Speculum Artium 2017 - Savus...Ne bom začel s športniki. Naj ima - jo prednost tokrat dame. Malokdo ve, da je Brigita Drnovšek Olup mladostna leta preživljala v do-mačih Trbovljah.

Pogovor: Peter Čas76 11 Roglič srebrn Prašni delci 19 KS Turje - Gore

www.zasavc.net [email protected]/zasavc.netčetrtek, 28. september 2017Letnik 4, številka 9

Fizioterapija Čebokelj

Aereform je prejel zlato priznanje za simulator za osnovno šolanje pilotov z VR očali. Pod inovacijo so se podpisali Sašo Knez, Nika Mlinarič, Aljoša Skočir, Ines Repnik, Aljaž Trebušak, Nino Razpotnik in David Hanč. Eti

Festival je po devetih letih ned-vomno zavzel pomembno mesto na področju novomedijske kulture v svetu. Gosti vrhunske domače in tuje umetnike, znanstvenike in tehnologe, ki pri svojem delu pre-pletajo različne dosežke znanosti, umetnosti in tehnologije ter s tem soustvarjajo novomedijsko kultu-ro. Festival je obenem izložbeno okno projekta Trbovlje novome-dijsko mesto. Organizatorji so bili letos še posebej ponosni, ker sta se občinstvu predstavljala doma-ča avtorja, Trboveljčanka Maša Jazbec in podjetje Aereform. Jaz-bečeva je predstavila eksperiment zamenjave telesa z androidnim robotom, ki ga je izvedla v sode-

Speculum Artium 2017

Zlata Eti in Aereform

Med 14. in 16. septembrom je v DD Trbovlje potekal Festival novomedij-ske kulture Speculum Artium, tokrat pod naslovom Umetnost in znanost za opolnomočenje. Kot so povedali organizatorji, so dosegli cilj festivala: približati novomedijsko kulturo 21. stoletja širšemu krogu ljudi. V treh dneh ga je namreč obiskalo okrog pet tisoč obiskovalcev.

lovanju z laboratorijem Hiroshi Ishiguro, Aereform pa je publiko navduševal z letalskim simulator-jem z uporabo VR očal.Ob otvoritvi sta ameriška medij-ska umetnica Victoria Vesna in nevroznanstvenik Mark Cohen predstavila projekt s hobotnico, namenjen vzpostavljanju komuni-kacije med različnimi biološkimi vrstami. Japonski DJ Nao Tokui je izvedel glasbeni performans z vir-tualnim »kolegom«. Na ogled pa so bile še druge zanimive razstave.Ob njih so se v kinodvorani v okviru mednarodnega festivala umetno-sti Digitalbigscreen predstavi-li študentje Univerze uporabnih umetnosti Tampere iz Finske, pio-

nirji video umetnosti v kompilaciji Antologija Fluxus filma, ter avtorji, izbrani na mednarodnem razpisu. Letošnji nagrajenci mednarodnega razpisa so Jem Raid, Barbara Jaz-bec in Muge Yildiz. V sklopu festivala so pripravili še simpozij z naslovom Umetnost – znanost - tehnologija in družba za opolnomočenje, katerega cilj je bil iz različnih zornih kotov osve-tliti vprašanja, s katerimi se sooča človeštvo na začetku 21. stoletja. Na njem so govorili Gerfried Stocker, direktor centra Ars Ele-ktronica v Linzu, Ivan Novak, inženir človeških duš (Laibach), dr. James Gimzewski, priznani nano znanstvenik iz UCLA (pre-jemnik Feynmanove nagrade), dr. Janez Strehovec, filozof novih medijev, Tomo Križnar, aktivist, in Zoran Poznič, vodja programa Trbovlje novomedijsko mesto.

M TPK

Trboveljsko podjetje Aereform in družba Eti Izlake sta 27. septembra v okviru Dneva inovativnosti na Brdu pri Kranju prejela zlato priznanje za svoji inovaciji. Priznanja je že petnajstič podeljevala Gospodarska zbor-nica Slovenije.

Izlake je z zlatom nagrajeno ino-vacijo izdelal v sodelovanju z RC eNeM Zagorje. Tehnologijo za iz-delavo in obdelavo termostatskih elementov so razvili Gregor Ceg-lar, Jure Raspotnik, Damjan Strmljan, Samo Urbanija,

Maja Macerl, Franci Ocepek, Ines Bantan, Simon Lebar, Joži Prašnikar in Peter Bregar. Apliciranje treh različnih tehno-logij proizvodnje steklenih izdel-kov na eni steklarski peči pa je s srebrom nagrajena inovacija Ste-klarne Hrastnik, ki so jo izdelali Robert Gaal, Radovan Krneta, Pero Ereiz, Jože Kumar, Vla-do Kršlin, Matija Jeršin, Enes Rakovič, Mateja Koritnik, Jaša Polutnik, Srečko Medvešek in Roman Tušek. Posebno prizna-nje za mlado podjetje je GZS po-delila Zagorjanu Davidu Knezu, ki je pod svojo blagovno znamko inDavidual ustvaril elastično ve-zalko z rinčico. GZS je skupaj podelila 12 zlatih, eno posebno in 25 srebrnih pri-znanj, za katera se je na regionalni ravni potegovalo 182 inovacij in 774 inovatorjev. Naj inovacija po izboru javnosti pa je postala Leko-va nova, otrokom prijazna oblika antibiotika.

M ZT arhiv GZS

Zasavci smo zakonV zadnjem času Zasavci na mno-gih področjih dosegajo izjemne uspehe. Še pred tremi meseci sem razmišljal, koga bomo letos pre-dlagali za Zasavca leta. Nekako se mi ni zdelo, da Zasavci letos moč-no izstopajo. Zdaj pa, štala …Ne bom začel s športniki. Naj ima-jo prednost tokrat dame. Malokdo ve, da je Brigita Drnovšek Olup mladostna leta preživljala v do-mačih Trbovljah. Izstrelila se je v svet. Letos so največji strokovnjaki s področja zdravljenja oči, če moč-no poenostavim, zbrano in spošt-ljivo poslušali njeno predavanje o izzivih okuloplastične kirurgije. Drnovškova je 15. septembra pre-jela izjemno mednarodno prizna-nje ESOPRS za delo na področju očesne plastične kirurgije za njene inovativne metode pri laserskem zdravljenju, uveljavljene tudi v svetu.Na svojem področju je izjemna Jo-žica Hafner z Dola pri Hrastniku. Nekdaj sva bila sodelavca in ved-no, ko sem prišel v RTV hišo ter povprašal po njej, so mi o Jožici govorili z velikim spoštovanjem. Kako tudi ne, ona je izjemna, stro-kovna in predana. Neverjetna. Brez nje ne bi bilo vsebinsko ure-jenega arhiva RTV Slovenija. Ni čudno, da so ji letos podelili nag-rado Društva slovenskih režiserjev kosobrin, namenjeno sodelavcem neavtorskih poklicev za izjemen prispevek k slovenskemu filmu in televiziji.Na festivalu slovenskega filma je dobil nagrado vesna tudi Zagorjan Dušan Kastelic, izjemno luciden avtor animiranih filmov. Prejel jo je za animirani film Celica. Izje-mno spoštujem Dušanovo ustvar-janje in vedno sem se spraševal, od kod mu toliko idej, predvsem pa od kod jemlje energijo za težaško delo animatorja. Malokdo ve, da je bil prav Dušan avtor prvih naslovnic Zasavca pred skoraj 30 leti, da je npr. upodobil dimnik z notami za znak Radia Trbovlje, da je bil avtor štafete norosti itn. Vsem trem veljajo iskrene čestitke.Naj mi ne zamerijo moški muške-tirji iz športnih tekmovališč. Tudi za njimi je izjemen september v katerem so premikali meje. Od Petra Kauzerja smo to navaje-ni, Primož Roglič dosega skoraj vsak mesec nove mejnike sloven-skega kolesarskega športa, Darko Jorgić pa jih je pričel postavljati na novo. Na velikem tekmovanju premagati številko ena evropskega pinkponka. Uffff.Zasavci smo zakon. In pika.

M Marko Planinc

2četrtek, 28. september 2017

Zasavje v središču sveta vsak dan na www.zasavc.netZASAVJE

Kolofon: Zasavski tednikIzdajatelj: Zavod Savus, Mestni trg 5 a, 1420 Trbovlje, zanj Marko Pla-nincOdgovorna urednica: Tatjana Polanc KolanderUredništvo: Marko Planinc (Pogovor, Tema, Zasavje), Tatjana Polanc Kolander (Kultura, Zasavje), Andraž Malovrh (Šport), Nejka Lazar (Društveno, Lokalno), Martina Drobne (Za mlade), Katja Markovič (Projekti), Vid Šteh (Reportaže), Slavko Garantini (Grafika), Mateja Forte (Oglasni prostor). Kontakt: [email protected], uredništvo: 070/727-810, marketing: 070/788-510. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

1 Šola je super in – ja, začela se je. Kljub temu, da je petek, ki ni nujno slab začetek. Šolarji OŠ Ivana Cankarja iz Trbovelj zaradi obnove šole ostanejo doma do 4., dolski bodo vse leto gostovali drugje, v Zagorju šolarje na OŠ Toneta Okrogarja pri vhodu namesto sivine pričaka prijazno poslikan zid. Le vrtec na Dobovcu še sameva.

5 Dotrajano ograjo na mostu čez Savo v Zagorju bo zamenjala nova – vredna 50.000 evrov. Financirala jo bo republiška direkcija za infrastrukturo; kar dva milijona evrov bo iz istega naslova šlo za obnovo ceste Podkum – Sopota, še 1,9 milijona evrov pa bo direkcija namenila rekonstrukciji ceste Ruardi.

7 Na neformalnem druženju se dobijo zasavski uporabniki VDC, svojci, zaposleni …, direktorica Špela Režun pa ugotavlja, da so za zdravstveno blagajno še vedno le statistična napaka.

9 Jama Štangovc, edina zaščitena kraška jama, naravni zasavski spomenik, za dva dni odpre svojo »režo« v 34 metrov globoko brezno.

10 Eko krog se oglasi: tokrat opozarja na nerazumno kratke roke in na neodzivnost okoljskega ministrstva glede dialoga z nevladniki na temo zakona o varstvu okolja.

14 Umetnost in znanost za opolnomočenje je tematski naziv letošnjega Speculuma Artiuma, ki ga v treh dneh obišče med 5000 in 6000 ljudi. Hkrati v MCT RRA Zasavje v sodelovanju s Spiritom Slovenija in gospodarskim ministrstvom pripravi osmi zasavski podjetniški meetup. Tokratna tema: družinsko podjetništvo.

15 Grbine zagorske doline ali v Zagorju odprejo prvi pumptrack v Zasavju. Zagorsko podjetje Skitti v obrtni coni Kisovec odpre poslovno halo. Skitti praznuje 50-letnico poslovanja, zagorska Bartec Varnost pa 20-letnico uspehov pod nemškim lastnikom.

17 Slovenci postanejo evropski košarkarski prvaki, Luka Dončič prvi zagorski zet, kratki animirani film Dušana Kastelica Celica (The Box) pa prejme na festivalu slovenskega filma v Portorožu nagrado – Vesno.

20 Litijskim uporabnikom VDC se ne bo treba več voziti v Zagorje. Zasavski VDC odpira center zanje v litijskem Šmelcu.

21 V vrtcih Maja in Center, kjer je občina Zagorje menjala zemljino na igriščih, se ne ponavlja celjska zgodba: njihova zemlja je neoporečna.

22 Zagorski upokojenci slavijo 70 let. Na slavnostni akademiji jih nagovori Janez Sušnik, predsednik Zdusa.

23 Funšterc, festival zasavske kulinarike, letos zamenja prizorišče: preseli se na Log.

25 Na prvi popočitniški seji se dobijo zagorski svetniki.

27 Tekmovanje v projektu Moja dežela – lepa in gostoljubna je končano, zagorska dolina pa med nominiranci.

29 Zasavska ljudska univerza obeleži petnajstletnico svetovalne dejavnosti.

30 Bliža se oktober, v Zasavju pa ni še nič jasnega glede podpisa kupoprodajne pogodbe rudniškega Spektra z republiškim Stanovanjskim skladom.

Koledar dogodkov september

Iščete nove poklicne izzive? Vas prodaja veseli? Si želite sami organizirati delo? Bi bili radi stimulativno nagrajeni? SOP – Sklad obrtnikov in podjetnikov redno zaposli zastopnike za trženje pokojninskih zavarovanj. Ponudbo pošljite na [email protected] Več informacij na www.sop.si oz. na telefon 01 300 36 23.

Pridružite se nam!

S TRADICIJO V PRIHODNOST

ZAPOSLIMO TRŽNIKE POKOJNINSKIH ZAVAROVANJ

zaposlitveni oglasi_SOP_vse_dimenzije.indd 8 07.09.2017 14:47

Referenduma se je udeležilo 351.378 vseh volilnih upravičen-cev v Sloveniji. V Zasavju je bila najvišja volilna udeležba v Zagor-ju 11,71-odstotna, v Trbovljah je bila 10,19-odstotna in v Hrastni-ku 8,37-odstotna. V Hrastniku je oddalo glasovnice 1763 volivcev,

Referendum v ZasavjuPo neuradnih podatkih volilne komisije je tudi v Zasavju večina volivcev v nedeljo, 24. septembra, obkrožila za na referendumu o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Ko-per.

šest glasovnic je bilo neveljavnih. Za predlagani zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper je glasovalo 1322 volivcev (75,24 %), proti pa 435 volivcev (24,76 %). V Trbovljah je skupaj glasovalo 3.093 volilnih

upravičencev, 20 glasovnic so od-dali neveljavnih. Za predlagani zakon je glasovalo 2.066 volivcev (67,23 %), proti pa 1.007 volivcev (32,77 %). V Zagorju ob Savi se je na volišča podalo največ volilnih upravičencev. Od 3.331 jih je 19 oddalo neveljavno glasovnico. Si-cer pa je za predlagani zakon gla-sovalo 2.171 volivcev (65,57 %), proti pa 1140 volivcev (34,43 %)

M ZT

Ginekološko porodni oddelek Splo-šne bolnišnice Trbovlje je postal bogatejši za dobrih 12.000 evrov, ki sta mu jih donirali Nova Ljubljan-ska banka in Zavarovalnica Triglav.

Konec avgusta je Tanja Ahlin, direktorica NLB Poslovne mreže, s sodelavci podarila oddelku 9.585 evrov, ki ga bodo v Trbovljah po-rabili za nabavo posteljic za novo-rojenčke in sodobni aparat za pre-iskave krvi novorojenčkov. »Gre za aparat, ki delujejo na principu biotehnologije. Z njim se analize opravijo ob novorojenčku, vzame se izredno majhna količina krvi v primerjavi s standardno metodo, rezultati pa so znani že po prib-ližno dveh minutah,« je povedala Marina Barovič, v. d. direkto-rice Splošne bolnišnice Trbovlje. Predstojnik ginekološko porod-nega oddelka SB Trbovlje Andrej

Donacije za novorojenčke

Pogačnik pa je dodal, da si bol-nišnica že nekaj let želi zamenjati posteljice za novorojenčke, ki so zdaj res že stare, vendar so imele nabave druge medicinske opreme vedno prednost. Za nove posteljice

bodo na trboveljskem ginekološko porodnem oddelku namenili tudi 2.500 evrov, ki jim jih je podarila Zavarovalnica Triglav. Gre za del denarja, ki ga je zbrala na šestem Triglavskem teku, na katerem je 9. septembra sodelovalo dobrih 1700 tekačev.

M TPK

Cesto med Hrastnikom in Zi-danim Mostom, ki naj bi bila po prvih načrtih obnovljena do konca julija, nato pa je izvajalec dela po-daljšal do 20. septembra, so odpr-li 25. septembra. Kot so sporočili z Direkcije RS za infrastrukturo, je bilo za podaljšanje del krivo večdnevno deževje. Do zamud pri izvedbi pa je sprva prišlo zato, ker ceste junija niso popolnoma zaprli predvsem zaradi avtobusnega pro-meta šolskih otrok. Na obnovljeni cesti je po novem nameščenih več semaforjev, ki upočasnjujejo pro-met, so pa tam predvsem zaradi varnostnih razlogov, so dodali na Direkciji.

M ZT

Letošnja nagrada za najboljši mu-zej, ki jo podeljuje Turistična pa-trulja, je šla v roke virtualnega muzeja rudarstva 4. dritl, ki so ga junija odprli v katakombah Dela-vskega doma Trbovlje. Predstav-niki občine Trbovlje in 4. dritla, virtualnega muzeja rudarstva, so nagrado prevzeli v soboto, 23. sep-tembra. Podelil jo je župan občine Bled Janez Fajfar, sprejel pa ku-stos muzeja 4. dritl Bogdan Šteh. »Veseli smo, da so v edinstvenem projektu kot je 4. dritl, prepoz-nali potencial in drugačnost tudi ljudje, ki ne prihajajo iz rudarskih krajev,« pa so ob tem povedali na Občini Trbovlje.

M ZT

Zagorski občinski svetniki so na seji 25. septembra sprejeli reba-lans občinskega proračuna in s tem prižgali zeleno luč za odkup uprav-ne zgradbe Svea z zemljiščem, v kateri bodo uredili prostore Glas-bene šole in salon Sveinih kuhinj. V rebalansu so uskladili sredstva tudi za nekatere druge investicije in se strinjali, da se občina za ob-dobje desetih let zadolži za pol mi-lijona evrov.Sprejeli so predlagane spremembe in dopolnitve Občinskega podrob-nega prostorskega načrta za obmo-čje OŠ Toneta Okrogarja, poviša-nje cen vrtčevskih programov za 6,2 odstotka in socialnovarstvenih storitev Pomoč na domu, ki jih iz-vaja Dom starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake, za 4,98 od-stotka. Svetniki so izvolili tudi elektorje in kandidata za Državni svet. Izvo-ljeni elektorji so Vlado Poredoš, Ivo Klančišar, Marija Ribič in Anica Ule Maček, kandidat za člana DS pa dosedanji državni sve-tnik Matjaž Švagan. 22 predstav-nikov lokalnega interesa v DS RS bodo elektorji volili 22. novembra.

M TPK

Svet regijeNa seji Sveta zasavske regije so 26. septembra razpravljali o financi-ranju VDC Zagorje ob Savi, saj se stanje ne izboljšuje, je dejala direk-torica dr. Špela Režun. Delovni centri po Sloveniji še vedno preje-majo nesorazmerno več sredstev kot zagorski. V primeru, da se sta-nje do novega leta ne bo izboljšalo, bo VDC pristopil k pripravi tožbe zoper ZZZS. Predsednik Odbora za

razvoj energetike v Zasavju Tomaž Trotovšek je izpostavil, da se na-črtovanje hidroelektrarn na Srednji Savi odvija prepočasi. Svet regije bo Vlado RS ponovno pozval, naj pospeši postopek načrtovanja. RRA Zasavje je zadolžil, da pristopi k pripravi Odloka o turističnem vo-denju, ki bo uredil izvajanje turi-stične dejavnosti v zasavski regiji.

M ZT

Podražitve in rebalans

Spet prevozna Nagrajen 4. dritl

GOSPODARSTVO 3četrtek, 28. september 2017

Zasavske gospodarske novice na Zasavc.net

MOJSTRI RAČUNOVODSTVO

Esiks, d.o.o., Trg borcev NOB 15, 1431 Dol pri Hrastniku, 03 56 497 00

ROLETARSTVO - SENČILA

Roletarstvo AŠ-ROL, Albert Šoba s.p., Vreskovo 104, Trbovlje, 041 691 785

GRADBENIŠTVO

Makek Viljem s.p., Mavi-gradbeništvoTurje 30, Turje, Dol pri Hrastniku 031 270 129 [email protected]

SOP Trbovlje d.o.o.Ulica 1. Junija 36, Trbovlje 041-426-011 031-630-271

TAPETNIŠTVO

Tapetništvo in dekoraterstvoSolina Branislav s.p., Obrtniškacesta 24, Trbovlje, 040 165 013

MIZARSTVO

MIZARSKI SERVIS Srečko Ocepek s.p., Kandrše 11a 1252 Vače 031 327 545 [email protected]

ZLATARSTVO

Zlatarna TrbovljeUlica 1. junija 35, 1420 [email protected] 03/56-30-360

CVETLIČARNE

Cvetličarna Octa (pri pokopališču) Ocepek Tanja s.p., Grča 22, Dol pri Hrastniku, 03 56 41 558.

