Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje LC Tim 01 sredisce/LCTim_pom… · V Trbovljah sem le kratek čas, a sem že imel priložnost videti sodobno cementarno in njeno strokovno

Sejma DOM in MEGRA

Z mladimi iz Trbovelj zasadili drevesa

OB DNEVU ZEMLJE IN LETU GOZDOV

LC Tim01

INTERNO GLAS ILO DRUŽBE LAFARGE CEMENT D .O.O. pOMLAD 2011

Pošt

nina

pla

čana

pri

Pošt

i 142

0 Tr

bovl

jeIS

SN 1

854-

2816

Zdaj v društvu upokojencev Cementarne

NAŠI UPOKOJENCI

Odkrivamo fosilna bogastva

KAMNOLOM PLESKO

UspešnO smO se predsTavili

LC Tim - interno glasilo družbe Lafarge Cement d.o.o., letnik: 2011, številka: 1 / Izdajatelj: Lafarge Cement, d.o.o., Kolodvorska 5, Trbovlje, telefon: 03 56 52 325; e-pošta: [email protected]

/ Odgovorni urednik: Andrej Sopotnik, uredniški odbor: Iva Dominkovič, Desanka Petrič, Špela Malovrh, Gregor Uranič, Petra Kajič / Foto: arhiv Lafarge Cement, d.o.o.

Izvedba: Multima d.o.o. / Glasilo izhaja četrtletno. Naklada: 1000 izvodov. / ISSN 1854-2816 / Časopis je natisnjen na 100-odstotnem recikliranem papirju.

Vse pravice pridržane. Noben del te revije ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oziroma na katerikoli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem,

snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja družbe Lafarge Cement, d.o.o.

VSEBINA

04

14

17

06

08

10

Novice

Novi generalni direktor

Posvojimo drevo

Naši ljudje

Anketa

Sindikalne novice

Javljanje iz Beočina

Naše povezave

Fosilno bogastvo v kamnolomu Plesko

Intervju

Aljaž Kuzmanovski, direktor prodaje in marketinga

Naša varnost

Ognjevarne gamaše – obvezna zaščitna oprema

Preventivno ukrepanje – vzvratno parkiranje

Naše delo

Sejem Dom

Sejem Megra

Prenova garderob

Industrijski turizem

STRAN 2 | Lafarge CeMeNT SLOVeN I Ja | 2011

o 13 letih dela v Lafargeu na Poljskem sem dobil priložnost vodenja slovenske poslovne enote. V čast mi je sodelovati z vami ter pri nadaljnjem razvoju trboveljske cementarne. In to kljub dejstvu, da prihajam v težkih časih za slovensko gradbeništvo, pa tudi ob drugih izzivih, s katerimi se prav

tako soočamo.

V Trbovljah sem le kratek čas, a sem že imel priložnost videti sodobno cementarno in njeno strokovno in predano ekipo, ki skupaj s prejšnjimi generacijami skrbi za delovanje te tovarne že 135 let. Kljub težkim časom, s katerimi se soočamo v tem trenutku, pa menim, da je ta tovarna na poti v svetlejšo prihodnost. V preteklosti je bil napredek te tovarne izjemen, pa čeprav bi lahko nekateri trdili drugače. V moji karieri sem videl veliko cementarn. In verjemite mi, trboveljska je ena izmed najboljših, kar sem jih videl. S tem ne pravim, da smo v Trbovljah postorili že vse, saj prostor za izboljšave vedno obstaja. Verjamem, da je pred nami še veliko dela, da si zagotovimo trdno prihodnost. Karkoli že bomo počeli na poti do nje, pa naša prva prednostna naloga še naprej ostaja skrb za zdravje in varnost. Še naprej si bomo prizadevali biti med najvarnejšimi podjetji na svetu in spodbujati varno obnašanje. Danes velja Lafarge za najvarnejše podjetje v svojem sektorju. V posodobitev tovarne so bila v zadnjih letih vložena visoka sredstva, od tega je bil največji del naložb usmerjen v zmanjševanje vplivov na okolje. Znatno smo izboljšali vizualni izgled tovarne, hkrati pa še delamo na nekaterih projektih, s katerimi ga bomo še dodatno izboljšali. Še naprej bomo vlagali v našo tovarno, predvsem v trajnostni razvoj, s katerim zagotavljamo izpolnjevanje strogih meril evropske in slovenske zakonodaje.

p

NAŠA SMEr

Zelo pomembno za našo prihodnost je tudi ostati trden in zaželen partner našim kupcem. To želimo doseči z gradnjo dobrih odnosov, ki bodo zagotovili najboljšo možno raven storitev, kot tudi kakovost izdelkov. Moje izkušnje s prejšnjega položaja, kjer sem bil odgovoren za prodajo cementa na poljskem trgu, bodo, upam, koristile tudi mojim novim kolegom v Trbovljah.

Kot veste v tovarni pravkar čakamo na ponovno pridobitev našega dovoljenja, pri čemer pričakujemo enakopravno obravnavo, kakršna velja za druge naprave v Sloveniji in tudi Evropi. rezultati te cementarne jasno kažejo, da gre za eno izmed boljših tovarn znotraj Skupine Lafarge. Tudi naše okoljevarstveno dovoljenje je bilo eno izmed najbolj strogih v Evropi. Prav tako bi želel še več časa preživeti v naši lokalni skupnosti in tako širiti zaupanje in trdno osnovo za naše delovanje, ki neposredno in posredno daje delo približno 500 zaposlenim. Smo pomemben del te regije in prepričan sem, da lahko s pomočjo vseh pomembnih predstavnikov lokalnih skupnosti izboljšamo sedanje stanje.

Pred našo tovarno so torej številni izzivi in prepričan sem, da bomo prestali to obdobje še močnejši. Želim vam vsem vse najboljše, dobro sodelovanje in plodno delovno vzdušje. Janusz Miluch

JANUSZ MILUCh Generalni direktor

2011 | Lafarge CeMeNT SLOVeN I Ja | STRAN 3

Dvakratni obisk uradne osebe Inšpektorata RS za okolje in prostor

ALTErNATIVNA GOrIVA

Verjetno že vsi, ki delate v cementarni ali spremljate njeno delovanje, veste, da je 9. marca letos (brez predhodne najave) našo tovarno obiskala inšpektorica, uradna oseba Inšpektorata rS za okolja in prostor. Izrekla je ustno odločbo za prepoved uporabe alternativnih goriv (gume, odpadno olje, plastika).

Vodstvo naše tovarne je bilo z njeno odločitvijo seznanjeno, doziranje alternativnih goriv pa je bilo takoj ustavljeno. Tovarne seveda nismo ustavili, ampak smo kot gorivo začeli uporabljati le petrol koks. Inšpektorica je pregledala in količinsko ocenila naše zaloge »odpadkov«, prav tako pa tudi emisijske vrednosti parametrov trajnih meritev na glavnem izpustu (pred ustavitvijo doziranja alternativnih goriv). Vsi merilni parametri so bili znotraj zakonsko določenih vrednosti (ni bilo prekoračitev).

NOVICE

Imenovan novi generalni direktor Lafarge Cementa d.o.o. Trbovlje

V začetku marca je bil na mesto generalnega direktorja Lafarge Cementa d.o.o. Trbovlje imenovan Janusz Miluch. Na delovnem mestu je nasledil Iztoka Viranta, v zadnjih 13 letih pa je opravljal številne naloge znotraj Skupine Lafarge, nazadnje kot komercialni direktor Lafargea na Poljskem. Pred zaposlitvijo v Lafargeu je bil zaposlen v podjetjih Pepsico in Zachem.

Na svojem novem delovnem mestu bo Miluch skupaj z ostalimi člani vodstva odgovoren za poslovanje slovenske podružnice Lafargea. Ta odgovornost sega od procesa proizvodnje z zagotavljanjem izpolnjevanja potreb kupcev po visoko kakovostnih izdelkih, kot tudi zagotavljanje dobrih odnosov z vsemi javnostmi.

»Počaščen sem, da sem dobil priložnost za delo pri nadaljnjem razvoju cementarne Lafarge Cement Trbovlje, njenih prednosti in ugleda, z jasnim poudarkom na nadaljevanju

njene rasti na področju trajnostnega razvoja,« je dejal Miluch.

Novo imenovanje v Trbovljah sovpada s težkimi časi v slovenskem gradbeništvu. Ključna prednostna naloga v letu 2011 bo prehod skozi to obdobje, učvrstiti pozicijo na trgu ter izstopiti iz krize še močnejši. Zato podjetje še naprej vlaga v učinkovitost svojega procesa, s katero postaja tovarna okolju prijaznejša, ter deluje v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem. Družba hkrati vlaga v ohranjanje visoke ravni kakovosti, ki se pričakuje od njihovih izdelkov in išče načine za razvoj palete izdelkov, ki bi še bolje zadovoljevali potrebe kupcev. V vseh teh pogledih pa bo družba - kot članica Skupine Lafarge - še naprej prednostno obravnavala zdravje in varnost pri delu kot prvo prioriteto.

