Slovinica ruska za Slovence

SLOVINICA

RUSKA ZA

SLOVENCE

Matija Majar

Digitized by Google

ilAKVARD C OLLEGIi LIBRAKV

Boughtwiththeincome of

THEKELLERFUND

Bequeathed inMemoryof

JasperNewton Keller

Betty Scott HenshawKeller

Marian MandellKeller

Ralph Henshaw Keller

CarlTilden Keller

lilliiA iijiiZA

SLOVENCE.,

I %Wn !

* «

SPISAL

MATIJA MAJAJK,

dobe skorej InreK selesnic; konc

tedaj sila težavna. Blago, ki :

JfTalo ali iz Rusije dobivalo, na dc

v ve rok. Treba je bilp/posrt

Viie ali v Rusijo po^n^ns^^ ^

TISKANA NA DUNAJU PRI 00. MEUITABISTIH,

1867.

ZALOŽIL 6. BlAt, TKOOVEC V REKI (FIUME).

9

Digitized by

Digitized by Go.ogle

Beseda o knjigi.

Pisma spisoTatelja.

Dragi prijatelji

aH mednarodna trgovina zahteva znanja raznih

jezikov. Poglavitni jeziki za tako kupijo so dozdaj bili:

italijanski, francozki, angležki, španski in nemliki.

Jesika pa» ki vlada nad polovico Evrope in ravno toliko

Azije — jesika ruskega se je doadaj v zapadnej Evropi ma-lokdo ttil.

Kaj je temu krivo? Ali je mar trgovina ruska tako mala,

da jezika ruskega ni treba bilo trgovstvu zapadnemu? ali je

mar ruski jezik tako okoren?

Ne to, ne uno. Vzroki ao isto drugani. Dali bi se raz-

delili v Miri poglavitne vrste.

V prvo vrsto stavljam to» da je Rusija, zemlja neizmernabila do novejše dobe skorej brez železnic; komunikacija ž njo

po suhem bila je tedaj sila težavna. Blago, ki se je v Rusijo

po suhem pošiljalo ali iz Rusije dobivalo, na dolgej in težav-

nej poti prišlo je v ve rok. Treba je bilo posredovanja. Blago

namenjeno iz Rusije ali v Rusijo po suhem, moralo je iti eznekdanjo poljsko zemljo. Naravno je tedaj, da je trgovstvo

teh krajev polastilo se te trgovine — slasti srednje Evrope z

Rusijo.

Kjerkoli pa je vladalo nekdaj poljsko žezlo, vlada dan-

danes v trgovini še židovstvo. Poljsko židovstvo pa služi se

povsod z nemškim jezikom; in tako trgovcem zapadne £v-1

Digitized by

rope, ki so za njihovo trgovino z Rusijo te posrednike ra*

bili, ni bilo Ireba jezika ruskega.

Toda židovstvo poljsko ni samo nepolreben delalo je-

zik ruski za lo trgovino, temuc je zraven slabili komunika-cij tudi naj bolj krivo bilo, da je U trgovina vedno ie bornaostala.

v

ZidoTstvo sploh trgovine ne pospešuje. Ono preve gr^

za hitrim dobitkom: ono hoe od njive vs plod naenkrat,

ne gled^ na to, ali bode zanaprej Se kaj ploda dala ali ne.

Trgovina v rokah zidovstva zgubi tisto podlago, ki je za ve-

liko aH mednarodno kupijo neobhodno potrebna. Neprecen-

ljive so zgube, ki so zadevale našo trgovino z Rusijo s po-sredstvom poljskega zidovstva. Koliko truda naših obrtnikov so

požrli Brodi, ki se naj bolj s tem posredstvom peajo in kjer

stanujejo vei del samo Judje.

Vzrok druge vrste, da evropsko trždtvo za trzevanje z

Rusijo ni rabilo jezika ruskega — bile so dozdanje slabe bu-

rokratine sodnijc na Ruskem.Oni zapadni trgovci, ki so hoili na vsaki nain neposre-

dno kupevati z Rusijo, pošiljali so na Rusko ljudi iz svojih

krajev; ti pa so potem ostali na Ruskem in to kupijo oh*držali v svojih rokah; kajti bali so se zapadni trgovci, da nebi pri slabih ruskih sodnijah pravice našli, ako bi jim je potem potu iskati treba bilo, kar sc vasih nikakor ae da od-

vrniti.

Ljudje tukaj omenjeni, od zapadnega tržtva na Ruskopošiljani, imenujejo se po Evropi ruski komisijonarji, — so

pa sploh tako malo pošteni, da je njihova nepoštenost prišla

v pregovor. Rei se more o njih, da so — lek huji od bo-

lezni same. Ti ljudje niso %imo nepotreben delali jezik ruski

tistim, ki so jih na Rusko pošiljali, marve so enako Judomše pripomogli, da soje kupija z Rusijo marsikomu pristudila.

Za tretji vzrok pa štejem to, da je naj krepkejši živelj

politinega življenja in socialnega gibanja na Ruskem^ tisti

živelj, ki je edini sposoben, Rusijo na ono stopajo povzdig-

niti, ktero jej je velikanski njen poklic namenil, tisto plettie,

ki kar se eneržije in števila tie, nad vsemi drugimi slavjan-

skimi plemeni stoji in ki v trgovini in obrtniji z odlinimuspehom Anglianu in Nemcu, Ualjanu in Francozu, Grku in

Zidu, Armencu in Kitajcu (Kinezuj konkurencijo dela, — da

s

je vclikorusko pleme'J

do naj novejših asov verige nar

hujšega robstva nosilo — verige, klerih so se le tu in lam pookoijšeinah posamezni ljudje otresti zamogii.

To rob»tvo,(LeibeigeiKB€^ft), nasledek nekdanjega tar-

tarskega gospodarstva in pa slepega posnemanja fevdalne .£v-

ropte od {asov Petra velikega je vsaki napredek oviraloiÛer 000 ni bilo odpravljeno, so imeU plemti tako pravico

nad svojimi kmeti, da se ti brez dovoljenja njihovega nika-

mor niso smeli podali, da si s kupijo in obrtnijo opomorejo.• In ako se je posameznim tudi dovolilo, se je zgodilo le zato,

da so plemii vei dobiek od truda in spretnosti svojih

podložnih imeli. Kdor je hotel tako dovoljenje od gospodadobili » moral je obljubiti, da bo en del zaalnžka — se ve dadober del — njemu odrajtal. Ta plaa tedaj ni bila sa vsa-

cega enaka. Gospod je zahteval, kolikor je hotel, in bolj koje priden in umeten podložen bil, ve plaila se je od njega

tirjalo: bilo je kmetov, ki so si pridobili veliko premoženje,

nekteri so postali miljonarji, taki so morali dajati gospodi nele nekoliko sto rubljev, ampak toliko kolikor je hotela in za

svcje si^ravljanje potrebovala. To seje imenovalo obrokki se je moralo ponoviti vsako leto. Ako se to ni zgodilo,

ali pa ê se ni mogel zastran plae pogoditi je moral podlo-

žen spet domu ili in vse delali, kar nm je gospod uka-zal. Kako hudo je lo za ncktere bilo, se da presodili iz tega,

daje dosti takih robov fabrikantov in trgovcev postalo, in ven-

dar se jim je bilo bati, da bi se pri vsem tem, da so neiz-

merne pl»5e na Icfto odrajtovali, gospodom ne zamerili in

primorani ne bili, vse popustiti in v selu gospodovem dela

navadnega delavca opravljati. Res je, da se je sasom dosti

takih obrtnikov in trgovcev za drage denarje odkupilo. Ali

nekteri bogati plemii za nobene denarje oprošenja niso

dali, da se jim ta poglavitni in neusahljivi vir njihovih de-

nai^nic ne pusuli« Ponašali so se s tem, da imajo miljonarje

xa robe, ki se morajo jese njihove bati, e se ne ravnajo

O V^likorasn (Moakovâira) m trgovino nobena pot ni predolga in

protoiavna, noben kr%j predale in prenevaren. V krajih asQaUkilu kamor

si noben drng Evropejec ne upa, se najde velikoruski trgovec: T sever*

nej poloTiei Utaja, vHivi, Buhari najdete tega »kapik«.** Vea mednarodna

knpiia v eevernej polovici Asije je v rokah Vellkomoov.

I*

Digitized by

4

na tanko po njihovih trmah. Tako je ostalo mnogo bogatih

trgovcev od roda do roda v robstvu. Rod za rodom je mo-ral drage obroke plaevati. Da je zarad tega do&ti trgovcev

sroge premoseirje zatajevalo in posebno varovalo se, v velika

obilna obrtniška dola apnlî te, pali ni uda. Vaak ^ botudi lehko presodil, kake savire ao to aa razvitje ruske trgo-

vine in obrtnije bile. uditi se je le, da ste vkljub vsenra tenra

do te stopnje prišle, na kterej ste. Za Nemce in ptujce sploh

na Ruskem pa so to bili zlati asi. Lehko jim je bilo za pre-

brisane ponašati se, ko so domaim konkurentom bile roke

cvezane.

Da simriii jezik v pomorski kupiji, ki je ae tako

anamenita med Rusijo in sapadem, tudi -ni veSe ¥eljavniMli

pridobil, se mi poglavitni vzrok ie'tole zdi: Kd je^RusiJa

Svedce in Turke premagala in svoje meje do morja pomak-nila, ob morju še niso bili Rusi naseljeni, ampak drugt na-

rodi: Tartari na jugu, Finci, Svedci in Nemci na severju.

Malorusi, ki so za Tartari naj bliže rnega moija bili, paTtiso kupci, in tedaj ni bilo mar jim^ tako ugodno' priliko

porabiti in trgovine poleg morja polastiti se. ' Velikorusi pase zbog vzrokov gori omenjenih, takrat sploh ie preselje-

vati smeli niso. Tn tako je bilo Grkom, Italjanom in tudi An-glianom mogoe, trgovino v rnomorskih mestih v svoje

roke napeljati. Nekaj te trgovine je bilo že v srednjem veku

v rokah Genuezov, ki so od tistih asov, ko je vei del

kupije indijske preko hvalinskega in azovskega anoija el,— po rnomorskib mestih posebno na krimskem poloolioku

naseljeni bili. Na severju je bila pomorska kupija v rokahNeincev,' slasti pa Anglianov, kterim so se zato Še posebne

privilegije od tadašnje ruske vlade dajale. Le malo po maloso Velikorusi k morju prihajali. V St. Peterburgu je sicer ve-

likoruski živelj že pred osvobojenjem robov v kupiji do zna-

menite važnosti prišel, ali pri rnim morju gospodujejo- vtem obziru Se Grki in llaljani, eravno ze itevild veMtoru-skih kupcev tudi ondi od leta do leta rasCe. —

Vse to pa se je v novejSi d£bi spremenilo, ali se vrlo

spremenjuje.- Ne bo preteklo pet let, bo srednja Evropa zvezana z že-

leznicami z Rusijo, kakor je zvezana že z zapadno Evropo.

Z železnicami pa je konec daljin« Blago po železnici oddaiuio

5

daje pošiljavcu in prejemniku na 100 milj dale ravno toliko

dela, kakor na 10. Onim kupcem ledaj, ki se z blagom za

Ausko peajo, treba ne bode ve se z po^skim židov^Lvpni'

ukvarjali; tako pa tudi tislim trgovcem ne, ki kupujcjo z

ruskim blagom. Vse take kupije se bodo iekko opr^^rljale

2«naprej z ruskim tržtvom naravnost* To timve« ker poilekdanjih poljskih zemljah: Ukrajni, Volhiniji, Podolju in

Litvi, kjer je prosti narod maloruski ali rusinski, plemii pa

so Poljaki a kupci Judje, — in še celo v kongresovki, tako

imenovanem sedanjem kraljestvu poljskem, — velika po^'

sestra in ob enem tudi trgovina od zadnjega poljskega punta

oun bolj in bo^ v roke Velikorusov . prehajajo, kar se, glod4

trgovine, tim Uglje izpeljuje, kep Juda prebrisislui yelik<iruS:V

kupiji hitro Spodrine. Z Velikorusom, Grkom in Artnenoemse Zid v trgovini ne more merili; kjer so ti narodi v velikem

številu naseljeni, se Hebrej ez mešetarja ne povzdigne> Zid

denarje kuje med lenimi, neobrtnimi Poljaki in Madžarji in

pri obsolutnih evropskih vladah; pri teh na debelo, pri

muh iâ drobno. Tudi med Nemci mu ne gr slabo. Vsaka

miiha si ve svojo pašo poiskati. Po neki napani misli si je

ud pri nas pridobil ime nar isvrsinejsega trgovca, kar .nika-

kor ni, eravno je v zapadu sila denarja nakopienega v nje-

govih rokah. Pridobil si tega bogastva ni s svojo bistrou-

mnostjo in eneržijo, ampak po neki specialnosti svojega zna-

aja kupevaje z denarjem, ne pa z blagom. Cisto maložidovskega kapitala se nahaja v obrtniških poslih, kar namdokasije Angleška.

Nevarnost za neposrednjo kupijo z Rusijo pa je ne-

hala že v minulem letu s tem, da se je ondi konec storil

starim burokratinim sodnijam in da so se vpeljale namesti

njih porote in javne obravnave; — sodniki pa tako vehko

plao zdaj dobivajo, da mora biti zanaprej prva materialna

skrb- vsakemu izmed njih — varovati si s poštenostjo službo

svojo. S tem bode konec tudi omenjenemu tako imenova-

nemu „ruskemu komisijonarstvu."

Kar pa se tie robstva je zdaj odpravljeno po celem

carstvu do zadnjega, sramotni „obrok" je nehal in odprtje

nekdanjim robom celi neizmirni ruski svet Ze se kažejo na-

sledki v tisuernih podobah. Trgovina in obrtnija se množite

od leta do leta, kar nam priajo posebno bilance velikih sej-

Digitized by Google

6

mov; po selih napravi jajo se nestevilne ljudske uilnice za

mladež, in italnice za poduk odrašenih. Povsod klije novo

življenje, kakor v naravi v dobi spomladanjskej. Veiikoru&i

sdaj preseljujejo se na vae kraje. Na Finskem so na nekterih

krajih ze pred do morja predrli. V EsUt lEginilo je nemškoplemstvo in namestilo ga bogateje msko slasti sadnjih SOlet. V nemški Rigi pa so predmestja ') že do malega v rokah

Velikorusov, in z njimi vrod tudi velik del kupije. Na jugu

se Velikorusi selijo v Krim, kjer so dozdaj Tartari in v Kav-

kaz, kjer so do lanjskega leta Cerkesi stanovali. To so

pomorsko kopnijo važni kraji. V ravno tej razmiri diAajajo

elikoruski kupci in obrtniki tudi v Odeso. V Odesi se tadi

Število ravneh tako marVjivib bolgarskih trgontccfr, ki rahijo

tudi ruski jezik, vedno bolj množi, in že je takih Bolgarjev,

ki imajo svoje zaloge v Londonu. Marsikteri bralec teh vrstic

bo doživel as, ko se bo videla Evropa v noveji podobi. Vi-

del pa bode med ostalim morebiti tudi to, da se hodo angh*

danski in dfUgi trgovci z bregov ruskih vetikonnkemii

lAupciku* umaknili in da bodo il svoje zaloge po zapadnej

Evropi napravljaK» kakor- jih imajo do zdaj v primorakih

ruskih niesith AngliSani. Razmera med Britancem fn »Rusomje dandanes isla, kakor med bogatim poslarnim lovekom in

vrstim mladennni; la si želi vsega, kar more njegove moinapeli, uni pokoja in. užitka. Pa ne samo Britanija, ampakves zapad od starosti* omaguje^ ker je že'devnaj v strašen ma*terililizem -zabredel.

Velikorus je rojen za trgovca in obrtnika. Po krajih ve»

Hkoroskih dohajajo trgovini in obrtniji 'nove sile is kmetij-

skega stanu še veliko bolj kakor pri nas na Slovenskem.