Cvetličarna Lenarčič Gabrsko 59 b, Trbovlje, 03 56 340 04 PE Zagorje: Cesta 9. avgusta 29, Zagorje, 03 56 661 23

Za objavo pokličite 070 788 510

SOP Trbovlje d.o.o.Ulica 1. Junija 36, Trbovlje

Tel 041-426-011, [email protected]

UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI

VZDRŽEVANJE

PLAKATIRANJE, TRANSPARENTI

www.sop-trbovlje.si

Danes Bartec Varnost zaposlu-je 165 ljudi in se lahko pohvali s stabilnim poslovanjem. V zadnjih štirih mesecih je podjetje zabele-žilo rekordni prodajni rezultat, s 7,5 milijona evrov prihodkov od prodaje je preseglo načrte za več kot dva milijona. Dobiček podjetja pred davki, obrestmi in amorti-zacijo (EBITDA) je tako v zadnjih štirih mesecih znašal 1,2 milijona evrov, kar je enkrat več od načrto-vanega in precej več od lanskega,

Topolovec in vodja R&D Stanko Bebar z ekipo. Vsi so poudarili, da so njihove vrednote osebni odnos, prilagodljivost, inovativnost, hit-rost, odgovornost ter odprtost za spremembe in nove izzive.

M MP arhiv Forstek

Temelje zanj je postavil Jožef Smrkolj z Izlak, ki je v kleti do-mače hiše uredil delavnico in odprl ključavničarsko obrt. Ko je podjetje raslo, so zgradili nov objekt z več kot petsto kvadratnimi metri povr-šine in povečali število zaposlenih. Leta 2007 je vodenje podjetja prev-zel sin ustanovitelja Jože Smrkolj, danes ga vodi njegov sin Sergej Smrkolj. Zaradi širitve poslov je podjetje 15. septembra v obrtni coni Kisovec odprlo novo poslov-no enoto in v njej zagnalo stroj, vreden več kot pol milijona evrov. Gre za najsodobnejši računalni-ško upravljan postopek laserskega razreza, ki zagotavlja visoko kako-vost in natančnost, hiter odziv na želje naročnikov in je obenem ce-novno ugoden, omogoča tudi nove konstrukcijske rešitve, ker lahko z njim obdelujejo tudi profile različ-nih oblik, odprte profile in podob-no. Stroj je v primerjavi s starejši-

20 let BartecaLeta 1997 je nemški Bartec, ki velja za enega vodilnih evropskih proizva-jalcev protieksplozijske opreme, kupil zagorsko podjetje Varnost, deset let pozneje pa v Zagorje prenesel še del svoje proizvodnje s področja ele-ktroopreme.

ko je v celem letu znašal 1,8 mili-jona evrov. Na vprašanje, kje vidi glavne razloge za tako uspešne re-zultate, direktorica Simona Klu-kej odgovarja: »Delamo. Imamo veliko naročil iz rudarske branže, prodamo veliko izvenstandardnih motorjev, povpraševanje po mo-torjih je v Evropi zelo veliko.«Od junija Bartec Varnost vodi spremenjena uprava, ki jo sestav-ljajo direktorica Simona Klukej, operativni direktor Borut Stra-žišar in prokurist Rudi Ašič. Za-posleni in upokojenci so dvajsetle-tnico poslovanja v skupini Bartec proslavili z internim družabnim srečanjem 15. septembra.

M Tatjana Polanc Kolander

Skitti v KisovcuV petek, 15. septembra, je v obrtni coni Kisovec svojo poslovno halo slo-vesno odprlo družinsko podjetje Skitti, ki letos praznuje tudi 50-letnico poslovanja.

mi različicami tudi manj glasen in povzroča manj odpadnega mate-riala. Poleg laserskega razreza se podjetje s 16 zaposlenimi ukvarja še s krivljenjem in stiskanjem plo-čevine, varjenjem, struženjem in rezkanjem, meritvami ter poskrbi za površinsko obdelavo izdelkov. Ob otvoritvi so lastniki podjetja pripravili tudi družabno srečanje z zaposlenimi in poslovnimi par-tnerji (na fotografijah tri generacije Smrkoljev).


Forstek odprl vrataPodjetje Forstek, ki zaposluje 65 ljudi, je 14. septembra odprlo vrata po-slovnim partnerjem, občanom Hrastnika, bivšim zaposlenim in šolarjem. V Forsteku so še posebej ponosni na letos vzpostavljeno brezpapirno po-slovanje in brezpapirno proizvodnjo.

To jim omogoča poslovanje s pre-cej manj napakami, lažje delo, precej večjo sledljivost in kakovost dela. Namenski programi omo-gočajo povezavo vseh faz dela v podjetju od naročila do odpreme izdelka. Poslovanje je centralizira-no, vsi udeleženci v vodstvu, prip-ravi in proizvodnji imajo možnost s petimi kliki dobiti najnovejšo informacijo o tem, kaj se dogaja v proizvodnji.

Podjetje Forstek z Dola pri Hrastni-ku je naslednik orodjarske dejavno-sti, ki je pred več kot 50 leti nastala v delavnici za izdelavo, popravila in vzdrževanje orodij v Steklarni Hra-stnik. Skozi desetletja proizvajanja steklarskih orodij je Forstek postal specialist za proizvodnjo tehnično zelo zahtevnih izvedb in najrazlič-nejših oblik orodij za vse vrste teh-nologij izdelave steklenih izdelkov. Že pred leti so svojo dejavnost raz-

širili še na proizvodnjo orodij za pi-hano plastiko ter delov za navtično industrijo za megajahte.Obiskovalcem so dejavnost predstavili direktor Boleslav Kmet, vodja proizvodnje Aleš Bombek, vodja IT Jerko Leko-čevič, vodja priprave dela Borut


Zasavski tednik in www.zasavc.net za boljše Zasavje IZ ZASAVJA SMO DOMA

Festival zasavske kulinarike je 23. septembra v Hrastnik pripeljal šte-vilne ljubitelje preproste, a okusne hrane, kot sta funšterc in krum-pantoč. Na festivalu so se v kuhi teh jedi pomerile različne ekipe, ki so jih ocenjevali obiskovalci in strokovna komisija. Slednjo so sestavljali Lucija Štaut, Branko Podmenik in Iztok Gumzej. Oboji so za najboljši funšterc izbrali tistega, ki ga je spekla eki-pa Funšterc Boben-Čeče Team. Na drugo mesto se je uvrstil funšterc ekipe Šoht, na tretje pa funšterc ekipe EVS prostovoljci. Najboljši krumpantoč je spekla ekipa Mla-dinskega centra Zagorje ob Savi. Na prireditvi, ki je trajala vse po-poldne, so obiskovalce zabavali tudi glasbeniki: Primož Siter, Samantha Maja Šolaja, Gaja Kolenc, Rudarska godba Hrastnik

Kum drugi Zaključila se je akcija Planin-ske zveze Slovenija in portala Siol, ki sta zbirala naj planinsko kočo. Med desetimi planinski-mi domovi, ki so se uvrstili v drugi krog glasovanja, so bili kar trije iz Zasavje: Planinski dom Kum, Planinski dom na Kalu in Planinski dom v Gorah.Največ glasov bralcev in planin-cev je zbral Roblekov dom, Pla-ninski dom Kum pa je pristal tik za njim in se uvrstil na dru-go mesto. Sedmi je bil Planinski dom na Kalu, osmi pa Planinski dom Gore.

M ZT

»Želje so, pogoji še ne,« je dejal vodja distribucije komunalne ener-getike v Trbovljah Anton Grač-nar. Pogoj, da se kurilna sezona prične, je namreč ta, da se tempe-rature ob 21. uri tri dni zapored spustijo pod 12 stopinj Celzija. Kot je dejal Gračnar, so se temperature v prejšnjih dneh že nekajkrat spus-tile pod to mejo, vendar ne tri dni zapored. V Trbovljah so na primer 18. septembra ob 21. uri izmerili 12,7 stopinje Celzija. »Če se več kot polovica stanovalcev večstano-vanjske stavbe ali pristojnih usta-nov odločijo za predčasno ogreva-nje, nam to lahko sporočijo prek svojega upravnika in mi to željo upoštevamo,« je še povedal Grač-nar. Tako so na zahtevek Društva upokojencev Trbovlje že začeli ogrevati večstanovanjsko stavbo, v kateri bivajo starejši člani njihove-ga društva.V Hrastniku po besedah direktorja poslovne enote Petrol energetika Mateja Haberla upoštevajo želje

otrok in mladostnikov iz Zasavja, zato nam ni vseeno, kako se obna-šamo na cesti. Prav je, da jim odra-sli dajemo pozitiven zgled. Ob tej priložnosti zato pozivamo vse ude-ležence v prometu, da vozijo varno in spoštujejo omejitve hitrosti,« je povedal Damjan Flere, predse-dnik Nogometnega kluba Rudar Trbovlje.

M ZT arhiv Občine Trbovlje

O suhih traviščih Na Dobovcu so se 21. septembra na dvodnevnem srečanju sesta-li partnerji projekta Life to grasslands. Poleg predstavnikov Zavoda RS za varstvo narave so se srečanja udeležili predstavniki Krajevne skupnosti Dobovec in Občine Trbovlje. Pogovarjali so se o projektu in načrtovanih aktivnostih ter si ogledali področje Dobovca, obiskali kmetije in lastnike seznanili s problematiko suhih travišč na Kumu. Projekt je namenjen vzpostavitvi ugodnega stanja in zagotavljanja dolgoročnega ohranjanja suhih travišč. Ta so med najbolj ogroženimi življenjskimi prostori z rastlinskimi in živalskimi vrstami na štirih območjih Vzhodne Slovenije. Poleg Kuma še Haloze, Pohorje in Gor-janci-Radoha.

M ZT

Ob krajevnem prazniku Podku-ma so 10. septembra tam položili temeljni kamen za modernizacijo cestne povezave med Podkumom in Sopoto. Kamen napoveduje za-četek težko pričakovane moderni-zacije cestne povezave med Pod-kumom in Sopoto. Odkrili so ga poslanec Državnega zbora Mar-jan Dolinšek, župan Občine Za-gorje ob Savi Matjaž Švagan in predsednik KS Podkum Roman Savšek. Slovesnosti so se udele-žili tudi poslanec Državnega zbora Matjaž Han, župan Občine Ra-deče Tomaž Režun, predstavniki zagorske in radeške občine ter kra-jevne skupnosti Podkum. Otvori-tev asfaltne ceste s prenovljenimi opornimi zidovi je moč pričakova-

VDC Zagorje je letos uspešno kan-didiral na dveh evropskih razpisih projekta Las, v okviru katerih bo prejel sredstva za eno zaposlitev za izvajanje fizioterapevtskih stori-tev in storitev delovne terapije ter nagrade uporabnikov s področja masaže, igranja, ipd. Kot je potrdi-la direktorica VDC Zagorje Špela Režun, je zdaj tudi uradno potr-jeno, da 1. januarja prihodnje leto odpirajo enoto v Litiji.Je pa Režunova srečanje izkoristila tudi za to, da je ponovno opozo-

OgrevanjeKljub hladnemu septembru se kurilna sezona v stavbah, priključenih na daljinsko ogrevanje, do 20. septembra še ni pričela. Tako so povedali tudi v družbah, pristojnih za daljinsko ogrevanje v vseh treh zasavskih občinah.

zdravstvenih domov in domov za starejše. Tako so v preteklih dneh že ogreli prostore Doma starejših občanov Hrastnik. Za pričetek ku-rilne sezone pa v Hrastniku niti v Zagorju še niso bili izpolnjeni po-goji.V Zagorju po besedah direktorja Komunale Zagorje Sandija Gr-čarja tudi niso dobili nobenega zahtevka ali želje. Se je pa lani v Zagorju kurilna sezona pričela 8. oktobra. Glede na vremensko na-poved se tudi letos ne bo dosti prej. Je pa Grčar v pogovoru za spletni časopis Zasavc povedal, da se bo v naslednji zimi cena variabilnega dela toplotne energije za uporab-nike nekoliko znižala. Razlog je v nižji ceni energenta. »Spomladi smo objavili javni razpis za doba-vo lesnih sekancev za naslednja tri leta ter izbrali tudi najugodnejšega ponudnika,« je ob tem v pogovoru povedal direktor zagorskega ko-munalnega podjetja.

M ZT

Položili temeljni kamen

ti jeseni prihodnje leto. Investicijo, ki je vredna približno 2 milijona evrov, vodi in v celoti financira Direkcija RS za infrastrukturo.

Dela bo izvajalo na javnem razpisu izbrano podjetje AGM Nemec.

M ZT arhiv KS Podkum

Pekli funšterc

in ansambel Navihani muzikanti. V okviru festivala, ki ga organizi-ra društvo Rast, so letos prvič po-delili tudi nagrado Zlati kuolm za zasavsko turistično zanimivost po

izboru občinstva. Prejel ga je vir-tualni muzej rudarstva 4. dritl.

M ZT arhiv Festival Funšterc

VDC opozarjaV petek, 8. septembra, je Varstveno delovni center (VDC) Zagorje pripravil neformalno druženje s tradicionalnim piknikom za svoje zasavske uporab-nike, svojce, zaposlene, prijatelje in člane zavoda. Na druženje so povabili tudi župane in zasavske poslance.

rila na problematiko financiranja dela njihove dejavnosti iz ZZZS. »Povprečna cena oskrbnega dne v Sloveniji je 14,8 evra na oskrb-ni dan, ponderiranega povprečja s številom uporabnikom pa skoraj 19 evrov na oskrbni dan za enega uporabnika,« je razložila. »Na le-tni ravni to pomeni, da uporabni-ki zasavskega VDC-ja, ki bivajo v stanovanjskih enotah – teh je 20 – dobijo vsaj 70.000 evrov premalo iz obstoječe mase ZZZS.« Kot je še dodala, pa glede na to – da imajo

Počasneje na Opekarni

V petek, 22. septembra, so na Ope-karni v Trbovljah predali namenu prikazovalnik hitrosti, ki tam voznike opozarja na previdnost. Občina Trbovlje je prikazovalnik postavila v sodelovanju z Zavaro-valnico Triglav in podjetjem Sip-ronika. Prizadevanja za varnost v cestnem prometu so podprli tudi lokalni vzorniki, člani Nogome-tnega kluba Rudar Trbovlje. »V našem klubu trenira približno 170

nekateri priznano nego, fiziotera-pijo, delovno terapijo tudi za dnev-no varstvo – je 120 uporabnikov na ta izračun oškodovanih še za vsaj 200.000 evrov letno. »To pa niso več majhne številke, če vemo, da proračun zasavskega VDC zna-ša okrog 1,5 milijona evrov,« je povedala Režunova. Zaradi pereče in dolgotrajne problematike finan-ciranja se je Režunova z župani posvetovala tudi o morebitni vlo-žitvi tožbe zasavskih uporabnikov.

M ZT


O Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.zasavc.net IZ ZASAVJA SMO DOMA

Addiko gotovinski kredit

Najhitrejši način do 35.000 EUR resnično obstaja!

Poslovalnica TrbovljeObrtniška cesta 3003 425 73 52addiko.si

vsem odgovornim za stanje cerkve na KumuPišem v imenu gledališčnikov Mladinskega gledališča Svo-bode Trbovlje, ki smo letovali na Kumu. S turistično ponud-bo v planinskem domu smo bili nadvse zadovoljni, ob pogledu v cerkev smo se pa zgrozili. Ta ljuba sv. Neža bo umrla med odpadlim ometom, se zadušila od vlage …Žalostno je, ko se ozre po ostalih cerkvah na vaših božjih poteh, ona pa v groznem stanju čaka, da bi se je le kdo usmilil in obnovil notranjost cerkve. Zidovi so še močni in se še ne bodo podrli. Prepričani smo, da bodo odgo-vorni kaj ukrepali dali, kakšno pobudo, »zanimirali« škofijo, prebudili zasavske občine … mo-

Gre za model, ki ga je razvila sku-pina strokovnjakov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Luksemburga, Nemčije in Nizozemske. Izdelan je za upravljanja s kakovostjo v soci-alnovarstvenih ustanovah, kot so

V soboto, 9. septembra, se je 70 udeležencev podalo na drugi po-hod po rudarskih obeležjih Za-gorja, ki ga je pripravilo Rudarsko muzejsko in etnološko društvo Srečno Zagorje. Udeleženci so se sprehodili iz Evro parka ob ribni-kih do rova Orlek, preko potoka Kotredeščica, do letališča in naprej proti Cilenci, do Naselja na šohtu, Graščine in spomenika rudarskim rodovom ter do obnovljenega por-tala Aleksandrovega rova. Ogleda-li so si še Vašhavo in portal Vin-skega rova. Pohod so nadaljevali

Model kakovosti Rudarska potV domu starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake bodo letos začeli uva-jati vseevropski model upravljanja s kakovostjo na področju socialnega varstva E-Qalin.

domovi za starejše, centri za so-cialno delo in varstveno delovni centri.Model je zasnovan na samoocenje-vanju, ki traja tri leta in bistveno spremeni način dela zaposlenih. Ti

proti jami Podstrana, po rudarski koloniji in naprej proti Viljeminiju. Sledil je le še spust v dolino mimo Naselja na šahtu, do centra Kisov-ca in Rudarskega muzeja Zagorje, kjer jih je čakala knapovska malica in pijača. Začetek in zaključek po-hoda je popestril Viktor Kotar s kratkim nastopom, piko na so do-dale še Knapovske punce. Pohod je s strokovnimi razlagami obogatil Franci Brinovec.

M ZT arhiv RMED Srečno Zagorje

bodo skupaj s stanovalci v skupi-nah za kakovost ocenjevali proce-se v domu z različnih vidikov. Po triletnem obdobju zunanji presoje-valec oceni uvedbo modela in usta-novi podeli certifikat. Sistem pri-naša dolgoročno boljšo kakovost storitev in tako večje zadovoljstvo uporabnikov, vpliva tudi na večjo motiviranost in zadovoljstvo zapo-slenih, omogoča večjo preglednost storitev, povezanost in tudi lažjo primerljivost ustanove na nacio-nalnem in mednarodnem nivoju. Predvsem pa temelji na osnovnih etičnih stališčih in vrednotah, kot so med drugim dostojanstvo, poštenje, strpnost, empatija, svo-boda in samostojno odločanje. V Domu upokojencev Polde Eberl Jamski so začetek uvedbe modela E-Qalin obeležili s prireditvijo. Ob tem dogodku je zbrane nagovorila direktorica Doma upokojencev Mateja Černi, zaigral pa je tudi Pihalni orkester Svea Zagorje ob Savi.

M TPK arhiv Doma upokojencev Izlake

tivirali vernike, turiste, … Cerkvica na Kumu, ki varuje naš »zasavski Triglav«, mora dočakati obnovo, ne sme več propadati. Do nje se lahko pripeljemo, prikolesarimo ali pa pripešačimo.

Trboveljski gledališčniki na Kumu. Foto: osebni arhiv

Odprto pismo Kar trlo se je najrazličnejših obi-skovalcev, vsi so si ogledovali sko-zi »železne rešetke« to sramoto. Nas je bilo pa sram.