»Čeprav se bodo pojavili tudi izzivi, je trboveljska cementarna sodobna tovarna s strokovno ekipo, ki opravlja izredno težko delo

v boju proti vplivom svetovne gospodarske krize v zadnjih letih. Tovarna je dosegla veliko, posebej na področju varovanja okolja, in naši načrti za prihodnje ohranjajo podoben ritem sprememb,« dodaja Miluch.

Miluch bo poročal izvršnemu direktorju Lafarga v Srednji Evropi, Denisu Berthonu. Ta je ob njegovem imenovanju dejal: »To imenovanje je dobra novica za našo organizacijo. Ena od naših ključnih prednosti je, da lahko prerazporejamo izkušene in uspešne ljudi, ki lahko pomagajo zagotoviti nov zagon. Prepričan sem, da bo Janusz zelo pozitivno vplival na naše poslovanje«

Za nemoten prehod v naslednjih mesecih pa bo poskrbljeno tudi tako, da bo Iztok Virant tesno sodeloval z Januszem Miluchom. Informacije o naslednjih nalogah Iztoka Viranta bodo posredovane naknadno.

Po njenem odhodu smo po LOTOTO postopku zaklepanja uporabili 27 ključev in takoj zaklenili doziranje alternativnih goriv (odpadno olje, plastika) v gorilec. Gume smo vrnili dobavitelju.

Naše obratovanje je v naslednjih dneh potekalo nemoteno. Mejnih vrednosti za emisijske meritve nismo spreminjali, prav tako so ostale trajne meritve vseh pomembnih parametrov.

Inšpektorica je nenajavljena ponovno obiskala našo tovarno 24. marca 2011. Ugotovila je, da družba spoštuje prepoved uporabe alternativnih goriv, trajne emisijske meritve pa vsebujejo vse parametre, ki so bili v meritvah tudi pred prepovedjo uporabe alternativnih goriv. Zakonsko določenih mejnih vrednosti tudi v tem obdobju obratovanja nismo prekoračili.

Zaradi problemov v gradbeni industriji je naša prodaja cementa nekoliko upadla. Napolnili so se silosi cementa, prav tako pa tudi klinker hala. Predzadnji dan marca smo morali ustaviti peč. Zaustavitev bo trajala vsaj mesec dni.

Desanka Petrič


Na 6. natečaju za najboljše dosežke v cementni diviziji Skupine Lafarge se je odzvalo do zdaj največ sodelujočih, ki so poslali skupaj kar 650 prijav, za dosežke pa prejeli 70 nagrad.S štirimi nagradami se je najbolje odrezala Grčija.

Izjemno sodelovanje Odziv na 6. natečaj za najboljše dosežke v Diviziji cementa je bil za 25 odstotkov višji kot v letu 2009. Ta izjemen rezultat odraža večjo zavezanost poslovnih enot, iz Malezije na primer je prišlo kar 42 prijav, pa tudi v Franciji se je zanimanje povečalo, na natečaju so sodelovali s 37 prijavami. Komisija je v šestih kategorijah izbrala skupaj 70 nagrad.Med najbolj priljubljenimi je kategorija zdravje in varnost pri delu, v kateri se je v primerjavi s predhodnim letom sodelovanje povečalo za kar 70 odstotkov.

Nagrade za dosežke v letu 2010

LAFArGE CEMENT Primeri nagrad za dosežke 2010

70 nagrad

6 kategorij:

• zdravje in varnost pri delu

• znižanje stroškov in vodenje gotovinskega poslovanja

•osredotočenost na kupce in inovativnost

• ljudje

• trajnostni razvoj

• prenos izkušenj

Zdravje in varnost

Poljska je izpeljala akcijo ozaveščanja o varnosti v cestnem prometu z učinkovitim komunikacijskim programom in usposabljanjem za voznike in njihove družine. Tovarna Cookstown v Združenem kraljestvu je zabeležila najboljše rezultate v Diviziji: od julija 2004 niso zabeležili nobene nesreče! Znižanje stroškov in vodenje gotovinskega poslovanja

Irak je prejel posebno nagrado za svojo uspešnost pri zmanjšanju fiksnih stroškov. Francija je za svoje stranke uvedla mešano rešitev: dva finančna programa, s katerima je ob koncu leta 2010 dosegla zmanjšanje obratnega kapitala za 22,5 mio EUr. Osredotočenost na kupce in inovativnost

V Alžiriji so v petih mesecih z novim naborom izdelkov uspeli preusmeriti 60 % svoje prodaje na cement trdnostnega razreda 32,5. Za trg, kjer se večinoma uporablja cement trdnostnega razred 42,5, je to velik napredek.

Brazilija je za svoje izbrane trgovce na drobno izvedla vrsto intervencij v distribucijskem omrežju in kot rezultat ustanovila verigo trgovin, ki daje prednost Lafargeevim proizvodom in blagovni znamki.

V Indoneziji so s tako imenovanimi mikro krediti prek finančne ustanove svojim strankam omogočili obnovo ali povečanje domov. V šestih mesecih je bilo odobrenih 30 posojil, ki so ustvarili povečanje prodaje cementa.

Ljudje

Da bi vključila vse svoje time, je Tanzanija organizirala »Safari odličnosti«. Gre za dvoletni program usposabljanja, ki se osredotoča na prioritete Skupine. Program je omogočil velike spremembe v poslovanju in vplival tudi na poslovni rezultat.

Trajnostni razvoj

Grčija je z uporabo vode, pridobljene s filtracijo v obratu za razsoljevanje, zmanjšala porabo sveže vode in okoljski odtis ter s tem prihranila 2 mio EUr letno. Avstrija je v svoji tovarni razvila koncept »Svet doživetij«, s katerim obiskovalcem predstavlja in razlaga svoje dejavnosti in vrednote Skupine. Ta pobuda potrjuje zavezanost poslovne enote lokalni skupnosti. Prenos izkušenj

Srbijo je navdihnila dobra praksa v Maleziji. Z njo so izboljšali svoj položaj na trgu cementa v vrečah, ki predstavlja 60 % domačega trga. Svojo paleto je enota bolje prilagodila potrebam strank in tako izboljša položaj svojih izdelkov na trgu, njihovo učinkovitost in c/k. Španija je vzor za znižanje industrijskih fiksnih stroškov. Svoje izkušnje so v zadnjih dveh letih delili z okoli desetimi poslovnimi enotami in jim na delovnih srečanjih pomagali izdelati akcijski načrt za izboljšanje učinkovitosti.

Nagrade, ki temelj i jo na oceni kakovosti in količini rezultatov, so način prepoznavanja dela timov in spodbujanje poslovnih enot, da uvajajo pobude, ki so že bile preizkušene. »Tako kot v športu – doseči standard odličnosti je velik dosežek, ostati tam pa je veliko težje. Zato morajo biti vsi odprti za priložnosti, ki jih ponujajo najboljše prakse drugih poslovnih enot, kot tudi za nenehno primerjanje nas samih z najboljšimi, tako znotraj Skupine, kot tudi navzven,« pravi Guillaume Roux, izvršni podpredsednik in predsednik Divizije cement divizije.

TUDI NAŠA POSLOVNA ENOTA JE BILA NAGrAJENAPrejeli smo dve nagradi za dosežke v letu 2010, in sicer posebno nagrado na področju zadovoljstva kupcev cementa v vrečah in za uporabo alternativnih goriv.


INTErVJU

to zelo pozitivna izkušnja. To je bilo oktobra lani, ko se še niti slučajno ni vedelo, da bo prišel v Slovenijo. Lafarge je na Poljskem zelo pomemben in velik igralec na gradbenem trgu z zelo razvito prodajo in marketingom.

Kaj pa v Sloveniji? Mislim, da je bilo že ogromno narejenega, naj samo navedem kot primer segment vreč. Nova embalaža, imena in pozicioniranje vreč na trgu so prinesli enkratne odzive. Skupina Lafarge je na podlagi raziskave o zadovoljstvu kupcev leta 2010 trboveljski cementarni podelila celo nagrado za največji napredek na tem področju, kar je po mojem mnenju velika pohvala sodelavcev in njihovega preteklega dela. Seveda pa gledamo, kako naprej, kako še vzpodbujati potrebo in zanimanje po naših izdelkih.

Biti boljši od konkurence … Seveda. Na segmentu vreč in »rinfuze« (cement v tekočem stanju) je naš največji konkurent Salonit Anhovo, na trgu se pojavlja tudi cement iz Italije, Turčije.

Kaj je po vašem ključ za uspešni marketing?

Aljaž Kuzmanovski, direktor prodaje in marketinga Prihajate iz Kranja, dobrih osemdeset kilometrov od sedeža podjetja?

res je. Mogoče je bilo prvo vprašanje, ki se mi je porodilo ob odločanju za to službo, prav razdalja, ampak sem zelo hitro videl, da mi to delovno mesto predstavlja tako velik izziv, da tudi to ne bo ovira.

Ko ste zasedli mesto direktorja prodaje, ste prevzeli utečene posle ali ste morali kaj na novo zastaviti?

Določene zadeve so bile gotovo utečene. Vendar, ko sem prevzel to delo, je bil slovenski gradbeni trg v hudi krizi, kar je nehote spremenilo način dela. Nastalemu položaju smo morali prilagoditi celotno prodajo, saj smo imeli velike težave s plačili, predvsem velikih gradbenih podjetij, ki so šli zadnji mesec v stečaj.

