motivirana je bila za delo.

Brisalec kot likovni pripomoček se ji je zdel zelo zanimiv in fascinanten. Z ozadjem ni

eksperimentirala, ga je pa zelo natančno pobarvala.



84

Risba 53: Manj uspešen izdelek iz prve učne ure

Učenec je zanimivo razporedil črnilo na risalni prostor. A pri tem ni bil ustvarjalen, kajti tudi

njegov sosed je na isti način pobarval ozadje. Narisal je različna igrala. Pri risanju z brisalcem

je imel probleme. Večkrat je šel čez isto črto in to verjetno zato, ker se črta ni takoj dobro

prikazala, zato je debelil, nekje celo barval. Pri delu ni bil tako motiviran kot ostali učenci. Ni

se ravno potrudil narisati sanjski park.



85

Risba 54: Zelo uspešen izdelek iz druge učne ure

Učenec je lepo zapolnil risalni prostor. Črke so čitljive in dobro razvidne. Okrasil jih je z

različnimi vijugami. Nekaterim črkam je dodal kljuke, drugim koleščka. Ozadje na spodnji

strani je zapolnil s krogi v podobi smeška, kar ni najbolj ustvarjalno. Pri izpiranju ga je zelo

zanimalo, kako bo njegovo ime videti narisano na papirju. Bil je zadovoljen, kajti izdelek je

dovolj izrazit, a hkrati enostaven.



86

Risba 55: Uspešen izdelek iz druge učne ure

Učenka je bila motivirana za delo, a to ni dovolj za zelo uspešen izdelek. Zapolnila je celoten

prostor in uporabila dve različni debelini čopičev. Škoda, da je za risanje črt uporabila le

enega. Če bi bile črke različnih debelin, bi bila risba veliko bolj zanimiva in izvirnejša. Vidi

se, da tempera barva ni bila dovolj suha, zato je risba malce razmazana.



87

Risba 56: Manj uspešen izdelek iz druge učne ure

Risba je zelo nerazpoznavna. Ne vidi se takoj, katero ime je narisano. Ker se ji prvič ni

posrečilo, je ime ponovno narisala, kar je še poslabšalo izdelek. Njena motivacija je zelo

padla že na začetku ustvarjanja. Tudi sam tuš ni lepo izpran. Prav tako so črke narisane samo

z enim čopičem, na voljo pa so imeli tri različne debeline.



88

Učenka je bila pri izbiri motiva zelo ustvarjalna,

kajti nihče ni izbral drevesne vejice in jo okrasil.

Večina je risala celotno božično drevesce. Vidi se,

da je nekje uporabila malo več in nekje malo manj

limonovega soka, kar je v redu, ker je tako prišla do

spoznanja, da več je soka, temnejša je črta in

obratno. Zelo je bila motivirana. Komaj je čakala, da

zlikam in da vidi nastali izdelek.

Risba 57: Zelo uspešen izdelek iz tretje učne ure

Učenec se pri delu ni pustil motiti. Opazi se, da ni

videl, kaj riše, zato se vidijo dvojni obrisi. Je pa lepo

zapolnil celoten prostor. Nad svojim izdelkom je bil

navdušen. Všeč mu je bilo, kako smo razkrili izdelek

– z likanjem.

Risba 58: Uspešen izdelek iz tretje učne ure



89

Ugotovitve

Če povzamem mnenja o izdelkih, ki sem jih vrednotila, lahko podam nekaj ključnih

ugotovitev:

� Pri vseh zelo uspešnih izdelkih je bila motivacija prisotna skozi celotno učno uro.

� Pri manj uspešnih izdelkih je bila motivacija nižja.

� Ustvarjalnost oz. izvirnost je pri vseh zelo uspešnih izdelkih.

� Če je učenec ustvarjalen, ni nujno, da bo izdelek zelo uspešen, kajti lahko je površen,

nenatančen.

� Pri vseh treh tehnikah je bila prisotna radovednost, kakšen končni izdelek bo nastal.

To jih motivira.

� Čarobnost – brisalec je pripomoček, ki je bil vsem zelo všeč.

� Skritost – limonina risba jim je bila na začetku smešna, a na koncu najbolj zanimiva.

Vzpodbujala sem jih z ugankami, kaj bo nastalo.

� Izpiranka je bila od treh izbranih tehnik najmanj zanimiva, a še vseeno dovolj. Tu bi

popravila svoje izvajanje učne ure (to delo bi razdelila na dve posamezni uri, da bi bilo

več časa za sušenje).

� Učenci so nad eksperimentiranjem navdušeni, a še vseeno imajo radi enostavno

risanje. Pomeni, da je potrebno kombiniranje obojega.



90

Intervju z učiteljico

Po zadnji uri sva z učiteljico 3. razreda izvedli še en kratek intervju o tem, kako ona gleda na

eksperimentiranje s tehnikami risanja in kaj meni o sami motivaciji pri likovni vzgoji.

� Kaj menite o motivaciji učencev pri ustvarjanju z manj poznanimi tehnikami?