Med Velikorusi nahajamo, da kmetje mnogih vasi znajo

ne samo kako rokodelstvo, temu tudi kako veliko obrUiijo^)

in da vsi vkup kot enaki deležniki, —^' eden za vse in vsi za

enega tako obrtnijo opravljajo. Mnogo zalog -(Miederlagen)

Ako reem predmestja, je treba, da tatt -Smenhii, 4a so NSmi vtako iaieoovaaUk »aenijllih Ootseeprovioaen« take privilegije iaMli| da v

meslih alkdoni smel naseliti se, ko oai» ia, .posestev na deiell nikdo na ka-

piti» ko nemlki plemfdi. Prosti narod v teh krijih ni nemlUd.

*) Prosti vojaki ajeti v krimskej voJ*kl so v Londona v rmUk roko-

delstvih tako umetnost kscsli« da so Jo Angliân! iibudovalL ZssluÎ so

si ti vojski s tem v Londona mnogo denarja. • *

bigiti^ca by Gcji^^

7

v Moskvi je last lakih selških ohciu ali „artelcv. " Tako n. pr.

peca se v Ivanovem selu in bližnjih vaseh do dOÔOO kinetov

s suknarslvom, zato se imenuje ta kraj po pravici ruski

Manebeiter. Razloek je ie, da delajo ubogi angleški de-lavci sa nekoliko bogalinov, raski kmetje pa sa se. 8e Ye»

da ee kaj taoega le z dostojnim kapitalom da opravljati. Notega imajo ruaki arteli, ali pa si ga vejo prihaviti, kakor kakatrgovska firma.

Taka velika združevanja (sicer le vejica obine slavjan-

sk«) so aa razvitje materialnega blagostaBja na Ruskem kaj

imeniten in važen aivelj. Ona nadomestujejo miljone in mil-

jone kapitakir posamezoik lj«di. Ona bodo posfMrilevala bla<>

gostanje narodno bolj, nego obrtnija po zapadno osnovana.

Brez smešnih socialistinih sanjarij je Velikoriis prvi medvsemi narodi ohrtnijo podemokratil. Ruska emigracija pre-

slepljena od zapadnih Amtomov po ptujem pesku iše, kar

doma na drevesih raste. Kaj lacega osnovati^ je dano tudi

med Slavjani samo Vclikorusu, kteri je edfni ohranil si

sapopadek obine slavjanske* Kaj tacega tudi v zapadnej

^vropi doseoi — kjer se je fevdalizem preselil , nekolika

predruga^n, iz gradov fabrike — modrijanstvo dolgo zenapenja žile svoje, a zastonj. Kaj so rochdalski pionirji na

Anglezkem, kaj asociacije na Nemškem v primeri z artelaml

ruskimi?

S prenehanjem posredstvovanja poljskega zidorstva in

„komisijonarslva ruskega^ boeta trgovini ic pete dva hudatma^ komunikacije nove in naseljevanje Velikomsov poprimorskih krajih in blizo naSih mej jo »bodo pospeševale navse strani. iAm bolj pa se bode s temi premembami množila

kupija z Rusijo, tim važnisi bode za tržslvo naše zana-

prej jezik ruski , gled kterega j« posebno važno lo^ da Ve<

likorus vkorespondenciji svoji z ptujimi kupci ne rabi ptujih

jezikov, ampak dopisuje ruski, ee prav tudi druge jezike zna.

Podoben je v tem Anglianu. Sicer pa se velikoruski trgovec

ne mui preve z uenjem ptujih jezikov. Neki Angliean, ki

je letos v Moskvi bil in ki popisuje ondotno borso, piše v

ostalem to-le: „ Mislilo hi se, da ti ljudje (irgovci moskovski)

ki tržujejo s celim svetom mnogo jezikov znajo, a lo ni tako;

tukiy jc prava Rusija, tukaj se govori samo ruski Do zdaj

se ni bjiti, dakdor ruski ne zna, ne. bi mogel trgovali s pri-

Oigitized by

8

morskimi mesti ruskimi, kajti tu govorili so ptuji trgovci vse

evropske jexike» sanaprej pa ni dvombe, dabode s edalje ve-

ina doBeljeTanjem Velikorusov tudi njihov jezik edalje holj

korotpoodeneiji v {Mriaioija ruskem prevagoval, poaekfMr

ker raste z rusko drsavo ob enem tudi mski ponos, splotee

naduienje aa vse kar je msko, tedaj tudi sa jeaik« Popredmogel je živeti kak tuj obrtnik ali trgovec do smrti v Si. Pe-

terburgu brez znanja lega jezika, zdaj je ta mogonostnehala.

Rusija, akoravno meji na severni Id, je v obe ze\6

rodovitna v vsekam ohaini plodonoana. Ande ruske slasti

baker alt koifevina — slov po celem avetu, zemeljski pri-

delki ruski pa morejo v potrebi celo capadno-Evropo prero-

ditiin 8o jo vekrat že lakote rešili volna, loj, kaviar, kožu-

hovina razpošiljajo se za miljone rubljev na vse kraje; ravno

tako nekteri obrtniški pridelki. V Kavkazu rvi svilo pre-

dejo. Prideljuje se tega blaga tu, kakor nekdaj v Italii. VTaikendu pa bombaž raste, amerikanskemu kos, in. obenem dmgi dragocenjeni pridelki V sobnem Nižjem Nov-gorodu prodtf se na sejmu za blizo 200 miljonov goldinar-

jev, v Harkovu za 60 miljonov, v Irbitu za 50 miljonov blaga.

Moskva šteje 700 fabrik, Žez 1500 velikih trgovcev (Gross-

handler). To velja ne samo za ta mesta, temu v razmeri se

za stotine druzih.

Moskva je sredile naj razprostranije .zemlje, duia naj

, vašega življenja .v materialnem in duževnom olnsiro. Kar je

London« morje, bodo Moskvi železnice. Pogled na zemljo-

vid kaže nam, da iz polovice Evrope in cele srednje Azije

do gora tibetanskih pot naj bolj v Moskvo drži^).

2100 milj dale je od zapadno do izhodne meje ruske

in 700 od severne do južne; ez 400.000 Q milj obsega

<') iz državnih ruskih rudnikov se dubiva na leto za 95 miljonov rub:

Bvib: rud, iz privatnih prej ko ne ê ve. Žila se pridela na Ruskem po

srednjem radnnu 280 miljoaov etvert, to je 952 miljonov vaganov nafie

mirt; od lega se 40 miljoaov fetvert (136 miôrov vaganov) na ptuje

proda. Letni pridelek pSeniee se rajta ns RsslLem ds 320 miljonov vag: vAvstriji ns 46 miljonov vag.

*) Nsprodovaijo Rnsov v srednij Asî vtsko plodonosnili iLn^fik, 1ls>

Ieo? so Tstksnd in Bviisrys spioh io ps iclenniee preko Ksvkssft o^rla

Digitized by GoqgIe

d

carstvo rusko; polivica Evrope in tretjina Azije ste ruski;

oQo iibftega sedmi dei vse suhe zemlje; rimsko carstvo- o

vrhuncu* svoje slave meriU-j« samo strt' tega.

• Ift tta celem tem. pMitora vlada v vrMlih- m trgovini-

%imo ea' jeiik -^ jesik velikomiki.! Toda ne seme na temprostora se rabi ta jesik; — marve (v Aziji) Se detle^ ^s'meje ruske; tudi v Perziji, Hi vi, Rukari in severnem Kitaju

(Kini) trgovina mednarodna služi se z istim jezikom. V sred-

nej Aziji glasi njegovi ^don celo do himalajskih gora. •

Rssija ' podobna je* mlademu velikami. Velike so - amba«t

noiti, velike- {Kotr^biB njene; in te emoinoil^ an polrebe rastle*

bodo » napvedovanjeiB raivitja njenega* OUrnfvii' lo? na mb-terifikio -stran ali na trgovino njeno ^ dalo ki fso' reî, da

bo neizmerno veliko in edalje ve blaga prodajala, pa ga

tudi neizmerno in edalje ve kupovala; trgovina z Rusijo>

tedaj kode kaj vasna v malo letih.

Ne zamudimo tedaj za udeleževanje t^ trgovine pri-

pravljati se. Priprafrlfanje to- je mnogovrstno^* En del tegai'

pripravljanja: aa nas • Avstrijancn cbila bi« Itfgovtka av?ena a

Rnšfjo — aveza osnovana po vzajemnih potrebah; Brugo pri*'

pravljanje bilo bi pa: uiti se jezika ruskega-.

Na Slovenskem se skoraj polovica ljudi ve ali manj

pea s kupijo in ohrtnijo; mnogo Slovencev gr po svetu

in o^ se raznih jezikov. Naj se ui tedaj naša mladez tudi

tistega- jeaika, ki ho skon^j zeld važen fea kupijo » ki so

ga pa tudi Slovenec naj loee naui imned vseh jezikov svistd.

Toda ne eamo Itstej sloveiiskej mladeži, ki ae pe5a s

trgovino, koristen bode jezik ruski — temu izobraženej

našej mladeži sploh, že zavoljo svoje velike imenitnosti. Pa

tudi slovstvo rusko je tako, da vabi na uenje ruskega jezika.

Slovstvo to tako je, da se more lovek, ki nobenega dru-

bodo-taii sapadaij trgsviai eova pets. Passltaio.vsiap.paMb to aa^rs^s-

va^{s is %KW9fi tcgi, ksr ni dvoaibe, 4s prscej» ks Iâsi » iadga^b mej

svoje gospodarstvo stegnejo, bodo is Ksvlisss želosnico notri do Indije na-

prsvIlL Tako bode priila indijska kupija sopet na staro in naj kri^So svojo

pot, — razloek bode samo ta, da sdaj bodo to kupijo, kakor Indi nno s

srednjo Asijo Rasi v rokah imeli, ne pa Gennezi, in da bode treba reš-

kega, ne pi itsiysBakegs jesiks onim* ki so bodo s to trgovino pe&di.

Oigitized by

10

ze|fa jezika ne zna, po njem popolnama izobraziti'), in

to ne iz prevodov iz druzih evropskih jezikov samo, anipak

iz izvirnih kojig ruskih. Oflieii|jem naj bodo lii sanM velir

kani slovstva ruskega: Lomooosovi Giribcêdevt Lertnon-

tor^ Sflmenov, Oržavin^ Piilkiii» Karaaeift, 6ogoi, BagocUii»

Turgenjenr.

Da ruski jezik ni davno ze vece važnosli po izobra-

ženem svetu dosegel, kriva je tista osoda, ki je zavirala

veke in vkc narod ruski, — ki pa ohranila ga je za

prihodnost. £n par vrstic ia: agodeb ruskih dokazaJo. nambo to oevkino. Dve sto let je gospadarii Tarlar;- tx> je* po*raM LiUran m Paljak. Mwaga- Itt Mavijia se - iiMifooaa sa—atava poljska ~ poaar pokaol^je vse po R«rift«Ba« Ona-*more Poljak, nastopi Svedec; s tem in unim pajdaži se Tu-rek; — krvnik za krvnikom vrsti se. Imela je res Rusija

ve pametnih in modrih vladarjev, ali prva skrb jim je mo-rala biti^ da naj pred svopo oblast uvrstij#» da premogonoplemstvo podložijo in ruski narod zedkMjo. To doseaela

Vasiiffj Ivanavi in Ivanll. Vasiljevi^ Oraf^tnisel jebiiaoavo*

boditi avejo tmnl^: aa vsa veka nevarnosti » da se- lar-

tarski jarem ne povrne in tndi to doseže Ivan II., kon-cavši moc in samostalnost kanata kasano-astrakanskega.

Zdelo se je, da nastane že zdaj za Rusijo doba miru in

sreoe: vadigoe se vsakod narodna obrlno&i, v Arhan*gelsku odpre se kupâ z zapadao Evrdpo , s slavnim

doUieiêm Sibirife tudi s aevemo 'Asijo: dob- ruski ae,

sbudi.f Ali ta slava^ je« kretka: rod Aurikav iauaure in adajci

planejo Poljaki, Svedci, Tartari na neslaeni narod. Rusii

sicer ni odklenkalo, Minin in Požarskij jo osvobodita in ze-

dinita, ali narodne sile bile so v krvavem bojevanji tako

oslabele., da nova carska rodovina Romanovska le s tež-

kimi žrtvami od tujcev mir dobi. O vsaki priliki zagrabili so

jo iz nova sovražniki, še na slavnega Alekseja gledali so

seseiê zaniêvaje* Se le pol drug sto let joi kar je tega

krvništva ali madenja niroda ruskega pri Poltavi bilo konec.

O Knjig ki leto in dan na svitlo prihajajo v rnakem jesiku cez 2tiauc je ; na stotine pa izhaja asnikov. Na kealUk vtrailišcili la nmogihdrugih viAih i«lali je roški jesik ttiloij«sik«

Digitized by Goo*"

Ošabnosti siâdoe -r- hiuro kaûijeae- lela XS12 ta s<^m

ne slejemi • . . ! . . I - ..

Toda pri PoUi|v> zmagal je samo med» duh ruski |Mb

je ostal v hudih okovih do danainje dobe. — ÎNolvi dj^ icr

ddhe -j« vkilal na idmam 'makem cluK;.«apiidni -t*- ntmikofrancozki'*^ saliraje, duh' ndrodni in - jezik ruski. NAj hujši

se je to godilo pod nemško carico Katarino II. in naj veci

upliv je plujstvo na Ruskem doseglo pod Aleksandrom I.

Pavloviem, takrat, ko je Poljak knez Cartoriskij na oelii>

ruskega ministerstva stal. Takrat je tako dale prišlo, da so

se ministri ruski v svojih hesedah (Mt|iih/) pa^franaoaki po-

svetovali. Poldrug slo let je didajala narodnost rusko rnamegla zapadnega ptujstva. Da je do tega prišlo, poglavitni

vzrok bile so ženitve ruskih carjev in princov z nemškimiprincesami, ki so dopeljevale s sabo cele trume nemškihdvornikov, da so se Kusi dvora in njegovih spietek ogi-

bali. Tako je prišel jezik nemških dvorov namre fran-Cozki« tudi na ruski dvor, jezik nemški pa stdpil precej

za njim na drugo stopnjo: nirodni ruski se je zanieval.

Važen vzrok te napake pa je tudi po Petru velikem vpel-

jana ptuja, slasti francozka omika, in popotovanje ruske

gospode v zapadno Evropo, posebno v Pariz. Kakor druga

evropska gospoda (razun angležke) poprijela je tudi ruska

francozki jezik. Z ženo, otroci, prijatli govorila je francozki

jezik, ruski pa le z »muziki''. Gosposki otroci uili so se

naj pred francozki, potem angležki in nemški jezik, za

ruski se nobeden zmenil ni. Se le car Nikolaj Pavlovi odpra-

vil je to sramoto postavivši šole in nauke na temelj narod-

nega jezika, na temelj ruske odreje in ruskega duha. Zdaj

se pokazujejo veseli nasledki le modre naredbe na vse strani:

ruska gospoda postala je zares ruska, nehala je biti službe-

nica in — opica ptujih jezikov in ptujih spak« Naj bolj pase napreduje v tem obziru, od kar je stopil na prestol Alek-

sander 11. bistri njegov um je spoznal potrebo organi6nega

razvitja ruskega naroda, podrl je zavire tega razvitja in vpeljal

tako važne reforme, da se ruski narod zdaj naj sjajniše pri-

hodnosti nadjati sme: jeziku ruskemu dal je nazaj vso ast,

ki mu gr, ter ukazal lanjskega leta, da se ima na dvoruruski

govoriti in da naj bode ruski jezik tudi diplomatien.

Digitized by

12

In tako zdaj Rusija razvija se goro^Kamo — mate-

rialno in duševno » množi se slovstvo, innoži se kupijanotranja in iTunanja; dvakrat toliko pa' ta miioai TasiuMt

jeatkua mkega.' To 80 misK mojcf o jetiku rnakt«^ kterega' da idaj prt

nas* V 'A^trijS nailfilf sa^ kila je« k)aj leaavna^ skoraj nemo-goe. Spišite tedaj dragi prijatelj! slovnico rusko za Slo-

vence, ker taka knjiga je za nas važna in imenitoa, koristila

m mogk) bi se reii, jako poirabna. •«

• i • . 'I . I I ... • • » I i Ml«"'

Mataoa diajt • «:..<.. t> •:>- '.

• I J • • . •• t* »i It'* *

I »is •*

• ' • • ' I » » I . •» • • J •, I*

* • • .