V tem obdobju se je v trboveljski cementarni zamenjala pravzaprav vsa vodstvena garnitura.

res je prišlo do zamenjav na nekaterih mestih v vodstvu podjetja, ampak sem imel možnost z vsemi še določen čas delati, vzpostaviti odnose in pridobiti čimveč informacij. Namreč

prav te informacije in različni pogledi na poslovanje so mi pomagali še bolje razumeti družbo Lafarge in njen položaj.

Nekaj tednov je v podjetju tudi že nov direktor, Januzs Miluch, ki je prišel iz Poljske.

Z novim direktorjem sem se imel priložnost spoznati že prej. Namreč na svojih izobraževanjih znotraj Skupine Lafarge sem en teden preživel v Lafargeevi cementarni na Poljskem, kjer me je sprejel ravno on kot tamkajšnji komercialni direktor. Bila je

POGOVArJALI SMO SE

V Lafarge Trbovlje je prišel septembra 2010. Izkušnje

je pridobival v mednarodnih podjetjih Iskratel, Knauf

Insulation, Iskraemeco, kar je, pravi, bistveno za osebni profesionalni razvoj in širše razumevanje gospodarskih,

družbenih in političnih povezav. Za prodajo na trgu, doma in v tujini, pa so, pravi, najpomembnejši kakovosten

produkt, dober servis, podpora kupcem in blagovna znamka.


Ne glede na panogo ocenjujem, da je v marketingu najpomembnejša percepcija, dojemanje ali bolje zaznavanje podjetja, kot ga vidi kupec. Ob tem je tudi bistveno, da se dobavitelj osredotoči na potrebe kupca, da jih razume in mu s svojimi produkti oziroma storitvami pomaga rešiti določene težave, mu pravzaprav pomaga doseči cilje.Tržno komuniciranje v gradbeni panogi poteka po mojem mnenju zelo tradicionalno. Mi največ energije vlagamo v tržne raziskave, ki so bistvene za nas, spremljamo trg, konkurenco, analiziramo kupce, se trudimo razumeti tudi sami sebe in se na podlagi tega odločamo za konkretne akcije. V drugem delu pa gradimo blagovno znamko, na kar vplivajo določeni strokovni članki, sejmi, tehnične predstavitve. Nedavno sta se naša tehnična svetovalka in prodajni predstavnik udeležila seminarja o betonih. Bistveno je, da spremljamo najnovejše trende v tem segmentu in smo morda tudi pobudniki novih.

Ali na samo zaznavanje družbe Lafarge po vašem mnenju vplivajo tudi aktualni dogodki glede nasprotujočih mnenj o uporabi alternativnih virov energije?

Zaenkrat kakšnih večjih odzivov, ki bi vplivali na prodajo, ni bilo. Gotovo pa ima to dogajanje določen negativni vpliv na celotno javnost, še posebej za to, ker se zadeve prikazujejo samo z enega zornega kota.

Kako pa se odraža prenehanje uporabe teh goriv v proizvodnji?

To vpliva na vhodne stroške in finančne rezultate. Na prodajo nima vpliva. Za kupca je pomembno samo to, da dobi kakovosten produkt, ob pravem času in ob vsej potrebni tehnični podpori.

Prodajate na slovenskem trgu samo slovenski ali tudi avstrijski cement?

Drži, da del slovenskega trga oskrbujemo z izdelki sestrske tovarne iz Avstrije. V določenih primerih gre za cemente, ki jih v Trbovljah ne proizvajamo. V večji meri pa za to, da je prodaja cementa zelo vezana na proizvodne in transportne stroške in tam, kjer izračuni pokažejo, da so ti stroški za nas in naše kupce previsoki, ponudimo cement sestrske tovarne. Predvsem na področju Štajerske, Prekmurja, delno Koroške.

So v Sloveniji na vidiku kakšni večji gradbeni projekti?

Zaenkrat ne. Po naših podatkih država do leta 2013 tudi kakšnih večjih gradbenih investicij ne načrtuje. Letos tako pričakujemo malo manjšo porabo cementa v primerjavi z letom 2010. Po številnih stečajih večjih gradbenih družb obstaja možnost novih stečajev podizvajalcev in obrtnikov, ki so bili od prvih odvisni. Nadejamo se, da bo kriza letos dosegla dno in se bo stanje v nekem doglednem času stabiliziralo, da bomo potem nanovo začrtali strategijo in cilje.

Je takšno poslovanje sprejemljivo za Skupino Lafarge?

Skupina pozna situacijo v Sloveniji in ve, da danih pogojev ne moremo spremeniti, moramo pa se jim prilagoditi. Poleg Španije Slovenija beleži največji padec v gradbeništvu v Evropi. Težave predstavljajo tudi velika nelikvidnost, ogromno slabih bančnih terjatev, veliko bančnih sredstev, vezanih na projekte v gradbeništvu, kar vpliva tudi na zdrava podjetja, ki zaradi restriktivne bančne politike ne morejo pridobiti virov financiranja za nove projekte. Te težave vplivajo na celotno ekonomijo in bančni sistem v državi. Tega se Skupina zaveda.

Kako pa sodelujete s trgovci, kupci?

Z vsemi trgovci smo v zadnjih letih okrepili sodelovanje. Naj omenim Merkur, ki je pred velikim izzivom, zato smo se odločili pomagati s konvertiranjem dela naših terjatev v lastniški delež. V Lafargeu verjamemo v sanacijo Merkurja ter v dolgoročno pravilnost naše odločitve. Ocenjujemo namreč, da je v času krize v gradbeni dejavnosti pomembno iskanje rešitev med podjetji znotraj sektorja, od katerih imajo koristi vse vpletene strani.Kar se tiče splošnega sodelovanja s kupci, pa si prizadevamo za partnerski odnos, ki temelji na zaupanju in medsebojnem sodelovanju. Letos spet pripravljamo nekdaj tradicionalno srečanje s kupci, ki se ga že tudi zelo veselimo.

Med tednom Aljažu Kuzmanovskemu ostaja malo prostega časa, vendar poskuša, pravi, vsaj dvakrat, trikrat tedensko poskrbeti za svojo telesno kondicijo tako, da gre kam v hribe ali obuje rolerje. Konec tedna pa najraje preživlja s svojo družino, saj je tudi oče in sicer še ne dveletnega sina.

»Po najboljših močeh se prilagajamo situaciji in poskušamo v dani situaciji kar najbolje poslovati. Omejili smo določena tveganja. Nelikvidnost je še vedno velik problem, prav tako financiranje projektov zdravih podjetij, kar se na koncu odraža tudi v našem poslu. Pričakujem, da se bo situacija počasi normalizirala, če ne bo novih stečajev,« pojasnjuje trenutne gospodarske razmere Aljaž Kuzmanovski.

Formalna in neformalna druženja so pomembna tako med poslovnimi partnerji kot tudi sodelavci. So vas slednji dobro sprejeli?

Moj občutek je zelo dober. Na oddelku prodaje imamo zelo odprt odnos, srečujemo se na rednih tedenskih sestankih, moja vrata so tudi sicer odprta za vsakega, ki se želi o čem pogovoriti, razčistiti kakšne dileme. Tudi glede novega vodstva imam dober občutek. rekel bi, da je med nami stekla, kako naj se izrazim, kemija … Upam in želim si, da bomo to dobro sodelovanje samo še nadgrajevali.

Z direktorjem komunicirate v angleščini. Govorite tudi francosko? Francosko pa ne. Poleg angleščine znam italijansko, špansko, nekaj nemščine in nekaj ruščine.

Kaj pa po trboveljsko tudi že kaj potegnete?

To pa ne.

Pa sodelavce, ki »vlečejo« zasavsko, razumete?

razumem. Trboveljski naglas mi je všeč.

Veste, Zasavčani že po narečju ugotovimo, kdo je iz Zagorja, Trbovelj ali hrastnika. Vi opazite to razliko v govorici?

Ne, tega pa še ne opazim. Mogoče bom kasneje.

Bi bili pripravljeni tudi prestopiti slovenske meje?

Vse je odprto. Ampak zaenkrat bi rad doma dosegel določene cilje in pridobil določena znanja, tako da se nekaj let še zagotovo vidim tu, v Trbovljah.

Kako pričnete svoj delovni dan?

Najprej preberem pošto in novice. Preletim časopise in internet. Zame je zelo pomembno, da sem vedno informiran.


NAŠA VArNOST

ZA NAŠO VArNOST

Parkirajmo vzvratno

Skladno s priporočili Varnostne tehnike s področja urejanja prometa in notranjega transporta se je naše vodstvo odločilo vpeljati dobro varnostno prakso tudi na področju urejanja parkiranja vozil na območju tovarne. Takšno parkiranje bo postalo nujno tudi zato, ker bomo po zaključenem projektu turistične poti skozi tovarno povečali parkirišče za predvidoma 12 parkirnih mest.