»Že sama neznana likovna tehnika pritegne učence in jih motivira. Je pa pri tem zelo

pomembno, kako predstavimo to novo tehniko, kajti že sama razlaga naredi največ pri

motivaciji učencev.«

� Ali se glede tehnik in materialov strogo držite učnega načrta ali preizkušate tudi

kaj drugega, novega?

»Predvsem se držimo likovnega učnega načrta. Ob priložnostih, kot so prazniki, še

posebej bolj ustvarjamo. Takrat dodamo kaj novega, npr. slikanje na steklo, šivanje …«

� Kaj menite o tem, da učenci spoznajo in uporabijo čim več različnih materialov

in pripomočkov?

»Preveč pretiravati z novimi pripomočki in materiali ni dobro. Predvsem ne tako zgodaj, v

prvi triadi osnovne šole. Bolje, da malo manj in da potem te dobro poznajo in

uporabljajo.«

� Kateri, po vašem mnenju, je glavni vir motivacije pri uri likovne vzgoje?

»Zelo pomembna je uvodna motivacija, ki pa največkrat nakazuje likovni motiv. Sama

večkrat uporabim kakšne uganke, vislice, igrice, čarobno vrečo … Večkrat tudi tako

sestavim likovno nalogo, da imajo svobodo tako pri izbiri motiva kot formata. Da jih

motiviram za likovno tehniko, uporabim predvsem konkretne predmete, primere risb ipd.«

� Ali učenci raje ustvarjajo z znanimi materiali in pripomočki ali s čisto novimi,

njim neznanimi? Zakaj?

»Učencem je bolj zanimivo, da ustvarjajo z novimi materiali in pripomočki. Takoj, ko je

nekaj novega, vzpodbudi v njih navdušenje. Je pa res, da so marsikateri na začetku

nezaupljivi. Zato ti raje ustvarjajo z že znanimi materiali, ker vedo, da bodo pri tem

uspešni. Učenci so pri likovni vzgoji lahko zelo sistematični in natančni ali pa zelo



91

ustvarjalni in malo manj natančni. Na podlagi teh lastnosti se kaže tudi različno

navdušenje nad eksperimentiranjem s tehnikami.«

� Katere risarske tehnike učenci že poznajo v 3. razredu?

»Poznajo in uporabljajo svinčnik, barvice, oglje, voščenke, flomaster –pri risanju črnega

tuš, a zelo redko, kemični svinčnik, tempera in vodene barve – čeprav to tehniko

uporabljamo večinoma pri slikanju, prav tako krede.«

� Katere risarske tehnike so po vaših izkušnjah učencem bolj in katere manj ljube?

»Mojim učencem so skorajda bolj ljube enostavne tehnike, predvsem s suhimi materiali,

kot so barvice, svinčnik, oglje in voščenke. Tekoči materiali so manj priljubljeni, razen ko

je kaj novega in zanimivega.«



92

4 POVZETEK REZULTATOV

Glede na cilje in raziskovalna vprašanja, ki sem si jih zastavila na začetku pisanja diplomske

naloge, sem prišla do končnih rezultatov in različnih ugotovitev.

Skozi raziskovanje sem na podlagi treh učnih ur likovne vzgoje ugotavljala motivacijo,

ustvarjalnost in uspešnost učencev pri eksperimentiranju s tehnikami risanja. Anketni

vprašalniki so pokazali, da so bili učenci najbolj navdušeni nad limonino risbo, takoj zatem pa

nad risanjem z brisalci na različna črnila. To sem tudi sama opazila med učnimi urami. Resda

so izpiranko v vprašalnikih pohvalili, a sta se zanjo na koncu odločila le dva učenca. Nad temi

rezultati nisem presenečena. Pri limonini risbi je bil zanimiva že sam material, potem pa še

bolj ta skritost in radovednost, kakšen izdelek bo na koncu nastal. Pri brisalcih so se počutili

kot čarodeji, ker nekako delujejo magično, ko brišejo že poslikano površino. Ko so nastajale

različne barve črt, so bili zelo očarani. Pri izpiranki pa jim je bil najbolj zanimiv material tuš,

ker ga niso od prej poznali. Samo ustvarjanje pa je bilo manj navdušujoče. Motivacija je

narasla na koncu, ko se je izdelek izpiral in so v pričakovanju čakali, kakšen izdelek bo nastal.

Učence lahko zelo motivira likovna tehnika, bolj kot pa sam motiv, če le-to naredimo

drugačno in zanimivo. Mislim, da je bil cilj moje raziskave dosežen. Učenci so dokazali, da

novi materiali in pripomočki zelo motivirajo delo in spodbujajo ustvarjalno delo. Poudarjam

pa, da nisem sestavila zahtevne likovne naloge in ciljev, kajti s tem bi se njihova pozornost

preveč preusmerila na težavnost likovne naloge, namesto na eksperimentiranje s tehnikami.

Le nekaj učencev ni bilo zadovoljnih s svojimi izdelki, ostali so bili v večini zelo zadovoljni.