• . .;. I I Q^ BIftŽi' •• •

• . I-*

• iI

. \

* • *

• • •

' • • • <

I l'

Digitized by Coo^

nekoliko slovninih besed nahodeih se v ti slovnici.

asoTanje (* pregibanje), conjungatio, Abvrandlung.

atoTAti (* pregibati), conjungare^ abwandeln:

Cislo, nmnerus, Zahl. .

* ",

'

« osnoTno, cardinalit, Crundtza1ilwort.

„ redovno, ordinalis, Ordnungszahl.

n dvojnik, dualis^ zweifache Zahl.

jedn. =t jednotnik, singularis, einfache Zahl.

« mn. — množnik, pluralis, vielfache Zahl.

Glagolj, verbum, Zeitwort.

Ime isUteljno (* Številno), numerale; 'Zahlwort.

n pridavno, adjectiTum, Beiwort.

, , izvestno (* dolono), definitum, bestimmt.

0 „ neizvestno, indeBnitum, unbestimmt.

„ statno (*ime), substanlivum, Haupl>vort.

Koncovka konnica), 8ylaba finalis, Endsilbe.

Nain neizveslni, infinitivus, unbestimmte Art.

9 Telivni, imperativu«, gebietende Art.

« zelivni, optativus, wiintdiende Art.

Nareje, dialectus. Dialekt.

Pad (* padež), casus, Endung.Penj (* osnova), Stamm.Pisme (* rka), litera, Buchstabe.

Podmet^ subjectum, Subjekt.

Pologlasnik, lemivocalis, Halbvokal.

Poved (* stavek), senlentia, Satz*

Pravilo, regula, Regel.

Predlog, praeposilio, Vorwort.

Priastje, participium, Mittelwort.

„ asovavno pregibno), conjungalis, AbwandluDgs-«

9 inee, activum, thatiges.

„ lerpee, passivum, leidendea.

*> Z iveadico lasnanovane besede so ofombe itložnikove.

Digitized by Gopgle

14

Prislov, adverbium, Nebenvvorl.

Prisodek, praedicatum, Praedikat.

Prostoreje, lingua vulgaris, Volkssprache.

Samoglasnik, vocalis, SelbsUauter.

Sklanja, decHnaiio, Abahdehiiig.

'

Sklapjati« declio^re, -abSiidcrn. •

Skladnja, 8yntaxi8y Wortrugung.Slog, sylaba, Silbe. .

Slovo, verbum, Worl. , *

Izpeljava etimologia, Wortforsc1iung.

Izpeljavno etjfmologice, etinoloâch«

Soglasnik, consonans, Millautei;.

Spoli genus« Geschlech^

. m. možki, masculinum, maimUckff

ar. = arednji, neutrum, sachiich.

„ ž. = ženski, femininum, weiblich.

stopnja, gradus comparationis^ Vergleichungsstufe,

zaime, pronomen, Fiirwort«,

o pravopisi.

§. 1. Rulîna se piše s pismeni (* rkami) ^gradjansko-

cirilskimi*.Ta ruska pismena se imenujejo cirilica gradjanska

ali azbuka „ gradjanska".

§. 2. Cirilica gradjanska jo ogromno dale po sveti raz-

prostranjena. Rusi, Serblji in Bolgari, njih ve od 62,000.000,

to je, dva in šestdeset milijonov duš piše s cirilico gradjan-

skoy ktera se še den na den na vse strani širi. Teiôvec si

odpre s rušino pol Evrope^ tretjino Asije, kjer se povsodnaj ložeje terguje s pomojo ruskega jezika. ista resnica je^

da se mora cilirice nauiti vsaki, kdorkoli se lioe šteti medizobražene Slavjane. Zato vendar ni potreba zametuvati ali

zavrei pismena lalinsko-slovenska.

§. 3» Pismena cirilici gradjanske so sledea in stoj v

sledeem^redi:

a, 6, 6, z, €, m, s, u, i. ti, k, j, m, h, q, n, p,

A, E, B, r, 4, E, m, 3, H, I, M, K, A, M, H, O, H, P,

a, h, v, g, e, i, z, ji, h j, ^, I, w, n, o, p, r,

C, m, y, 0, X, tf, -v, %n, u, h, t, 9, to, h, e, r.

C, r, y, 0, X, if. H, m, nf, ^,9, io, h, e, r.

f, tf, h, C, d; i, iif, — I, j, i, €^ ju, ja, t, v.

§. 4. Sledea pismena ruska se izgovarjajo scela tako,

kakor slovenska in zato ni potreba razlagati jih Slovencu:

C 9, Ay ^> i, U, K, M, n, o, Ti^jf, e, m, jf, (fi, x, n, h, «»,

a, b, v, gy d, z, z, i, j, k, m, n, o, p, r, tf, t, ti, f, h, c, c, L

§. 5. Razjasniti se pak morai kaj pomenijo sledea ruska

pismena:

h, 7,, bi, B, H, t, e, u, w, A, n{, e, e,

h še imenuje jer in stoji 1. vasi za kratko t; i xeajûmh^kcdlin, Adaaim=šiela(i^ ffHenhe=udien^€f pii6ie:=r$bye,

J Digitized by

16

fu6hM'=^rih\ja; 2. ono pomehSa soglasnik, kteremu se

pridruži in tadaj glasi kakor slovensko j: KOHh-=ikoni,

t to imenuje jor in te ni^ ne iEgoTarja» je brezglasno:

delal.

H glasi zelo tako, kakor sioresisko i.* pU6a=riba, AhUt9

i# se po ruski stavlja samo v pucctku sloga in glasi scela

I tako kakor slovensko e: »moim^ »mo^ ama eiot,

eio, eia.

Sledea pismena ruska • m, e, 9, u, 9o,

ako stoj v poelku sloga, pomenijo: . « ja^jej —jh j^jako stoj^ po soglasniku, pomenijo: . . • hO, — le, hi, bu,

namre:

n v poelku sloga pomeni ja: /i6oph=javor, amt-fi—i^me-ja; po soglasniku pomeni b(r. eo-jR, KO-n/r, to je

zlasti: eoÂba, Koûha, itaj: vo^â, ko-nja. Vcasi sloji

R mesto staroslavjanskega a in tadaj glasi v ruš-

ini kakor slovensko š: MMC0=meso, AumH^dite, Mms

e v pocelku sloga pomenijo; ecmb^jeslj, eêa^jedca,f/uetibêsszucetu-Jef po soglasniku (izuzami soglasnike

mehke JV, m, n, i^, if) pomeni m; cb ko^-hbm, no-M, X0a^jteuB, o-pembj to je zlasti: e^Ko-ûbejm^ m^Me, xša^MeHih^

o-phem^ itaj: # ka^9êmy pošlje, hva-ljenj o^rjsi. Pomehkem soglasniku iK, m. H, u{, t^, pomeni isto e: menazs=:zena.

,

f y poetktt sloga pomeni Je, pa samo v treh besedah

ruskih namre: to#fn«=/aAall (jezditi), daûmb^JeM"êmb^jea^; po soglaftniku pomeni zlasti be^f,

ktero se v književni rušini izgovarja kakor slovensko

isto e: 6tAbdi=belif.

u T poetku sloga pomeni Ji: MCKpa=Ji$kra, upaû^kra-ji; po soglasniku pomeni: st: KO^^nu, 6e89 eoÂu,

,to je zlasti : KO-ubi, eab eo-Abi, itaj : ko-nji, bez vo^lji.

Digitižiad by Google

fO. v poetku sloga pomeni ju: m^=ju^, Kpa»w=k kral-

ju: po sogli^niku pomeni hu: jiro-Mi0». a»«-4l0» io jeziaaii;

^ a^Bb-pr^vilno snajo to pume l^^vaijAti Riiî&FpijAi«

Hil.Itl

ailt kAfir adki^ »Mig«gai|ieii) pUm«iiQnui..fVlia

m to je pisme složeno iz mH=8c: mfxa, ouûu^ tp zla-

sti: mnifica, ornuma, eitaj: icuka, ohicina,

i v književnem ruskem jeziku se izgovarja kakor alor

0: MM^sim, Jlli4$t=smsdf dve pik| nad iponmite samo, dA.ao 10 ^ v praslîroiSji rnaki« $mf( Me^

fovaijuti Imli kakfr/o? (fm,ti^0i.*. ^

Sledei dye pismenise najdele samo v ptujih besadiili 9

0 glasi kakor f, vasi kakor ^; Oeôp^^Peôr, 6aj$a^Toma.

r pred soglasnikom stojee pomeni isto sloveiuiM> <^

.-

,1 immj pred samoglasaikom- sU^^« puk« fjsipioni v

:

s« 6« Proslfrecje rusko iaf^vaigt sioeV.v&si, nekle^^.

namoglasnik ali sogla&nik drugao kakor so piSe; lako pile se:

a : ymac%=^rozUy nam= iir«, Aoma^h= Aro«; . . . akoravno

se a po M% 1/^ V; v prostorecji izgovarja kakor ka-

Idj^r je be;(na^lasiM> in kadar, iê stoji. y. JiQi)ycofkah skla-

njavnih: u%€9, Asi, ioie4 * • ... • • » •:

Pile se: .

ako ravno se izgovarja ir nekterik Jiesedak po moskovrskcm prostoreji kakor jo: Ijon, jo£, joika, W^^9

,zitij0y mofo, jtieffimqia berjoza . . ^ • .

Piše se: ': i.«

t; ^«4«=jfiMSMlOy siijtâ= . . .

ako ravao no isg^vaiji^ .vîîkakcMrjin; ft̂ fmÔ, jvisfmfia.

Pile se5

o: eoAa= voda, xopomo~horosOy MOAOAou^moladoj, ž-o--

0opfo=j^qvorju . . . ako ravno se izgovarja po moskov-^

skem govori, kadar je beziiag)asao» kakor 4^s voda, hor*

. fnsa, mahitfi^ gwmju ...

Tako se pilijo s<^lasniki 4» i« A% h ^» priosor:

/9fla. = M, ^^lpeei^= carjev, te^ — f4, eiA^^ênef,s

Digitized by Google

18

o6p»99 = obta», paM9^roi, . , . Bko ra.vno se v ruskem pro-

store^ji Tîsi iEgovarjajo'1(li1i6i> n»^^^^ ^ -m; kakoi' da bi

Ualo: AfM, i^pe^lh^ "iom, 'MiMv ^^miî pfnm . v^; fiko se

ItiM. jpiiejd m; IT« m^prilner: itf^f« st^K-^^dn^^jliiMr^îi?-

e; kakor da bi stalo: aoph, SKenuâ, 6oip . . . .. "'' ^f«

§. 7. Samoglasniki so: ^ ' «^-

' > '-»4 i. o*

«, t, w, o, y, »,•

'

'^'

'* ^- * " -^^'^

jih kntavgemo jottt^MR^;^!^^ biY<$keL z j^Mi<^fofolUi; ka-

dar stoje mesto: $0,- W, »t^ ftti jih pAk''4ffi^htij€Mtd'|^M9rane,

kakor bi rekel, s jmmi (h) dozene: i».i« • » .b*iJ<

§. 8. Soglasniki so. * ' • \ ti'- \ i'>.U

Vsegdar tverdi. z, x, k, .|j:\v«»I^

Vsegdar mehki:- Jipj m, % if, iK. '' ' ^ »H *

' « .OkâjitiO^ (tO »je l?6f^^^ tflr^pafc/ SlIipAIi' je ]|^llreba»

pomehati morejo s tem, da sejim pl4fesL'^; lio štetfdNV

jf^ H, JI, p; A> iMMMiô jth' atb tliA?'|irarlkeb)fftê.

§. 9. Samoglajsniki berzo izgovorjeni se iihennjejo polo-

glasniki; rušina jih nikdar ne izpusta, nego stavlja za pofo-

glasuik naj obicneje e: opeAt, oceA^, K|fne^%, Aoee%h, KOHen'k,

ne&h' . \\ 'Viasi stavljja posekoo (êdiA^po pfiinftnihHver-

dih t, X, k: necom=pesek, njAnilA=^peMt; iiiMf^^^djfef^,

jfzoAf$=vo0elj9 *'"'»^

%, tt)i'Zll*|Hiloglasi)ik pred soglašii4k^^ sttfVIj^"MS^hanaj obineje e, na ^rtmtr*.' eep6a, sepxib, iiepehiu, Mepadms,•mepnt^nb, cep^tê, cepm, eeprma, 4epHTi, /i,ep7h'amh, Mepmehiu,

meep^biu, mepnh, cepna, nepubiu . . . pred în po pismenih tver-

dth ?;x,K se rado stavlia o: mapz^= tergy zoph^git^ zopjto

=f^f K^m*Akei4fkifpM9=îkitn^ oV^ -^^H'-'^^'^

'••Vt.ji;ll. 4liiMli^ ttieMo<t»Ji;, pa pUe'6:Md, op&fi'^^'^'^^'-"1''

eejiecft vla». o^mno Nato, zoAoea glava, zoam? g§^,^Jioc%klas, jeoA04a klada, cojiOMa slama, xoaoa^ hlad . . .

opoma brada, 6opoHa hrana, eiôna vrana, zdpo^n g^d, ko-

pOAb kralj, Kopoea krava, MopoK^ mrak, nopoti prag . \ .

• S^^l^4 Mesto ia^viroega jp^pil^ riiScitili y nlekterth^l^dahepe: 6epez% hreg, Afipeeo drevo, nePj^ fh^dyîSl^^mt d>mt, ne-

Digitized by Google

< ^^SîtBiiili&uia poMiehjŽaje pogosta fioâetiike, n^tarec:

eltoj fltiiMi %i#giia»iiikoni p>i§aiio prtvešpie 8«afgUwiyliftjiHf ,

£oje, na primež: špam, nom, Ayxu, Myxu, pffKU ... to je, ki^

kor da bi po slovenski pisal? • 'rrii^t, MO^t^ ^Mî, muhji,

rokfi . . . mesto: vragt, noifij duhij muhi, ruki . . . vsegdar

mehke soglasnike m, m, h, u^, kteri pomehôvanja ne polrei-

hvêjfOi ;Yiafci«»p»a>elfcuje» priveiêTaje jim âmoglMaike jero^

dft' ^ ipiaah iôif:jfil9i,d^,'Jî . ^ . mentin jbo^ fikf,

iM%-im>'i • # 46 In^gifair mehkc^soglafmli^ ho6e ivIaati^Mf-

TerdjeTati priTeievaje jiiu («): ii««r»> KOW%i âm, TUum^t,

• ^: 14. Itvirnol 4» sc piše in t/ôvdrji- pO rutfki dbiîoWîrâ9t* ^rî' pe' ôvenski obieno j\ jifejvtf ivi^^ ftpaiiea'^

Hlfm, 7tpo6ymdMh *=s£>ithujati, e>y}^»m$'±=i Wf^y^lšH*.

§. 15. V rušini in slovenšini se pismena ne podvoja-

vajo zvunaj v slovib složenih, v klerih predstojee slovo se

konci z ravno tistim^ pjuimenom, s kterim se sledee slovo

zane, na primer: ie3šaKaiie/6ehay6M ; .^.Rušina prav redkopodvoji neko pisme, na primer: eo^tiMeuMoe mesto coeûueitoe,

oeo6iftMi't[k: 0c9ieê . . îrav redko ižostavi* nelo ^siile, naprimer: ceMb mesto cej^Mb, apuHb m. oHpum, anmpn m.o'"tdmupt,eoHsamb m. 60MU3amb lW * ' *" * '

'

§. 16. y rušini in v slovenšini se praviftib nkenSajb

pismena t, x, k y x, m, h sam6 pri izpetjevanji slov in samoe: cmpo^ empome; meKy (teiem) TmHeu^h,meHem%,mie

"ileme, meKymh; predf u lA t se paV pb ruški ne 'mencajo na

4|ff«U ^Mi^^gm, Jinfs^, . . .

B0yK%: MšyKu, Bšykd; pyita: pyKu, pyit9..

*: Tako ostanejo nespremenjeni po ruski tudi v velivniku:

od neh'y (Speem): nem, 7ieKUMh, neKume, po slovenski: ped^pecimo, pecile; od eepzy (verzem): eepm,6epn^'h,,ni^fip/t(ne,]ô

. slovenski: i^mMii^M^ml^^ .... . • ..,../! :

§«tli!Iii^P«'miski fle-vâii^ lifndar poredko, pišete po dve

slovi v jedno: Satunucjf = baviti 9e, pumhCM = bnH 89* •

.