Nekatere novosti na tem področju se navezujejo na obvezno vpeljevanje zahtev novih standardov Skupine Lafarge na področju transportiranja materialov, ljudi in logistike. Priporočila znotraj teh dokumentov narekujejo uporabo dobrih praks. Z aprilom 2011 tako uvajamo določilo o obveznem vzvratnem parkiranju vozil na parkirišču na lokaciji Lafarge cement Trbovlje. Obvezno vzvratno parkiranje vozil je po novem obvezno povsod tam, kjer so na voljo parkirna mesta, ki to omogočajo. Izvzeta so vsa parkirna mesta, na katerih je moč bočno parkirati, in mesta, na katerih morajo vozniki

Vsem voznikom, ne le našim zaposlenim, priporočamo vzvratno parkiranje tudi izven območja cementarne in izven delovnih aktivnostih. Vzvratno parkiranje je namreč prispevek k večji varnosti nas samih in drugih, saj nam ob morebitnih nesrečah lahko omogoči hitro in varno odstranitev s kraja tveganega dogodka.

OGLASNE TABLE KOT INTErNI

PrOMETNI ZNAK Zaposleni, zunanji izvajalci in obiskovalci morajo table za vzvratno parkiranje upoštevati.

VZVrATNO PArKIrANJEObvezno je povsod tam, kjer so na voljo parkirna mesta, ki to omogočajo.

zaradi narave dela zaustaviti ali parkirati vozilo le za kratek čas.

Ker gre za uvedbo lokalnega predpisa, bomo na parkirišča namestili ustrezne oglasne table, ki jih morajo zaposleni, zunanji izvajalci in obiskovalci razumeti kot interni prometni znak in jih upoštevati. Na to spremembo bo zunanje izvajalce in obiskovalce opozarjala tudi vratarska služba.


DAMJAN KOVAČ

Vodja varnosti v tovarni

ZAŠČITIMO NOGE

Uporaba varovalnih gamaš

Po opravljenih analizah nezgode pri delu, ki se je pripetila pri opravljanju vzdrževalnih del ob kratkotrajni izpostavljenosti nezaščitenega telesa (nog) skrajno povišanim temperaturam, želimo izpostavljenost temu tveganju preventivno zaščititi z obvezno uporabo zaščitnih gamaš, ki so odporne na ogenj.

V skladu z izdanim navodilom morajo zaposleni pri izvajanju delovnih postopkov dosledno uporabljati dodatne gamaše kot sestavni del osebne obvezne zaščitne delovne obleke v:• obratu vzdrževanja vključno s servisno dejavnostjo in SINET,• obratu proizvodnje, razen v kamnolomu Plesko in nakladalni postaji.

Uporaba zaščitnih gamaš je predpisana tudi za osebe, ki se zaradi trenutnih pogojev dela

S 1. februarjem 2011 je nove delovne naloge »vodja varnosti v tovarni« prevzel Damjan Kovač, ki v cementarni kot tehnični vodja kamnoloma na Pleskem tega uspešno vodi že od leta 2006. Poleg tekočega spremljanja splošnega stanja varnosti v tovarni je

zadržujejo v območju delovnega procesa, kjer nastajajo nevarnosti stika s povečano temperaturo. To določilo velja tudi za zunanje izvajalce.

Za učinkovito vpeljavo novega predpisa in uporabo varnostnih gamaš so zadolženi vodje obratov in posameznih delovnih enot ter delovodje, ki morajo svojim podrejenim zagotoviti dodatno zaščito in dosledno uporabo tudi nadzorovati.

odgovoren tudi za uvajanje in izvajanje pravil ter standardov varstva pri delu na področju celotne tovarne v sklopu Skupine Lafarge.

Po preteku uvajalnega obdobja bodo njegove naloge vključevale spremljanje tekoče problematike in odpravljanje nevarnih situacij pri delu v tovarni, generalno nadziranje zaposlenih, podizvajalcev in napovedanih obiskovalcev, ali ti upoštevajo varnostno politiko, uvajanje dobrih, preizkušenih praks v ostalih tovarnah znotraj Skupine, uvajanje, izvajanje ter koordinacijo standardov s področja varstva pri delu skladno s smernicami in politiko Skupine Lafarge, vodenje in nadziranje projektov s področja varnosti in zdravja pri delu ter svetovanje in sodelovanje pri varnem pripravljanju delovnega okolja ter delovnih in zaščitnih sredstev skladno z navodili in pristojnostmi. Tehnični vodja kamnoloma in vodja varnosti v tovarni bo sodeloval tudi pri izdelavi, dopolnjevanju in izdaji priročnikov, pravil in

delovnih navodil ter obrazcev za področje varstva pri delu ter opravljal druga dela v svojem delokrogu skladno z internimi akti in standardi po navodilih vodje.

Trenutne aktivnosti tehničnega vodje kamnoloma in vodje varnosti v tovarni pa so zbiranje in urejanje ocen tveganja pri delu s potencialno nevarnimi energijami za potrebe realizacije standarda hErA (hazardeous Energy risk Assessment), dokončna uvedba vzvratnega parkiranja vozil na področju tovarne, pregled varnostne opremljenosti službenih vozil, viličarjev ter težje gradbene mehanizacije v skladu s priročnikom, implementacija ugotavljanja prisotnih podizvajalcev z identifikacijskimi karticami z osebno fotografijo (t. i. ID karticami) ter manjše administrativne, varnostne posodobitve.

DAMJAN KOVAČ Tehnični vodja kamnoloma in vodja varnosti v tovarni.

Povsod tam, kjer zaposleni lahko pridejo v stik s povišanimi temperaturami, je po novem določilu obvezna nošnja zaščitnih gamaš, odpornih na ogenj. To določilo velja tudi za zunanje izvajalce.


NAŠE DELO

Z obiskom naših razstavnih prostorov na obeh sejmih,

posebej pa na sejmu Dom v Ljubljani, smo zelo

zadovoljni.

Srečali in pogovorili smo se s številnimi našimi

obstoječimi poslovnimi partnerji, hkrati pa smo prišli v stik tudi s kupci,

ki našega cementa še ne uporabljajo.

Sejem Megra so obiskali tudi predstavniki

države. (Vir: Spletna stran sejma Megra)

rAZSTAVLJALI SMO

Sejma Dom in Megra

Ob začetku gradbene sezone smo se letos prvič predstavili na sejmu Dom, ki je potekal od 8. do 13. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in je letos proslavil svojo 50-letnico.

50. mednarodni sejem gradbeništva Dom je bil največji doslej. Na rekordnih 24.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se je pod sloganom Gradimo skupaj predstavljalo kar 730 podjetij iz 28 držav. Obiskovalci so si lahko ogledali pestro ponudbo stavbnega pohištva, izdelke za notranjo opremo, urejanje doma in njegove okolice, opremo za ogrevanje in hlajenje, materiale in proizvode za gradbeništvo in izdelke, ki tehnično varujejo, nadgrajujejo ali pa poživijo domove.Ob sejmu se je odvijal tudi bogat program različnih aktivnosti. Še posebej velja izpostaviti brezplačno svetovanje za kar najširšo javnost, kjer so strokovnjaki ponujali nasvete glede energijskega varčevanja, trajnostne in okolju prijazne gradnje,Po podatkih organizatorja si je sejem Dom letos ogledalo 52.000 obiskovalcev.

Od 29. marca do 2. aprila pa smo se tudi letos predstavili na mednarodnem

gradbenem sejmu Megra v Gornji radgoni, ki je bil organiziran že štiriindvajsetič. Sejem je ponujal gradbene materiale, mehanizacijo, orodja, storitve in izobraževanje.

V primerjavi s prejšnjimi leti je bil sejem letos nekoliko okrnjen - tako prostorsko, kot po številu razstavljavcev, kar je vsekakor odraz krize v gradbeništvu.

Sejem je bil posebej osredotočen na energijsko varčno gradnjo, les kot tradicionalni in obenem gradbeni material prihodnosti ter alternativne, obnovljive in trajne vire energije. Vsakodnevno so bila obiskovalcem sejma po tematskem urniku pa tudi individualno na voljo energetska in gradbena svetovanja. Energetska svetovanja so vodili strokovnjaki Gradbenega inštituta ZrMK v okviru projekta ENSVET. Gradbena svetovanja za občane so na razstavnem prostoru Gradbenega inštituta ZrMK izvajali strokovni in neodvisni svetovalci Gradbenega inštituta ZrMK.

Špela Malovrh

SEJEM DOMNaša prva predstavitev je bila uspešna.


PrENOVA GArDErOB

Bolj energijsko varčne, predvsem pa prijetnejše za zaposlene

TEKMOVANJE INŽENIrJEV

Tudi letos smo podprli dogodek društva BEST

V začetku leta smo prenovili ogromne in neprimerne obstoječe garderobne prostore, ki so bili tudi nefunkcionalno razporejeni, še iz časov, ko je bilo v tovarni prek 500 zaposlenih. S prenovo smo želeli združiti koristno s potrebnim. Koristno tako, da maksimalno privarčujemo z energijo pri ogrevanju (s kurilnim oljem smo ogrevali celotno zgradbo bazena) in potrebno tako, da zaposlenim omogočimo dostojne prostore v garderobah.