M Nanda GučekOb svetovnem dnevu živali, ki ga obeležujemo 4. oktobra, smo v naši spletni izdaji Zasavc.net objavili nagradno igro. V njej zbiramo naj

Naj fotografija domače živalifotografije domačih ljubljenčkov, ki jih lahko še vse do 4. oktobra pošljete po elektronski pošti na naš naslov: [email protected]. Zraven pripišite, da gre za Naj fotografijo domače živali, svo-je osebne podatke (ime, priimek, naslov in telefonsko številko) ter kratek zapis, kdo je na fotografiji, kako in kje ste jo posneli. Izbrali bomo pet najlepših, najbolj hudo-mušnih, posrečenih fotografij, in podelili nagrade. Pet avtorjev bo tako prejelo enega od izdelkov za pse ali mačke: igračo, lopatko za mačji wc ali prenosljivo silikonsko posodo za vodo.

M ZT


Želite oglaševati? Pokličite 070/788-510.TEMA / IZ ZASAVJA SMO DOMA

V Sloveniji poleg ozona, ki je pro-blematičen predvsem poleti, največ težav povzročajo drobni trdni del-ci, imenovani PM10 ali še manjši in bolj nevarni PM2,5, ki so višji v zimskih mesecih. Kako kakovos-ten zrak dihamo, nam kažejo me-ritve koncentracij različnih snovi v zraku. Te v skladu z zakonodajo iz-vaja Agencija RS za okolje (ARSO) v okviru državne mreže na različ-nih merilnih mestih po Sloveniji. Za delce PM10 je predpisana le-tna mejna vrednost 40 µg/m3 ter dnevna mejna vrednost 50 µg/m3, ki je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu. ARSO informacije objavlja na svoji sple-tni strani in onesnaženost zraka tudi napoveduje. Ob pričakovanih dnevnih koncentracijah delcev PM10 nad 40 µg/m3 pošlje o tem elektronsko sporočilo občinam in nacionalnemu zdravstvenemu in-štitutu, ob pričakovanih koncen-tracijah PM10 nad 75 µg/m3, o tem obvesti tudi medije. V primeru visoke in zelo visoke onesnaženos-ti pa objavi opozorilo tudi na svoji osrednji spletni strani.

Prašno ZasavjeV Sloveniji je v hladnejšem delu leta več čezmerno onesnaženih ob-močij, eno teh je tudi Zasavje, kjer so glede na Uredbo o kakovosti zunanjega zraka presežene mej-ne vrednosti za delce PM10, zato je območje uvrščeno v I. stopnjo onesnaženosti. Mesta Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik ležijo v ozkih stranskih dolinah reke Save. Doline so slabo prevetrene s pogo-stimi temperaturnimi inverzijami, kar močno omejuje razredčevanje izpustov. Na območju prekomer-ne onesnaženosti, ki obsega 263,5 km2, živi približno 45.500 prebi-valcev. Na merilnem mestu Zagor-je ARSO spremljajo ravni SO2, O3, NOx in PM10, v Trbovljah SO2, O3, NOX, PM10 in CO, v Hrastni-ku pa SO2, O3 in PM10. Letna mejna vrednost po letu 2008 na merilnih mestih v Zasavju ni bila presežena. Precej bolj pro-blematična so preseganja dnevne mejne vrednosti od novembra do

februarja. V Zasavju je bilo do-voljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti v obdobju med 2002 in 2015 preseženo vsako leto na merilnem mestu v Zagorju. Podobna situacija je tudi na loka-ciji v Trbovljah, kjer je bilo število preseganj manjše od dovoljenega le v letu 2014. Najmanjše število preseganj je zabeleženo v Hrastni-ku, kjer je bilo dovoljeno število preseganj preseženo le v letu 2011. Trend zmanjševanja koncentra-cij delcev po letu 2002 je opazen predvsem pri letnih povprečnih koncentracij in je posledica zmanj-šanja izpustov zaradi izgraditve čistilnih naprav na industrijskih objektih. V obdobju zadnjih petih let so razlike med posameznimi leti predvsem posledica meteoro-loških pogojev v hladni polovici leta. Višje koncentracije delcev in s tem tudi večje število preseganj so povezani z daljšimi obdobji stabilnega vremena, ko prihaja v neprevetrenih dolinah in kotlinah do nastanka izraziti temperatur-nih inverzij. Po drugi strani pa so daljša padavinska obdobja, pogosti prehodi vremenskih front in višje temperature povezani z nižjimi ni-voji delcev. Za leti 2011 in 2015 so tako značilna daljša obdobja sta-bilnega vremena, kar se je odrazilo tako na številu preseganj dnevne mejne koncentraciji kot tudi na nekoliko višji povprečni letni kon-centraciji.

Industrijski viri emisijPo podatkih ARSO se je izpust in-dustrijskih virov v Zasavju od leta 2011 do leta 2014 zmanjšal skoraj za 80 odstotkov. Zasavska indu-strija je leta 2011 v zrak spustila 112.308 kilogramov prahu, leta 2014 pa 23.755 kilogramov. Tega leta je največ prispevala Termoe-lektrarna Trbovlje. V zrak je pos-lala 10.897 kilogramov prahu, La-farge Cement je proizvedel 6.741 kilogramov, IGM Zagorje pa 3.582 kilogramov prahu. Na četrtem mestu je bila Steklarna Hrastnik s 675 kilogrami letnih emisij prahu, sledili sta ji družbi ETI in TKI Hra-stnik s 456 oziroma 455 kilogra-

mi. Med vsemi emisijami prahu v letu 2014 jih je iz ostalih virov (to-rej prometa in kurišč) prišlo v zrak 27 kilogramov. Glede na to, da TET in Cementarna nista več ak-tivna, so danes industrijski izpusti v Zasavju še nižji. Nad industrij-skimi viri v Sloveniji, ki še vedno prevladujejo, bedi in jih nadzoruje ministrstvo za okolje in prostor.

Ukrepi v ZasavjuNa zniževanje ostalih virov emisij pa poskušajo vplivati tudi občine. Najbolj lahko vplivajo na emisi-je, ki jih povzročajo neprimerne kurilne naprave in nekakovosten energent. Pri svojem delovanju se zasavske občine opirajo tudi na Odlok o načrtu za kakovost zra-ka na območju Zasavja. Ta med drugim določa območja največje obremenjenosti, opisuje onesna-ženja in ukrepe za zmanjševanje onesnaženja. Med njimi v primeru napovedane čezmerne onesnaže-nosti z delci PM10 posameznikom in pravnim osebam priporoča upo-rabo javnega prevoza namesto pre-voza z osebnimi vozili ter uporabo goriva za ogrevanje, ki sprošča nižje emisije delcev. V sodelovanju z Občinami Hra-stnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi pripravi ministrstvo za okolje in prostor podrobnejši program ukrepov, ki ga mora predložiti vla-di v sprejetje vsako leto najpozneje do 30. septembra. Kot je povedala Natalija Vidergar Gorjup z Od-delka za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi, nastopajo oddelki za okolje in prostor vseh treh za-savskih občin složno v pogajanjih z ministrstvom. Skupaj si priza-devajo predvsem za noveliranje odloka, ki bi prinašal socialno šibkejšim občanom več možnos-ti dolgoročnejšega subvencioni-ranja ogrevanja. To pomeni ne le subvencijo pri zamenjavi kurilne naprave, temveč tudi pomoč pri nakupu kakovostnejšega energen-ta, kar v danih razmerah mnogim predstavlja previsok strošek.Tako v Zagorju kot v Trbovljah imajo občani možnost kandidirati tudi na javni razpis za sofinanci-ranje zamenjave ogrevalnih sis-temov v gospodinjstvih. Fizičnim osebam pa nepovratne finančne spodbude ponuja tudi Eko sklad, in sicer v obliki nepovratnih sredstev

Za manj prašnih delcevOnesnažen zrak je najpomembnejši okoljski javnozdravstveni problem razvitega sveta. Zaradi onesnaženega zraka je pričakovana življenjska doba v Evropi krajša za osem mesecev, z zniževanjem ravni delcev v zraku pa bi se ta podaljšala za pol do enega leta.

DOBAVA IN MONTAŽA 03/56 57 150

Vse za prijetne zimske dni.

toplotna črpalka za ogrevanje

toplotna črpalka za sanitarno

vodo

peč napelete

ali ugodnih kreditov za rabo obno-vljivih virov energije, večjo ener-gijsko učinkovitost stanovanjskih stavb in električna vozila.

M Tatjana Polanc Kolander arhiv ZT

Projekt Manj prašnih delcev finančno podpira Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad.

Nudimo:Nagrobne sveče

Žalni setiNagrobna dekoracija

Krstne svečeKrstni prtički Dišeče svečkeSuho cvetje

Darilni program

Trgovina svečka na Zagorski tržnici 1. nadstropje / Cesta zmage 35b


POGOVOR / IZ ZASAVJA SMO DOMA O Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.zasavc.net

Čas je diplomiral in magistriral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Znanje je nadgrajeval med drugim tudi na poslovni šoli IEDC – Bled. Poklicno pot je za-čel v Gorenju. Med drugim je kot tehnični direktor v podjetju Go-renje Valjevo soustvarjal tovarno s 600 zaposlenimi. V skupini SIJ je med letoma 2014 in 2016 kot generalni direktor vodil družbe Noži Ravne, Serpa in Sistemska Tehnika in v letu 2016 združitev teh družb v novo skupno podjetje SIJ Ravne Systems. Ta podjetja je med ostalim transformiral iz zelo tradicionalnih družb v sodobna, družbeno odgovorna podjetja z odličnimi izhodišči za obsežno organsko in akvizicijsko rast. Med septembrom 2016 in marcem 2017 je opravljal funkcijo generalnega direktorja SIJ Acroni.

Gospod Čas, zakaj ste zame-njali trdo jeklo za krhko stek-lo?V danem trenutku sem iskal nove izzive za nadaljevanje svoje po-slovne poti in ponudila se je pri-ložnost za sodelovanje s Steklarno Hrastnik, ki me je prepričala za-radi številnih razlogov. Predvsem bi izpostavil dolgoročni potencial, odlični material, odlično motivira-no ekipo in strateško usmerjenost. Vrednote Steklarne Hrastnik, ki sem jih zaznal tudi v pogovoru z zakoncema Božič, so mi zelo bli-zu, tudi sam delujem po njih in sem deloval na vseh projektih, ki sem jih v preteklosti delal. Projek-tov sem se loteval in se lotevam strastno in vedno zelo transparen-tno do vseh, ki so bili vključeni v proces. Usklajenost vrednot mi je bila tudi dodatna potrditev, da je Steklarna Hrastnik logična in prava pot za moje nadaljnje izzive. Poleg tega je steklarstvo procesna industrija. Prej sem kar nekaj let deloval na metalurgiji, ki je prav tako procesna industrija. To mi je blizu, jo poznam in vem, da je zahtevna. Veliko je potrebno delati na odnosih, saj je v težkih delov-nih pogojih zelo pomembno spo-štovanje. Pred prevzemom mesta generalnega direktorja sem imel priložnost trimesečnega uvajanja kot namestnik. To je bila odlična priložnost, da spoznam procese, zaposlene, da sem od mojega pred-hodnika pridobil podporno mrežo v steklarski industriji, ki pa je zelo pomembna za moje nadaljnje de-lovanje.

Kakšna so vaša načela mene-džerskega vodenja?V bistvu vedno delujem s spošto-vanjem do vseh sodelavcev, vseh deležnikov. Zelo pomemben mi je »fair play«, to pomeni, da odprto

komuniciram in sem dostopen, ker samo na tak način lahko poiščemo rešitve in odgovore na različne iz-zive, s katerimi se dnevno srečuje-mo. Ohranil bom odprta vrata. To pomeni, da sem enkrat tedensko na voljo zaposlenim za razgovor o osebnih ali poslovnih težavah. To sem izvajal že prej in tudi gospod Božič je imel podobno prakso. Po-leg tega sem vedno menedžersko ciljno usmerjen. Ob tem pa se zavedam, da je za doseganje ciljev zelo pomembno zaposlenim dati potrebna orodja, jih opremiti z znanji, da lahko dosegajo zahtev-ne cilje. Tukaj predvsem mislim na nadgradnjo kompetenc. V sve-tu digitalizacije, avtomatizacije v smeri pametne tovarne se zapos-leni morajo izobraževati, moramo jim nuditi nadgradnjo kompetenc.

Spoznali ste že firmo, kakšni so prvi vtisi?Dejstvo je, da sem od svojega pred-hodnika prevzel podjetje v odlični kondiciji. Steklarna Hrastnik že sedmo leto zapored dosega odlič-ne rezultate. Ob tem je tudi po-membno, da je večina zaposlenih motivirana, zavzeto skrbi za us-pešno izpolnjevanje naročil, tako v proizvodnji kot v podpornih službah. Tudi v prihodnje se bomo posvečali dodatnim investicijam, kot so vlaganje v avtomatizacijo, digitalizacijo, operativno odlič-nost in s tem skrbeli za nadaljnjo odlično poslovanje in ustvarjanje dodane vrednosti za vse deležni-ke. Moram reči, da so moji vtisi zelo pozitivni. S sodelavci odlično sodelujemo. Občutek imam, da so me zelo lepo sprejeli, odprto, da delijo z menoj informacije, ki jih potrebujem za vsakodnevno delo. Tovarna je zelo dobro opremlje-na, zelo dobro je, da imamo vizi-jo, kako naprej, kako nadgrajevati avtomatizacijo, digitalizacijo tudi s ciljem izboljšanja delovnih po-gojev za zaposlene. Tudi sam zelo podpiram projekte, kot so promo-cija zdravja na delovnem mestu, ergonomija, ker vem, da je pro-cesna industrija težka in lahko samo z izboljševanjem delovnih pogojev in spodbudo motiviramo zaposlene, da prihajajo na delo v težke delovne pogoje.

Božičevi čevlji so veliki. Jih je težko obuti?Ja, gospod Božič je naredil izjemno delo, skupaj z ekipo, seveda. Jaz sem nasledil to motivirano ekipo, s katero, kot sem že dejal, odlič-

no sodelujem. Zelo lepo je videti, da steklarsko znanje in izkušnje delijo z menoj, delijo informacije. Verjamem, da bomo s tako moti-virano ekipo in vlaganjem v našo vizijo tudi naprej dosegali odlične rezultate.

Kaj ste si zadali v naslednjih dveh, treh letih v Steklarni vi osebno?Poglejte, prišel sem v podjetje v odlični kondiciji, zadal pa sem si tri glavne cilje. Prvi je povečanje do-dane vrednosti v celotni proizvo-dni verigi, kjer se bomo predvsem posvečali operativni odličnosti. Se pravi zmanjševanju izgub, ki so prisotne v vsakem procesu. To bomo dosegli z nadgradnjo kompe-tenc, se pravi, ogromno bomo de-lali na izobraževanju zaposlenih, ker tradicionalna delovna mesta v prihodnosti ne bodo več obstajala in bomo morali drugače razmišlja-ti, se drugače lotevati našega dela. Strojnik ali pa operater na stroju bo čez pet let prejemal informacije iz sistema pametne tovarne, kako pristopit k posameznemu izzivu. Drugo stvar, ki bi jo rad poudaril pri svojih osebnih ciljih v Steklar-ni, je povečanje prepoznavnosti na pomembnih znanih svetovnih tržiščih. Naprej bomo pospešeno aktivni v Angliji, Irski, Franciji, Italiji, Poljski, tudi Rusiji, na skan-dinavskih trgih in Bližnjem vzho-du. Tretja pa je povečanje poslo-vanja z lastniki blagovnih znamk. To so projekti, v katere lahko vsto-pamo tudi kot razvojni partnerji, skupaj s kupci razvijamo produkte in posledično lahko tudi dosegamo višje dodane vrednosti.

Katere blagovne znamke bi si želeli še pripeljati v Steklarno?V zadnjem obdobju imamo kar nekaj vzpostavljenih kontaktov in tudi razvojnih projektov z novimi, pomembnimi blagovnimi znam-kami, katerih imen ne moremo izdati. Kot sem povedal, je naša

strategija povečati tržni delež v nišnem segmentu, kar je logičen korak, ker tudi naši proizvodi do-segajo »super premium« kakovost. Zato bomo delali na področju po-večevanja tržnega deleža z lastniki blagovnih znamk, tako na primer, na področju parfumskih stekle-ničk trenutno razvijamo projekte z dvema lastnikoma blagovnih znamk najvišje kakovosti.

Partnerstvo z zaposlenimi - ga boste nekako skušali vzposta-viti?To je logično, kjerkoli sem deloval, sem deloval transparentno. Zelo so mi pomembni odnosi z zaposle-nimi, s socialnimi partnerji, prav tako s sindikatom, da prisluhnemo en drugemu, da na ta način, z od-prto komunikacijo, odstranjujemo ovire, ki jih vidimo oziroma se z njimi vsakodnevno srečujemo. In to je sigurno partnerstvo.

Se je že kdo oglasil v času, ko odprete vrata pisarne sodelav-cem?Ja, seveda. Kar nekaj sodelavcev in sodelavk se je že oglasilo z različ-nimi težavami. Od tega, da so pot-rebovali pomoč pri odsotnosti, do predlogov za izboljšave na delov-nih mestih, kakšnih medsebojnih izzivov, ki jih imajo z nadrejeni-mi oziroma sodelavci … tako da z veseljem pomagam in jim pris-luhnem. Poleg natrpanega urnika imam rezerviran tudi čas za obisk proizvodnje.

Na koliko dni si vzamete ta čas? Poskušam se udeležiti jutranjih sestankov v proizvodnji. To je v bistvu moj začetek delovnega dne-va, zato da s širšim timom iz pro-izvodnje, tehnologi, prodajniki, ki so tudi prisotni, predgledamo prejšnji dan in izzive, ki nas čaka-jo. Vsak dan mi ne uspe priti na se-stanek, pridem pa dvakrat, trikrat

tedensko, in takrat izkoristim to še za obhod proizvodnje.

So vam že dali v roke steklar-sko pipo?Steklarske pipe ne, ker so za to, da se tak izdelek naredi, potrebna leta izkušenj in znanja, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. So me pa podučili o samem procesu in kako se ti izdelki ustvarjajo.

Gospod Čas, vzamete kdaj v roke plastičen kozarec?Mogoče na kakem pikniku, kjer ni stekla. Drugače pa je steklo na-raven material in meni je narava zelo blizu in zelo spoštujem to, kar smo nasledili od naših prednikov. Želim si, da bi zmanjšali »udarec«, ki ga industrija zadaja našemu živ-ljenju in naravi, tako da absolutno podpiram steklo kot naraven ma-terial in pa odgovoren odnos do okolja.

Ste že spoznali Zasavje, so vam ga že kaj razkazali?Vsak dan se vozim skozi Trojane, Izlake, Zagorje do Hrastnika, tudi z družino smo se letos udeležili tradicionalnega piknika Steklarne Hrastnik na Kalu, kjer so me nav-dušili razgledi na Zasavje in pre-ko zasavskih mej. S kolesom pa iz druge, savinjske strani, razisku-jem ta hribovja in lahko povem, da je narava čudovita.

Kako si polnite baterije?Največ doma z družino. To je tis-ti dragoceni čas, ki ga preživimo skupaj z dvema otrokoma in ženo, seveda pa je potrebno tudi zbistriti glavo s kakim dobrim tekom, kole-sarsko turo, s kako dobro glasbo in tudi kako strokovno literaturo, da se izobražujemo in nadgrajujemo svoje kompetence.

M Marko Planinc arhiv Steklarne Hrastnik

Peter Čas: »Prevzel sem podjetje v odlični kondiciji.«Peter Čas je 1. avgusta letos prevzel vodenje Steklarne Hrastnik. Dosedanji direktor Andrej Božič, ki je prevzel strateške naloge in postavljanje med-narodnega korporacije z vodilno vlogo hrastniške steklarne, ga je označil za zelo dobro rešitev na čelu hrastniške družbe. Povedal je, da ima novi direktor ogromno izkušenj pri gradnji tovarn in vpeljavi vitke proizvodnje. »Za hrastniško steklarno to pomeni nov zagon. Želim mu veliko modrosti in dobrih živcev,« je še dodal Božič.