8*

Digitized by Google

22

primer za stalna s tTerdiiii soglimnikom koncovkr^ drugi s

mehkim, tretji s pomehanim, to je jerovanim, ceiverti s

l^vaidim. (§. 7.)'- ' " • • f; -5'>fi n

9^ JMd 4. jeflMiti perve skkif«<êit2BtfltlMki, MeeApomenijo neživcê stvari, je jednak pervemu ysdiij4itaia po-

iMlupjii «tiM#i -avdfoîpMk^nigMNi: m mikflîMKm^^»im^M^HgHUf. To je Mbo v.«Bi^âilqm al«vjiVi«£i«ilUI«aMHde^^pad 4. živeih stalnih jednak drugemu ne samn v jednotnHeir,

nego tudi v množntku in v vseh sklanjah: n eu^!iÂ% Hamuxh

pa/fosu, KOHeii, na^^, hTfRzuuh . . . po .»loveiiû^^ viM^nuifrobe, kan^ otroke, kut^nje . . . »*< . ;•; : • •->;.i

Ruski pad 5. je.««tffd|w^jeidnabfeeieaiiilvlTCeh islih,

jipaMi •klisjali, atso !««kicni< atftabftrvf^.ihlu^« mtijk

svoj pMeboi-^pad 5. ]t4iio|ii»;i<ia.*ii>;..AMnrl4pi0M»4v/ $M^^mfo!emne! luqfce Xpucme! . • * • .

• .• ,d» »•.^•f. .'.vV*

.•• ii . ... . §• 27.-8kUija perva.,

.5,*,. ..... J^d.nqloi)(^- ' * f.-iLS.

IJ S^ foš d.-^j -iâfel. ali 2.' 6vi'^9y.ui'.V^4P«f

iMM>' rt, /at-l. >-t,. .1 ymm^^ s \Mm^ -if, •

• - ss!, afi-2t • -%y ii- ^êikm

• Mpsh4t^ ' •: • 5=» Iv.idi 2..'. •~'-*jia\

Mnoznik.

* *pa$-H, 2. -^«»}'*d.^dMca> 4v=ir 1. ali 2. 6. hm;«,. 7,-r«Mfif)

'**»v - fwaW^ ' wiRi^ zifci]«. ali 2in f-oomi vjuHft«

' 'V^ Tfpm 11/ -Ms '•''JMm:, »ilr ailif 2v * .^jfjnf.

§. 28. Po penri dLlal9>^»''8U^t9lBj•ii'^tilai)tôika»

namre: ' »• • 'rt-* »'^'•'.'

1. Po primeri pa6ii konea se na Iverd soglasnik predjorom (h): eopoMB^ šumcu, cmpaxi^,.Mxik,'MBii, Al^^ * • •

2. Po primeri Hem% koneiaiftr-M ou^hdKaogtiismkpredjorom (•) JK, m, h, m^, tf: Mj^Mn, nm$ii^ptk^mami^ . .

• >M<4. Po primeri Kpau konea se na u: 6m, Aou, poU . . .

• §«29. Nektera stalna možka imajo v rušini koncovko

pomekano:*yAjf#i^ JVA4^4(y<eaan«; mMem^Kopšm^ peMšmi i.*<^

28

imajo koncovko tverdo in se sklanjajo kakor slatna tverda:

tfoloh, želod, ôsf, kamen^ koren, remen . . .

§. 30. Pologiasnik e ali o stojei v nekterih stalnih v

pmmtm jmm&ac v rul&ai in^^l^venlinif^risklanjaiijt-i^Terze:

ff^Mn-. . .••*'!•»•,••* • .X - .v.

•

31. Narodna imena na UHh se sklanjajo jednotniku

•pravilno, v mnozniku pak odveržejo koncovko umu in se skla-

njajo takole: Eojuap-uub, v mnozniku: Bojuap^, ^y "AHSj

^ §. 3^^ Prime tbe. Verlo redko ê 'haredi )>ad. 2. jednotni

hk ga iini^|b'saimo' stalila innena možka Iverja/ od teh samojednosložna ali dvosložna, pa od teh samo ktera nekaj neži-

vega pomenijo in še od teh samo lista, ktera znamenujejo ne-

'kiy'9kat' se deliti more ili kadar se samo od jedinega dela go-

vori, na primer; jmmo mmqf, tepeanf,' fiecKjf ; kdcKOMito iMSjf,

kMV,' rhitet se stavlfa vsegdar tudi pri teh koncovka pra-

^Sf^fhiflarîMuea/ topohpa, necKa, ckBta, naH' ,\\\ 'Št tkdk^ra

imajo y : eufl,^ su4y, KpaU Kpaio, Banax'h 3anaxy ... '

'

," Fftd 6. jednotni delajo na y samo nektera jednosložna in

dv?sl6zna statna,^ ktera ';^namenujejo 'âs ali krajj^ pa. samo jm>

Wedtogih ^« \n if<i,''na^primer: n<j^ \9epxy, na »panfl en fefif,

^6oky^^ v Orani.*. \ . sicer imajo tudi . te heiieijiie pravilno

d: o 6epxd, o {fond ...

Ako sklanjaš pad 2.,^^. jednotni pravilno na a, malo-

kadaj se bodeš zmotil.

Pad. 2* množni delajo bres koncovk odi, €&% sledea

statna^ ako sloje po kislih, višje o^ nimh: tiMim apuum, nyAn,

paan, camem, ueAoedKn in še nektera druga^ na primer: 40

ceî^, .inuoch,, do, îvih vfasov ...

••"V.'« S. 33. • ''-^v -.-.. Jednotnik. * '

hik.' A^ô , 2i:â, 3. .4. 'O, 6. -<5 7, -oMh

Oigitized by

Mnoznik.

fMii-if, -JJM^ *MV^ •UJMI

'

' §. 34« . ?• .dnifi •khî se iUpnjajo »lalna tvtinjega

»pola; namre: *< . .

i. Po primeri aâo koncea se na o: caq40, $mio, MMhJitmo, Mtcmo^ cejw, mrco ...

3« Po primeri 09141^ koneâ;3e na « s ncdblun pred*«l«ge<im &o|^m)uHn: jimê, 4a4mf0 p$6ka * *

8.» Po priineri mM, lîi{6& ae na jeronmifi € Jiu^pe . • .

Po primeri fncMude konMa te jflttraiKi eg mm»jh^hU, mumie, yueube, eeceAbe, numbe ...

§. 35. Ako bi se v padi drugem množnem preve so-

glasnikov nabralo, kteri bi se težko izgovoriti dali, se mednje utekne pologjla$nik» na primer: ctAM ^4^1»»

§. 36« Meiovila sklanja. Nditera stalna srednjega apela

k\inujajo ae na it, ktero stoji mesto staroslanjanskega a tn

ktero se tukaj izgovarja kakor slovensko €, dobivljajoustavko

en in se sklanjajo takole:

' JednoiniL '

'

• • • - .

1. 4. 5. UM'H, 2. -em, 3. -enu, 6. -em, 7. -šM^jn.t . . . . \ .'1.1 i.'' • /»».»

Mnoznik.

Tako se sklanjajo: peMH, riJieMfi, cmpeMH, ceMMy epeMX.

Tako se sklanjajo tudi stalna srednjega spola kiMle^se na ktera pomenijo mlade stvari aivee, samo a to raa*

liko, da ae jimoalavi šm; na primer: m^^m, '-Mmtk ^mnšjm;pa se tako sklanjajo t ruld&i samo v jednotniko« Obilneje

se' piše mesto: mejiH meA/muûfeuMtV^/imu, . . v jednotniku:

.

meaeuoKh, meHOK^ ... v množniku: meuiû, uêmu . . .

' Statni dve imeni neo, ny4o dobite v celem množnikuustavko ec; He6'9: ned^-ecû, M»^-«ft-s, u€4êeâMi rî v -

Digitized by GdogFr

85

§. ST. ' jednolnik/ ,

' 1•*

Hnosnik. • , . . ^

pu6'bi, = 2.alt2. "^mt^r ^(um\^

Afm-u, HI, »M«, =^ l.ali2. -a;r«, -OMUšM^m,

.•iTJIfjSrs ].aH2. <-iMM»

5Jf9-«^ -S^ -^4rs» =: l.aliS. -im, -itdini.

§w 88» Po treî tklanji s« dLlftnjajo »Ulnt eenska kon-

€e<a se na tanoglatiiik, mimni:'1. Po primeri pkia koii£*ea se na Iverd ali obojen so*

glaspik pred a: mena, Kopom, noca, soâ, paua, couojm . . .

2. Po primeri 4jfma koticeca se na mehek soglasnik pred

0: Koma, stma^ cmpamOf japtasa, npe^mepa, mn^th mv*- i•

3» P« pramen mat. kw<ete ae m jmMraiMi m: ^mm^

. » 4. F« priiacri ajitifkoiiMa sena jotovana wi0^ . . .

§. 39. Ako bi se v drugem padi množnikovem prevesogiasnikov nabralo, kteri bi se težko izgovoriti dali, se

utekne med nje obicno pologiasnik e; pred ali po Iverdih

njuf UMfM, ^MMMMT ipmššm, rnitmia nmMemhšecmpm pêm^^ mju^-m^Mi mpm m^, pMm f$9mf 4a4iH^4€imgfh 40€tu

Med lehkoizgovorljive soglasnike 34^ cm, ck, mu se polo-

giasnik blagoglasni ne stavij«:. $a4a .^^4», ueetcnva ueštctm,

šošcKa $aiku . .

.

'

'Sklanja UUfjhM..1V \

'

...

§. 40. Jednolnik.

i. b* iraMMt 2. 3. 4. 6. -ff> 7. (tip)

. Mnoznik. .

Digitized by

M§. 41. Po cetverti sklanji se sklanjajo sUtna ženska kon-

6ei 66 na »oglasnik pÎMKfiifiUê, jeroran; na primer:

eSaacmb, uecmh, Kopucmh, KpffnociiM^^HeMOemh, CMeptntb^ Kîtmh,

naM/imhy pdub, Mbicu, cojb, MOUb, Moub. neub . . . tudi isla:

nitmi, utecmb^ ce^Mb, ocMb ... do mpuêcjtrn^* .-' ^^v

!

Stalna i^verle sklanje na mehek toglasnik prdvijerom(s) itobmjo v padih Množnikoi^ 3. 6.*tD 7. koiftol^kte neje-

rovMle am^T' na prKner: mniOK^^Nloîam,

T«. S..u.i d.. i».fc'iiii-in^ p.i„.«lep\» »e sklanjate takole: »i- .td-niin

. . Jednolnik.*^

1. 4. 5. M^rwrh^ 6. 7. ,^ ^

i. 5.' Mam-epu, 2. 4. êpeU, S. -^în«! 6. -epita^^ 1\ -^mmu4&H»epu, ' •'epeu, -epfcm'^ '\-4p/tMU,

' §. 43. Zanimiva in važna vlastnost. naše sto?eniine ob-

stoji v sledeem: . ./v - • -.v

Rulina sUialn^ 6. 6. Ife T. ]âd'MloSlifr«ipfMI^>a^,&min na 'ii^;'jrA»/irjiiar: ' ;

A ^ ^

pbiSaMTi, šouHMî, pbi6ax^, soAfiirt^ '' ''p^r6aMU, 9ffjihjfhi.

' Na tenko tako govorimo mi Slovenci irt' smo tako do leta

1846. tudi pisali am, ak, athi; na primer: 3. rokam^ ^l-ô-

bah^ T^ iš'r6ht»iin. To je zato tako i^noi; k^r se tek koHcOôkktoikndF-žajedilii^ Sfo¥«niS» ip ITi^^^ tiu llliN^%2^HfoliibV<aiii.

mug. 44. Zairaena so ali statva ^1^ pridavna. Stalna so; m,

in ceSM; sklanjajo s^^tîÎef 4'^''''*

Jednotnik.* U~ » . v., W .C

1. ^, 2. MeuM, 3. .K^^*, 4. MeHH, 6. 7. j<«ow

mMj me6n, melf', mea, medd, mooto

Digitized b

JNU, . Hocn. mM, Hocft, nam,. '^dJ^'

sbi, tac^, eajtn, eac^,,

eaci^ ^ , eajnu,

padoT, ki 80 tudi le deneSen den navadni v govori ruskega

ljudstva.

§* 45. Zaime pridavno om, oho, ona se sklanja takole:

Jednolnik. f k

Afnožnik." • ^

'

* \. * .4.. - t. % (ij. . j/ .• 4.

'

Tû zaimenu se predslavlj[^ h:, 1. v poitku govora,

2.jpo predlogih, na primer: onia neio',' k% uejiî m ueii uri

«iiM> rf( KMiM^ HUMk ... 3. kadar s^ ti zaimeWaln6izgovori.

Po predlogih, kleri terjajo 4. pad, glasi 4. pad mozkijednotni po staroM&^nski u, po ru^ki se pak pokrati na po-

loglasnik b in lemu se predstavi h =: m: nnubiHaHb . . . tako

tudi v slovenšini mesto: po ty.ejf0, na njeifa 9e more rei\n îifktki ponj, nanj ,\: ' - ^ .^ -

..î

2. pad žei|ski jednolni en se ima pitati /€f^. ket^stbji ine-

stt itatoslavjanskegd'*!*t J^/dk'

' • • - "...-'...Vt

§; it:'MoU;jkoe;'J^îf sd pklaiijkltilkoft:- • • - '

»1 -.^r.^' ,<'»!':... J ednotiifk. • •'^»•'v-î n .»*!

OB.

«

m: li

sr.eio.

vz.

4

m.•

s*;--v

z.

l^fnožnik.

Digitized by Gopgle

|.18/P« Imskk se nsr piiejo pUija iniiina p« 'îiteenih

pittjegai praTopiaa^ na ptimei ; . Jinridfiwir, AtaMAiviiMii^

aM» .-^ i nego- se pišejo po iiôvm: 'B§p46, B9ifi^^, M§*MtWCO ... ....!.

I .,r. T

§. 19. V ruiîni in v slovenšini niso še lutanoTljena

pravila asomere (melrum), po kterih se ravna dolgost aHkratkosi slogov, tudi pravila naglaska (accent) niso miI—ovh

Ijeat« emur se ni uditi, ker T taks Tjelikiai4i^ tako rapalir«^

jortiis jcaiiro, kakdv jo vnski« motUo^nagaimo • kUkîr rsnahktfisjih^temMrft in na|âsek faiH6iA' tok^^- ili j4* aispnogolb

usti|no«ili oke Veljsnrfia<pravilar sato<ni potreba SloVonoii se

muditi s asomero rusko in s naglasom. . < r •> .•

§. 20. Po ruski in po slovenski se pišejo vsa slova z ma«fismfjii,,j^vunaj sledeih 8ûajev» v kterili sp pervo pis-

ma ^4"^^ napiše veliko: 1. v poetku pove/ijei 2..po^lfkji

3. p« iHraliî (?); 4. po klicaji (!); 5. pa dtrotoji sa^kadar s^*inpiiqo iriastn^ abâ.«!^ ojMbein 6tir)iwtQa im^%osf dcr^sV, relf, gpr . .... .

. .. .

.

j

t. • * J.I

•'.. 'I »' ' * ./.•:.- ••••

" •

' O inuoi statniDL

Mozkega spola, ktera pomemjo moza ,ah aaosca: Jl^9^,

ameif%, cum. eoeeoâ ...

^redniefiâ spola: ktera pomenijo mlade ljudi ali mladozivino: 4nm/i, meoeoH . . .

'

Ženskega snola. ktera pomenijo zeno alt samicorar^tf^

§. 22. Po koncorki so: * *

«

Možka, 1. ktera imajo tri^t^d -ali Wiiek soglii^Mk piêd

jorom (p): pai, Ay&b, em/opeM,^toiiieM, cmpax%,^ JtAx^,

4ya:s; mmh, Mem, Kpait . . . • • '

'

Veji del, ktera se kon(lljo m jerovan (s) soglasnik:

jMUs^ oMif-i* ' v*^^ ^ ^ •> " ^•»

• .|'

' SiNNlnja^^sos"'^ ^ ** i «• \. u, .u •oi'«»*.«.