Po natančnem pregledu objekta in izračunu toplotnih izgub smo ugotovili, da bi z racionalizacijo garderobnih prostorov letno privarčevali za toliko sredstev energije, kolikor stane skoraj celotna investicija prenove (okrog 50.000 evrov).

Tudi letos je društvo študentov tehnologije in naravoslovja – BEST organiziralo tekmovanje inženirjev, katerega sopokrovitelj je bilo tudi podjetje Lafarge Cement.Tekmovanje je potekalo 1. in 2. marca v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi. Ciljna publika so bili perspektivni študentje tehničnih in naravoslovnih smeri in vsi ostali, ki jih zanima tehnika in imajo vsaj malo inženirske žilice.Na tekmovanju je sodelovalo skupaj 19 ekip, ki so jih sestavljali po štirje študenti. V prvem dnevu so tekmovalci s svojim inženirskim znanjem sestavljali napravo, ki so jo morali na koncu tudi preizkusiti v praksi, drugi dan pa so se lotili teoretičnih nalog. Prva je bila povezana z zagotavljanjem dnevne zahteve po električni energiji od leta 2020 dalje, v drugi nalogi pa so iz danega kombija poskušali teoretično narediti amfibijsko vozilo. Z nadebudnimi bodočimi inženirji smo imeli v dodatnem programu možnost spregovoriti tudi predstavniki podjetij, kar je bila za nas

82 DVOJNIh GArDErOBNIh OMArIC JE ŽE V UPOrABI Dela so izvedena kakovostno, poraba kurilnega olja je bistveno manjša, nam pa ostaja zadovoljstvo, da smo poleg varčevalnih ukrepov zagotovili tudi boljše pogoje našim delavcem.

GArDErOBE PrEJNeugledne in neučinkovite garderobe so bile še iz starih časov tovarne.

ISKALI SO OPTIMALNO IN rAZUMNO rEŠITEVTekmovalci so se preizkusili v delu v skupini, reševanju izzivov in nenazadnje tudi retoričnih in predstavitvenih spretnostih.

Vodstvo je projekt potrdilo in januarja smo se lotili izvedbe. Pri tem nam je pomagal najugodnejši izvajalec, trboveljski podjetnik Bojan Vene.

Od prvotnih prostorov smo izvzeli četrtino površine, kar zadostuje za potrebe števila zaposlenih. Izvedli smo posamezna gradbena in obrtniška dela, ki so vključevala tudi kakovostno toplotno izolacijo sten in stropov. Delno smo obnovili kopalniški del ter tako zagotovili ugodnejšo mikroklimo v prostoru in s tem preprečili tudi morebitna prehladna obolenja delavcev.

Milan hribšek

odlična priložnost za spoznavanje potencialnih talentiranih bodočih sodelavcev.Organizatorji, pokrovitelji in udeleženci smo bili s prireditvijo in njenimi rezultati zelo zadovoljni, saj se je še enkrat pokazalo, da ima Slovenija dobre talente tudi na področju tehnike.

Iva Dominkovič


NAŠE DELO

INDUSTrIJSKA POT PO CEMENTArNI

Vključujemo se v projekt turističnega razvoja Zasavja

Turizem v Trbovljah

Občina Trbovlje je prevzela iniciativo za koordinacijo aktivnosti pri oblikovanju strategije turizma v občini in v ta namen, na pobudo podžupanje Tatjane Jevševar, pripravila sestanek v sredo, 13. aprila. Cilj sestanka je bil dogovor o načinu dela koordinacije, o vlogi posameznega akterja, izmenjava idej in začrtanje poti razvoja turizma v našem kraju. Podžupanja je pozvala sodelujoče, med njimi tudi predstavnika cementarne, da po sestanku pripravijo svoj nabor aktivnosti, ki bi jih lahko prispevali v nabor celostne ponudbe.Idej je veliko, pa tudi stanje na področju turizma v Trbovljah se počasi izboljšuje. Poleg dobro obiskanih okoliških vrhov so se stvari začele premikati tudi drugje. Tako bo predvidoma v juniju svoja vrata odprl hostel Mladinskega centra Trbovlje, ki bo ponudil še kako dobrodošle prenočitvene kapacitete, in to ob številnih drugih aktivnostih, ki jih bo nudil mladim. Izpostaviti velja tudi dobro delo Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje, Zasavskega muzeja Trbovlje, ter Turističnega društva Trbovlje. Veseli tudi ideja, da bi se izmed ponudnikov industrijskega turizma cementarni v Trbovljah v prihodnje pridružili še podjetji rTh (rudnik Trbovlje hrastnik) in TET (Termoelektrarna Trbovlje).

Pred šestimi meseci smo v trboveljski cementarni pričeli resno razmišljati o vzpostavitvi industrijske učne poti po cementarni. V tovarni bi postavili sedem točk, na katerih bi obiskovalcem pobliže predstavili posamezne procese v proizvodnji cementa.

Na področju organiziranih ogledov proizvodnje imamo v podjetju veliko izkušenj. Zgolj v zadnjih treh letih si je našo proizvodnjo na organiziran način ogledalo prek 2.800 obiskovalcev, od katerih jih je veliko prišlo iz drugih delov Slovenije in celo iz tujine. O vzpostavitvi industrijskega turizma znotraj cementarne smo veliko dragocenih informacij in izkušenj prejeli v našem sestrskem obratu znotraj Skupine Lafarge, v avstrijski cementarni retznei. Tam so tovrsten projekt izpeljali lani, ob stoti obletnici njihove tovarne ter ob znatni pomoči deželne razvojne agencije. Ta je krila polovico stroškov, povezanih z vzpostavitvijo industrijske poti oz. industrijskega turizma v cementarni.

Kljub težkim časom v gospodarstvu smo se tudi sami odločili za podoben projekt. Žal na podobno pomoč, kot so je bili deležni kolegi

iz cementarne retznei, v Trbovljah ne moremo računati, zato smo primorani celoten projekt financirati sami. Zaradi izredno težke situacije v gradbeništvu, smo bili prisiljeni načrtovano učno pot stroškovno optimizirati, ob tem pa kljub vsemu ohranjamo bistvene dele in sporočilnost poti.

V podjetju menimo, da bo tovrstna pridobitev dobrodošla ne le za cementarno, temveč za celotno Zasavje, saj bo hkrati poživila turistično ponudbo naših krajev. Za uspešno izvedbo projekta bo poskrbela skupina naših zaposlenih, strokovnjakov na predstavljenih področjih proizvodnje cementa. Pri projektu bomo uporabili betonske elemente partnerjev trboveljske cementarne, za informacijske elemente ob turistični industrijski poti pa bo poskrbelo lokalno, zasavsko podjetje.

Industrijsko pot po tovarni želimo dokončati v juniju 2011. Aktivni bomo tudi pri promociji vzpostavljene poti, saj želimo, da Zasavje in širša Slovenija spoznata naše kraje v lepši luči. Za projekt vlada veliko zanimanje med slovenskimi srednjimi šolami in fakultetami, med podjetji, ki bi si želela ogledati cementarno, ter tudi turističnimi agencijami, ki bi z ogledom cementarne popestrile izlete v Zasavje.

V prihodnji številki bomo podrobneje predstavili že zgrajeno pot po cementarni, od podrobnega spoznavanja procesov v kamnolomu, pa vse do končnega izdelka – cementa. Čez dober mesec ste torej vabljeni na ogled cementarne, kakršne še ne poznate, kot tudi Zasavja!

Pričeli smo z izgradnjo industrijske poti po cementarni, ki je pomembna tudi zaradi vključevanja cementarne v projekt vzpostavitve turističnega razvoja Zasavja.

INDUSTrIJSKA POT PO CEMENTArNIIndustrijsko pot po cementarni so ob svoji 100-letnici lani uredili tudi v avstrijski cementarni retznei.

INDUSTrIJSKI TUrIZEMNovo podvrsto turistične dejavnosti, ki poudarja predvsem trajnostno naravnanost sodobnega gospodarstva, podpira tudi Skupina Lafarge.


NAŠI NEKDANJI ZAPOSLENI

Zdaj v društvu upokojencev Cementarne Trbovlje

Letos mineva že 135 let od rojstva naše cementarne. V tem času so številne generacije pomembno prispevale k razvoju trboveljske cementarne, za kar smo hvaležni tudi tisti, ki smo v tem podjetju zaposleni danes.

Del te hvaležnosti smo želeli v letošnjem letu izpostaviti tudi z ustanovitvijo Društva upokojencev Cementarne. Z ustanovitvijo društva želimo v podjetju še dodatno izboljšati sodelovanje z našimi spoštovanimi upokojenkami in upokojenci, obogatiti naša druženja in popestriti čas, ki ga bomo preživeli skupaj. Največjo pozornost bomo namenjali prav druženju članov. Tako se bomo v prihodnje podali na kakšen izlet, kulturno prireditev, pripravili delavnico … Skratka, v društvu bo poskrbljeno za druženje, fizično kondicijo ter predvsem za dobro voljo.