Vsak dan se vozim skozi Trojane, Izlake, Zagorje do Hrastnika, tudi z družino smo se letos udeležili tradicionalnega piknika Steklarne Hrastnik na Kalu, kjer so me navdušili razgledi na Zasavje in preko zasavskih mej.

Poskušam se udeležiti jutranjih sestankov v proizvodnji. To je v bistvu moj začetek delovnega dneva, zato da s širšim timom iz proizvodnje, tehnologi, prodajniki, ki so tudi prisotni, pregledamo prejšnji dan in izzive, ki nas čakajo.

Gospod Božič je naredil izjemno delo, skupaj z ekipo, seveda. Jaz sem nasledil to motivirano ekipo, s katero odlično sodelujem. Zelo lepo je videti, da steklarsko znanje in izkušnje delijo z menoj.


Novi podjetniki v Zasavju oglašujejo v Zasavskem tedniku in na www.zasavc.netAUFZUG

Objavo oglasov v rubriki Aufzug so omogočiliPogoji razpisa Aufzug • na razpis se lahko prijavijo vsa novo-

nastala podjetja, samostojni podjetni-ki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2015, 2016 ali 2017,

• podjetja morajo imeti sedež v obči-nah Trbovlje, Hrastnik ali Zagorje ob Savi,

Izpolnjeno vlogo lahko tisti, ki se bodo prijavili na razpis, oddajo kadarkoli pre-ko naše spletne strani http://www.zasa-vskitednik.si/razpis-zate-vloga/.

MEDO & SKYtrgovina za male živali

Trg Franca Fakina 2 a, Trbovlje • T: 064 160 202Delovni čas:

Ponedeljek - petek 9.00 do 12.00 in 15.00 do 19.00

Sobota 9.00 - 13.00

Kovk 35Dol pri Hrastnikuwww.misindol.si vanja gianini

tel. 040 389 243

počitniški taboripočitniško dnevno

varstvo otrok(v času krompirjevih počitnic)

praznovanje rojstnih dnišola jahanja

poni uriceučenje angleškega jezika v naravi

Neja Kovač s.p., Konelia kozmetični salon Cesta Borisa Kidriča 35, Zagorje ob Savi

Naročila na št: 040 418 894 Odpiralni čas: po dogovoruStoritve: manikura, pedikura, nega obraza, depilacija,

ličenje, masaže, podaljševanje trepalnic

tel: 08 20 579 20 / 040 591 999e-mail: [email protected]

TURISTIČNA AGENCIJA OJLAFRANŠIZNA POSLOVALNICA

ŠPELA PODBEVŠEK s.p.Trg revolucije 25c1420 Trbovlje

GOOD FOOD FESTIVAL V DUBROVNIKU IN OBIRANJE MANDARIN18./19.10. - 22.10.2017CENA: 229€/osebo (za prijave do 30. 9., redna cena 239€, vstop Trbovlje)

NOVOLETNE NOČI DUBROVNIKA Izlet po programu - 29. 12. - 2.1. 2018AKCIJSKA CENA ZA PRIJAVE DO 30. 9.HOTEL SHERATON 5* CENA: 249€/osebo (redna cena 299€)ali HOTEL LERO 4*CENA: 219€/osebo (redna cena 255€)

delovni čas:pon.-pet. 7:30-12:30 in 13:30-18:00sob. 7:30-13:00ned. in prazniki zaprto (razen 1. november)

• svečane storitve od krsta do poroke• žalne storitve (venci, ikebane, žalni paketi

sveč, ureditev mrliške vežice, urejanje grobov) • izdelava šopkov in žalnih aranžmajev • prvonovembrski, adventni in božično-novo-

letni aranžmaji • darilni program in aranžiranje • lončnice, rezano cvetje

t: 031 680 887e: [email protected]

䌀瘀攀琀氀椀ഁ愀爀渀愀 Čudežna dežela, trgovina z unikatnimi izdelki slovenskih oblikovalcev, v soboto, 30. septembra, ob 9. uri spet odpira svoja

vrata. Poleg že poznanih se bodo na policah predstavili tudi novi ustvarjalci

nakita in modnih dodatkov, keramike ter drugih ročno izdelanih umetnin. V Čudežni deželi boste našli popolno unikatno darilo

zase, za družinske člane in najbližje vseh starosti ter celo pasje prijatelje.

Čudežna dežela, trgovina z unikatnimi izdelki, Cesta zmage 37, Zagorje ob Savi, Tel. 041 855 697

Dijaki programov gastronomske in hotelske storitve, gastronomija in zdravstvena nega pridobivajo v tujini nova znanja s področja svoje stroke, urijo znanje tujega jezika in širijo svoja obzorja na različnih deloviščih. Dva dijaka opravljata prakso v svetovno priznani slašči-čarni, kjer se učita priprave doma-čega sladoleda, štirje dijaki nad-grajujejo svoje znanje v prestižni milanski restavraciji, dva dijaka spoznavata delo v kuhinji in strež-bi v modernem hostlu v centru Milana, devet dijakov pa opravlja prakso v treh nadstandardnih do-

Na praksi v MilanuV začetku septembra je 17 dijakov Srednje šole Zagorje v spremstvu dveh profesoric že tretjič zapovrstjo odšlo na enomesečno praktično usposa-bljanje v gospodarsko in modno prestolnico severne Italije, Milano.

movih za starejše.Praktično usposabljanje v tujini je za dijake popolnoma brezplačno, ob vikendih pa imajo organizira-ne še strokovne ekskurzije, ki so dodana vrednost projekta Eras-mus+. Projekt bo trajal dve leti. Z njim Srednja šola Zagorje ponovno dokazuje, da je šola, ki v Sloveniji izstopa po dolžini, tradiciji, obsegu in raznovrstnosti mednarodnega sodelovanja.

M MK arhiv Srednje šole Zagorje

V ponedeljek, 11. septembra, so poslušalci za ime tedna izbrali dolgoletno sodelavko arhiva RTV Slovenija Jožico Hafner z Dola pri Hrastniku. Hafnerjeva je pre-jemnica priznanja za življenjsko delo, ki ji ga je leta 2009 podelil za-vod RTV Slovenija, letos pa je pre-jela nagrado Društva slovenskih režiserjev kosobrin, namenjeno sodelavcem neavtorskih poklicev za izjemen prispevek k slovenske-mu filmu in televiziji.

Naslednji ponedeljek, 18. sep-tembra, je bil med kandidati za ime tedna predlagan Hrastničan Jože Urh, sicer selektor slovenske moš-ke namiznoteniške reprezentance. Ta je na evropskem prvenstvu v Luxembourgu poskrbela za veliko presenečenje in osvojila bronasto medaljo, prvo moško ekipno kolaj-no na velikih tekmovanjih. Naziva ime tedna Jože Urh ni prejel, ker ga je z glasovi poslušalcev prehitel

zlati košarkar Goran Dragič.Zadnji septembrski ponedeljek je ime tedna ponovno pripadlo Za-savki. Poslušalci so največ glasov namenili dr. Brigiti Drnovšek Olup, ki se je za ime tedna pote-govala še enem Zasavcu, kolesar-ju Primožu Rogliču. Dr. Brigita Drnovšek Olup, oftalmologinja z Očesne klinike UKC Ljubljana, je dobitnica mednarodnega prizna-nja ESOPRS za delo na področju očesne plastične kirurgije. Visoko priznanje so ji podelili 15. sep-tembra v Stockholmu na letnem

Uspešni ZasavciMed kandidati za ime tedna na Valu 202 se je septembra pojavila vrsta Zasavcev, ki so uspešni na različnih področjih in premikajo meje izven za-savskih meja.

kongresu ESOPRS in to predvsem zaradi njenih inovativnih metod pri laserskem zdravljenju, ki so postale uveljavljene v Evropi in svetu. Brigita Drnovšek Olup je imela na kongresu tudi 40-minu-tno prestižno predavanje »Mu-stardejevo lekcijo«, z naslovom »Trenutni izzivi in razvoj okulo-plastične kirurgije v prihodnosti« in zanj prejela številne čestitke. Olupova je Trboveljčanka in hči zdravnika. Po končani medicin-ski fakulteti je dve leti službovala v Zdravstvenem domu Trbovlje, kjer je delala v splošni, občasno pa tudi v šolski in otroški ambulanti. Kot lahko o njej preberemo v dru-gih medijih, so jo k specializaiciji očesne kirurgije spodbudili tudi zato, ker je dvoročna. To pomeni, da lahko obe roki uporablja enako-vredno za vsa opravila, tudi za pi-sanje. Živi in dela v Ljubljani, nje-no strokovno znanje pa premika svetovne meje na področju očesne plastične kirurgije.

M ZT

Jožico Hafner

Jože Urh

Brigita Drnovšek Olup

Primož Roglič


FASNGAOGLASIIzkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510

• POMOČ OTROKOM IN STARŠEM PRI MATEMATIKI V PRVIH TREH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLE

• BREZPLAČEN DEL PORTALA ZA UGOTAVLJANJE TEŽAV PRI MATEMATIKI V 1. 2. IN 3. RAZREDU OŠ

• POČITNIŠKE MATEMATIČNE DELAVNICE NOVEMBRA 2017 V KATAPULTU V TRBOVLJAH: - 2.11.2017 ZA DRUGOŠOLCE - 3.11.2017 ZA TRETJEŠOLCE - 4.11.2017 ZA ČETRTOŠOLCE

PREDHODNE PRIJAVE IN INFORMACIJE:

[email protected]

SPLETNI PORTAL:

www.sos-sola.si

FACEBOOK STRAN:

facebook.com/sossola.si/

RTH, d. o. o., Rudnik Trbovlje Hrastnik Trg revolucije 12, Trbovlje

Objavlja javna zbiranja ponudb za odkup opreme in materiala.

Vse informacije glede objav javnih prodaj, s pogoji za udeležbo in pogoji prodaje v postopku zbiranja ponudb so objavljene na

spletni strani RTH, Rudnik Trbovlje- Hrastnik, d.o.o.

www.rth.si; javne objave-prodaja.

3. oktober / Odprtje razstave ART KUM in koncert FAKE ORCHESTRAob 19.00 / Nova galerija DDT in kavarna DDT / razstava na ogled do 17. oktobra

4. oktober / Monoigra Vinka Möderndorferja Ničesar ne obžalujem / Ob svetovnem dnevu bele palice / Lions klub Trbovljeob 19.00 / gledališka dvorana DDT / vstopnina 10 evrov

7. oktober / Lutkovni abonma: Petjin kolesarski izlet / Zavod Enostavno prijateljiob 10.30 / kinodvorana DDT

9. oktober / Odprtje razstave PACKE / RELIKob 18.00 / stara galerija DDT

15. oktober / Evropski ART KINO DAN / Zverinice iz gozda Hokipoki (sinhr.)ob 10.00 / kinodvorana DDT / vstopnina 2 evra

15. oktober / Evropski ART KINO DAN / Milice 2ob 18.00 / kinodvorana DDT / vstopnina 2 evra

17. oktober / Gledališki abonma: Čudežna terapijaob 19.30 / gledališka dvorana DDT

18. oktober/ Dobrodelni koncert OŠ Trbovlje ob 17.00 / gledališka dvorana DDT

20. oktober / Filmski abonma: Kvadrat (komedija)ob 20.00 / kinodvorana DDT



25. oktober / Gledališka predstava Tvoj bodoči bivši mož (Vid Valič)ob 20.00 /gledališka dvorana DDT / vstopnina 15 evrov v predprodaji, 18 evrov na dan predstave

Kino Trbovlje ob sobotah: Poleg kino predstav ob 18.00 in 20.00 dodatna ponudba ob 16.00 - družinski filmi.

DELAVSKI DOM TRBOVLJE

MOŽNOST NAJEMA PROSTORA ZA ZABAVE, PROSLAVE IN PRIREDITVE!

Informacije na telefonski številki 051/347-553.

Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje / +386 (0)3 56 33 481 / www.dd-trbovlje.si / [email protected]

Vstopnice so naprodaj na blagajni DDT. Rezervacije in informacije na 03/56-33-482 (blagajna) ali e-naslovu

[email protected]žujemo si pravico do sprememb.


Kulturno o kulturi vsak dan na Zasavc.netKULTURA / IZ ZASAVJA SMO DOMA

Nagrajena Celica

3. 10. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Maks Starc: Bili so hudi, a tudi lepi časi, predstavitev knjige4. 10. ob 19.00 - Knjižnica Trbovlje Mateja Grošelj: Dubaj, potopisno-izkustveni večer6. 10. ob 19.00 - Delavski dom Zagorje Koncert, Andrej Guček & band10. 10. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Sanja Lončar: Kako ohraniti možgane, predavanje7. 10. - Šavna peč Sovretov pohod11. 10. ob 19.00 - Knjižnica Trbovlje Igor in Dominika Osvald: Sedemletna pot, potopisno predavanje12. 10. ob 19.30 - Delavski dom Zagorje Gledališki abonma, Družinski parlament, MGL12.10. ob 17.00 - Knjižnica Hrastnik Predavanje o demenci17. 10. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Tomaž Hožič: Japonska, potopisno predavanje19. 10. ob 19.00 - Knjižnica Trbovlje Benjamin Hlastan o Primožu Trubarju25. 10. ob 19.00 - Knjižnica Trbovlje Po Trbovljah s kumerati, Roman Kukovič

Animirani film govori o majhni celici, v kateri so natlačena čudna bitja s plosko glavo, ki dneve pre-življajo v zdolgočasenem dremežu. Nekega dne med njimi iz drobne sadike vzklije bitje, ki je zelo dru-gačno od njih; polno življenja in energije! Medtem ko odrašča, gre s svojimi vragolijami sosedom čeda-lje bolj na živce. Dokler jim nekega dne dobesedno ne zraste prek gla-ve. Nagrada vesna je najvišje naci-onalno odličje na področju filmske umetnosti. Strokovna žirija je ob podelitvi vesne za animirani film

Na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je Društvo slovenskih režiserjev tretjič zapored podelilo nagrado kosobrin, namenjeno dra-gocenim filmskim sodelavcem.

Nagrado je letos prejela Jožica Hafner z Dola pri Hrastniku, dol-goletna sodelavka za arhiviranje in dokumentacijo na TV Slovenija. Sodelavci jo imenujejo tudi »sveče-nica ohranjanja skupinskega spo-mina, do katere gojimo neizmerno hvaležnost zaradi njene skrbi za vse to neprecenljivo bogastvo, ki se je ohranilo na filmskih trakovih in drugih nosilcih slik in zvokov«.

M ZT

Ilustrator, stripar in animator Dušan Kastelic iz Zagorja ob Savi je na Festi-valu slovenskega filma (FSF), ki je bil med 12. in 16. septembrom v Portoro-žu, prejel vesno za svoj animirani film Celica (v angleščini The Box). Dušan Kastelic je animirani film izdelal sam, z njim pa je kot avtorica glasbe in oblikovalka zvoka sodelovala še Mateja Starič.

Dušana Kastelica zapisala, da film »izjemno vizualno podobo navdihuje z univerzalno in pret-resljivo vsebino. Kaže nam sliko enoumne množice sploščenih glav, ki ne dovoljuje drugače mislečih in ubija vsakršno rast posamezni-kove volje in moči. Virtuoznost zgodbe, režije, teksture, glasbe in animacije jemlje dih in nas prikuje na stol. Animirani film, ki je brez dvoma eden največjih presežkov letošnjega filmskega festivala.«

M TPK arhiv FSF

Perera sklenil UrsusNa domačiji Medved v Podku-mu se je 8. septembra sklenil letošnji glasbeni festival Ursus. Ušesa poslušalcev je na zadnjem koncertu z južnoameriškim tem-peramentom božal mehiški vir-tuoz na kitari Cecilio Perera. Glasbenik je rojen na Yukatanu v Mehiki, nastopa kot solist s pri-znanimi orkestri po svetu, nje-gov repertoat pa seže od renesan-se na lutnji do sodobne glasbe. Ukvarja se tudi s komorno glas-bo, kjer igra v kombinaciji s flav-to, glasom, godalnim kvartetom in drugimi. Poučuje kot asistent prof. Eliota Fiska na Mozarteu-mu v Salzburgu.

M ZT

V Planinskem domu na Kumu so od 1. do 3. septembra ustvarjali umetniki, svoje grafike je razstavil Janez Potokar Cvrčo, nastopil pa hr-vaški šansonjer Srđan Depole.

V okviru Ex tempore Art Kum so ustvarjali Lojze Adamlje (Lju-bljana), Stanka Golob (Baška Grapa), Nevenka Flajs (Krmelj), Vlado Geršak (Celje), Elena Del-fini in Sebastjan Peršolja (Nova Gorica), Nena Bedek (Sevnica), Vukašin Šobot (Zagorje ob Savi), Benjamin Kreže (Trbovlje), Mi-lan Razboršek (Zagorje ob Savi), Stanka Bantan (Hrastnik) in Se-verina Trošt Šprogar (Trbovlje). Kot je povedala Trošt Šprogarje-

Art Kum 2017

Vilenica v HrastnikuDušan Kastelic in Mateja Starič.

Kosobrin za Jožico Hafner

va, je bilo ustvarjalno vzdušje na Kumu fantastično, takšni so bili tudi odnosi med ustvarjalci in z gostitelji. Umetniki bodo ustvar-jena dela na ogled postavili 3. ok-tobra v Delavskem domu Trbovlje.

Slikarji se na Kumu srečujejo že od leta 1991 na pobudo akademskega slikarja iz Trbovelj Janeza Kneza (1931-2011).

M TPK MB

Prvi teden v septembru je pote-kal mednarodni festival Vileni-ca, ki ga organizirata Društvo slovenskih pisateljev in Kultur-no društvo Vilenica Sežana. Na predvečer Vilenice 5. septembra sta se v atriju OŠ NH Rajko Hra-stnik predstavila norveška pesni-ka Inger Elisabeth Hansen in Torgeir Schjerven. Pogovor je vešče vodila Simona Solina, ki je izrazila veselje, da lahko gos-timo pesnika, ki sodita v sam vrh norveške sodobne poezije. Letošnji festival je postavil v središče nor-veško literaturo. Avtorja sta brala svoje pesmi, ki so jih obiskovalci

lahko v slovenskem prevodu sproti brali na platnu. Pogovor je potekal v angleškem jeziku. V slovenščino

ga je tolmačila Breda Biščak. M FM

Obletnica smrtiLetos mineva 20 let od smrti skla-datelja, organista in cerkovnika Ivana Arha iz Zagorja ob Savi. Ob tem jubileju je Župnijski urad Zagorje izdal njegovo spominsko podobico. Ivan Arh se je rodil leta 1919, umrl pa 17. septembra 1997. Bil je predan farni cerkvi, skrbel je za urejen bogoslužni prostor in bogoslužje. Več kot petdeset let je bil predan zborovodja zagorske-ga cerkvenega pevskega zbora in skladatelj. Skladati je začel že zgodaj in ustvaril bogat repertoar maš, odpevov med berili, daro-vanjskih, evharističnih, Marijinih, blagoslovnih in adventnih pesmi. Napisal je tudi mašo za meša-ni zbor, orgle in orkester. Njegov opus obsega več kot 300 skladb, ki jih poleg Župnijskega mešanega pevskega zbora Zagorje prepeva še mnogo drugih zborov.

Ob obletnici smrti je o njegovem delu med nedeljsko mašo 17. sep-tembra spregovoril zagorski žu-pnik Maksimiljan Jani Tušak, Župnijski mešani pevski zbor pa je spomin nanj oživil s skladbami, pod katere se je cerkovnik in skla-datelj podpisal.

TPK Tomo Brezovar


ŠPORT / IZ ZASAVJA SMO DOMAMetri, stotinke, točke, goli, koši na www.zasavc.net

Steklo je zdrav material. Ekološki. Neskončno uporaben in uporaben neskončnokrat.