1* Kondea se na o: /(tJlš','tJM»ir^M .-V'?«*'

> 2. KiMri|e&i:iM<ni| v k :poiieliîm (soglašhihiNn: ii0.4^>

Digitized by CoogI(

21

3. Konceca se na ie ali be ije): mCAOMie,. BHMMmit^

mmUe; y%euke, teceMe, numbe ... < i

4. Konea se na m, kadar stoji za staroslavjantko/M^

im j; kadaff se iagovavjA kakar iloTeaika €i UM, M9j^m. . .

^*:Ž0iriKka['aa^ . • m« • •••»

\

t. 1. Kaniaiaâtf na m, MU. « itva^rdun ali mahUni ingliM

itikômi pu6a, šoAa; Af^> mm^, €§mm^ '€hif09i^m,\ j^tmtt*

2. Koneca se na jero?ano m (:= ha): aojiJi, aeMMgKUh'

3. Konal se na joloiuiiio M (s^Jm): šm^m, a»a^ - '

klara a^nAirajalsfliilaja naoiittin ••Uisdtledfelaii^^Mffem

iMfmemi^ ^mm, Kphmm,^jmem^ eMejpm, itjfim, m^mn^,pdUb, JHblCAb, COAh ; MOHhj HOHb, 7imb ... ' "

§. 23. islo jc trojno: jednotnik, množnik in dvojnik.

Slovenšina ima dvojnik v govori i v pismi in to pri imenihatatnih, pridavnih, isliteljiiih, pri zaimenih in glagoljih in

Mf skarbno obderai la za napirej €o kraMio alaroabKvjaaakD

irhiliioat RitMina ima tnii dvojnik, pa samo pri atataili ime-nik- in tamo po kislih Aea, 4ed; §Sm iMf noAošme eMy aô,

pya/f; Aea ueuoedKa npuda aju; nocmaeaenu Aea cmoua; o6ou

OUKU (obe okici), oou hoskhuû . . . Zato ni istina, da je dvoj-

nik v rušini scela izumerl nego naprotiv vasi se še stavlja,

fOf kislih mpu, nemili: m^m naca, mpu 6o6a, nemupe šOAoca,

nmmpe aihm » . . po sloTonaki Mfi Asi, foM; cSMri

viafir ^fUn^^kfi • •

»

§. 24. Padov je po sedem v TMikem tiali in se imenujejo :

Pad 1. imeniteljni, nominativus, ;*.

a 2. roditeljni, genitivus, i.. .

: j, 3. dateljni, dativus, •> • i i i

9 4. laniteljni, tožita^ni) acouaalivus,

if* ^!'"5*;Srfka^ptt^ <«ocativaa, ..•

» 6« mastni, lacalis»

'. „ T. tniriteljni, iostrameirtaBa; Kadar slig

gom ch se imenuje predložni, socialis.

§. 25. Sklanje so etiri;

perva za statna možka, druga

za srednja, tretja za ženska konceca se na samoglasnik. et-

verta> za aeaska konea se na so^îk pemehoan« Sklanjal' pmra^ dffiiga in 4ralja»'iaM^. Yaaka po dalirt priapare: jadan

Digitized by Coogle

plihner za stalna s tverdim soglasnikom v koncovkr, drugi s

mehkim, tretji s pomehanim, to je jerovanim, C€tr^rti.»jo-

Ifcvaliiin. (§. 7.) - i;" ».cr >^ .1

Pad 4. jcilnosti perve tkiiM>9«^%^»^'*>^9

pomenijo nesivee slTari» je jednak pervemu f^dnâMia po-

iMlMpji vtMMî nvef<0;*p«k4drugeiM: « M^ftii»i.M»«|ij^ ill^^4^1*11. .T*)»m1m» y i«! 'sailiim slavjaiot^m EuittMi^deianplaiL

pad 4. živeih statnih jednak drugemu ne samo v jednotniku,

nego tudi v ninozniku in v vseh sklanjah: m €U4fiA% Hamuxh

paoen, KOKeU, «m«4», nmzunh . . . po.al.ovenpku^^

w

rabe, konje, otroke^ k^šginje ... : . »v :. • * '»i'<^ ^'

' SnakifMifi* je ^tyinp-jadnaki§ew»nw>lg|yiifeh 'iitlih,

jpnKk 'in:«UiMjali, aa»o -iiekitn« atfli»fti*of^':aUaiije imaj^

9rej^ fMMebni-^fld 6. je4iiotiit^.«ta.*ao;.4iii»rl4^^n0^tr/ ^jtÂVô!

onme! Iuqfce Xpucme! . • • ^ «. • .•

. • >. v. . v.- Vi

« §- 27. Sklanja pcrva., '/\. -[l.:,^^

.... J^d.nptoik. •

.it.i;U.u.

U Sik»pm4 »; ..8.»«y 6. • 44 ssfc: 1, ali 2.* 6<i'^9y.H!'*V«94pr

" r. 4fffMy «41^' • .arr 1. Bîi^ .« > .«if(M

, îmM^^, , «H», ••= 1. afi'2i=

vpa-^î •. = 1. ali 2. . .»»»^

'• ... Množnik. .1 w.

. '"pa^^, 2; d.<^«jff> 4v^ 1. ali 2. 6.-«^^ T.<»«Mf''VV 'iiwaM^* -e^^ .' 2ti9«]»./alt 2i'< Ham^

iroiMi^ -dK> --MM, = 1. ali 2. . ^ -iMilr«

' .'^:»iqNP*ff/ st34. a^ 2v * ^îlM/J .^^jik.

§. 28. Po pervi sklanji se sk^trjajo statiia možka,

namre: >- "^•^^^[h:-.

1. Po primeri pa6t> konea se t)» Iverd sbglasnik predjorom («): eopoHh, cmptiî^, Jiâ!%, »oBH, 4y6n . . .

2. Po primeri Hosm konMîmr-n me^tdkm^^vsik predjorom («) Mc, lUs h, m^, MffM, nauttij^^pdi^^mamfifr)^ . .

^< «Scf Po ipinmen samikmMh^'amkkifj^t^ftiidA6, xjaM,

4. Po primeri Kpaii konea se na it: 6ou, JioU, pou . . .

§. 29 i Nektera stalna možka imajo v ruBini koncovko

ptmebaiio>^0uqii^ 4VA4yjl|fyieaon«; mMmt^ $[opdm^ išeMtmi ii^^

iirbeiskiai^jo>|>o.il»imefi fikm€hi^mfm{»m)ti

28

imajo koncovko tverdo in se sklanjajo kakor slatna tverda:

ôUobi zelody tjfosf, kamen^ koren, remen . . .

§. 30. Pologlasnik e ali o stojei v nekterih statnih v

pmtmtm paiiii«e v ruiî in «lo¥enlînipriskUnjmji ii(yerže:

•^w.g. 31. Narodna imena na unn se sklanjajo t jednotniku

•pravilno, v množniku pak odveržejo koncovko um in se skla-

njajo takole: EoJuap-um,y množniku: Eojuap^, "tm^,i^R^' idii. /• •> ••»*

• •» • • • 't f» (#1 .

*

§. 3^^. Prime tbe. Verlo redjio se'*liarecK ))aVI. S. jeditotni

ha y,* ga iiiiajt) 'ssimo* sffltAa imena možkk tverda^ od teh samojednosložna ali dvoslozna, pa od teh samo ktera nekaj neži-

vega pomenijo in še od teh samo lista, ktera znamenujejo ne-

kllf, kat* se deliti more in kadar se samo od jednega dela go-

vori, na primer; mmzo umey, zop6xy, necjn/; ndjsKOMito ciîff,

kiadV: se stavffa vsegdar tudi jpri teh koncovka pra-

iiâjo y? eu4Ti su4y, KpaU kpafo, kanalu 3anaxy ... '*'

Pad 6. jednotni delajq iia y samo nektera jednosložna in

dvoslozna stalna, ktera znamenujejo VSas ali krajj, pa. samo ]Mi

jêcjlogih ^ 'm va^primeir: <9epx^, na ipmo', fn^,6ti^dity^^ v igrani* . . • sicer imajo tudi . te besede pravilno

d: 0 šepxd, o €oKd ... » ••

Ako sklanjaš pad 2..i9 jednotni pravilno na a, malo-

kada^ se bodes zmotil.

>ad. 2. mnbžni delajo brez koncovk oe%, ed% sledeastalna^ ako stoje po islih TiSje odn^ms: n/mh apmm$, ny47i,

pa3hy camem, ueMetm in še nektera druga^ na primer: 4(?

§. 33.'

•• ^ • Jednotnik. ' • '

'

2, -a, 3. .4. "O, . 6. 7. -oMh

cep4v^-e. -fl^, re^ .-^.«»

Digitized by

11

1

iMnoSnili.

§. 34. Po drugi sklaiî se 8kl;ui|j|j# stalna sr^dajc^

îj^j»la; namre:1. Po primeri 4tA0 koneca se na o: CA0šQ, mm»» MMh

2. Po primeri ei!f^4||#.kon€a se na e s mdblum ]fred-

Stojeim soglasiii)ioni: Am^tMmi^.ptltkm tml^ . •

.8^ Po jKrineri mjt^ konêjfa ao faa jerovano e Jiufp^ . • .

: 4« Po primeri nocjtame koneâ se n^ jptovano ^|^|«

îpiie, SKumie, yverne, eecejibe, numbe ...

§• 35. Ako bi se v padi drugem množnem preve so-

.glasnikov^ nabralo, kteri bi se teako izgoToriii dali» ai^jpedl

iê vlekne p#lagj|asnik» na primer: câjio €$4eJfih^ ^^'fff

ceM, tpjmf tfM$m,mm mwt,pe^.f$6ep%, f0ô •Biiigfii. .

.

§. 86. MeSoTila'sklanja« Neklera stalna srednjega spola

konujajo se na /r, ktero stoji mesto staroslavjanskega A in

ktero se tukaj izgovarja kakor slovansko e, dpbiTljajoustavko

m se sklanjajo takole :

^ •• ^ - " Jedte-otniL - - « •

i'•

1. 4. 5. UM'H. 3* '^^fiUj 3. -euH,^ 6. -eHU, 7. -šh^m,

Mnoznik.

UM-ena, -em, -enaMn, -eHitx^ -enaMU.

Tako se sklanjajo: peMa^ iiuejuii cmêMM, cemn^ epeMM,

Tako se sklanjajo tudi stalnu* srednjega apola koikMIai

se na ktera pomenijo mlade stran . atTe6e» samo a to ras*

liko, da se jim uaUvi tm; na primer; m^pšt^M, ^-Mnm* •mnšm;pa se tako sklanjajo v rušini samo v jednotnikn. Obinejese piše mesto: meAH meA/imu,uêu/i,vêM/imu . . . v jednotnikn:.

TnejienoKT,, iiênoK^ . . . v množniku: meA%u, uênKU ...' Statni dve imeni ne4o, dobite v celem

nstiVfco ee; ššfô: net^0e*a, s(0^-mh(, n^t^ÔM '.»i*;««-

Digitize.

^ 37.' je^notnik.

X Nno^nik* - . ...J t 1 1 • » <" " !•# . ,

I)'' , »• . f -

pu6-u, Hi, = l.ali2. •tiur«, -ojiti

4|ftif-tf,,ôMi^ ^ l.ali2. -<jurf, -oji«

šMû, ,^h, '^sfM$,= ].aH2. ^Mjm

9Jii$'U, 'U, -4tjn^, = l.aH2. *irar«, "Mmu.

§b S8. Po Ireî »klanji te •klmjajo •latna ženska kon-

Mla te na taoioglatnik, nianre^r

1. Po primeri phia koncema te na tverd aU obojea se«

glasnik pred a: mena, Kopoma, Koca, soAa, pana, cojiomu . . .

2. Po primeri konêa se na mehek soglatnik pred

Koma, etma^ empam^^ Jt^tma^ npe^(;»epa, mufo, -i«•

.

A* Po priipesi mm. k^nêea ae na jemvaiia 'Hmmm,

nnmšMt Aumm, h^m, 9p4^Mf nifenuitiMi^JimAHmmM j. i»»

. ^ 4* W priflteri ajtfirlMiiiMa tena jotovaon ma^h -. . .

§. 39. Ako bi se v drugem padi množnikovem preve»oglasnikov nabralo, kteri bi se težko izgovoriti dali» sc

utekae med nje obicno pologiasnik e, pred ali po tverdih

Mt iNmlfMt^ 9pmmM iprnam^mmmia mm$em, eecmp4t ct^mmim— nMtmeja, iifiim^ imaa #aMf»» 4a^N# ôlaira^ ^l^r«4«e#jva ...

Med lehkoizgovorljive sogiasnike 84, c^n, ck, mu se polo-

giasnik blagoglasni ne stavlja:: paâ .â^s, ueedcma neštcfm,

šošcKa toUcn . .

.

' SkbMMa l«tfvrte«

§. 40. Jednolnik.

1. 6. irm»-*9 2. 3. 4. 6. 7. -»no (tii^)

,., Mnoznik.

angin • ««ft, > «#jia» hi^

Digitized by

M§. 41. Po etverti sklanji se sklanjajo sUtna ženskakon-

êa se na »oglasnik |iiiMfci||iU^je, jeroran; na primer:

oSaacmb, Hecmh, Kopwnu, Kp1fnocifib,jUeAfacfnb, cjnepn^b^ Kadmb,

7iaJH/imbf pdub, MbicAb, cojb, MOUb, HOHh. Tieub . . .^tucn isla:

nMfiUy mecmby ce4Mb, ocMb . . . do mpuêcitmi, ' v^

Stalna îetverle akianje na mehek »oglasnik predjerom(i) iMivajo r*paclih Mioznikof^ 3. 6.-tn 7. koAoÎft neje-

rovMie AHi^-vm, chht' nft prliner: fi¥$f: imdMti^^NlioiKmM,

§. 42. Slatni dve imnr jfamft in 4m Act imate prirastek

ep m se sklanjate takole: ••

. Jednotnik.

. , L 4., S.r^m-*, 2.. 6. -epu, 7. -^(2^^ ^

•1. 5. Mam-epu, 2. 4. -fp^, '3. -^^tK«i 6. -epuk^^ T. -^hmh

' ^1 §. 48. Zanimava in važna vlastnost. nase sloreniine ob-

stoji v sledeem: ' ' v.V, • ;v

Rulina Bkia)n|i»-6. 6. i)ft 7. ^d^Mtoilii»«ifi«âit«,m#inna-irJ»»l(,«4»/'irjiH#: - ' "

J.-v. ; > 'ahv-.

pbtSajtn, 60AHM%,^ phi6axf>y šOAHiicb,^ pbt6aMU, šojihmu.

- Na tenko tako govorimo mi Slovenci in 8fn6 tako do lela

184^. tudi pisali iifii^ aA^ a«^*; na primer: 3. roâ^V B^-iro-

7; WrObt»uU, Te je ž^to tako toiô; k^ ^se tek koHcAVekKi4ižiind^'i£ajedil^ Sl6¥«w^ in lififai, Aiui ]»lMr*«2^li}oMbV diil.

g. 44. Zairaena so ali stalna ali j>ridavna. Statna so: m,

mu in ce6M; »klanjajo flrl''ôie: ^""^ *

, ' ..-'^

Jednotnik. '*

i. /I, 2. jteH/i, 3. J</<9, .4. ên/i, 6. 7.

mUj meS/i, rneSt/ medn, meSt, mooto

Digitized by Coogle

m

JIM, . Hoen. HOM. fH^f, ' iiAjdi'

sbi, $ac^, &aj^, 6ac%, $aciy > , 9aMn,

SadaiiMf,Jkpjii^3fnA(ruîf^§ pejt^p VA^qjj t^^ Kratkih

padoT, ki so tudi Se deneSen den navadni govori niakega

ljudstva. 't§. 45. Zaime pridavno om, oho, ona se sklanja takole:

Jednolnik. f****

2. ^20, 3. 4. eio, 6. m^ji«^ 7. nje*

s. ojMi eH'/*^*^'^ 'ee, neU m.

Mnoanik. -*

*

8*. oiav itet/ ' uM ' • (M)uxh, . >aM; - - um''z. ohV •

i*'

Tû zaimenu se predstavlja u: 1. v po)e^tku govora,

2. po predlogih, na primer: min nezo, k% nejijf, m veti ', »i

nktn', cjn muA, na^ imjim . . • kadar se to zaime važno

izgovori.