Član društva je lahko vsak upokojeni delavec Cementarne, tudi tisti, ki je bil pred upokojitvijo na čakanju. Pridruženi član je

Član društva je lahko vsak upokojeni delavec Cementarne, tudi tisti, ki je bil pred upokojitvijo na čakanju. Pridruženi član je lahko upokojeni zakonski partner oziroma partner v trajni ekonomski skupnosti upokojenca Cementarne.

IZVOLILI SMO ŽE TUDI PrEDSEDNIKA DrUŠTVA Predsednik društva je Franc Simnovčič (na sredini).

PrVI SESTANEKSlavčkova soba trboveljskega delavskega doma je bila polna.

VELIKO ZANIMANJEPrvega srečanja se je udeležilo 85 nekdanjih zaposlenih.

lahko upokojeni zakonski partner oz. partner v trajni ekonomski skupnosti upokojenca Cementarne.

Z bodočimi člani društva upokojencev smo se srečali v ponedeljek, 18. aprila 2011 v Delavskem domu Trbovlje. Nad odzivom naših nekdanjih sodelavk in sodelavcev smo bili navdušeni. Zbralo se jih je 85, kar od vseh

po vrsti pa smo še aktivni zaposleni, ki smo na srečanju sodelovali, prejemali čestitke za spodbudo k povezovanju v društvo. Pogovarjali smo se v glavnem o delovanju društva, o njegovih predstavnikih, prostorih ter še o marsičem drugem, kar se bo dogajalo v društvu.


NAŠI LJUDJE

ANKETA

Sonja Berčon, vodja prodajne pisarne: »Moje mnenje je, da si praznik dela zaposleni res zaslužimo. Lahko si privoščimo malo sprostitve v naravi, ko se po dolgi zimi obetajo lepi dnevi. Upam, da bomo na vsesplošno situacijo pozabili in se čili in zdravi vrnili spet v službo. Te praznike rada preživim z družino, pa tudi kres prižgemo.«

Etbin Marin, inšpektor v vzdrževanju:»Tradicija delavstva po mojem mnenju umira. V dokaz temu je bil tudi vse slabši obisk občinske prireditve s kresovanjem v Trbovljah pretekla leta. Sam sem se kresovanja udeleževal v okviru strelskega društva, letos pa bom proste dni izkoristil za delo doma.«

Naši jubilanti(od januarja do aprila)

10 let dela: Sašo Tomažič20 let dela: Marko Štrovs30 let dela: Janez Dolinšek

Jubilantom iskreno čestitamo!

Čestitke srečnim staršem

Pred nami so prazniki. Letos velikonočnim sledi dan boja proti okupatorju in potem bodo tukaj že prvomajski. V tokratni anketi nas je zanimalo, kako jih boste preživeli, pa tudi kako sicer proslavljate te praznike, namenjene delu in delavcem. So vrednote, ki jih praznik simbolizira, še dovolj žive med nami?

Magda Klopčič, knjigovodja: »Ko so bili otroci še manjši, smo za te praznike radi kam odpotovali. Zdaj gremo vsak po svoje. Letos pa – ker se pripravljamo na nek posebni dogodek – bom proste dni izkoristila za priprave. Se pa držim tega, da za prvi maj, ko je praznik dela, res ne delam, ampak se udeležim prvomajskega praznovanja.«

Gavro Markuljević, servisni delavec: »Lepo je, da so prvomajski prazniki dela prosti dnevi. Pri nas velja ta navada, da se zberemo ob kresu. Pride tudi sin, ki igra kitaro, pa njegovi prijatelji. Skupaj sedemo k ognju, kaj zapojemo in seveda tudi kaj dobrega pojemo, saj nam navadno dela družbo žar.«

KUKAMO V VAŠ PrEDAL

Morda tudi v žep

Tokrat smo z obiskom in fotoaparatom potrkali na vrata naše računovodske službe. V predalu Aleša Medveška smo naleteli na kar nekaj zanimivih drobnarij. Poleg res ostrih in dolgih škarij ter žepnega noža – kar nas je že malo zaskrbelo – smo odkrili tudi žogico za sproščanje napetosti, ki jo – upamo – Aleš pridno uporabi, kadar mu številke povzročajo preglavice. Našo pozornost pa je pritegnila tudi prava kubanska cigara, ki mu jo je s potovanja prinesla njegova nadrejena sodelavka v zahvalo, ker je prevzel njeno delo in si je lahko brez slabega občutka privoščila oddih.

ALEŠ MEDVEŠEK Ni kadilec, zato cigara ostaja na varnem v njegovem predalu.

Nagrado prejmejo:

1. nagrada: pulover s kapuco Lafarge Fatima Mešić, Trg revolucije 15, Trbovlje

2. nagrada: polo majica Lafarge Joža Pečarič, Ul, Sallaumines 10/a, Trbovlje Eva Prnauer, Žabjek 28, Trbovlje

3. nagrada: termo skodelica Lafarge Jaša hrovat, Cankarjev trg 20, Zagorje Melhijor hercog, Novi dom 33 a, Trbovlje Mirko Koritnik, Mali Cirnik 12/b, Šentjanž

Nagrade bomo poslali po pošti. Čestitamo!

rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke LC tima:SrEČNE DNI V NOVEM LETU VAM LAFArGE ŽELI

Vsem staršem želimo, da bi jim male nadobudnice prinesle obilo srečnih trenutkov, čeprav bodo vmes gotovo tudi tisti malo bolj navihani.

TEJA DOrNIK7. marca 2011 je na svet privekala Teja. Čestitke mami Petri Kajič.

AJDA VODEB30. marca 2011 se je rodila Ajda. Čestitke očetu Jerneju Vodebu.

LENA LEDINEK18. februarja 2011 je na svet privekala Lena. Čestitamo očetu Sebastjanu Ledineku.


CEMENTArNA BEOČINFoto: Nebojša Živić

rOMAN PETELIN

Javljanje iz BeočinaV Beočinu sem deset mesecev. Začetek je bil malo težak, kakor je pač vsak začetek, vendar delo poteka vse bolje in bolje. Tukaj opravljam podobne naloge kot v Trbovljah, le da je razlika v velikosti tovarne. Kapacitete tovarne so več kot trikrat večje od trboveljske, sama geometrija cementarne v Beočinu pa je neprimerljiva s Trbovljami. Obhod tovarne traja več kot uro, pa pri tem vidiš samo najnujnejše. Med zanimivostmi, ki so me navdušile, bi omenil pristanišče na reki Donavi. Prek pristanišča dobivamo precejšen del materialov in goriva, kar raztovarjamo s pristaniškim žerjavom.

V beočinski cementarni sem odgovoren za delo kamnoloma, proizvodnje, infrastrukture in odpreme. Velik poudarek je na čistoči v tovarni, za kar poskrbijo fantje z oddelka infrastrukture z nenehnim čiščenjem tovarne s cestnim pometačem. V proizvodnji je skupaj zaposlenih 128 delavcev. Poleg njih sodeluje cementarna s še okoli 25 pogodbenimi izvajalci, ki jih najame, kadar tovarna obratuje.

Čeprav je delo podobno kot v Trbovljah, se vseeno zelo razlikuje. Tukaj se srečujemo s povsem drugačnimi problemi kot v Trbovljah. Eden od teh je priprava in sušenje surovine. Beočin ima eno najbolj zapletenih linij za sušenje surovine, saj je vlaga vhodnih surovin tudi do 25-odstotna.

Beočin slovi kot tovarna za razvoj kadrov, zato je fluktuacija ljudi na vodilnih mestih zelo velika. Tu se razvijajo tudi kadri za bodoča delovna mesta v rusiji po programu Sputnik. V marcu je naš kolega prevzel vodenja proizvodnje v ruski tovarni Korkino. Drugače pa smo zelo zanimiva druščina – kombinacija mladosti, energije in izkušenosti. Glede na dobre rezultate tovarne mislim, da je to dobra kombinacija.

Živim v Novem Sadu v stanovanju ob Donavi. Do Beočina imam približno 20 minut vožnje. Med vikendi poskušam obiskati družino ali pa družina obišče mene. Ko ob koncu tedna ostanem v Srbiji, izkoristim čas za spoznavanje države. Med drugim sem s sodelavci tudi smučal na Kopaoniku. Živel sem v zmotnem prepričanju, da smo samo Slovenci smučarski narod. Smučišče na Kopaoniku je odlično.

V prostem času s sodelavci rad igram košarko. Moram priznati, da jo zelo obvladajo, ampak pravijo, da je pomembno sodelovati ...Edina stvar, ki mi še povzroča precejšnje težave, je cirilica. Na srečo jo v tovarni ne uporabljajo, tako da mi težave povzročajo bolj imena mest in ulic, pri čemer pa si pomagam s satelitsko navigacijo.

NOVOSTI IZ SINDIKATA

V prvem trimesečju smo se predstavniki sindikata kar nekajkrat sestali. Dvakrat smo sklicali tudi zbor delavcev, kjer je vodstvo informiralo zaposlene o vseh aktualnih zadevah in seveda o načrtih poslovanja za letos.