V Steklarni Hrastnik 365 dni v letu 24 ur na dan že od leta 1860 ohranjamo tradicijo steklarstva in jo povezujemo z vrhunsko tehnologijo prihodnosti. Ustvarjamo v želji, da bomo za vas naredili najboljše, kar steklo premore.

V izdelavo vlagamo znanje, prepleteno z ljubeznijo, strastjo in izkušnjami.

Dobrodošli doma.

www.hrastnik1860.com

Steklarna Hrastnik d.o.o. / Cesta 1. maja 14, 1430 Hrastnik, Slovenija

Trgovina Glashuta / Podkraj 62, 1430 Hrastnik

www.myglass1860.si

[email protected]

20 € popusta pri vpisu v program Zdravstvena nega

Velja do 31. 9. 2016

Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje Tel. + 386 (0)3 56 31 190

Grajska 2, 1410 Zagorje ob Savi Tel. + 386 (0)3 56 55 120

www.zlu-trbovlje.si

Velja do 31. 9. 2017

20 € popusta pri vpisu v program Predšolska vzgoja

negawww.zlu-trbovlje.si

Velja do 31. 9. 2017

Trg svobode 11 a, 1420 Trbovlje Tel. + 386 (0)3 56 31 190

Grajska 2, 1410 Zagorje ob Savi Tel. + 386 (0)3 56 55 120

Slovenija nadaljuje nenadejano zbiranje medalj v ekipnih športih na evropskih prvenstvih. Na eki-pnem prvenstvu v namiznem teni-su v Luksemburgu si je Slovenija po težkih bojih v kvalifikacijah in četrtfinalu priigrala bronasto me-daljo. Za uvrstitev v sklepne boje je Slovenija premagala aktualne evropske prvake iz Avstrije. Na tej tekmi je Hrastničan Darko Jorgić z odmevno zmago v zadnjem dvo-boju te tekme prinesel Sloveniji zmago s 3:2. Dve zmagi pa je pri-speval najboljši slovenski igralec Bojan Tokić.V četrtfinalu je bila nasprotnik Slovenije Švedska, ki je dotlej brez poraza osvojila prvo mesto v drugi skupini in je bila nesporni favorit za zmago. Toda borbeni Tokić je ponovil svojo odlično igro in pre-magal oba nasprotnika. Ponovno je odločala zadnja tekma Jorgića proti veliko bolj izkušenemu Šve-

»To je zame šele druga moštvena kolajna, čeprav sem nastopil že na enajstih svetovnih prvenstvih, tako da je luštno spet po dolgem času stati na stopničkah na mo-štveni vožnji,« je za MMC RTV SLO povedal Kauzer.V španskem Seu d'Urgellu pa je 10. septembra padla zavesa nad letoš-njim svetovni pokal v slalomu na divjih vodah. Prav na zadnji tekmi

Kronometer, proga je bila dolga 31 km, se je prvič v zgodovini svetov-nih prvenstev končal z zaključnim vzponom, ki ga je Roglič odpeljal fenomenalno. Prvič so lahko ko-lesarji med vožnjo zamenjali tudi kolo (za ravnino je drugačno kot za vožnjo v klanec). Tekmovalce je na tekmi motil še dež, ki je namočil cesto prav med nastopom najbolj-ših. Preizkušnja je bila zaradi vse-ga tega izjemno zahtevna.Začel je odlično, nato nekoliko popustil, potem pa eksplodiral na zadnjem vzponu. Pred vzponom je zaradi izjemnega klanca, neob-

Srebrni Roglič Bronasta Jorgić in UrhPrimož Roglič je na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Bergnu na Norve-škem osvojil srebrno medaljo v kronometru. Roglič, kolesar iz Strahovelj pri Kisovcu v občini Zagorje, je tako postavil piko na i letošnji izjemni se-zoni. Med drugim je zmagal tudi najtežjo etapo na najbolj zahtevni kole-sarski dirki Tour de France.

Slovenski igralci namiznega te-nisa so na evropskem prvenstvu v Luksemburgu v soboto, 16. sep-tembra, postavili nov mejnik slo-venskega športa. Osvojili so prvo ekipno medaljo v namiznem tenisu na velikih tekmovanjih. Pod njo bo večno stal tudi podpis dveh Hra-stničanov: odličnega igralca Darka Jorgića in selektorja reprezentance Jožeta Urha.

ičajnega za kronometer, zamenjal kolo, edini med prejemniki me-dalj. Primož je prvi Slovenec, ki je na svetovnem prvenstvu osvojil odličje na kronometrski preizkuš-nji. Pridružil se je Andreju Hau-ptmanu, ki je osvojil medaljo na cestni dirke na SP leta 2001.Roglič je zaostal za 57 sekund le za zmagovalcem Tomom Dumouli-nom iz Nizozemske, tretje mesto je osvojil Britanec Chris Froome. Že ta imena povedo, v kakšni ime-nitni družbi se je znašel izjemni Zasavc.

M KK

du. Odigral je neverjetno suvereno in priigral Sloveniji prvo moško medaljo na ekipnih evropskih pr-venstvih.Polfinalni dvoboj z Nemčijo za uvrstitev v finale je Jorgiću pri-nesel največji uspeh kariere. Že v uvodnem dvoboju je s fenome-nalno igro premagal aktualno številko 1 v Evropi, dvakratnega evropskega prvaka, Dimitrija Ovčarova. Tokić je dodal še eno zmago, v ostalih dvobojih pa so

slavili Nemci in zmagali s tesnim rezultatom 3:2.Prvo moško medaljo na ekipnih evropskih prvenstvih sta poleg Jorgića in Tokiča osvojila še Deni Kožul in Jan Žibrat. Za medaljo pa je vsekakor zelo zaslužen še en Hrastničan, selektor slovenske reprezentance Jože Urh. Z igral-skimi in trenerskimi izkušnjami, mirnostjo in pravimi odločitvami v pravih trenutkih je odločilno prispeval k odmevnemu rezultatu Slovenije na velikih prvenstvih.Hrastniški župan Miran Jerič je za namiznoteniške junake iz Hra-stnika pripravil sprejem v galeriji Delavskega doma Hrastnik.

M NMBronasti Kauzer

je zablestel tudi Peter Kauzer. Slavil je zmago s štirimi stotinka-mi sekunde prednosti pred Fran-cozom Borisom Neveujem, tretji pa je bil Čeh Jiri Prskavec. »Zelo sem vesel. Tu sem dosegel svojo prvo zmago v karieri na svetov-nih pokalih, zdaj deseto, jubilejno zmago,« je dejal zmagovalec za TV Slovenijo. Z dvojnimi točkami prislužil še tretjo stopničko v sku-

pnem seštevku svetovnega pokala. Skupni zmagovalec svetovnega pokala je postal Čeh Vit Prindiš.

Teden prej je bil na tekmi svetov-nega pokala v Ivrei v Italiji tretji.

M MP

Roglič prvi z leve. Foto: KZS

V Franciji v Pauju se je 26. septembra pričelo svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah. Prvi dan prvenstva so bile na sporedu moštvene vožnje, med dobitniki priznanj je bil tudi hrastniška kajakaška legenda Pe-ter Kauzer.. Tokrat sta bila v ekipi kajakašev še mlada Martin Srabotnik in Žan Jakše. Slovenci so osvojili bronasto medaljo, zlato je odšlo v Francijo, srebro na Češko.

Urh prvi, Jorgić drugi z desne, foto: NTZS

Kauzer v sredini. Foto: arhiv Kajakaške zveze Slovenije


Objavo na tej strani je omogočila Občina Hrastnik.HRASTNIK

Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec.Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje. Obiščite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*.

* Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa.

www.nlb.si/poslovni-start 01 477 20 00

Hrastničani so bili v Raški toplo spreje-ti in so se udeležili številnih dogodkov ter slavnostne seje skupščine Občine Raška. Na ločenih srečanjih so predstavniki občin ter regionalnih razvojnih agencij Zasav-ja in Kraljeva iskali načine sodelovanja na področju gospodarstva, kulture in družbe. Dogovorili so se tudi za študijske obiske in predstavitve primerov dobrih praks ter dol-goročnejše sodelovanje na številnih evrop-skih projektih s področja podeželja, gospo-darstva in mladih.

Rudarska godba Hrastnik pod vodstvom dirigenta Uroša Razpotnika je imela prvi koncert 15. septembra pred tamkajšnjim kulturnim domom. Številne obiskovalce je navdušila z repertoarjem, ki je zajemal venč-ke Avsenikovih, Abbinih in Claptonovih pe-smi. Program je duhovito in v tekoči srbščini povezoval Matej Kaiser. Pohvale gostiteljev, ki so jih delili osebno in prek družbenih omrežij, so si bile edine: »Takšnega koncerta Raška še ni doživela.«

Sobotno dopoldne je bilo rezervirano za predstavitev raških društev in nevladnih organizacij, na glavnem trgu pa so se jim s plesom pridružili predšolski otroci ter KUD Milomir Glavčić iz Jošaničke Banje. Enourni program je pripravila tudi Rudarska godba Hrastnik. Godbeniki so imeli priložnost spoznati tudi kulturno dediščino Raške, ogledali so si mesto in okoliške samostane ter obiskali Kopaonik. Pri organizaciji obi-

Obiskali pobrateno RaškoDelegacija občine Hrastnik pod vodstvom župana Mirana Jeriča je na povabilo predsednika občine Raška Ignjata Rakitića obiskala to pobrateno srbsko občino ob njihovem občinskem prazniku, ki ga praznujejo 17. septembra. Obisk je letos popestrila tudi Rudarska godba Hra-stnik, ki je Raščane razveselila z dvema zelo odmevnima koncertoma.

ska je sodelovala Pisarna za mlade v Raški in prav mladi so bili tudi nosilci lanskega evropskega projekta Most k Evropi, ki je omogočil tridesetim Raščanom po več kot četrt stoletja obisk Hrastnika. Tega je na po-vabilo Mladinskega centra Hrastnik v okvi-ru festivala Rdeči revirji maja obiskala tudi glasbena skupina Rulja.

Po nedeljski slavnostni seji in otvoritvi arhi-tekturne razstave si je hrastniška delegacija skupaj s prijatelji iz Srbije na glavnem trgu ogledala finalno tekmo evropskega košar-karskega prvenstva. Po besedah župana Mi-rana Jeriča so jim Raščani ob zmagi športno čestitali, tako da ni bilo nikakršnih zamer – še več – druženje ob športu je prijateljske vezi med prebivalci Hrastnika in Raške le še okrepilo.

Josif Raspopović


Izkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510 OGLASI


Objavo na tej strani je omogočila Občina Zagorje ob SaviZAGORJE

sobota, 7. 10. od 10h do 14h

V TEDNU OTROKA

S TURISTIČNIM PO EVROPARKU

VRTECZagorje ob Savi

OBČINA ZAGORJE OB SAVI

ČAROVNIK GREGA

NAPIHLJIVA IGRALASLADKE PALAČINKE

PEČEN KOSTANJVRT TETE JOHANCE

ČUKI

ČU-ČU, se

vidimo v Evroparku.

Tekmovanje v organizaciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna, pod častnim pokroviteljstvom predsednika države RS Boruta Pahorja, se počasi zaključuje. V tekmovanju so se pomerili številni kraji in drugi sodelujoči – z osrednjim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja v okviru zelenega turizma in trajnostnega razvoja.

venije Moja dežela – lepa in gosto-ljubnaLeto 2013Zagorje ob Savi v akciji Dnevniko-va izvidnica doseže1. mesto po mnenju bralcev Dnev-nika in 2. mesto po mnenju poslušalcev Radia Veseljak

Lovro Rozina

Moja dežela - lepa in gostoljubna:

Zagorje ob Savi v boju za zlato 6. TEK IN HOJA ZA UPANJE

Europa DonnaEuropark Zagorje

NEDELJA, 1. 10. ob 15hSTARTNINE NI

VEČ WWW.VDC-ZAGORJE.SI

Državna ocenjevalna komisija je vse kandidate ocenila ter izbrala v vsaki kategoriji po tri nomini-rance. V kategoriji srednje velikih mest je med nominiranci poleg Ptuja in Postojne tudi ZAGORJE OB SAVI. Naj spomnimo, da je leta 2014 Zagorje ob Savi na tem tekmovanju že osvojilo 2. mesto, tik za Ptujem. Od takrat je Občina Zagorje mesto še polepšala, obno-vila mestni trg z ožjim središčem mesta, obnovila Rudarski muzej Zagorje in postorila še marsikaj drugega, tako da je letos moč pri-

čakovati skok na sam vrh. Zmagovalci bodo razkriti na slav-nostni prireditvi Moja dežela lepa in gostoljubna 2017, ki bo 17. ok-tobra 2017 ob 18 uri v Nordijskem centru Planica.Leto 2016Zagorje ob Savi je v akciji Turi-stična patrulja, ki jo je organizi-ral SVET 24, izbrano za NAJPRI-JAZNEJŠO OBČINO SLOVENIJELeto 2014Zagorje ob Savi doseže 2. mesto v tekmovanju v kategoriji srednjih mest akcije Turistične zveze Slo-


Izkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510 OGLASI

»Vse se začne z dobrim poznavanjem strank, saj lahko le v skupnem pogovoru poiščemo pravo rešitev za vsakega posameznika,« meni Sabina Avsec. Najsi bo to bogatenje prihran-kov s portfelji NLB Skladov, ki so v lan-skem letu ponovno beležili resnično izjemne rezultate ali pa morda nekaj povsem druge-ga. Denimo NLB Predplačniška kartica Mastercard, s katero lahko varno plačujete po vsem svetu, porabite pa le toliko denarja, kot ga nanjo naložite. V širokem naboru sto-ritev je tudi ponudba zavarovanj življenjske zavarovalnice NLB Vita. Ugoden paket zase bodo našle tako mlade družine z nezgodnim zavarovanjem za svojega razigranega šolarja (NLB Vita Nezgoda Junior), kot tudi vsi, ki želijo za varno starost poskrbeti z dobrim ži-vljenjskim ali naložbenim zavarovanjem.

Finančni nasvet: Zakaj se ni dobro zanašati na informativne izračune?

Kredit ni nekaj, kar bi človek vzel vsak dan. Morda ob nakupu nepremičnine, ko potre-buje nov avto, ko načrtuje večji nakup ali ko zmanjka za posebne želje. Pomembno je kre-dit vzeti pri banki, ki ne bo poskrbela le za kreditiranje glede na želje, ampak bo skozi celoten proces najema kredita ustrezno sve-tovala.Informativni izračuni so informativne nara-ve in končni znesek kredita, mesečni obrok in obrestna mera lahko precej odstopajo od

prvotnega izračuna na spletu. Izračuni so namreč prilagojeni za najširši spekter pov-praševanj in ne morejo upoštevati poslovne-ga sodelovanja z vsako posamezno stranko.Pot do kreditnega svetovalca se obrestuje tudi zato, ker stranki predstavi obrestno tve-ganje ter prednosti in slabosti nespremenlji-ve in spremenljive obrestne mere.

Sabina Avsec: »Naša glavna prednost je prav gotovo znanje, ki ga z velikim veseljem deli-mo s strankami ter jim pomagamo do ureje-nih financ. Prav zato nas številne zadovoljne stranke tudi priporočijo znancem in prijate-ljem. Vljudno vabljeni, da nas na Cesti Bori-sa Kidriča 4c obiščete tudi sami.

PR objava

NLB Poslovalnica Zagorje – kjer so doma celovite finančne rešitvePo dolgih letih delovanja je NLB Poslovalnica v Zagorju že povsem vpeta v lokalno okolje, saj s celovitimi finančnimi rešitvami svojim strankam pomaga premagovati izzive ter posegati po novih osebnih ali poslovnih priložnostih. Pri tem jo uspešno vodi Sabina Avsec. Pravi, da s so-delavci vsak dan začnejo z dobro voljo in v želji, da strankam za različne potrebe in življenjske situacije ponudijo pravo rešitev. Morda tako, na katero same sploh niso pomislile.

www.triglav.si

Ugodnosti lahko izkoristite v času trajanja akcijske prodaje nezgodnih zavarovanj za otroke in mlade, ki poteka od 12. 6. do 31. 10. 2017 na prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav, d.d. in prek spletne strani triglav.si. 20-odstotni popust za veliko družino se prizna ob hkratni sklenit-vi vsaj 3 akcijskih nezgodnih zavarovanj za otroke in mlade prek spleta, pri zavarovalnem zastopniku oz. na naših prodajnih mestih. Več na triglav.si.

Nezgodno zavarovanje za otroke

Sklenite Nezgodno zavarovanje za otroketer izkoristite

10 % popustprek spleta in

20 % popustza veliko družino.

Prva lekcija varnega rolanja?Najprejse nauči pravilno zaustaviti.

Kuža Pazi varuje, Kuža Pazi svetuje!

tiskan_oglas_NZOM_rolerji_129x183.indd 1 17. 08. 17 12:47


www.zasavc.netZA MLADE / IZ ZASAVJA SMO DOMA

12. 10. 2017, četrtek, 19:00 – 21:00 POTOVANJE PO BIVŠI JUGI (Potopis - Zoran Furman)19. 10. 2017, četrtek, 19:00 – 21:00 1900 KM PO HRIBOVITI SLOVENIJI (Predavanje - Pia Peršič in Andrej Martinčič)21. 10. 2017, sobota, 08:00 – 18:00 INTERAKTIVNO FIZIČNO GLEDALIŠČE (Delavnica – KUD Ljud)11. 11. 2017, sobota, 10:00 – 13:00MEDNARODNA BRRR KUHNA (Kuhanje z EVS prostovoljci)30. 11. 2017, četrtek, 19:00 – 21:00 ČUDOVITI DOLOMITI (Potopis - Vasja Markič)14. 12. 2017, četrtek, 16:00 – 20:00 GUSAR KAPITAN DADA (Otroška predstava)28. 12. 2017, četrtek, 19:00-21:00STANDUP KOMEDIJA nePRILAGOJENI

Vsi dogodki se izvajajo v klubu Mladinskega centra Trbovlje, so brezplačni za vse obiskovalce in ni potrebnih predhodnih prijav. Izjema je le delavnica Interaktivnega fizičnega gledališča na katero se je potrebno prijaviti na [email protected], saj je število mest omejenih.

Vsak torek ob 18.00 - MC ZOSOM ChantingVsako sredo ob 18.30 - MC ZOSUre španske kultureVsak četrtek ob 10.00 - MC ZOSEnglish corner2. 10. ob 19.15 - MC ZOS Ko telo spregovori 26.10. - MC ZOS Zoskaraj: dan odprtih vrat MC ZOS7. 10. ob 9.00 - pred zagorsko tržnico Menjalni krog9. 10. ob 17.30 - MC ZOS Knjižni molj - bralni klub13.10.ob 18.00- MC ZOS F-day: hangout17. 10. ob 16.00 - MC ZOS Zaposlitev 101 - zaposlitveni klub za mlade20. 10. ob 18.00 - MC ZOSF-day: ABBA night27. 10. ob 18.00 - MC ZOS F-day: Game of thrones

V Vrtec Hrastnik je letos vpisanih 10 otrok več kot prejšnje leto in 26 več kot dve leti nazaj. »Letos ima-mo en oddelek več, torej 13,« pravi ravnateljica Vrtca Hrastnik Maja Petan, »Vključili smo se v pro-jekt Pomahajmo v svet, naši otroci bodo v kontaktu s svetom zunaj naših fizičnih meja, tiste v glavah smo že zdavnaj presegli.« Vrtec Trbovlje obiskuje čez 530 otrok.