Po predlogih, kleri terjajo 4. pad^ glaši 4. pad možkijednotni po staroslavjanski m, po ruski se pak pokrati na po-

loglasnik 6 in temu se predstavi u ~ m: nnHb, HaHb . . . tako

tudi v slovenšini mesto: po nfeâ, na ufeâ . ^ . se more reim phsLUi jfonj f

nanj ... '.

.

2« pad ženski jednotni eM se ima pitati/«/^^-kei^'št6jf me-sto staroillavianskega fcka'^ J^/«^,'

•

§: itrMaš;, Moe, Mon se ^klaiiik takofe:* ' '-

I . , *,%x.t .•••fjednotnik. ' '

•*

'

sr« MOB I

. . finožnik..

jmf^ jMNm, JMMMM, =lâli2. mmfh i*<>ij<iir»

Digitized by Google

Tako se aklaojajo tudi: mšû^ c$au, uam, 4am, ceu (iaj

2. pad jediioliu ženski jmM se ima ttati, mi(f^0^ kft m

•Uji tukaj sa staroslaTjansko a == en.

^ '

i;iâiliniib2ilffXnapi tWUi^lje,ima sk^reniîna, klera apele rtilfeliktije-f Ino^, '"mafdi,

' 47. Zatme mom%, m0, ma se sklanja ukole; '''"^

• »

, . , Jedttotnik.. v . .

i. iM, flna#« maij mir. mai^,....

Mnosmk. .

.

md, ni$x%,9n$juk^ , . . 1. ali 2. ni$x; mŠm.Tako se sklanjajo: šmmM, 9mo, mm; 04Ufn, oîm, ^49i»

€0m; toM, €Mmm in nekiera na af: meirai« nm^^^miMnik»itMk, fi^KM, lAlt^M. '

:

'

§. 48. Zaioieni irma in Hmo se sklanjale takole:,

X* KmO, 2. KOZO, 3. 4. kozo, 6, /fO^HS^ KtM%.„ma,

, V. ^m^^,,• • • •

I.

' O imeni ^ridavnem. ^j

§. 49. Pridavna,iq(i<una se delijoi kakor imena sfatna, na

tverda in mehka, jerovana in jotovana; zraven ^se iâ ^vp,|tna

in. jaa neizvestna.

Po izveatoo se sklanja inie. pridaviô» luidar . sfej( pri ce-kini statnem imeni opredeljenem* topo naan^îfinenii na pri-

mer: Fî^ mmi (kh mi>wM noi.

Pe neiiTealne se sldtfi^ ipiie firidama^ kadar stoji pri

nekem statnem imeni neopredeljenem, tono ne tiasna^feoem,

na primer : PoAi^* mtem (mki, kterik^fi, ktšriMU^f\^^

• r. ... •'.» • ».-. .\,

Skhu|t» Itfeatea.

§. 60» laveilnasklaâiaMi 4blbi-pviaserertvMl»':nMiMk,

jeMVili in jtsNrria. •••• ^ v*«* .H^H•.-*

Digitized by CoQgIe^

Jednoinik. . . ,* .

Maožnik. '

m. 1. 9^«#-Ne|

ž, npae-u/ti^

- »\ > ;

1. Ktera imajo v koncovki^tverd •oglasnik,, na jplioier^

Ml»d-iill/U^^ Ao(ip'hHi, -de, ^dHi tudi pH<lairiift kfcM imajov koncovki t, x, k, caMO da bc jim pristavi v mnozniku itts^

UM%, UMU, na primer: cmpoz^-n^, •oe, •M; Cffzîi^, ôe,

2. Ciala redovna: n^rf ÂMjpiA nmA^^mi^» nmfikA^

' 8i Mdaviia iv^rdil upotireboiranv" sa miia vImIi^;

(dimarma), Tpy6ei^Ko&, PaeecnaM, HomapcKaM ...

..... §. 61* ... .' vm^'- , ...... ,:

., ..

,

•

»'»i^x>A . .t. t . J.e4ll€i|(nik* , ,.• i! * 'T

Tako se sklanjajo pridavna izvestna:

1. Ktera imajo v koncoTki mekek soglasnik >h, m, n, u^,

m primer: fdBm-iA, êe, -om; 4i^€J^f^^, êe, "M (Umm, napllm«r^gojid)îiil|;9fi|i;^ • .»o / .r

ww»lBWw^^^^^B^^^|| ViWVPW^WV^^^^ nw^^ww^^l^^^9tt

Digitized by Gopgle

dO

3. Pridavna mehka upotrebpvana za imena vlastna, na

primer: itouMmiU (Stallmeister), nuiîU bera, npitxo2Kum pred-jhfba ... .i. if

m. 1. «tti.t«L ^ ^ ^ ^^j-g g ^ ^

ž. CUM-MM, -eU, -e*,

m. 1. cuHîe\ '

§. 53, Jotovan primer«. . t',^ --i^nfv

M 11 ozn i k.

Tako se sklanjajo |)#l4Mi^lii> ^kvestna s koncoTko joto*

BAoehH; ojteuiif ojieMhe^ oêmn, jetenji, Kifpiu, Ki/jêjit^p^M ; tc^-

aiu, maheJ k^bih; MeJ(lii$m'iil, Me/^tmbe, MeêdM^M ; 4»UHiUy

eoAHbe, eoAHhH; /06UHiu, ^teuHhe, /êuHhH • • . tudi: mpemiu,mpembe, mpenun; %eš, Hke,'îm^îpiv,

Pologlasnik h se stavlja y vseh padih tega pMMiVA avurni^âdi In jdUioftiain tpožkegiiafola, |ym>se |irt»îfca/ 4^pridavna imeni SMtiš in $pawM imate pak i v î0|&*^f||4ili Mlspolih. fciiJ«*«^\i' i».f /crl*iif| uj^fe|*ii'M; - .Âa \

§. 54. v obce se sklaiîo ;y»>i;!aski»fif;i4tiyia > oeia^ftiNiif

Vijii4nigMfci|fknlr|M»iiii|iisa fiatnai;^«^^fpM|i^noik;|ind4viiiga

tverdega nmpm^^^-škmiiMmînmtm \M \ m^fUtmim

Oigitized by Gofigfe ,

»

ifMigfl lniili«, ^h^^^l 49 M$iojtîcm$* kAkwiimt^-^!UH^MLwmiMf^f mmrr â^}L0r >^Mti siimo*^; {»ai^jdiiioiiii «iolkr'tn VrMtnji 'ty<»rdrh se kbnî na jerovanih na UM% v množnikuse pak sklanjajo vsa neizvestna ravno tako kakor izvestna.

^v^rd primer.

Mnoi

nfi,^sr. z. 1 nempoe-bt, -'blx^, ÛJui^j = 1. ali 2. -i^.f..

§. 55. Jakgf«i^»klAWi4 p^;idAXH^ p4'isv;ajaj^»fi«(; i i..!-.««*,

2. Na um, m fiAtmiki.-MšmtfirmH .^wmi

>t 3. Tiidi dritga pridavna Iverda, kadar se jih služimo po,

neizvestno, kar je v književni rusciui navadno skoro samo v

padli, joidb^tiiîii^ in jliaflfLaf^^.p« jpiirimer: m(^t«, -9» -a;

pîmiiii Miijif.'-^ ,»'.'v»\«.> ..f| »» hii i:i '.r i-p :»r ,»>/f;i

na ojiiy na piio^^r: ?2îa?ip«da4(|l5 ^ . * ieii»ki 2. pad pak na oU:

gv'»«tt * »"i^wt)rm ^rMdf/: J« ^--i vi/o

* ^Jednolnik.,

lant« mh« Ji2i -â , 3. , 4. = 1. ali 2. 61 -^JN«, 7.

* Mnoznik.

m. sr. 1, cuH-n^ 'UXi, -ujm^ = 1. ali 2. -w;r», -umu. ' '

Pada množiriik>|viim4*iiinAllîK|e^.aptl€ibj^;^^ prijavno

Oigitized by

8»

, §^ 57. V podobi pritlofar je v ružiiit in slovenl£im

§. 58. Stopnja 2. »e mvmdkk \

1. Ako se imenu pridavnemu mesto ^McOfibO pervfL

•topnje Mi ali «i pritlavi MMi^ $šmše, $Šmuh wi^,frimmKi

**Mfiiw^^ *MfiMMr • • •

Ako se penj pridavncga konci na x, k, 4, em se ti

soglasnikt spremenijo v ôglasnike mehke JK,ia,v, xa, in scf

pristavi koncovka aumim^ amrn^ mUmMf na primer: cmpoiîš,

emp9m âiUusM; šem^îš^tenm HNItam,

8. Mnogim pridaTiiin se metlo 4oiwtn4e pevif« «lopnj#.

pristavi samo uUH, mee, moM, na primer: jma^^nI^ jua^*^

Konea se na uUt^ chih ali odmetnejo to koncovko iii

aprlnejo smI^^ maXy na, ffinert mia-irii. iiiio«^pMl; mmf^

nego ae a|MnNiieiii na « in ae pristavi tAmU, MŠm0, 9šmn,cna prittert Sšum^Mf 4Mm* ftfsiill, Myllnr*»<i»-*'iiifiii| irtinnll.

' d. Se stavi mesto imena priiiavnega prislov drugestopnjo, ktcri, to se ve, se ne sklanja. Naredi se takole: mesto

koncovke prislova stojeega v pervi stppnji a se pt^tvesi tr:

Š9um»o, 6o$am'$š; nosô, uoe^de; ocif^pô, 9cm§-^t.

Ako se koren prisloni koni na $, x, it, 4, em, pe li

»q(|j||sni|Li spremenijo v if,% 1^ m,^ in sejin jlristM stair

«9 na primer: 4op^--0, A^êmê, zAyxô, zAffmê, Hf^î-i^/

fMîKê, mojumô, rnoAU^^-e . . . ' - »• - ^

.

Prislovi konei se na ko, oko odmetnejo to koncovko in

soglasnik korenji se pomeha^ na primer: fa^KO, yKê, auš*X0, ŠAumê, nu3'K0f uuHcê, ump-oKOfUmpê, šuc-^k^, šUmêA'.

59. iSlo^ja iretja pridavnih «e naêdK: ' •

.1. Aiko^clîji atopi^fMstavi Mi^ na plrn»ir9'«Mt

Digitizeci byC

33

se nau ne predstavi, nego da se samo misli nau ali ?/.9»

edxi, na primer: Coiamdtmiu, cmapmiii ... po slovenski se

1»!^* Tsegdar predstaTi: naj bogatejiif naj starii . . . :

• 2. Ako se pervi stopnji predstavi npeM See, na primet:

npe6oâmblH, vpeebicoKtu; eceOumiii, ececsHinhiu ... V rušini

se vcasi predstavi npe ali ece ludi drug^l stopnji, na primer.:

ecenoKopudumu, ecemmauutiu . - .

3. Ako se pervi stopnji prcldâvi eaMuU, caMoe, caMa/f,

na primer: caMhiu jeeicm^ naj lehkejsi, caMaH^^KpomKaH,

krotcejsa, cuMbie ObAue, naj belejie ...

§.^0. Sledea pridavna se stopnjujejo neprarilno:

eeAUKiu aumm eeuuuautm\

eucoKvH eucuuU euconaUmiu^

nuainU mamiA uumaOmHi,

/HopuU 4o6pde {xopomiu) ApumiH.

§. 61, Tretja stopnja prislovov se naredi, ako se dragi

stopnji predstavi slovo ectx^; na primer: ectxh Seeamffe, naj

bogatejše, ecdxh uoede, naj novejše, ecVxh dude nrij belejŠe.*,

O i8liteyiieiu imeni .

§. 6^. Cisliteljna imena osnovna so r

04UMtif, 04H0, oAna; A9a, êt; mpu, neimpe, nMm$, utecm$.

Sklanjajo sc takole:

04UM'b, 04H0y o/iûa se sklanja kakor mom^, mo, ma, samov padi 7. jednotnem ima 04HUM in y padi 1, množnem 04MU.

fiea, 4et 8>e sklanja takole:

in. i^n 1. 4. ž. 4e% 2. 6. 4^xi^ 3. 4^M%, 7. 4šdMa.' Tako se sklanja tudi: o6a, o69.

Po slovenski se sklanja dva, dve; oba, obe pravilneje

takole:

m. 1. 4. dva, sr. ž. dve, 2. 6. dveh, 3. dvema^ 7. dvema,Tpu in Meriibipe se sklanjate jednako:

8

Oigitized by

84

âd 7. n^0MM, KtmupmM ima koncovko dT<ymkoyo; posloveinski i\9 iremij êiirmi.

§, G 3. islileljiia od n/tmh do cino so prava slalpa inieiia

spola ženskega in se sklanjajo kakor KOcnib:• • I « .

* • • •

Jednotnik.

1. 4. futm^h, 2. "U, 3. -u, 6. 7. -ftio.'.

* • •

Mnoenik,

1. 4. nxm-u, êU, -hm^, -^rr«, -hmu, »

§, 64. ('isla složena z bosedo

11 Haî,ecHmh, 12 4^« uaAecHmh, 13 mjt^M uaêcjimh, 14venmpe uaêcanu, 15 /^^dm fmêenmb, 16 iif^cm« tmAecMmk,

17 <;«4JK6 naêcamb, 18 o^jir« naêcstimf 19 êš/mk naêcMnn,isla složena bez slova Miir:

20 ABaêcRim, 30 mptiêe/pm^ 40 HemupeAee/fmi. 60 nims-AecHmbyÔ mecmbAecHmhy 70 ce^MhêcHmh 80 ocMbêc/imb, 90êenriihêcjimb.

Mesto vembipc/iec/tmb se plse tudi copoKh^ mesto êeninh*

êcHmb êdJcniHOcmo, mesto c^4^6 menjc dobijo isla od11 do 19 se menje dobro ludi pokraujejo: 04mi$âmb, /led-

uaAHom%, mpuuaAâmi, uemupnaAtâmb . . . tako ludidesetke:

A<iai{amb, mputâmb, copm . . .

je statno ime tverdo srednjega spola in se sklanja

po primeri 4^>ô, dvojnik 4^/7^ emu, nnioznik nipii, nemhipe cma^

7iHmby mecrnb . . . comh. TbicHua je stalno ime spola ženskega

in se sklanja po primeri Aym^*

§. 65. isla redovna sopridavna in se sklanjajo po tver-

. dem primeri npaeM, samo mpemt& po jolovanem pm6iA, naprimer: nepe-uU, -oe, -an, emopuu, Hemeepmbiu, mmM,iuecnmu, ceAMbiu, ocmuu, AeeHmuu^ êc^m-u^ -oe^ -an.

isla redovna od 11 do 19 so ravno tista, kakor od nep-

ebiu do /],e6Hmbiu in se tako tudi sklanjajo, samo da se vsakemupristavi nespremenljivo slovo naA^cHmb: nepe-uu, -oe, -an na^

Aficamb; emopuu naA^CHmb,.. Tudi narejajo Rusi eisia redov-

na tako, kakor Slovenci^ da se te dve isli sjedinite v jednoslovo^ na primer: OAHuuaAeeMm-M, 'Oe, -om; AšdttaseeMm-uš^

-oe, . . .

Deselke se. izpeljujejo scela pravilno: êa^^c/iniiÛ^ mpti"

AecHimiu, nenmpeAec/iM-biu, -oe, -an , * .

Digitized by GoqgIe

35v

§. 66. isla redovna višja, ktera segajo v stotine in ti-

sue^ sei akiadajo tako, 4* se stavijo vse sama nespremenaîala osnovna iiii>da.je samo poslednje iSislo redovno, kterb se

sklanja, na primer: mpuA^CMfAujAtnMdJiôiim noHOJUUi mu-

o glagolji

§• 67. Deli glagoljevi so: koren, prehodni slog in kou-

covka asovavna, na primer v glagolji ^^^-^-mft' je 4 koren,

a prehodni slog, mh âsovavna koncovka. Koren sjedinjen s

prehodnim slogom /flAa se imenuje penj ^1 igoljev. .Nekteri

glagolji neimajo prehodnega sloga, na primer: neeû, tadaj

je koren glagoljev zajediio tudi penj njegov.