Na povabilo naših prostovoljnih gasilcev smo se udeležili njihovega Občnega zbora, kjer je bilo prisotnih tudi nekaj visokih gostov. Kljub vse manjšemu številu zaposlenih v tovarni in vse večjih zadolžitev posameznikov, nekateri še vedno s srcem in močno voljo uspevajo gasilsko društvo voditi tako, da v svojem prostem času sodelujejo na raznih prireditvah in tekmovanjih, čeprav tudi za društvo niso rožnati časi. Sindikat je mnenja, da bi lahko tudi z našimi gasilci na nekaterih področjih sodelovali in jim tako pomagali, da lažje prebrodijo te težke čase.

Čeprav smo vložili kar nekaj truda v organizacijo smučarskega izleta, je ta najprej odpadel zaradi previsokih temperatur, drugič pa zaradi hudih pritiskov javnosti in medijev na našo tovarno, zaradi česar med zaposlenimi ni bilo prave volje za smučanje. Prihranjeni denar nameravamo porabiti za dvodnevni izlet v poletnem času.

Kot vsako leto smo tudi letos ob dnevu žena organizirali in skromno obdarili vse naše zaposlene ženske, ki so jih s kratko predstavo razveselili predšolski otroci, tokrat tudi prav lepo našemljeni. Upamo, da so bile naše zaposlene ženske zadovoljne s predstavo in skromnim darilom.

Etbin Marin

O aktualnem dogajanju na zboru delavcev

Sodelovanje s prostovoljnimi gasilci

Smučanje odpadlo, obeta se dvodnevni izlet poleti

Dan žena v tovarni

Kot vedno pa tudi tokrat pošiljamo lepe pozdrave našim zaposlenim, ki so trenutno v bolniškem staležu in jim želimo, da čim prej ozdravijo in se vrnejo na delo. Zavedamo se, da dokler smo zdravi, premalo cenimo zdravje, ki je osnova za normalno funkcionalnost človeka.

Pozdrav bolnim zaposlenim


NAŠE POVEZAVE

Trbovlje z okolico velja za eno najbogatejših nahajališč miocenskih in oligocenskih fosilov v Sloveniji, k čemur so veliko pripomogli kamnolom in odprti kopi premogovnih plasti, ki še dandanes odkrivajo nove plasti in fosile. Zaradi informacij, ki jih fosili prinašajo s seboj, so neprecenljivi. Tega se v podjetju Lafarge Cement zavedamo in želimo s postavitvijo zbirke fosilov ohraniti našo geološko dediščino.

FOSILNE SLEDI (ihnofosili)Fosili v tršem spodnje-litavskem apnencu so nekoliko redkejši. V rjavkastem badenijskem kalkalernitu pa se pogosto pojavljajo sledi lazenja (ihnofosili), litotamnije, luknjičarke, koščki mehkužcov in mahovnjakov, najdejo pa se tudi iglokožci.

rEGULArNI MOrSKI JEŽEKMed najdbami morskih ježkov iz teh plasti prevladujejo iregularni morski ježki rodu Spatanagus in regularni morski ježki rodu Psammechinus.

KAMNITI JEDrI ŠKOLJKPodobno velja za plasti sivkastega laškega laporja, kjer so precej pogosta tudi manjša jedra školjk in med najdbami iglokožcev prevladujejo iregularni morski ježki rodu Spatangus.

SAJENJE DrEVESOb pomoči strokovnjakov smo sadili lipe, divje češnje, breze in akacije.

PrEDSTAVITEV PrOJEKTAProjekt sajenja dreves podrobneje predstavljamo mimoidočim na petih točkah ob kamnolomu Plesko.

SKrB ZA DrEVOMladi iz Trbovelj bodo v prvih tednih po zasaditvi skrbeli za svoje drevo in spremljali njegovo rast.

AKCIJA POSVOJIMO DrEVO

Ob svetovnem dnevu Zemlje

V tednu, ko obeležujemo svetovni dan Zemlje, smo v sodelovanju s turističnim društvom Trbovlje pripravili zanimivo okoljsko akcijo. Povabili smo trboveljske osnovnošolce, ki so na območjih našega kamnoloma Plesko v Trbovljah, kjer smo s pridobivanjem surovine prenehali, zasadili 350 dreves. Akcijo smo poimenovali Posvojimo drevo, saj želimo, da bi mladi v prvih tednih po zasaditvi tudi skrbeli za svoje drevo ter spremljali njegovo rast. Akcija sovpada z mednarodnim letom gozdov. Sajenje dreves je potekalo ob pomoči strokovnjakov, med zasajenimi vrstami pa so bile lipe, divje češnje, breze in akacije. Večinoma cvetoča drevesa bodo hkrati pripomogla k lepši okolici ter nudila življenjski prostor žuželkam in pticam. V letošnjem letu bomo v kamnolomu zasadili skupno kar tisoč dreves. S tem bomo dodatno zmanjšali vpliv pridobivanja surovine na naravno okolje: zmanjšala se bosta prašenje in erozija, rastlinam in živalim pa bo omogočeno novo življenjsko okolje.


FOSILI SLOVENIJE

Fosilna bogastva kamnoloma Plesko

Med najdbami prevladujejo tudi ostrige in kalcit. V subtropskem morju zagorskega zaliva so seveda plavale tudi ribe, kar dokazujejo najdbe ribjih zobkov, t.i. fosilnih borovnic. Omenimo le še dve izjemni najdbi: klešče rakovice (T. carniolica) in iregularnega morskega ježka (Scutella sp.), ki pa še čakata na natančno določitev.

»Našteli smo vsaj štiri različne vrste morskih ježkov (rodu Schizaster, Spatangus, Psammechinus, Scutella), ki pa jih bo potrebno še natančneje določiti,« so povedali raziskovalci.

Pridobivalni prostor kamnoloma Plesko obsega 82 hektarjev, od katerih je že skoraj polovica v fazi pridobivanja. Podlago laškim laporjem tvori na zahodni in severozahodni meji kamnoloma litotamnijski apnenec. Po najnovejših raziskavah so zaloge laporja v kamnolomu ocenjene na 69 let, zaloge apnenca pa na 135 let pridobivanja.

Fosili so dobro ohranjeni, saj sta lapor in apnenec, glavni surovini za proizvodnjo klinkerja, ki ju pridobivamo v kamnolomu, geološko relativno mladi kamnini (stari okoli 10 do 30 milijonov let). Miocenske kamnine na območju hriba Poklon nad vasjo Plesko sodijo med terciarne plasti laško-zagorskega sinklinorja in ležijo nad soteškimi premogovnimi plastmi. Slojevitost sinklinale pa je delno razvidna predvsem v etažah kamnoloma. V obdobju oligocena je v naših krajih vladala ugodna tropska klima, nastala so jezera in močvirja z bujno močvirsko vegetacijo, ki je bila podlaga nastanku premoga. Iz tistega obdobja so bili v premogovnem sloju Trbovelj in okolice najdeni tudi ostanki močvirske svinje, tapirja, morske krave, želv, krokodila in fosilni ostanki tropske vegetacije.Proti koncu oligocena, pred okrog 30 milijoni let, se je verjetno že tako močna erozijska, tektonska in vulkanska aktivnost še okrepila. V obdobju miocena je morje prodrlo globoko proti zahodu, v notranjost današnje Slovenije. Obala je bila zelo razčlenjena, morje je segalo v dolgih ozkih zalivih proti zahodu vse do Ljubljanske kotline. Peščeni sedimenti so nastajali v zelo plitvem morju, ob deltah

V našem kamnolomu Plesko se po podatkih ekipe Fosili Slovenije, ki je v njem raziskovala fosilna bogastva, skriva kar precej zanimivih ostankov zgodovine. Že po nekaj korakih so raziskovalci naleteli na dokaze, da je deželo na sončni strani Alp zalivalo Panonsko morje, saj so našli fosile školjk, ihnofosile, fosilne borovnice, morske ježke ...

KAMNITO JEDrO

ZOB MOrSKEGA PSA

KALCIT

ODTIS ŠKOLJKEKAMENO JEDrO ŠKOLJKE

rek, lapornati pa v malo globljem. Na obalno morje kažejo otoki litotamnijskega apnenca in morska flora ter favna (korale, morski ježki itd.). Vulkanska aktivnost se je v obdobju miocena počasi umirila. Posledično je klima v miocenu postala hladnejša, na kar lahko zopet sklepamo po flori in favni (fosilni ostanki borovcev, lovorjev, hrasta, kostanja, breze itd.). Namesto tropskega podnebja je v naših koncih v tem obdobju prevladovalo večinoma subtropsko podnebje. Po tem ocenjujemo, da je pred 15 do 30 milijoni let v okolici Trbovelj prevladovala klima, s plitvimi in malo globljimi zalivi šelfnega morja, ki bi jo še najlažje primerjali s plažami na današnjih Kanarskih otokih ali Maldivih.