Glede na intervju z učiteljico in sam pogovor z učenci pa sem ugotovila, da učenci najraje

ustvarjajo z enim materialom. To so flomastri, barvice ali svinčnik. V bistvu so to materiali, ki

jih uporabljajo že od malih nog. Se pravi, da nenehno eksperimentiranje s tehnikami ne bi bilo

dobro in tudi ne vedno motivirajoče. Najprej je potrebno dobro spoznati osnovne tehnike, nato

pa vsake toliko časa s temi eksperimentirati in dodati kaj novega, drugačnega. Učenci bi bili

ves čas motivirani za likovno delo, eni bolj na enem področju, drugi na drugem, in tako bi

zajeli vse interese učencev. Potrebno je spodbujati likovno ustvarjalnost in razvoj njihovih

sposobnosti ter upoštevati individualnost posameznih učencev.



93

5 SKLEP

V teoretičnem delu diplomskega dela sem se posvetila osnovnim risarskim tehnikam, nato pa

še samemu eksperimentiranju. Moj namen je bil opozoriti na to, da obstajajo različni materiali

in pripomočki, ki lahko poživijo likovno ustvarjanje. Posebej sem se dotaknila še motivacije,

ustvarjalnosti in uspešnosti pri likovni vzgoji. Nekaj besed pa sem namenila še učnemu

načrtu za likovno vzgojo pri risanju v prvi triadi osnovne šole.

Ker je bil moj namen v empiričnem delu raziskati, kako učenci delujejo pri eksperimentiranju

s tehnikami risanja, sem to področje še toliko bolj preučila in iskala čim več idej, ki jih učni

načrt ne zajema direktno. To, da je pri likovni vzgoji pomembno eksperimentiranje, sem z

učnimi urami, ki sem jih izvedla, le potrdila. Učenci so bili motivirani skozi celotno uro – zelo

jih motivira tudi sama radovednost, kakšen izdelek pričakovati, bili so dokaj ustvarjalni in

uspešni.

Ob pisanju diplome sem bila tudi sama zelo motivirana, kajti spoznavala sem nove tehnike in

sama dejstva o likovni vzgoji. Bila sem tudi v velikih pričakovanjih rezultatov in odzivov

učencev. Spoznala sem, da imajo učenci radi osnovne, enostavne likovne tehnike, s tem, da

jih kdaj tudi nadgradijo. Ob novostih, drugačnih materialih in pripomočkih učencem razširimo

likovna obzorja. Eksperimentiranje jih dodatno motivira, zato je potrebno, da je učitelj

fleksibilen in da kdaj brez kakršnih koli pomislekov vključi tudi svoje ideje. Le kje jih ne bi,

če ne pri likovni vzgoji, ki ima odprte roke za ustvarjalnost in domišljijo.



94

6 LITERATURA IN VIRI

� Bagnall B. (1995). Risanje in slikanje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

� Barbe-Gall F. (2005). How to talk to children about art. London: Frances Lincoln.

� Berce-Golob, H. (1993). Likovna vzgoja. Načini dela pri likovni vzgoji. Priročnik za

učitelje na predmetni stopnji. Ljubljana: DZS.

� Duh, M., Vrlič, T. (2003). Likovna vzgoja v 1. triadi devetletne osnovne šole.

Priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus.

� Efland, D. Arthur (2002). Art and cognition: Integrating the visual arts in the

curriculum. New York: Teachers College Press.

� Eisner, W. Elliot (2002). The Arts and the Creation of Mind. New Haven: Yale

University Press.

� Juriševič, M. (2012). Motiviranje učencev v šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.

� Karlavaris B., idr. (1991). Likovna vzgoja: priročnik za učitelje razrednega pouka.

Ljubljana: Državna založba Slovenije.

� Kroflič, Robi (2007). Vzgojna vrednost estetske izkušnje. Sodobna pedgogika

o 58/3. 12–31.

� Martin, J. (1992). The encyclopedia of coloured pencil techniques.

� Matthews J. (2003). Drawing and painting: Children and visual representation.

London: Paul Chapman Publishing.

� Pibernik J. (2006). Drugačnosti: Priročnik za učitelje likovnega pouka v osnovni šoli.

Celje: Celjska Mohorjeva družba.

� Tacol T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog: izbrana poglavja iz

likovne didaktike. Ljubljana: Debora.

� Tacol T. (2003). Likovno izražanje. Didaktična izhodišča za problemski pouk likovne

vzgoje v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Debora.

� Tomšič Č. B., Tacar B. (2010). Likovne kuharije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

� Tomšič Č. B., Tacar B. (2012). Likovne kuharije 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

� Vrlić, Tomaž (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju.

Ljubljana: Debora.

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETApefprints.pef.uni-lj.si/1517/1/diplomsko_delo_mateja_vozelj_pdf.pdf · POVZETEK Učenci pri likovni vzgoji ustvarjajo z razli čnimi likovnimi

Documents