§. 68. Glagolji se delijo po naravi svoji na jednoslavne

in složene, na izvirne in izpeljane. Jednostavni so, kleri niso

sostavljeni s predlogom; na primer: uecmu, rmcamk . • . Slo-

ženi so, kleri so s predlogom sostavljeni: omnecnu, nanuteanih

• . . Izvirne imenujemo glagolje, kteri imajo koren svoj vglagolji, na primer: cuA^^mh; izpeljane, kteri imajo svoj ko*

ren v drugih hesedah, v slatnih, pridavnih in tako dalje, na

primer: eevepffmb od eeHepb, mpifOumb od mpy6a . . .

§. 69.. Pq .prehodnem slogu . se. glagojLji delijo na šest

obrazov:

. 1. hrez prehodnega sloga: yec-mn, 6u~mb,

2. Prehodni slog ny: Aû-Hij-nib,

4. « M * t^* a;tfM*if-«iM»

Vsi glagolji se ne morejo staviti v vse obraze, nego samov tiste, kteri se njih naravi prilezejo.

§. 70. Po trajanji se delijo glagolji na 4 vide in ti so:

1. vid dokonâvni, 2. vid nedokonâvni trajavni, 3. nedokon«

covavni ponavljavni, 4. nedokoncavni mnogokralni.

Vida,ponavljayoi in traja.ven se neredko stavljata jeden

mesto drugega.3*

Digitized by Google

36

Razlikovali glagolje po obrazili in vidih je tako važno,

da se ne more pravi znaaj glagolja dobro ratsmneti, ako se

razlika in znamenovanje teh okrasov in vidov dobro ne -razinnk

§. 71. Po pomeni so glagolji: " '

1. Dokonavni, kteri kažejo, da ae nekaj jedenkral dokonca slvorl, dogodi, naredi, dodela, na primer: npunecmn,

/êuMymby itpuAemDuib, uoêaAumb, AO/Âamb, nanucmiib, npe-

suMoeamh ...

2. Nedokoncavni trajavni, kteri kažejo^ da ae nekaj je-

denkral neopredeyeno dolgo dela» godf» na .primer: necmu,

jfemtmh, xeaJiumb, ifiAamh^ nucanu . . .

' 8. Nedokoncavni ponavljavni, kleri kažejo, da se nekaj

vekrat ali stvori, dogodi, naredi, dodela, — ali da se ve-krat dela, godi, na primer: na4(niUj Na/iaânibf Kyuodai/ib . . .

4. Nedokoncavni mnogokratni, kteri kažejo, da se nekaj

vekral v razlinili dobah, s preslavkami zgadja, dela po*navija, na prifner: Kanueamk od leomrn, no^Kavibteamhf nojte^

§, 72. Po obrazi sb glagolji:

1. DokonCavni:

a) Glagolji složeni in jednoslavni obraza drugega, na pri-

mer: /i8UHi/mbj MemHymh, — iiepe/i,euHymh, omMemNymb . . .

. b) Glagolji složeni obraza pervega, tretjega in celvertega,

ako v svojem obrazi ostanejo, na primer: npuneemUf #u-

Aumb ...

c) Glagolji složeni- obraza petega, ako niso preneleni iz

pervih cetirih obrazov v obraz peti, na primer: uanu^caim, Ma6panib, no^Konamb . . .

d) Glagolji složeni obraza šestega, ako niso izpeâni odglagoljev, nego od drugih besed, na primer: msoeâmb,nepesuMoeamh , , .

Vsi drugi glagolji so nedokoncavni in to:

2. Nedokoncavni trajavni so:

a) Glagolji jednostavni obraza pcrvega, tretjega, in cetver-

tega,na primer: Hecmu,numb— Aemhiib, cu^diiu — xea'Auriib, 4dAumb ...

b) Glagolji jednostavni obraza petega, ako niso preneŠeniiz pervih etirih obrazov, na pritner: nueimh fyanu,Konamb ...

Digitized by Google

I

37

c)' Glagolji jednostavni obraza šestega, ako niso izpeljani

iz glagoljev, nego iz drugih besed^ na primer: eoeeami,

. auMoeamb . . .

3. Nedokoncavoi ponavljavni 80 glagolji jednostavnl in

složeai:

a) Obraza petega, ako so preneseni iz pervih etirih obra-

zov v obraz peti, na primer: cdâmb, 7iaAambf uemamh—nanaâim, nûuemafm ...»

' b)0tMraza'2e»tega^ ako so prenešeni iz nižjih obrazoT

obraz Sesti (vast so todi ponaTljaTni), na primer: Kffno-

šimUf etpoeamh, noMaa-oeamb^ -pto ...

4. Nedokoncavni mnogokratni so glagolji jednostavni in

složeni obraza petega na maroh^ bieaw, na primer: noAKan-

§. 73. Nazorno bi se to moglo takole pokazati:

1. vid kakor jeden bod, ali kakor jedna pika.

2« J, » jedna erta3. »'.*... ali

4. vid ( ), ( ), ( ) in tako dalje^ ali

^ . ^— ^ lako dalje, morebiti tndi

takole (—), (—), (—) in tako dalje.

§. 74. Obca poznamenovanja o oblikah asovavnih. Slo-

venšina ima dostižni nain (supinum) in dvojnik tudi pri

glagoljih, rušina tega neima, zato pa ima priastje sedajno

terpee, ktero slovenšini menjka, na primer: od ^Mvab 4^-

AaeM-ib, -o, -a; od nucamb numeM-h, -o, -a, to je, kar bi se

imelo delati, pisati . . .

Priastja so od glagoljev izpeljana pridavna, in se tudi

sklanjajo kakor pridavna, na primer: ^tjutJ^-^, ô, -a; 49-

'Oy -a; ^M9'%^ sr. z. -wm; AdjuieM-^, -o, -ik . . .

Dokonavni glagolji neimajo priastja sedaj nega ter-

peega.

Casovavne oblike so ali jednostavne ali složene. Jedno-

stavne obstojijo samo iz jednega jedinega slova, na primer:

^daamb, 49Mm, Adjiaem, A^jaem» . . . slozene iz ve besed,

na primer: n AÂaM, 6yAy ^Âamh ...

§. 75. O asovavnih oblikah jednostavnih. Dve naj važ-

nejše obliki jednostavne sta: nedoloni nain (infinitiv) in se-

Digitized by Google

13d

dajni as, iz teh dveh se izpeljavajo vse asovavne oblike

jednostavne.

Glagoljiy kteri izpeljujejo vse asovavne oblike jedino iz

nedolonega najina, kakor*ia jediieg««jediiiefapeiijlly se ime-nujejo jednopenji; glagolji pak, kteri izpeljujejo nekteve -^-

•ovavne lAlike i% nedolonega naâ, nektere iz 6aaa sedaj-

nega, kakor iz dveh penjev, se imenujejo dvopenji.

Pri dvopenjih glagoljih se izpeljujejo iz nedolonega na-

jina aledeee easovavne slike: prieaslje minulo aaoivavno, pri*

&Mê minulo inee in priastje ninulo lerpeê «— T9<i drugeasovavne oblike jednostavne se izpeljujejo ia asa sedajnega,

namre: velivni nain » priastje sedajo^ tnee in priastjesedajno terpee.

§• 76. Da se vse razlike asovanja videnje potreba sest

asovanj, kterih pervo in peto ima po dva primera:

(iaseva^je*

I. IL III. IV.

Nedoloni nain.

nee 6u aû ' paA nceoA

-mu -mb -Hyim ' -dim -un^

Prieaslje minulo asovavno.

Friaslje minulo inee.-» -tf« -uyeh -teh

Priastje minulo terpee.

as sedajni.

6b

1. -y -w ~uy -tio -m2. êmh -etub -netuh -deiub -tm^3. *-ms -m« -nem* -Sma^ . -itm«

1. -tfjK« ^0M9 THem -deM -uMit

2. ~eme -eme -neme -^teme -ume3. -fm» 'fomib -ffjfms rlhomn 'Mmn

V. VI.

nue vyn

• • •

.

-UM r,aJf», -A^ -.0«^

-u$h -aeh 'On -oeae*

• 71UUI

-aw ~y -yfo

-aemb -em. -êutb

i-aem%. "imb . •-ir#mo-

rUBMb, *A|ia -^m-aeme - -eme .->>y4999tf*

Digitized by Google

»9

J>iaiD veliviî. ...

2. 3. -K 'it -«6 'dU -N 'Ou -w

2i9.'mM "Ume -ume -tšms ^Mme -aime -ume '-ffšme

Pciastje sedajno iaecei

In

^H, -yuu; -H, -yuu; -HyuU'dM -ji, -mhu-um -a -yH

Pria&tje sedajno lerpce.

§• 77. Po pervem asovanji po primeri necmu se asu-jejo glagolji obraza pervega» kterih penj sedajnega asa se

kooi na soglasBik* na primer na:

3y e: zpu8y zpucmM, Adap ji$amu, naaj naemu . . .

4, ni: 6o4y 6oc7nu, Hpa/i,y Kpacmu, uAeiiiy nuecmu ....

^y 6, n: zpe6y zpecmu ... »

Zy X, k: cmpmy cmpuHb, 7teKy neub, meKy meub ...

ay p: Mejm meêm, MjuMm; Mpy mrem, jnepenu; mpy, ierem

§. 78. Primetbe.

1. V pricastji minulem asovavnem se po ruski neredko

odmelne koncovka pa samo v padi 1. jednotnem možkega

spola, na primer: necmu, nec-^, -m, -m; eeamu, eea-h, -ao,

2. Giagolji kterih penj sedajnega asa se koni na A,m:

a) Spremenijo v naini nedolonem te dve pismeni na c, na

primer: 6o4-y, 6oc-mu, iuiem-y, uAec-mu, Kpa4-y, Kpac

-mu ... y vseh drugih oblikah asovavnih pak ostaneta

izvirna 4, m,

b) Odmetnejo po ruski t priastji minulem asovavnem 4,

m, na primer: Kpa4y KpaA-^, -o, -a; na^^ noji-^, -o, a;

nji€my njieji-ft^ -o, -a . . . Slovenci te dve pismeni ne

odmetnejo pišo: kradel, padely pletel . . .

3. Giagolji, kterih penj se koni na e, 6, n radi odmet-

nejo ta pismena, pa samo v nedolonem naini, na primer:

tpe^-ft tpe-cmu . . . Slovenci: greheim, greibsH ...

4. Giagolji, kterih penj sedajncga asa sc koni na,»

z, X, k:

Digitized by

40

a) Imajo nedoloni naîn takole; neKff nsHb, cmputy cmpuuh,

my }KeHby Mo^y MOHhy sjeKtf ejeKb, m€Ky meub, ctKy ctm^

mojKy mouoHb, tlei (lecem . . .

b) Spremenjajo e, x, k pred e m m, ut, H y asi sedajnem ia

v priastji minulem lerpeêm, na primer: neit" p, nsHrr

em, -em/Bt -šm, ême, nenfiM; nmêm; empu9^, em^ûmêm, -m«, êjnu^ ême, cmpmiffM; cmpu-meu^ . . . Pred9inu se po ruski ta pismena ne spremenjajo, na primerv velivneni naini: veKU^ neKUMh. neKiime ... po sloven-

ski se pak spremenijo: peci, pecimo^ pecite . . .

5. Nekaj malega glagoljev , kterih penj sedajnega asase konci nsLyJi,p ima neklere nepravilnosti, na primer: Mpymrem, Mep% vmeri, Mepm% ptmeri, Mepenn mreH; mmo m-jpem, MioMM mM, Mojtama mM, jmmvm oMi • * .

§. 79. Po pervem Glasovanji po primeri ^«19»» se Zasujejo:

1. Glagolji pcrvega obraza, kterib penj se konci na ist •

samoglasnik a, u, y pa samo tadaj, kadar tak samoglas-

nik spada k korenu glagoljevemu, na primer: nu-mb, -w;jiu-mb, -w; Kpbi-mb, -nt; pu-mb, -m; zpd-mb^ -w; o6y-'mhr •

2. Glagolji pervega obraza dvopenji, kteril^ penj nedo-lonega naina se koni v staroslavjaniini na samoglasnik

nosni a»v rušini pak obino na h, a, penj sedajnega asa pakna JK ali Sedajni as in oblike od njega izpeljane se asu-jejo po primeri Hecy; so blizo sledei: arnb UMyy najeti naj-

mem; inamb mjHy, zmeti zmem pranje; iiHirib nHy, zapeti zap^mm; MHmb mh%, tnetimnem; ^Komb JKnu, zeli iefêmf aonambBoi^tn^, zaieU zanem,

Munu miti ima: jam, Moem, Jtoet^^ ... po slovenski

pak mijem, mijei. mije ...

§. 80. Po drugem asovanji se asujejo glagolji drugegaobraza, na primer: eepHymb, ûHymb, MemHymb, Ma3Hymb,moHymb ...

Mnogi glagolji tega obraza radi odmetnejo soglasnik sto-

jei pred prehodnim slogom inf, na primer: mo (n) Hfnih^ 6m€(k) Kymby Ka(n)Hymhy mH{z)uymh^ eH{A)nymb, ta/i(A)-Hi/mh . . .

V priaslji minulem asovavnem se vasi prehodni slog

more izpustiti, na primer: noeacHyA-''by o-, -a, ali: nozac-n^

"Uo, -ua; tudi v priastji minulem terpeem« posebno po ^,

X, w, na primer: 4eu (e) Hym% ali AeumeH-*, O', .\ •

§. 81. Po tretjem asovanji se asujejo:

Digitized by.Gai^gk

41

1. Glagolji jednopenji tretjega obraza^ to je, na dmb, "Bm,

devib n-d primer:. ^<âm-l^»» '4h0, -^tšm; ^'tfiiib, »-tem,

posUU se; oAOJi-tmh, fho, tem, prma§aU$ asaeu^lhm, -^fia,

' 3. Glagolji dvopenji, to je, na tmi, fo, uiIm: Sedajni 5as

in od njega izpeljane oblike se casujejo po asovanji etver-tem, na primer: lop-tmh, -w, -umb. Pisme stojee na konci

korena glagoljevega se pomchapa samo jedino v pervi osobi

jednolni sedajnega asa tako, da se spremenijo:

na M, m, pB, h, m, m, sm, iMy ftM, MJih;

na primer: asen^-tmhj "fo, -um; Bp-fhm,- um"; eepm-fhm^

eep'Uy,eepmimb; êm-dmb,AeHy, uemumb; suc-dmh, eumg, 0U~

euittb; Kun-tmb, -aw, mub ...

3. Glagolji tretjega obraza, kteri imajo v nedolonemnaini in oblikah od njega izpeljanih po mehkih soglasnikih

JK, m. H, ^f (j) prehodni slog amesto d: amb (xmb) p, Mm; se-

dajni aš in od njega odpeâne oblike se asujejo po asova-

nji etvertem, na primer: '^^-oms^ -y, um; êpiKâmb,

-umb; jem'amb, -y, -utuh; tMm-amb, -y, -um; KpuH-amh, -y,

umb; MOAU-ambf -yy -iiuib ...

§. 82. Po etvertem asovanji se casujejo glagolji etver-

tega obraza. Pisme stojee na konci korena asa nedolonega

se pri teh glagoljih pomeha pa samo osobi 1. jednotni se-

dajnega asa in v priastji minulem terpeem takole:

a, n, p, A, 7», 8, Cy 6, 6, n, ji,

na jiby Hb, pby 9K, H, }h% m, sAb, oub, nAby mm,na-Aumb^ -aio, -Jiem: 6pa-mmb, -HWy -Henu; ea-pumb, -pto,-

peHh: 6y-4,umby '7h'yy -mem; My-mumb, -uyy -vem; pa-aumb,

-3Ky, -JKenn; la-cumb, -f»y, -mem; uo-eumb, -euro, -ejem;

-MMO, -MJtem ...

§. 83. Po petem asovanji, po primeii ^tUm* se asu-jejo glagolji petega obraza:

1. Jednopenji, to je, na amb, aw, aemb, na primer:

mp-amb, -aw, -aemb; num-amb, -am, -aemb; Mom-amb, -aiOy

-aemb; pyz-amk; -awy aem; za^-anu, -ata, -aemb; eoA-iimb,

Mto, "Memb ...