NAŠE POVEZAVE

NAŠ POSLOVNI PArTNEr

Podjetje SAM

DODATNE INFORMACIJE

SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 radomlje Tel.: 01/ 72 98 800Fax: 01/ 72 98 [email protected]

Podjetje SAM Domžale je pred dvajsetimi leti ustanovil lastnik Anton Sedeljšak, ki se je ob takratni sprostitvi zakonodaje in splošnem razmahu podjetništva tudi sam pogumno odločil stopiti na samostojno pot. Podjetje se ves čas ukvarja s prodajo gradbenega materiala obrtnikom in individualnim kupcem. Tekom let je bil prodajni program razširjen še z orodjem, železnino, keramiko, elektro in vodovodnim materialom ter izdelki za vrt.

razvojno prelomno je bilo leto 1995, ko je podjetje s partnerjem odprlo dodatno prodajno enoto v Latkovi vasi pri Celju, obenem pa je Anton Sedeljšak povezal pet sorodnih zasebnih podjetij v skupino, ki je ustanovila podjetje Mreža trading. Novo podjetje je izvrševalo nabavno funkcijo za vseh pet podjetij, kar je omogočalo bolj konkurenčne pogoje in je botrovalo izjemno hitri nadaljnji rasti.

Od tu naprej je Anton Sedeljšak vzporedno razvijal dve podjetji. Lastno podjetje SAM je pospešeno odpiralo nove prodajne enote po Sloveniji in širilo maloprodajno mrežo ter oskrbo obrtnikov z gradbenim materialom, družba Mreža trading pa je razvijala nabavno funkcijo za celotno skupino, ki je prav tako rasla, tako po prometu, kot tudi po številu vključenih partnerjev.

Odpiranje prodajnih enot se je v podjetju SAM nadaljevalo leta 1998 s prodajno enoto v Stranjah pri Kamniku, 2001 v Nazarjah in 2004 v Trbovljah. Vmes je podjetje SAM od partnerja odkupilo prodajno enoto v Latkovi vasi in leta 2004 začelo s prenovo in širitvijo svojih prodajnih enot. Leta 2004 se je sedež podjetja iz Domžal preselil v Jarše pri Domžalah, in sicer v novozgrajeni prodajni center s 3000 m2 prodajnih površin. Selitvi sedeža podjetja je v letu 2007 sledila gradnja in otvoritev popolnoma novega prodajnega centra v Trbovljah in leta 2008 prav tako popolnoma novega prodajnega centra v Nazarjah.

Vzporedno je potekal tudi razvoj podjetja Mreža trading, ki se je leta 2003 preimenovalo v podjetje Topdom in začelo svojo nabavno funkcijo nadgrajevati s prodajno in marketinško dejavnostjo ter širitvijo na trge bivše Jugoslavije. Leta 2010 je skupina Topdom štela že 18 podjetij, vedno bolj pa je postajalo jasno, da po naboru prodajnega asortimana in kakovosti prodajnih centrov ne more več slediti razvoju podjetja SAM. Zato v letu 2011 podjetje SAM izstopa iz skupine Topdom in začenja samostojno pot, podobno kot jo je pionirsko začel pred 20. leti Anton Sedeljšak. S 30 milijoni evrov letnega prometa in petimi prodajnimi enotami tudi samostojno podjetje SAM predstavlja enega največjih zasebnih tehničnih trgovcev v Sloveniji.

KAKOVOST IN USPOSOBLJENOSTS kvalitetnim prodajnim programom in visoko usposobljeno prodajno ekipo ostaja SAM kvaliteten partner svojim kupcem; obrtnikom in individualnim kupcem, ter dobaviteljem.

V letu 2011 SAM d.o.o. Domžale izstopa iz skupine Topdom in začenja samostojno pot, podobno kot je pionirsko začel samostojno pot pred 20. leti Anton Sedeljšak. S 30 milijoni evrov letnega prometa in petimi prodajnimi enotami tudi samostojno podjetje SAM predstavlja enega največjih zasebnih tehničnih trgovcev v Sloveniji.


rešitev nagradne križanke št. 01/2011:

Ime in priimek:

Naslov:

Križanka

Pravilno rešitev križanke napišite na kupon in jo do vključno 31. 5. 2011 oddajte v nabiralnik uredništva LC Tim ali pošljite po pošti na naslov:

Uredništvo LC TimaLafarge Cement d.o.o.Kolodvorska 5, 1420 TrbovljePripis: Za nagradno križanko

V nagradni igri lahko sodelujejo vsi, vsak pa lahko sodeluje le z eno križanko.Med pravilno izpolnjenimi križankami bomo izžrebali 6 nagrajencev in jih obdarili s praktičnimi nagradami.

Imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki časopisa LC Tim.

SESTAVIL: DAMJAN KOVAČ

STAR,ČASTITLJIV

MOŽ

DIREKTOR HOLDINGA

LAFARGE STRABAG

MANJŠA KOLIČINA KAKŠNE

ZAČIMBE

VREDNOSTNI PAPIR ZA

DOLOČEN ZNESEK

NAJVEČJA AZIJSKA KOPNA ŽIVAL

NAJMANJŠI OSNOVNI DELEC V

FIZIKI

LCTim PRIPOMOČEK ZA ČESANJE

OGNER ERVIN

ŠKODLJIV, PODGANI PODOBEN GLODAVEC

ESTONSKI NOG. DRŽ.

REPREZENT. JÄÄGER

JEZIK NA PAPUI NOVI

GVINEJI, IND. REKA

SIBIRSKI VELETOK

(OLENYOK)

POLJSKA REŽISERKA PETELINSKI IN

KNJIŽEVNIČARKA SZELBURG - ZAREMBINE

AM. FILMS. KOMEDIJA (The House

Bunny)

SREDIŠČE VRTENJA

DEL S ŠČIPANJEM ODSTRANJ. PREDMETA

10 1VEČJA,

DOMAČA ŽIVAL Z ROGOVI

26ODMEV, JEK

NEM. SMUČ. (MARTINA)

PREBIVALCI ENE BIVŠIH SOVJETSK. REPUBLIK

15 TEMNOPOL. AM. PEVKA

11 5 8

MESTO NA SEV. ŠKOT.

NAVIDEZNO RESNIČNA PRIPOVED

INTERNI- RANEC

JUŽNOAM. TEŽKOMET.

SKUPINAIZ ČILA

GR. BOG. ZEMLJE

UMETNIŠKA STVARITEV

VER. POS-VEČENEC

20 ZNAK ZA NATRIJ

16

AKVARIJSKA RIBICA

AM. ZVEZ. DRŽAVA

MESTO V HRVAŠKEM OBALNEM ZALEDJU

19 REČNI BOG V GR. MIT.

21BIVŠI

AMERIŠKI PEVEC

ASTLEY

BOLG. PIS. CANETTI

BELG. ODVETNIK IN PO-LITIK (Auguste 1844-1880)

AM. IGRAL. WATKINS

NEM. MODNI KONCERN

CESTNI ODVODNJE-

VALNI OBJEKT

13 2JAPONSKO MESTO NA

OTOKU ŠIKOKUJU

24

ROBERT ERLACHER

25 REGIJA V KAMERUNU

FIN. MESTO EKENAS

17 GERMANSKI BOG PLODNOSTI IN OBILJA

JUŽNOSLOV.MOŠKO IME

ŠP. VERIGA HOTELOV

ZNAMKA IN TOVARNA OROŽJA IZ ARGENTINE

SREDIN ALI SOBOTNI SEMENJ,

TRG

12

JAVNI POZIV

MEDVEDEK (OTROŠKO,

LJUBKO-VALNO)

CLAUDIA CARDINALE

ENOTA V RAČUNALN.

23 3

YUVONNE BROOKS

HEROJ IVO RIBAR

BOGINJA V GRŠKI MI-TOLOGIJI,

NAJSTAR. HČI OKEA-

NOSA IN TETIS

HVALNA PESNITEVŠERBEC UROŠ

TUR. KRAJ V TURČIJI

6 18 28 ČEHOVA OLGA

TIP RAČUN.DATOTEKE

RUSKI VLADAR

HVALNA PESEM

14ANTIČNI

PREBIVALCI PELOPO-

NEZA

EVROPSKA UNIJAŠERBEC

UROŠ

NENADEN, HUD

PRETRES

ŠPANSKO VELE-

MESTO

27 4

ČETRTA NAJMANJŠA FRANCOSKA POKRAJINA Z GLAVNIM

MESTOM STRASS-BOURG

9 22

FIATOV MODEL

AVTOMO-BILA

29DRŽALO ZA ROKE

NA KAVČU, FOTELJU

GL. MESTO ŠVICARSK.KANTONA AARGAU

7

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16

17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29


Spremenjena sestava zidarskega cementa zagotavlja enostavnejšo uporabo pri zidanju in izdelavi ometov.

Dodatna novost: prenovljena embalaža.

Nova embalaža vsebuje ročaj za lažje prenašanje vreče in navodila za uporabo. Zidarski cement je na voljo v lažjih, 20-kilogramskih vrečah, ki pripomorejo k večji varnosti in varovanju zdravja uporabnikov.

Spremenjena sestava zidarskega cementa izboljša obdelavnost in zmanjša krčenje malte. Upoštevali smo tudi okoljski vidik: izdelek ima nižji odtis CO

2 kot konkurenčni izdelki.

www.lafarge.si

S j

Poštnina plačana pri Pošti 1420 Trbovlje LC Tim 01 sredisce/LCTim_pom… · V Trbovljah sem le kratek čas, a sem že imel priložnost videti sodobno cementarno in njeno strokovno

Documents