Ravnateljica Gordana Vranešič: »Prejšnje šolsko leto je vrtec obi-skovalo 536 otrok.« Med obogatit-venimi brezplačnimi dejavnostmi je tudi projekt Spoznajmo se s športom v sodelovanju z Zavodom za šport. V enem šolskem letu ima-jo 5- do 6-letni otroci 8-urne tečaje nogometa, rokometa, atletike, ple-zanja in karateja. V Zagorju je letošnja generaci-

ja otrok v vrtcu približno enaka lanski. Ravnateljica Vrtca Zagorje Darja Rakovič pravi, da se vrtec povezuje z organizacijami, društvi in posamezniki. Letos nadaljujejo z Bralno miško, športnim progra-mom Mali sonček, programom Kolesarčki, športno vadbo, vklju-čili se bodo v projekte Pasavček, Varno s soncem, Zdravje v vrtcu, Tradicionalni slovenski zajtrk. Tudi v Zagorju za otroke, ki vrtca ne obiskujejo, organizirajo Ciciba-nove urice in za mlajše program Igrajmo se skupaj.

M TPK

Zasavski vrtciZ novim šolskim letom obiskuje zasavske vrtce 1480 otrok. Največ otrok, 660, obiskuje vrtčevske enote v Zagorju, v Trbovljah je v vrtec vključenih 533 otrok, v Hrastniku pa 287, kar je precej več kot lani in predlani. V vseh treh občinah pripravljajo tudi popoldanske programe za otroke, ki niso vključeni v vrtec.

Na Dolu pri Hrastniku so v sobo-to, 9. septembra, pripravili že šesti Želodkov festival. Največji dogo-dek za otroke in družine v Zasavju vsako leto privabi tudi vse več obi-skovalcev in nastopajočih iz dru-gih slovenskih občin. Prizorišče prireditev, ki so bile vse brezplač-ne, je bilo nabito polno, čeprav je bila sobota tudi malček deževna. Letos so organizatorji za želod-ke in njihove starše pripravili kar nekaj atrakcij. Na veliko veselje marsikatere goreče oboževalke je nastopil pop duo BQL, obiskoval-ce je razveseljeval čarovnik Grega, ogledali so si dramske, lutkovne in otroške predstave. Tudi letos je bilo poskrbljeno za adrenalinske navdušence, na prizorišču je bila Mini Planica ter gromozanska ple-zalna stena. Za popestritev pa so poskrbeli še konji iz Mišinega dola. Otroke so starši komaj spravili z njihovih hrbtov. Sicer pa so mlade obiskovalce zabavali še animator-ji, športniki in glasbeniki. Učili so

Želodki ful uživali

se, spoznavali različne ustvarjalne tehnike in se prelevili tudi v čisto prave novinarje. »Ponosni smo, da se je glas o festi-valu ponesel že daleč izven meja Zasavja in da se marsikateremu obiskovalcu ni problem pripeljati iz Ljubljane, Celja, Krškega, Šta-jerske, Savinjske doline ...« je dejal predsednik društva Želodki Jani Medvešek. »Veseli smo tudi, da

se na festivalu predstavijo števil-na domača društva in organiza-cije, ki dokazujejo, da imamo pri nas bogato kulturno, športno in ustvarjalno tradicijo. Vsi ti, seve-da pa predvsem srčni prostovoljci društva Želodki, so dokaz, da so-lidarnost in prizadevnost ljudi v naših krajih še nista zamrli.«

M ZT Gašper Lokošek

V finale Slovenske note se je uvr-stilo 9 še neuveljavljenih pevk: Samantha Maya Šolaja, Eva Erjavec, Maruša Zmrzlak, Gaja Kolenc, Katja Brcar, Anica Ga-rić, Klara Planteu, Nika Čiž-mek in Pia Kos.Pevke so se predstavile s priredba-mi njim ljubih slovenskih pesmi. Zmagovalko je določila kombi-nacija glasov publike, zbrane v

dvorani, in strokovne žirije (raz-merje glasov 50:50). Zmagovalka Slovenske note 2017 je postala Samantha Maya Šolaja, ki je za nagrado dobila svojo prvo pesem - izbirala bo lahko med tremi raz-ličnimi pesmimi, ki so jih napisali Laura Husar, Urška Zoja Jeršin in Vid Šteh, uglasbil pa Rok Hva-la. Program so vodili mladi umetni-

Slovenska notaMladinski center Hrastnik je 2. septembra v Delavskem domu Hrastnik pripravil novo pevsko tekmovanje v Zasavju, ki pomaga promovirati slo-vensko glasbo in hkrati nudi neuveljavljenim pevkam ter pevcem možnost, da se uveljavijo.

ški ustvarjalci iz Trbovelj Kaja Čop, Mirza Ribič in Ana Špaj-zer, ki so spretno krmarili med slovensko glasbo in devetimi tek-movalkami, ki so se potegovale za zmago. Nasploh so ustvarjalci pripravili prijetno prireditev na zavidljivem nivoju.

M ZT Foto klub Hrastnik

Učenci so v delavnici spoznavali različne tehnike poslikav, se spo-razumevali s prostovoljkami EVS zgolj v angleščini in pustili pečat na šoli, ki jih bo spremljal več let. Prostovoljke Riina Meldre, Toni Toncheva in Marta Plasencia, ki v okviru Evropske prostovoljske službe (EVS, program Erasmus +) opravljajo prostovoljsko službo v MC ZOS, so 11 učencev, starih od 10 do 15 let, vodile preko na-črtovanja skupne poslikave zidu do slikanja z akrilnimi barvami in grafiterskimi spreji. Zid so barv-

Pisano poslikan zidZadnji teden počitnic so sodelavci Mladinskega centra Zagorje ob Savi učencem ponudili Mega slikaRAJ, 4-dnevno delavnico poslikave sivo-rja-vega zidu ob vhodu v OŠ Toneta Okrogarja, ki je več let mrko pozdravljal učence.

no osvežili z živahno poslikavo džungle.Poslikan zid so otvorili na prvi šolski dan. Marko Pavlo-vič, direktor MC Zagorje ob Savi, in Nataša Grošelj, ravnateljica OŠ Toneta Okrogarja, sta enotne-ga mnenja, da bosta organizaciji še naprej sodelovali na področju ustvarjalnosti, mednarodnih ak-tivnosti in neformalnega izobra-ževanja s prostovoljci EVS, saj to pozitivno vpliva na otroke in mla-dino v lokalni skupnosti.

M ZT arhiv MC ZoS

Diamantni Nejc AčkunNejc Ačkun iz Hrastnika, ki je bil v prejšnjem šolskem letu še dijak Srednje tehniške in po-klicne šole (STPŠ) Trbovlje, je na poklicni maturi dosegel vse točke in tako postal ne le zlati, kot smo zapisali v prejšnji šte-vilki, temveč diamantni matu-rant. Iskrene čestitke.

M ZT arhiv STPŠ Trbovlje


OGLASIIzkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510

ENERGETSKA SANACIJA OŠ IVANA CANKARJA “Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada”.

Občina Trbovlje

Komunala Trbovlje je na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) in Pravil-nika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanj-skih in drugih stavbah z več po-sameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15 in 61/16) v letošnjem letu svojim odjemalcem v večsta-novanjskih stavbah pričela nuditi storitev izvajanja delitve stroškov ogrevanja in priprave sanitarne to-ple vode (STV).Komunala Trbovlje ima pred dru-gimi izvajalci delitve stroškov za toploto (v nadaljevanju: izvajal-ci delitve) kar nekaj prednosti. Odčitavanje internih kalorimetrov se s strani drugih izvajalcev deli-tve vrši ročno, medtem ko jih Ko-munala Trbovlje odčitava daljinsko preko radijske povezave, s čimer se izniči možnost napake pri popisu stanja števca.

Komunala Trbovlje kot izvajalec delitve stroškov za toplotoDrugi izvajalci delitve izvedejo po-pis internih kalorimetrov že nekaj dni pred popisom glavnih kalori-metrov s strani distributerja to-plote, ki poteka zadnji delovni dan v mesecu. Posledica tega je manj točna delitev stroškov za toploto. Komunala Trbovlje izvede popis glavnih in internih kalorimetrov istočasno, zato je delitev stroškov za toploto najbolj točna in pravič-na.

Za izvedbo delitve stroškov za to-ploto drugi izvajalci delitve potre-bujejo tudi podatke distributerja toplote. Pri izmenjavi teh podat-kov lahko pride do napak in posle-dično napačne delitve stroškov. V primeru Komunale Trbovlje, ki je hkrati distributer toplote in izva-jalec delitve, izmenjava podatkov ni potrebna in do takšnih napak ne more priti.Komunala Trbovlje za delitev

stroškov uporablja izključno ul-trazvočne interne kalorimetre, v nasprotju z drugimi izvajalci deli-tve, ki za to večinoma uporabljajo mehanske (turbinske) kalorimetre. Ultrazvočni kalorimetri za svoje delovanje ne potrebujejo mehan-sko premičnih delov, kar pomeni manj možnosti različnih okvar. Kalorimetre je potrebno umerjati vsakih pet let. V praksi je mehan-ske (turbinske) kalorimetre takrat potrebno že zamenjati, medtem ko se ultrazvočne zgolj umeri, kar za odjemalca predstavlja manjši stro-šek.Komunala Trbovlje izvaja storitev delitve stroškov za toploto po zelo ugodnih cenah. Prednost je tudi v tem, da je kot izvajalec delitve v istem kraju kot odjemalec in tako zanj bolj dosegljiva.Zamenjava izvajalca delitve stro-škov je odvisna od sklenjenih po-godb s sedanjimi izvajalci. V koli-

kor bi za izvajalca delitve stroškov za toploto želeli izbrati Komunalo Trbovlje, lahko ta postopek uredite

preko upravnika večstanovanjske stavbe.

M Andraž Beravs, Komunala Trbovlje

PR o

bjav

a


OGLASI Vsi dogodki na enem mestu v rubriki Kaj dogaja na www.zasavc.net

Avtopralnicakrzisnik

Avtohiša Kržišnik, d.o.o.Selo 65 | 1410 Zagorje | Tel: 03-56-66-500

www.avtohisa-krzisnik.si

Avtopralnica

- avtomatska pralnica- možnost self-service

- ročno pranje- poliranje vozil

- voskanje- pranje podvozja

- magična pena- globinsko čiščenje

Avtohiša KržišnikZagorje

35 LET

Uradn

apo

raba

goriva:3,7-8

,4l/10

0km;emisije

104

-200

g/k

m*preveritepog

ojebrezob

restne

gafina

nciran

japriproda

jalcu.Količinevo

zilsoom

ejen

e!

nov{ m{zd{ CX-5

Novi Suzuki S-CROSS

že v salonu ah kržišnik

PREVERITE UGODNOSTI OB NAKUPU*!

*Zaloga vozil v akciji je omejena - prosimo preverite pogoje!

+ plačilo 1/3 takoj, 1/3 naslednje leto, 1/3 čez dve leti brez obresti + MAGNA kartica z dobroimetjem 800 EUR

+ Zimski komplet koles

Ponujamo vam ugodne cene:- servisnih storitev,- kleparskih in ličarskih storitev,- pneumatik in hrambe le-teh, - optike podvozja,- polnjenja klime,- popravilo poškodb od toče

Servis Kržišnik


Za boljši dan vsak dan doza www.zasavc.net IZ ZASAVJA SMO DOMA

Vojka Grešak KramžarPredsednica KS Turje-Gore

KS Turje-Gore

malice,

kosila, pice .

.. KS Turje-Gore Število prebivalcev: 455Naselja: Turje, Gore, KopitnikDolžina cest: 7,4 km Delujoča društva: PGD Turje, Prosvetno društvo Martin Orožen

Predsednica sveta KS: Vojka Grešak KramžarČlani sveta KS: Polonca Draksler, Tina Peklar, Stojan Mastnak, Stanislav Polak, Sašo Peklar, Ladislav Železnik

Zanimivo je, kako si krajani razla-gajo imena svojih naselij. Turje naj bi poimenovali po izumrlem div-jem volu turu, Gore po tem, ker so ljudje s Turja hodili gor, Kopitnik pa po žganju kop in kamenju, ki so ga ljudje nosili na kup ob čiščenju. Do leta 1976 je bila v Turju podru-žnična šola. Da je v kraju potrebna, je leta 1889 ugotovila komisija, ki se je sestala pri 'Štorovčanovih' v Gorah. Leta 1893 so za projekt izgradnje šole izvolili zastopnike, ki jim je predsedoval Jernej Oro-žen (Ribič), njegov namestnik pa je bil Karel Šunta (Štorovčan). Dve leti pozneje so odkupili par-celo od Ribiča na Prednicah, ki je zadoščala za stavbišče, telovadišče, zelenjavni in drevesni vrt ter njivo. Poslopje naj bi obsegalo učilnico,

stanovanje za učitelja in klet. Leta 1897 se je v njem pričel pouk. Prvi šolski vodja je bil Josip Topolov-šek, v šoli pa so delovali trije od-delki s 77 učenci. Danes stavbo v občinski lasti uporabljajo za delo-vanje krajevne skupnosti in pros-vetnega društva. V urejeni dvorani pripravljajo prireditve, npr. ob ma-terinskem dnevu, novoletno prire-ditev z obiskom Božička, dramske predstave, lotijo se tudi izdelova-nja adventnih venčkov. Vsakoletna gasilska veselica s kmečkimi igra-mi pa se odvija pred šolo in gasil-skim domom v bližini. V Turju stoji podružnična cerkev sv. Štefana, ki spada v dolsko žu-pnijo in celjsko škofijo. V urbarju se omenja že leta 1524, a ni ohra-njena v prvotni obliki. Cerkev sv. Jurija v Gorah je bila zgrajena leta

1520 in bo kmalu slavila petstole-tnico. Po legendi naj bi jo zgradi-li v zahvalo za rešitev sina Loške gospode, ki je bil v Gorah na lovu, a se je v megli in dežju izgubil. V cerkvi in pred njo krajani zadnja leta obujajo jurjevanje.V krajevni skupnosti je vrsta razglednih kolesarskih, konjeni-ških in pohodnih poti, ki vodijo v Gore in na Kopitnik. V Gorah stoji Planinski dom Gore, ki je tudi kontrolna točka Zasavske

Ste pričakovali, da boste kdaj vodili krajevno skupnost?Leta 2010 so člani sveta KS zbirali kandidate za volitve članov v svet KS Turje-Gore. Na listi je manjka-lo žensk, zato so prišli k meni in me na nek način povabili na kan-didatno listo. V osemdesetih letih sem bila že tajnica sveta KS. Kan-didirala sem v bistvu za svet kot članica, niti najmanj nisem priča-kovala, da bom po volitvah prevze-la vodenje sveta KS Turje – Gore. Seveda potem, ko sem ga, smo pa nadaljevali delo zelo uspešnega prejšnjega sveta KS. Katere projekte ste v času vo-denja uspeli uresničiti?Med glavnimi realiziranimi nalo-gami so izgradnja večnamenskega prostora pred bivšo šolo Turje, ki je namenjen shranjevanju, poleti pa služi kot oder za različne pri-reditve, asfaltirali smo določene

odseke cest v posameznih naseljih in sanirali električno napeljavo v prostorih bivše šole. To so zdaj prostori KS, ampak mi še vedno govorimo, da je to bivša šola. Ok-rog nje in gasilskega doma smo uredili tudi brezžično internetno povezavo in dodatno razsvetljavo. Sicer pa tekoče vzdržujemo ma-kadamske ceste in skrbimo za od-vodnjavanje. Kaj pa si še želite?Želimo posodobiti večnamenski prostor v bivši šoli, sanirati pla-zove, urediti makadamske cestne odseke, ki jih imamo res veliko, in odvodnjavanje v določenih zasel-kih. Ob cerkvi svetega Štefana v Turju želimo zgraditi mrliško ve-žico ter urediti vaško jedro s ploč-nikom čez vas, kjer poteka tudi šolska pot.Kaj pa je v kraju trenutno naj-bolj aktualno?

Avgusta lani nam je zelo hudo neurje poškodovalo cestni odsek v 'Stari žleb' in vodovodno zajetje Jepihovec. Zaradi neurja in obil-nega deževja se je na celotnem področju KS sprožilo zelo veliko plazov. Imeli smo težave z oskrbo pitne vode. Krajani so jo mora-li v določenem času prekuhavati in zaradi tega je bilo veliko slabe volje. Letos poleti pa smo dobili državno pomoč, s katero bo izva-jalec saniral plazove in vodovodno zajetje. Na to temo smo se kar ne-kajkrat sestali, povabili vse priza-dete krajane na skupni sestanek s predstavniki občine in izvajalcev ter jim razložili potek vseh del. Do konca leta želimo prenoviti tudi ogrevanje bivše šole.Je naporno biti predsednica KS?Delo predsednice me veseli, je pa potrebno res veliko koordiniranja in skupnega sodelovanja z vsemi člani sveta. Vsi se moramo zaveda-ti, da so finančna sredstva omejena in da lahko določene cilje doseže-mo z več potrpežljivosti v nekoliko

Vojka Grešak Kramžar je vodenje KS Turje-Gore prevzela leta 2010 od svo-jega predhodnika Tomaža Benka. Rada opravlja to delo in je na voljo vsem krajanom. Všeč ji je povezanost med njimi in ponosna je nanje, ker so ved-no pripravljeni pomagati drug drugemu.

daljšem roku. Kako sodelujete s krajani? Z vsemi krajani zelo dobro sodelu-jem, vedno sem jim na razpolago, lahko me kadarkoli pokličejo. Če je v moji moči, jim pomagam. Kaj pa z Občino?Sodelovanje z Občino Hrastnik bi opisala kot zelo uspešno. Vedno poskušajo prisluhniti našim že-ljam in problemom in nam poma-gajo. Dobro pa sodelujemo tudi z ostalimi krajevnimi skupnostmi v Hrastniku.

Krajevna skupnost Turje – Gore je po površini ena največjih KS v Hrastniku, po številu prebivalcev pa sodi med manjše. Obsega Turje na nadmorski višini 597 metrov, Gore na 762 metrih in Kopitnik, ki leži na 910 metrih nadmorske višine.

Ste vi domačinka?Sem, rojena v centru vasi Turje. Po poroki sem se preselila le 200 metrov stran od rojstne hiše. Tukaj mi je všeč prelepa narava, živimo na planoti, na odprtem s prelepim pogledom na vse okoliško hribovje in celo na Triglav. Vsak popotnik, ki pride k nam, se čudi nad prele-pim razgledom.

M TPK

Zanimivosti Pod Turjem so nekdaj našli sarkofag, ki so ga nato na 'Zoksovi' kmetiji uporabljali za napajanje živine. Sedaj ga ni več, končal je nekje v obcestnem kamenju. V Turju je bilo kljub visoki legi mnogo vinogradov z zidanicami, ki so se v 19. stoletju širili. Tudi o teh danes ni več sledi. Na področju Gor so nekdaj kopali glino in zato se tamkajšnji najstarejši zaselek imenuje Glina. Predelu Turja se je nekoč reklo Straški hrib, ker so tam goreli stražni ognji, ki so oznanjali bližanje Turkov in uskokov. V naselju Turski les je imela ena od kmetij mlin na veter, ki so ga za mletje uporabljali vsi prebivalci Gor in Kopitnika.

poti in Poti spominov NOB. Tudi na Kopitniku stoji planinska koča, s katero upravlja Planinsko dru-štvo Rimske toplice. Gospodarjev je več in se v koči izmenjujejo. Na Kopitniku pripravljajo prvo soboto v avgustu Srečanje citrarjev Slove-nije, ki že 27 let združuje številne glasbenike in ljubitelje citer. Krajani so zelo ponosni na Oro-žnove, ki izhajajo iz Turja. To so zgodovinar in šolnik dr. Janko Orožen, ki je tudi častni občan in prejemnik posebnega priznanja

Občine Hrastnik. Prav tako častna občana sta slavistka dr. Martina Orožen in politik Marjan Oro-žen. Politik Marko Orožen je nosilec naziva zaslužni občan Ob-čine Hrastnik, njegov sin uspešni podjetnik in solastnik Dewesofta Andrej Orožen pa prejemnik srebrnega priznanja Občine Hra-stnik.

M TPK arhiv V 3 krasne


Poglejte Kaj dogaja na www.zasavc.netREPORTAŽA / IZ ZASAVJA SMO DOMA

Kakšna je razlika v Gorah da-nes in pred 10 leti, ko ste prev-zeli kočo kot oskrbnica?Danes vem, kaj me čaka. Pred 10 leti pa tega nisem vedela. Če bi vedela takrat, da bo tako, kot je danes, potem ne bi šla v to, ker bi se ustrašila. Ne bi upala, ker bi se bala, ali bomo zmogli. Danes ni-sem več v taki negotovosti in vi-dim da se marsikaj da.S čim ste najbolj zadovoljni?Z gosti. Gostje, ki jih poznam že od prej, so takrat, ko so tukaj, čisto drugačni in brez kakršnih koli pri-

Oba sta člana Prosvetnega društva Martin Orožen, ki bo decembra letos proslavil svojo 70. obletnico. Pavle Železnik, ki društvo od leta 1987 tudi vodi, ima ob sebi, pravi, tudi dobro ekipo. Ko bo dvo-rana v bivši šoli dobila ogrevanje, kar naj bi se zgodilo še letos, bodo prosvetarji začeli ponovno študi-rati gledališko igro. Ampak prej morajo najti takšno, v kateri bodo ravno pravšnje vloge za vse, ki so željni igrati. Nazadnje so na odru razveseljevali občinstvo leta 2012 s komedijo Tri-je vaški svetniki. Tina Železnik je v njej igrala glavno vlogo. Ker se, pravi, v komedijah najbolje znajde. Če je treba, si s soprogom podelita kritiko, in jo tudi sprejmeta. Sicer ona pravi, da tega ne pove na glas, on pa se nasmehne, da se mora – ko jo izreče – hitro obrniti stran. Težav s teksti nimata. Ona si brez težav zapomni tudi daljša besedila,

on pa si pri komedijah dovoli im-provizacijo. »Le zadnji stavek mora biti tak, kot piše v scenariju,« doda, »ker je to iztočnica za soigralce.« Na vprašanje, kako jima ljubezen do igranja pride prav v zakonu, se zasmejeta. On se malo pošali, da gresta kot dvojček in devica težko skupaj, ona pa mu vrne, da sta ože-njena že 41 let. Imata dva sina in dva vnuka. Mlajši sin je aktivnejši pri gasilcih, starejši pa je v prete-klosti tudi rad stopil na oder. Tino in Pavleta Železnika pa ne boste srečali le na odru, temveč tudi v Planinskem domu Kopitnik. Dom nima oskrbnika, temveč gos-podarje, ki so člani Planinskega društva Rimske Toplice. Tako si zanj med vikendi izmenjuje dežu-rstvo osem parov, med njimi tudi zakonca Železnik.


čakovanj. Vse, kar nekaj narediš za njih, je »vau«, super, ker se pridejo sprostiti, pridejo žurat, se super imeti, se nadihati svežega zraka, napolniti z zeleno barvo, napolniti baterije ...Kaj je potrebno za dobrega skrbnika planinske koče?Predvsem duša, srce, razumeva-nje, potrebno je, da ne pričakuješ, da boš obogatel. Moraš imeti neka druga pričakovanja, da si vesel, ker imaš priliko, da živiš v takem le-pem kraju, na tako lepem mestu, med tako dobrimi ljudmi. Imaš

priliko, da se izkažeš. Vse, kar na-rediš, se vidi. Nekje drugje bi se to zgubilo. Ljudje znajo to cenit, ljud-je to opazijo, sodelujejo.Kdaj ste bolj zadovoljni: v ne-deljo, ko je pri kosilu polna go-stilna, ali v ponedeljek, ko se lahko malce spočijete?Ob nedeljah sem bolj zadovoljna. Ne morem si zamisliti, da bi bil vsak dan ponedeljek. Čeprav mi paše malo počiti, nič ne rečem. Vseeno pa imam nedeljo rajši, ker imam veliko ljudi okoli sebe in že sama sem tak tip, da moram živeti z ljudmi in med ljudmi.

Branka je zakonZa planinski dom v Gorah, ki je v lasti Planinskega društva Dol pri Hrastni-ku, že deset let skrbi kot oskrbnica Branka Jovičić. V desetih letih se je v Gorah marsikaj spremenilo, oskrbnica je s svojo energijo povezala tudi krajane, ki radi pridejo v dom. Zadovoljni so planinci, jedci nedeljskih ko-sil in tisti, ki si izberejo planinski dom in okolico za takšne in drugačne zabave.

Če bi bili gostja v planinskem domu v Gorah, kaj bi si privo-ščili, s čim bi bili najbolj zado-voljni, kar bi vam prinesli na mizo?Naredila bi tako, kot vsak gost pri nas. Vprašala, kaj imajo? V dolini tega ne naredijo, v dolini moraš imeti vse. V planinskem domu pa te vprašajo, kaj imaš, in dejansko je od tebe odvisno, kaj jim želiš po-nuditi. Če imaš samo tisto, kar je tipično za domove, imaš vse, če pa imaš še kaj več, potem si pa sploh in.Žlica ali vilice, kaj je bolj cenje-no v Gorah?Načeloma naj bi bila v planinskih domovih bolj cenjena žlica. Mi pa smo geografsko ne predaleč, ravno prav blizu. Ko ljudje rečejo, da gre-do malo ven, smo tam mi. Pri nas so se prijela nedeljska kosila, razna praznovanja, zato so vilice bolj v uporabi kot žlice. Čeprav hudo rada naredim kako enolončnico, pa kako jed iz kotla, verjetno zato, ker imam rada ljudi.

Industrijsko obrtna cona Neža, Trbovlje

t: 041 642 971 e: [email protected]

Avtomehanične storitve: servisiranje in obnova vozilPopravila škod za zavarovalnice: Triglav, Sava in GeneraliVulkanizerstvo: montaža, centriranje in hramba pnevmatikNudimo zimovanje počitniških prikolic, avtodomov in plovil

Kako ste se vklopili v okolje?Ojoj, super. Mi imamo najboljše sosede na celem svetu: Vsak petek pripravimo sosedsko druženje in nas je v trenutku 18 ali 20 na ko-pici. Ko smo skupaj, se dogovori-mo za skupne načrte, poskusimo kakšne klobase, salame, razne div-jačinske jetrnice, ribe. Pojemo, se pomenimo, pohecamo. Hudo radi si drug drugemu v »fris« povemo, kaj in kako, in nihče ne zameri. Odkriti smo med sabo, pomagamo si. Če ne bi imela takih sosedov, ne bi biti tako uspešni in se tudi ne bi dobro počutili v Gorah. Sosedi so naš zakon, res so super ekipa. Kdo se je spomnil gesla Gore so zakon?Moja hči. Na samem začetku se je na telefonu, ko se je odklenil, pri-kazal napis Gore so zakon in nam je bilo tako všeč, da smo na slikici tistemu O-ju dodali rokice in nogi-ce in vesela sem, da se je tako zelo dobro prijelo.

M Marko Planinc Fanči Moljk

Z odra na KopitnikPavle Železnik in njegova soproga Tina Železnik iz Turja sta bila od majhne-ga soseda in od majhnega sta nastopala tudi na odru. Prav na njem sta se že štirikrat poročila. Če ne celo petkrat.

Prosvetno društvo Martin Orožen iz Turja šteje trenutno 60 članov. Med izredno prizadevnimi je upokojena učiteljica Minka Babič. Zaslužna je za številne odigrane gledališke igre, otroške predstave, plesne vaje, priložnostna besedila in kroniko društva. Z društvom še vedno sodeluje in je njegova podpredsednica. Vodenje gledaliških iger in otrok je po Babičevi prevzela Cvetka Železnik, prav tako učiteljica, ki se je nedavno upokojila. V prosvetnem društvu mlajše člane zdaj vodi vzgojiteljica Helena Napret.


Vsak dan precej novega na www.zasavc.net DRUŠTVENO / IZ ZASAVJA SMO DOMA

Imunski sistem

Univerza za tretje življenjsko obdobje

Trbovlje, Trg svobode 11atelefon: 083 870 862 | gsm: 070 680 301

Ste stari več kot 50 let in želite sodelovati? Pohitite!Vpisi do 30. 9. 2017, od ponedeljka do srede med 9. in 12. uro.

Društvo U3

ZASAVSKA REGIJA

Andreja Slapšak hči Ema Vozel rojena 14. 8. 2017

Daliborka Jović hči Jovana Jović rojena 16. 8. 2017

Doroteja Borišek Krevl sin Svit Pavle Krevl rojen 17. 8. 2017

Flora Ferati hči Ajra Ferati rojena 17. 8. 2017

Emina Grošić sin Alian Crnović rojen 17. 8. 2017

Petra Podbregar hči Tinkara Podbregar rojena 18. 8. 2017

Nina Vetršeksin Jakob Kokol rojen 19. 8. 2017

Sanela Hamidović hči Noela Ristić rojena 22. 8. 2017

Pavla Lavrinc hči Lea Džombič rojena 22. 8. 2017

Marjanca Novak hči Brina Ocepek rojena 23. 8. 2017

Janja Božič hči Brina Antunović rojena 25. 8. 2017

Oksana Vlad hči in sin Lana in Tilen Pintar rojena 25. 8. 2017

Suzana Sapor sin Jaka Sapor rojen 26. 8. 2017

Anja Žagar sin Liam Škorić rojen 27. 8. 2017

Špela Bendra sin Lovro Bendra rojen 27. 8. 2017

Sandra Drnovšek sin Nejc Dimec Drnovšek rojen 29. 8. 2017

Edisa Mehinović sin Enei Saletović rojen 30. 8. 2017

Suzana Kostanjevec hči Sofia Vajda rojena 30. 8. 2017

Rosana Vnuk sin Maj Pečnik rojen 31. 8. 2017

Monika Trbovc hči Tara Leskovšek rojena 1. 9. 2017

Vernesa Moranjačkić hči Anesa Ibrahimović rojena 1. 9. 2017

Tina Adamlje sin Tristan Adamlje rojen 1. 9. 2017

Monika Petek hči Lana Petek Kalovšekrojena 2. 9. 2017

Urška Škrbec sin Mik Lovše rojen 2. 9. 2017

Jožica Dobravec sin Jernej Dobravec rojen 3. 9. 2017

Petra Zupančič sin Jaka Holešek rojen 4. 9. 2017

26. septembra smo obeležili že 13. Dan slovenskih lekarn, letos namenjen ozaveščanju o imunskem sistemu, katerega osnovna naloga je varovanje telesa. Številna bolezenska stanja, strupene snovi iz okolja in nekatera zdravila pa lahko okvarijo njegovo delovanje. Imunost je lahko prirojena in pridobljena.

Kaj storiti za dvig imunosti?Preden uporabimo izdelke, ki vpli-vajo na naš imunski sistem, lahko za naše zdravje največ naredimo z zdravim življenjskim slogom. Uživajmo kakovostno, zdravo hra-no, poskrbimo za redno telesno ak-tivnost, učinkovito obvladovanje stresa in kakovosten spanec. Že majhne spremembe, ki jih začne-mo danes, imajo pomemben vpliv na naš jutri. Prevelika skrb za ste-rilnost doma in okolice ter pretira-na nega telesa negativno vplivajo na imunski sistem. Ugotovili so, da je v takem okolju manj možnos-ti, da bi se ta primerno razvil.

Izdelki za samozdravljenje v lekarnahZa povečanje delovanja imunskega sistema so v lekarni brez recep-ta na voljo zdravila kemičnega in naravnega izvora ter prehranska dopolnila.

Za dvig imunske odpornosti se pogosto uporabljajo vitaminsko--mineralni pripravki, ki varujejo organizem pred okužbami, krepijo odpornost in koristno delujejo pri prehladnih obolenjih. Pomembni so vitamini A, C, D, E, B6 in folna kislina ter minerali cink, železo, magnezij, mangan, selen in baker

v ustreznih količinah. Za pove-čanje odpornosti jih dodajamo v kombinacijah, le vitamin C pogos-to dodajamo tudi samostojno.

Obiskovalci Zasavskih lekarn so ob Dnevu slovenskih lekarn prejeli knjižico s podrobnimi vsebinami o imunskem sistemu, iz katere v tem članku navajam le nekaj pou-darkov. Tudi v prihodnje bo naše poslanstvo temeljilo na podajanju koristnih informacij in nasvetov v zvezi z varnejšo, učinkovitejšo in pravilnejšo uporabo zdravil ter drugih izdelkov, ki so na voljo v lekarnah.

M Sabina Drobnič, mag. farm., mag. posl. in ekon. ved

direktorica Zasavskih lekarn Trbovlje

V okviru programa Športne unije Festival aktivnega staranja so ŠD Izlake, Zavod za šport Zagorje in društvo Šola zdravja v športni dvorani v Zagorju pripravili 16. septembra predavanje in delavni-co o aktivnem staranju. Tina Lau-tar, profesorica športne vzgoje, je predstavila športno aktivnost za srednje in starejše generacije. Mi-lan Bedrač, trener nordijske hoje,

Aktivno staranje

je udeležence z nordijsko hojo. Društvo Šola zdravja je predsta-vila predsednica Zdenka Katkič, opravila je več vaj, ki jih skupine v jutranjih urah izvajajo v več krajih po Sloveniji. Med odmori pa so di-jaki zdravstvene nege SŠ Zagorje merili krvni tlak, količino sladkor-ja v krvi in mišično maso telesa.

M ZT arhiv ŠD Izlake

Člani Društva invalidov Hrastnik so september dodobra izkoristili. Po sedemdnevnem letovanju na Braču so se v začetku meseca sreča-li na svojem tradicionalnem pikniku na Kopitniku, kjer so ob dobri hrani in pijači tudi zapeli in zaplesali. Ker si vsak mesec vzamejo dan za kopanje, so si ga tudi septembra. Tokrat so šli v Terme Tuhelj na Hrvaškem, kjer so jih prijazno sprejeli in jim predstavili vse značil-nosti bazenov, ki so jih Hrastničani znali dobro izkoristiti. Ob šte-vilnih aktivnostih je Društvo proti koncu meseca organiziralo tudi predavanje o zdravilnih učinkih medu.

M ZT

Aktivni invalidi

Člani Diabetičnega društva Za-gorje so se v začetku septembra udeležili rekreativno družabnega srečanja v Podkumu. Predsednik društva Jože Priman je članom predstavil program do konca leta, vaditelj Rudi Bantan pa je pred odhodom proti Malemu Kumu vse dobro ogrel s telovadnimi vajami. Telovadba je prišla na vrsto tudi po pohodu, ki je v lepem vremenu in naravi hitro minil. Medicinska se-stra Nuša Kranjc je pohodnikom izmerila krvni sladkor in telesni tlak. Skupina si je nato privoščila

Rekreacija v Podkumu

kosilo, ki jim ga je pripravil kuhar-ski mojster Lojze Čop. V društvu pravijo, da poskušajo s pestrim programom in aktivnostmi priva-biti v medse tudi nove člane. Med drugim bodo ti deležni strokovnih predavanj o zdravem načinu živ-ljenja, diabetični prehrani, v sode-lovanju s Srednjo šolo Zagorje pa jih čaka tudi praktična delavnica priprave hrane za diabetike, ki jo – pravijo – vsakič z užitkom de-gustirajo.

M ZT arhiv društva

Člani Zasavskega društva seni-orjev, menedžerjev in strokov-njakov so si od 12. do 15. sep-tembra ogledali Budimpešto, ki slovi kot ena najlepših metropol sveta. Spoznali so gostoljubno in prijetno mesto in si ogledali njegove številne znamenitosti. V taktih valčka Na lepi modri Donavi so se po tej reki popeljali tudi z ladjico.

M AR Ciril Bec

Predsednik Občinskega združe-nja slovenskih častnikov Hrastnik Gorazd Hafner je 8. septembra svečano prerezal trak nove pri-dobitve, Rudiju Senčarju, vodji strelske sekcije OZSČ, pa je pripa-dala čast, da je na strelišču izstrelil prvi strel. Strelišče se nahaja ob cesti, ki vodi na Kal, na območju bivših rudniških površin, name-njenih za športno-rekreativne de-javnosti. Graditi so ga začeli v maju in z udarniškim delom zaključili v rekordnih štirih mesecih. Streli-šče OZSČ Hrastnik je namenjeno predvsem članom združenja za iz-vajanje strelskih urjenj, treningov in tekem s pištolami in revolverji na razdalji do 25 metrov. Uporab-lja pa se lahko tudi za streljanje z zračnim in malokalibrskim orož-jem. Na območju strelišča sta po-leg zavarovanega prostora za stre-ljanje urejena tudi parkirni prostor in večnamenska površina.

M Jani Zore

Strelišče

Obiskali Budimpešto


IZ ZASAVJA SMO DOMA Spremljajte vremensko napoved na www.zasavc.net

to.to trdo milonežno, blagodejno in vlažilno

0 months+

to.to trdi šamponneguje, pomirja in mehča

3 months

+

Skrbi bodoče mamiceSEM PRIPRAVILA VSE, KAR POTREBUJEVA?Pričakovanje novorojenčka je poseben čas, v katerem bodočo mamico čaka tudi mnogo dela, priprav in nakupov. Mi smo za vse, ki vas bo v kratkem »obiskala štorklja«, zbrali nekaj napotkov in dobrodošlih nasvetov, da se boste lažje odločali in si morda skrajšali nakupovalne poti.Oprema za novorojenčkaPred nakupom vozička, avtosedeža, otroške posteljice, previjalne mize in podobnega se dobro pozanimate o materialih, certifikatih, rokih trajanja oziroma varnostnih testih izdelka. Ne skoparite pri stvareh, ki lahko vplivajo na otrokovo zdravje ali varnost, privarčujte raje pri tistih izdelkih, ki so dovolj dobri tudi rabljeni. Nikar ne kupite poceni avtosedeža, katerega zgodovine ne poznate, ki nima opravljene homologacije, oziroma ni certificiran in nima ustrezne ECE oznake. Trenutno veljavni sta oznaki ECE R44/04 in ECE R44/03.Oblačila za novorojenčkaTrg je preplavljen z lepimi in modnimi oblačili za malčke. Toda pred estetskim užitkom morata pred-nost imeti material in uporabna vrednost oblačil. Predvsem pri oblačilih za prve dni in tedne po rojstvu pazite, da so iz naravnih materialov, saj se bodo dotikala najbolj nežne kože. Priporočljivo je tudi, da so narejena tako, da jih boste otroku oblačili s kar najmanj napora. Predvsem v začetku, ko preoblačenje še ni rutina, bodo zelo dobrodošle majčke in bodiji na preklop, vrhnja oblačila z gumbi na ramenih ali

spredaj, da jih ni treba vleči čez glavo, ter čim več pajackov – oblačil, ki so le v enem, ne dveh ali treh kosih.Pripomočki za nego novorojenčkaKar nekaj teh izdelkov je potrebno pripraviti vnaprej, pred porodom, potrebovali jih boste takoj po rojstvu. Med nepogrešljive sodijo plenice, stekleničke, dude, termometer, nekaj osnovnih kozmetičnih izdelkov in še kaj. Pri nakupu teh pripomočkov naj vas vodita dve zahtevi: varno in naravno. Pri vseh izdelkih preverite, če imajo ustrezen certifikat, pri kozmetiki pa izbirajte samo takšno, ki je čim bolj naravna in ima čim manj dodatkov.Kaj vzeti zase v porodnišnicoTorbo z vsem, kar boste potrebovali v porodnišnici zase, pripravite vsaj dva do tri tedne pred porodom. Vanjo sodijo dokumenti, potrebščine za dnevno toaleto, nekaj spodnjega perila in pripomočki, ki vam bodo pomagali pri dojenju in higieni zaradi čišče po porodu. V večini porodnišnic mnogo stvari že dobite, se boste pa nedvomno počutili bolje, če boste s seboj vzeli posebne vložke za po porodu, mrežaste hlačke, blazinice, ki bodo prestregle preveč mleka, in dobro kremo za zaščito bradavic. Torba z oblačili za otrokaSeznam stvari, ki jih boste potrebovali za otroka pri odhodu iz porodnišnice, boste dobili v materinski šoli, sicer ga poiščite na spletu oziroma v medijih. Pri pripravi oblačil za novorojenčka se morate seveda ozirati na letni čas, v katerem boste rodili, morda pa tudi na razdaljo od porodnišnice do doma. Dobro je pripraviti dva kompleta vrhnjih oblačil, saj se dete med vožnjo lahko pobruha in ne bo vam preostalo drugega, kot da ga preoblečete. Kam po nakupihMnogim bodočim mamicam je odveč hoditi po številnih trgovinah in trgovskih centrih, da bi nakupile vse potrebno za novorojenčka. Predlagamo, da se odpravite v eno od devetih Belih štacunc, ki jih ima Tosama po vsej Sloveniji. Na zalogi imajo vse osnovne pripomočke za nego, hranjenje in previjanje otroka, ponudili vam bodo prva oblačila in igrače, posebej skrbno pa se bodo posvetili tudi vam in vašim potrebam pred in po porodu.

Več nasvetov in informacij najdete nawww.tosama.si

Ob nakupu izdelkov s tem kuponom v Tosamini Beli štacunci Litija podarimo 25 % popusta na izbran izdelek ob enkratnem nakupu nad 20 €. Kuponi, boni, popusti in akcije se ne seštevajo. Kupon ne velja v spletni trgovini, na zaklenjene cene, darilne bone in medicinske pripomočke na naročilnico, ki jo predpiše zdravnik. Kupon je za enkratni nakup in velja do 25. 10. 2017. ZT

Strokovna sodelavka Nika Čokl, Bela štacunca Litija: V Beli štacunci v Litiji smo bogato založeni z vsem, kar bodoča mamica potrebuje zase in za novorojenčka. Predlagam, da nas obiščete s svojim spiskom in se posvetujete z nami. Strokovne sodelavke imamo namreč precej let izkušenj, dobro poznamo lastnosti izdelkov, ne nazadnje pa smo večinoma tudi me mame. Od nas bodoče mamice odhajajo zadovoljne, pomirjene, predvsem pa dobro opremljene z vsem potrebnim.

KUPON ZA POPUST25%

Gasilci iz Turja imajo letno dve do tri intervencije, predvsem poma-gajo v elementarnih nesrečah in reševanju. Aktivno se vključujejo v vse dejavnosti v kraju, najbolj prepoznavna pa je njihova gasilska veselica. To pripravijo prvo soboto v juliju v okviru hrastniškega ob-činskega praznika. Ob veselici or-ganizirajo že tradicionalne kmeč-ke igre. Letos so bile že 27. po vrsti. Iger se udeležujejo Hrastničani, pa

Na slovesnosti so spregovorili žu-pan Matjaž Švagan, predsednik Zveze društev upokojencev Slo-venije Janez Sušnik in predsednik Društva upokojencev Anton Ben-ko. Župan je društvu izročil tudi županovo priznanje.Društvo v svojem jubilejnem letu šteje čez 3.700 članov in je dejav-no na športnem, rekreativnem, družbenem in tudi humanitarnem področju. V okviru društva so aktivni pohodniki, šahisti, ribiči, strelci. Anton Benko vodi društvo

Gasilci, ki dajo za mašo

Praznujejo 70 let

Prostovoljno gasilsko društvo Turje deluje od leta 1952 in šteje 100 aktiv-nih ter 28 podpornih članov. Vodi ga predsednik Roman Grešak, poveljnik je Gregor Železnik.

Društvo upokojencev Zagorje ob Savi praznuje 70 let delovanja. Društvo so ustanovili 27. julija 1947. leta. Ob jubileju so izdali jubilejno številk svojega glasila Penzionist in v sodelovanju z Občino Zagorje pripravili slavnostno akademijo, ki je bila 22. septembra v Delavskem domu Zagorje.

že trinajsto leto, pred njim je to funkcijo opravljal Alojz Bizjak.V društvu so ponosni na projekt Starejši za starejše, v okviru kate-rega so v trinajstih letih opravili okrog 40.000 prostovoljnih ur. Prostovoljci obiskujejo na domu ljudi, starejše od 69 let. Če ti želi-jo, se z njimi tudi pogovorijo in s kratko anketo preverijo, s kakšni-mi stiskami se mogoče soočajo. Na podlagi teh podatkov ima društvo zelo jasno sliko o tem, kako živi-jo starejši na območju občine Za-

tudi društva in ekipe iz ostale Slo-venije. Pomerijo se v žaganju hlo-da, sestavljanju voza in različnih drugih spretnostih, tekmovanje pa zaključijo z latvico močnika, zabe-ljenega z ocvirki. Nemalo ekip ima s tem rahle težave, saj ga morajo člani – če jim diši ali ne – pojesti in to z leseno žlico. Gasilci iz Turja, ki so v komisiji, so namreč strogi in nikomur ne pogledajo skoz prste. Na pritoževanja, češ da je močnik

prevroč, da bi ga lahko jedli, odgo-vorijo s kuhinjskim termometrom, ki ga zabodejo v jed. Ta je, pravi-jo, pri okrog 35 stopinjah Celzija ravno pravšnja za uživanje. Zma-govalna ekipa kmečkih iger osvo-ji prehodni pokal, ki je zadnji dve leti v lasti Podkrajcev. Nekaj let zapored so ga osvajali tudi gasilci z Dola. Ko se v Turju pripravlja in odvija gasilska veselica, sodeluje cela vas. Pomagajo vsi od mladih do sta-rejših. Povedo pa še to, da imajo vedno lepo vreme. Četudi prej lije kot iz škafa, se ob kmečkih igrah

in veselici nebo zjasni. To pa zato, pravijo, ker dajejo že vrsto let na svetega Florijana za mašo, h kateri pridejo tudi gasilci od drugod po svoj blagoslov.Leta 2012, ko je PGD Turje slavilo 60-letnico, so energetsko obno-vili gasilski dom in mu zamenjali streho. V njem imajo sodobno dvo-rano, številne pokale s tekmovanj in zadovoljivo gasilsko opremo. V domu se radi družijo tudi mlaj-ši – prav tako gasilci – ki jih nji-hovi starši ne morejo prehvaliti. To pa zato, ker vedno z veseljem sodelujejo pri aktivnostih, ki jih

v društvu in kraju ne manjka. Po-leg naštetih tudi pri postavljanju prvomajskega mlaja, pripravi re-gijskega orientacijskega tekmova-nja ali košnji okrog stavb, če je ta potrebna.


gorje. Če ocenijo, da kdo potrebuje pomoč, se povežejo z inštitucijami, kot so Center za socialno delo Za-gorje, občinsko organizacijo Rde-čega križa in Karitasom. Poleg prostovoljcev, ki pomagajo starejšim, deluje v društvu tudi skupina prostovoljcev, ki v začetku šolskega leta na več odsekih šolske poti policistom pomaga skrbeti za varnost šolarjev. Društvo je za svoje delo na področju krepitve varnosti leta 2012 prejelo bronas-to priznanje Ministrstva RS za notranje zadeve. Leto pozneje jim je bronasto priznanje kot uspešni nevladni organizaciji podelila tudi organizacija Mrest. Od leta 2015 ima društvo tudi status društva, ki

deluje v javnem interesu na podro-čju socialnega varstva. Med vsemi 510 društvi upokojencev v Slove-niji ima ta status le še DU Pivka. Društvo v sodelovanju z Občino Zagorje svojim članom ponuja zelo ugodne avtobusne vozovnice ter vodi posmrtninski sklad. Predse-

Predsednik PGD Turje Roman Grešak.

dnik društva ob tem poudarja, da so za zgledno delovanje pomembni ljubezen in odgovornost do dela, sodelovanje prizadevnih članov in podpora Občine ter lokalne skup-nosti.

M Tatjana Polanc Kolander arhiv Občine Zagorje ob Savi


Zabava? Vsak dan en nov odtrgan vic na Zasavc.net ZABAVA

SLOVARČEK:FABOS (Marsov satelit), MANGOLD (pesi podobna vrtna rastlina, blitva), DAZAI (japonski pisatelj Osamu)

Nagradna križanka 9

Ime in priimek:

Naslov:

Tel.:

Geslo:

9VRSTA VINA NA PRIMOR-

SKEMOBER

UMETNA SNOV IZ

STEKLENIH VLAKEN

MEDNARO-DNI JEZIK

NESO-GLASJE EDEN RADO ČASL

ŠPANSKO ŽENSKO

IME

MESTO V ETIOPIJI

NUJEN, SILEN, HUD,

NEVAREN

PREČIŠČE-VALNICA NAFTE

KDOR SE UKVARJA Z EVIDENCO

MARSOV SATELIT MARIJINA

MATI (BIBL.)

NOJU PODOBEN

PTIČSARAJEVO

OBISKOVA-LEC

TIP VW AVTA

GRIČ, HOLM

MODEL OPLOVEGA

VOZILA

ANTIČNI PREBIVALCI

BALKANA

REDKO ŽENSKO

IME

OMOT, OVITEK

OSNOVNA ŠOLA

REKA V FRANCIJI

EDVARD KARDELJ BREZZRA-

ČEN PROSTOR

KAZENSKI STREL V

NOGOMETU

VETER, KI PIHA S

SEVE-ROVZHODA

PLEMIŠKI FANT NA DVORUČRTA (LAT.) ETRUŠĆAN-

SKI BOGSOVRE ANTON

NASELJE SV OD MIRNE

VRTNA RASTLINA,

BLITVA

MATERIJA, TVAR

ŠPANIJAMAJHNA

DROBTINA

ŽELEZOV SILIKAT

CELJ. PIS. KARLIN MOLDAVIJA PASCAL NORVEŠKA

REKATEŽNJA PO ZDRUŽITVI

VESNA PLANINC

MATJAŽ TANKO

LOJZE ROZMAN

GRŠKA SRAJCA

PASJA HIŠKA

KOVINSKI SPOJ

SV. NIKOLAJ (6.12.)

STAVČNO LOČILO

VPRAŠAL-NICA SREDINA

GESLO DAMJAN MURKO

TROPRSTI LENIVEC

TURŠKI IGRALEC

AYSENESCI

GORA V HIMALAJI NOVAK

TONE

DROGERIE MARKT

VELIKA BRITANIJA MEDMET JEZA, BES

PORT. NOG. LUIS

JAP. PIS. OSAMU KLIC, APEL KAČJI GLAS NAGAJI-

VOSTDEOKSI-RIBONU-

KLEINSKA KISLINA

ČRKA FSTARO

KRALJ. V NIGERIJI

KROŽIŠČEŠTEVILKA, NUMERUS

(KRAT.)

ZNOJNASELJE

PRI CELJU (STRELIŠČE)

ZNAMENJE BOLEZNIPOMOL,

PRIZIDEKGLAVNA, VODILNA MISEL,

LASTNOST

ČLOVEK NA POLOŽAJU

NAFTNA DRUŽBA ALBERT

EINSTEINCANKARJE-VO MESTO

VREDNO-STNI PAPIR

ČRNOGOR-SKO PLEME

SLAVEN IGRALEC ALI

PEVEC

LISTNATO DREVO

PERZIJSKI FILOZOF

MAZIVO ZA OS PRI KOLESU

PASJE IME, ARES

VEZNIKPRIPO-VEDNA

PESNITEV

NEM. PIS. WOLFGANG

PASCAL 9. JUD. MESEC

IT. POLITIK PERTINI

ZVEZA LETALSKIH

DRUŽB (KRATICA)RIJEKA

PRIMORSKI VZKLIK

NOVAK VLADO

GL. MESTO FRANCIJE

JUNAK RISANKE

VRSTA HRASTA

JAP. IGR. MAČIKO NATRIJ

FILMSKI VESOLJČEK

KEMIJSKI ELEMENT

(ZN)ZOLA EMILE

LATINSKI VEZNIK

RUSKA CA-RICA ANA

LANTAN

BIBLIJ. JUDOVSKI PREROK

VRSTA GRANITA, IMEN. PO ALASKI

RDEČKASTO RJAVA BAR-VA (GLINA)

GRŠKA ČRKA

DENARNA ENOTA V BANGLA-

DEŠU

Sudo

ku 9

2 8 65 9 3 1 2

8 4 2 593 1 7

3 57 5 6

9 1 4

Fantje, gospodje iz vse države množično iščejo resna, trajna razmerja, 031 505 495. www.zau.si

48-letni podjetnik z dobrimi nameni išče zvesto dekle za skupno prihodnost, 031 836 378. www.zau.si

Prodam vino cviček v refuzi ali stekleničeno, vsa dokumentacija priložena, v večji količini dostava na dom. Kontakt: 031 – 206 – 874.

Rešitev nagradne križanke 8-16: ArtKum, Hsi, torsk, oris, red, pora, jabolkovec, Šri, beljak, KB, to, aki, abonent, hurikan, Rg, šotorovina, komedija, ora, Frazier, zlo, SZ, nat, tibija, Sc, plot, Kovk, onomatika, grad, ciklama, VJ, Rado, most, saje, NLB, Nandi, ocvirki, Gracijan, Ili-

dža, ISSN, CT, LM, leto, koktail, Ilj, Ariosto, Ir, Kum, eis, os, ka, Ulm, divji petelin, kna, VNL, gaz, re, Ka-mil, Iton, Donava, Nace, Kumske punce, IranGeslo: KS DOBOVECPrejeli smo 43 rešitev za nagrado križanko 8-17. Nagrajenci bodo pre-

jeli otroške knjige založbe Ocean: Ani Kramžar (Borovak 23, 1414 Podkum) Kosprdec in teletina, Ana Trampuš (Čolnišče 19, 1410 Zagor-je) Palček Smuk in zvezde in Jože Hochkraut (Cesta 1. maja 69, 1430 Hrastnik) Kodra. Iskrene čestitke!Kupone s pravilno izpolnjenim ge-slom Križanke 9-17 pošljite na na-slov Zasavski tednik, Mestni trg 5 a, 1420 Trbovlje ali na elektron-ski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko) [email protected] do 19. 10. 2017. Iz-žrebali bomo tri nagrajence, ki bodo prejeli majico Jamatlona:

298164537513728946674593812187642359945837261362951784431275698756489123829316475


Vse o Zasavju vsak dan na Zasavc.netZADNJA

Zasavski tednik je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi ne morejo privoščiti, berejo pa radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač previsoka ovira. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za pol leta bi znašala naročnina 12 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Zasavskega tednika, je nakazilo podpore zelo enostavno. Lahko izrežete QR kodo in plačate podporo v zasavskih poslovalnicah Delavske hranilnice. Lahko pa se enostavno odpravite tja in prosite za kodo prijazne uslužbence Delavske hranilnice in plačilo boste opravili brez dodatnega pisanja. Pod-pornike bomo objavljali v Zasavskem tedniku. Če ne želite objave, na položnico napiši-te: ne želim objave.

Podporniki Zasavskega tednika v zadnjem obdobju (prispevki od 10 do 50 €): Matjaž Hočevar, Gregor Pajič, Matej Sešlar, Maja Benko, Manica Kočar Kuhnert, Me-tod Malovrh, Marta Marn, Izidor Prašnikar, Ivan Pangeršič, Nikola Bojovič, Marija Zdovc, Predrag Grujič, Marija Malovrh, Avgust Žnidar, Nada Kus, Branko Lovrec, Majda Peterlin, Marija Kamnikar, Štefka Kopina, Leopold

Drobne, Anton Ravnikar, Olga Pivk Vidmar, Milena Markovič, Janez Ična, Vojmir Bizjak, Marija Uranič, Danijela Čibej, Jana Jeraj, Anton Leskovar, Ma-teja Borišek, Ana Režun, Vinko Kurent, Anica Ule Maček, Primož Zelenšek, Maridi Cerkovnik, Vera Pirc, Olga Baš, Lili Pajer, Valentin Kralj, Živa Repovž, Katja Kuder, Marjeta Lanišnik, Eva Zu-pan, Štefanija Kopina, Marija Topole, Sonja Princ, Maja Malovrh Repovž. Nekateri podporniki ne želijo biti objavljeni.Vsem iskrena hvala. Uredništvo Zasavskega tednika

Podporniki

RUDARSKI MUZEJ ZAGORJEOdprto: od torka do sobote od 9. do 17. ure, nedelja, ponedeljek in prazniki po dogovoruInformacije: 040 588 351 Loke pri Zagorju 22a, 1412 Kisovec

Ime in priimek naročnika:

Naslov za dostavo in izdajo računa:

Število naročenih izvodov: Davčna številka:

Davčni zavezanec: DA / NE (prosimo obkrožite) Telefon / GSM:

E-naslov: Kontaktna oseba:

Naročilnico pošljite na naslov Zavod Savus, Mestni trg 5 a,1420 Trbovlje ali na e-naslov: [email protected] (z zadevo: naročilo LinA). Po prejemu naročilnice vam bomo poslali predračun.

NAROČILO ZA KNJIGO

Podpis:

Naslov: LinAAvtorica: Tina Grebenc Sotošek

Format: A5, mehka vezavaObseg: 124 strani

Cena: 18 €

Hiša domačih okusov Pr Čop in kuharski mojster Lojze Čop v sodelovanju s krajevno skupnostjo Podkum in drugimi društvi,

vabi na tretje tradicionalno srečanje krajanov Podkuma!

8. 10. 2017 od 13. ure dalje zbiranje pridelkov po vaseh KS Podkum, ki vam ostajajo v shrambah,

skrinjah ali prekajevalnicah.

S skupnimi močmi, dobro voljo in sodelovanjem bomo pripravili odličen

večer druženja krajanov, ki bo potekal 14. 10. 2017 ob 18.00 uri v Hiši domačih okusov Pr Čop,

kjer si bomo brezplačno napolnili naše želodčke z dobro kulinariko.

Projekt podpirajo: Aktiv kmečkih žena Podkum, PGD Podkum, OŠ Podkum in podkumski pevci.

V sodelovanju s krajevno skupnostjo Podkum in županom Matjažem Švaganom vas vabimo na tretje tradicionalno

srečanje krajanov Podkuma!

8. 10. 2017 od 13. ure dalje zbiranje pridelkov in sestavin dobre letine, ki vam ostajajo v shrambah, skrinjah ali prekajevalnicah.

S skupnimi močmi, dobro voljo in sodelovanjem bomo pripravili odličen

večer druženja krajanov Podkum, ki bo potekal 14. 10. 2017 ob 18.00 uri v Hiši domačih okusov Pr Čop,

kjer si bomo brezplačno napolnili naše želodčke z dobro kulinariko.

Projekt podpirajo: Aktiv kmečkih žena Podkum, PGD Podkum, OŠ Podkum in podkumski pevci.

DEŽURNE SLUŽBEDežurni podjetja

03 56 67 700, 040 161 905

Dežurni pokopališke službe

03 56 64 117, 040 427 308

Dežurni energetike

03 56 67 700, 03 56 64 368

STORITVEUpravljamo z daljinskim ogrevanjem na bio maso.Skrbimo za Europark.Ravnanje z odpadki v občini Zagorje.Upravljanje z vodooskrbo, kanalizacijo ter CČN Zagorje.Poskrbimo, da se lahko sprehodite po parku v centru Zagorja.Upravljamo s pokopališči.Upravljamo s tržnico “Pod uro”.Urejamo lokalne ceste ter javne površine.Vzdržujemo javno razsvetljavo.

Speculum Artium 2017 - Savus...Ne bom začel s športniki. Naj ima - jo prednost tokrat dame. Malokdo ve, da je Brigita Drnovšek Olup mladostna leta preživljala v do-mačih Trbovljah.

Documents