2. Glagolji dvopenji, lo je, na amb, y, em, kterih penj

sedajnega asa se koni na Iverd ôglasnik; sedajni as in od

Digitized by Gopgle

njega izpeljane oblike casovavnc se asujejo po casovanji per-

vcini po primeh nscmuûti primer; pamîep^'-'ms; îpmm^,

MP-h 'trn; 8$amhy 3oe^y^ -em • • •

Glagolji dvopenji, kterih pei^ sedajneâasa M-luMiî

aa aamoglasnik, to je, na mm, 10, em; sedajniîaa io od njega

izpdjane oblike asovavne se asujejo po casovanji pervem poprimeri dumb, na primer: cd-Mmb, 'Wy êmb^ Aa-nnn,'Têm; Mu-nmhj -emh ...

§. 84. Po .petom.casovanji po primeri nucamh se a&u-jejo glagolji dvopenji obraza petega, klerih koren nedoloneganaina se koni na tverd ali obcjelep aog&asnik:

ay H, p, 4, m, 8, C, 2, X, Kf 9y S, 71, My koren sedajnega

aaa pak na »oglasnik pomehan:My nby pby m, Hy iKy tU, }/{, ui

yH, 6Jih, AbfTiAb^JHAb; na pri-

mer: 0'pamb^ "pn)^ -pem; zaoÂamb, -mfy -memb; na-amib,

CH-nmM, ^njtfOf nuemb; Apd-junu, "Mmo, 'Jhiiem . . .

Mnogo glagoljev obraaa . petega se more sirobodno- a-aovati ali po primeri 49«fOins ali po pripori memus^; mnogisamo po 4dMm»f malokteri samo po nuemm, nsi pvnner: va-

namb, Kanaio in KanAw; xpaMamb, xpaMaH) in xpaMJm>; Mu-zamb, Mmaw in Mumy . . . Tako tudi v slovenšini: kapaU,kapam in kapljem . • •

Sledei glagolji se nekako neobino zavijajo: KOAorab ko-

mo, kiaU keêm$ tmAo/m em^Mo, c^mh vum, pa9hli paš*jf€wi/ topom 6op90f iutiU tarte; ndpomb nop$o, praU porfomšov • • • •

§. 85. Po šestem asovanji se asujejo glagolji obraza

šestega, na primer: etpoeamb^ eoeeamb^ auMoeamb . . .

§. 86. asovavne oblike složene se slagajo iz glagolja,

kteri se ima casovali in iz glagolja pomocljiv^tga umhêcM.

^

asovanje glag.Qlja,^Hm»>i ^CJfk * *

Nedoloni nain: âi-ms ,

Priastje minulo asovavno: u-Ah, -Mi, -ucu -

Priastje minulo inee: sr. ž. emu.

Priastje minulo terpee: .{40) H-^mh, ^mo, -nia,

Sedajni as.

'as bodoi«

DigitizedbiLfilfe^

Jedn. 6yA-y, -em, mn. if^-eM^, -eme^ -^m«..> • . « !

Velivni nain. \ .t

Jedn. 2» 3. ^^/^6^ mn. 1. jf^bM^, 2. 3. 4if4tme4 . . ^ :

Pricastje sedajno: ^y}^y«-f»y -^^ ^rtAt \

Priastje budue: î43ri#-tl> :' ^

Cas BMinili. ^ .*

Jedn. MJ mu, om, ouo, ona ^siî-«, -o, -a, ,*

mn. ebij m. sr. z. Qud jUAU, • . .-

: ..

.

Zelivni nain.

Cas sedaiiu v vsekiuobah j«aaQUiih in amožnib:Cas minuli. «... ... •

•

' Mesto slovenskega : sim, si, je, smo, ^te, ^D^stftvlja rušinazaimena osobna: fi, um, om, oho, ona; mm, en, m. ohu, sr. z. ond.

Želivni nain je v rušini se tako skeril, da ima v Yseh

osobaii samo 6bi, ktoro slovo se, kakor nespremenno yAe s

sloViAn glâ v jedno sloTo: 4^(^.

§. 87. Casovavne oblike složene so sledee: 1. as minuli,

2. as bodoi, 3. nain želivni sedajnega asa^ 4. nain že-

livni minulega asa. 5. smisel terpni.

§• 88. Oblike složene ineega smisla se aisujejo takole:

Cas minuli.

Jedn. M, mu, om, ono, ona ^Jia^-^, -o, -a,

mn. Mbi, 6hi, m. ohu, sr. ž. out ^duaau,

f'as bodoi. '* ' :

Jedn. AÂamb 6y4y, 6yAem, yA^nih,

mri. 4dAamb dff4eMii, ^4€me, .ff4ffm% . .

Zelivni nain.

as^ sed^jni.

Jedn. ^jtoA-ii, ~o, -a 6»,

m. AbAaju 6bi»

C.as minuli.

Jedn. 661^-^,-0, -a 6u ^tMA-^, -o, -(i,

• » » -T/ ' * .

Tako se v teb sjn^ženih asavaviuh obUkiih asujejo jedr

nako vsi glagolji vseh asovanj.

§. 89. Nepravilni glagolji so«ledei in se asujejo takole:

Nedoloni pain. ... . . . • . «»

Digitized by Google

1

Priasije minulo âsovavno.

Priasije minulo einee. -

'iMivia^ ;•

PrUlastje minulo terpee. • • •

Cas sedajni. • •

Jedn. 1. tMh, UMOMn,

2. dm. 4amb, uMauib, '

3. edem*. 4acm%,

mu. 1. UMUMht.

2. 94wine, 4a4^me,

•^

(4a4^rm)<

Velivni nain.

Jedn. 2. 3. 4au, umM, xomu.mn. 1. d)h'bJHbi, etiKbMhi, 4auMh, uMtuMft, xomujKi^,

2. 3. tmkme, etmbme, 4aiiime, uMdume, xmmtme.Priastje aedajno inee.

.

941^, 0t4M, — UJlif^H, xomK,.

Priâstje sedajno lerpee.

t40Mn, et40M%, — — xomuM.

O predlogu.

§. 90. Sledei predlogi terjajo 2. pad:

y, 40, om*, U3h, 6e8%, ch.

Mnogi prislovi terjajo tudi 2. pad: Auah, 4Aji zadel,

KpoMd zvunaj, eMdcmo, okoao, cpt4u, eud, paû zavoljo, yHy-

mpu, šosud zraven, 0Kpytb, nocj^b, c«epxy, oKpecm ojleak^

enpum . , .

Pad 3. terja m in prislov npMMO.Pad 4. terjajo: 00%, npo za, uim, eK0Oš%, C% Uhf,

lia prhner: npiHMJto Heji$9l^'e§ (bliz) 4eeMnu*

Pad 6. terja npu. '»^

Pad 7. terja c* (cum, mit).

Pada 4. obino na pitai^je, kam? in 6. na pitanje 1^?terjajo: o, e*, m, m. ....

Digitized b\

46

Po ruski terja no ludi še treî pad:. Jiaaumk na i$paMh, .

nacinynamb no aamnoM^Pad 4. obiao na pitanje kam? in 7. na pitanje kja%2 1^

9o» Puski- terja predlog MesKîf Mšd >pail •S. in Ti? ^mucAif

40com i%peuua eo/â, nieddeskami je tekla voda; dum* mÂycmpaxoMh u naêsKAotOj hiti med strahom in upanjem, ^ •

O Bkladmi besed.

§. 91. CeH, ce6t, ch se stavljajo v niscini kakor v slo-

venšini ne samo za Ireljo osobo, nego tudi za pervo in

drugo, ako je djanje, o kterem se govori, obraeno na pod-

met (subject) : h ce6M anofo pa ne Men/i; niu ce6M 6epememh,

ii za sebe »ket^hiS, pa ne meH/t; omee(f/t d4Bšaeim, pa n^ êeo;

jm ce6H o^ManbieaeMU, mi sebe goljfarno, pa ne'ndeh \W' -

§. 92. Zaime prisvajajoe ceou, ceoe, ceoHy se slavlja po

ruski in po slovens^ti v vseh spolih inpadih ne samo za tretjo

osobo, nego tudi za pervo in drugo, to je, niesto Mo&, Ham%j

meo&f eanffB, ako\e nekaj privlastjuje podmetu: )r »moceoeMjf omHUJUjf u meoei Monu^t; em Afifuim ceoeto nacunna

u mem yHyHKy ...

Naproliv kadar se kajne privlastjuje podmetu, se stavlja

za pervo osobo jnaA^ nflmby za drugo mookp eam^^ za tretjo

mozko in scednjo .eeo, za žensko za množnik fun^; po slo-

venski za tretjo osobo mozko in srednjo se pak stavljii:

njegofOj ô, -a, za žensko: njejin, -o, -o, za mjaoznik tîkatt,

'O, -12, na primer: x xeaJMM ezo Aoub, jaz sem kvalfl nfe-

govo hci; h Mpma ee ne auaH), jaz moža njenega ne poznam :

mu noanaKOMUACH a^^^^ OpanôMb uxh^ ti si qe davno upo-

znal s njihovim bratom ...

§. 93. Da se navedi govor zanikajoi, mora se po ruski

m po slovenski postaviti slovo ne pred glagolj, ako ravno bi

bil» v povedi uze druga zanikajoa slova: nmmo. nuHmo nif,

nuKoiâ nikoli, hukoau, umpAa nikamor , na primer: h huko?o

ne e»4dAb, h umezo ne cjuxaAii, OHh HUKyA<i aoAumh , . .

§^ M. V rušini kakor r slovenšini 'terjajo pad drugi

zvunaj imenovanih predlogov še:

Digitized by Google

1. H€, kBmh, (m), na primer: ue a"^-^^ Bdi; ne m^bpHu

{zapravljaj) epeMenu; npo neto ntmt.MMtomiM;- u£t euAH^m-

2. Sledea in njim podobna fu^dvrna^^mjumm^K

3. Pridavna imena in prislovi stojei v drugi stopnji, ka-

dar je v povedi izpušeno nemejiu, utM-b, na primer: uemh

ôporne BOMma; Mem^fmui^^ #rifittr40b^.S^ f|^^*y MetuaaUmjtiivel dafje (od) V9eh*

, 4,, C|sU osnovna yjija od Mm, so ^(ftltna jim^na.{enakega

spola , ia tirjajp drugi pad množni sojteviinih stvari: yff0€m^c^tmaemcH ntm^; nteefiu pi/Sêf^; fnpuAejmi 1tynôe%,

5. isla oba: mhozo, mojo, a^^^^-^^Ô, CKOJbKo, cmoAbKo,

MtcKOAhKo ... na primer: mhozo paomu^ Moao €pejHeHu,

mtW4fo dela tmô casajcpoAkito (ficmi^) Mšei^ tfs K.olilfO

je Si^ v leti? ^ ^^6. Nekteri glsôlji pomene^ tiekaKO želip ali cUl; jrtf-

4anu,'Urjafif meMmk, uemt^f npoemihi ndMmi^ ^Mulži, mpH-ioedmh, ômneumft ioneA ... na priniir:* k <»iî/y|/iio'i^f('(f4n»

npow,eHiH; meAamh i AyMa/r; ucKumb Mtcma; ouh npocuuf^ 'š%

each Mujocmu ...

7. Skoro vsi glagolji povraajoi: om 6omnc/i KOtu^K* u

mjfKoe*; M A^^l/ci 4fiaJiM$HUi; tako tudi glagolji: mii^tfm«-

ci^ 4^3ku4iamkejf, cnpoumeume/ti, empamumin, eif^mnmmeš s

8. Ilnfena statna, kter& jômentjo nei2vestnl» mmâM:itJ$6^, eoAn, šHHo, MyKa, murna .* . se stavijo v drugr pad,

kadalT govoli o jednem deli stvari, ker se tadaj razumi

slovo ndcKOMKO, ndumo, mhozo, muao, na primer: npunecu

(ntcKOAbKo) eoAM, euua, APoer,. Kadar se pak govori 6 celi

stvari, se stavijo taka statna imena v pad 4.: noctmh ea^,

&UMO, Apoea ,. \. vt.

§.i95. CiEi9 in islo (daloni) se Inovoi nazitiitl ali s pa-

'dom drugim :

*

mno cAff%HJ»n nMim$š> mteap/f 'imemkm *'âm€im% mecmhAec/minep4m0 upa^^ ali s padbm-^timiiiip:

muU toA^ 3Kuey 3A^h, deseto leto živim tukaj, • - . ^.^

§. 90. Statno ime, ktero kaze igava je neka osoba ali

•stvar, 8e.Btavi;V dsugi pad, pa samo tadaj, kadar iqmi ]|^ sebi

pridavno ime, na primer: €Hm.'BeiA^m4{im^. "npfiemJfiîmfi^

KumoMcKazo. — Kadar bi pak imelo tako statno ime stali sa-

motno v padi drugem, tisto no slavi v pad 2. nego se spre-

meni v pridavno ime na biU, tu, oe, ee, um, aii'«irtiii na pri<

mer: atm Aojm 4^^^^^* Plf«^ ^^peea^, n&pcmA

§. 97; Kadar nekaj prltlastuje samo jedni osohi ali

stvari, se stavi pridavno s koncovko oen, ee7>, uHn, na primer:

mesto zoAoea My7Ka — zoAoea MijHieea; mesto opa.n ^Veuifbt— o6pa8% AdeuHum; kadar se pak nekaj priviastuje veosdbalri ali 'itlTêm ali celi družbi, ali Celemu' 'sfami, se

stafvi pHdaftno s kbncoVko cKtU alt H^, .nst- prhiuftr : ihtssto g^jfo

jupmeU — MfmeKo"e; meslo 4ê$nf9 eSMai

Vse to je tako tudi v slovenšini. *"

"

§. 98. Pad 3. se stavlja vasi mesto pada drugega, naprimer: MBkUm mnoMp A^Mif',', on je gospbdar te kiie;

poanUeh KmÔMn, razpie kt^ff.

§• 99. Kadar stoji pridaVno auambtho pri glagolji fumh, se

stavi T rusSini y pad tretji, ha primer: Sumi^ aôpoeif u eifio^

KOKOuNt/ 4yiue}0 nepooe 6jazo, po slovenski menjc prav: zdravin spokojen hitije pervo btago ÛMh aoamho 6bimb mnoeuJHh,

trni imajo biti pripravnem, v^

§• 100. Pad 7. se stavlja po vuski s predlogom cii','sskiAo

kadlars^ igovori o nekakem drilitvi ali tova(rSlvi;'na primer:

êmh C« npnMmejejHn; cAdAamhnmo c% noMmiio i^KOto, '

Sicer se stavlja po ruski 7. pad vsegdar lepo brez

predloga:.

' *

'

1. Kadar znamenuje orodje (instrument) pripomoek ali

sredstvo; s kter^m- se kaj dela; iia primer: nueamb jiâomu,

pisaU s kredo; ortoeamh ean/^nfm mej/^sojtv, okavaH skrinjo

# iiUzom; Mtpumh apmunoMh, meriU z arsinom (e laktom);

H ezo eu^M ceouJHU ZAaaajHii, jaz sem ga videl s svojimi

omi; om ezo py6ujt> cajeio; noeoe anaKOjncmeo no^Kpt-

uAHemcM noAopKOMu, novo znanstvo se okrep^tê s dari.

• • 2. Kadar snamenaje* na6in» kako? ali uarek zakaj? se

nekaj stori ali dek ali godi, na primer: mm 6j$Aewi Jtut^jm,

(m je bledega lica; ouem zojoeoto; je bolen v glavi; eejmnib

uMeneM^ u AÂOMh, je velik po imeni in djanji; emom poc-

moJH^, je visoke rasti; 4UKh upasoMb, divje narave; ana-

Digitized by Google

meft% nopoAOfo, immii9$ega roda; nuu^% APôm^, uiostem v

du/ifi; CJa09 sôpoeieMh, slabega zdravja . . .

3. Kadar stoji slalno za prisodck (praedikalj se stavlja

nfiesto pada 1« pad 7. po gUgoljih sledeih in njim podob-nih: 6wm, Hcudtm, enuumcM; c^duamkCM ffHuuumuif, nfu-

amviACM, n9^^llflmer^cecn^^^M 66lMmaJlnf,,np^fUM^ sestra

ti\oja jš Ma tjifmu vzrok;, ^ irnoA* ^f^Jimui» .neJtostKOJS^,

on je po9ia( velik ctov^$ am ca^jmcs SeâmuMj, Je. .pbo-

gatel ...

4. Kadar sloji stalno za prisodck se slaviju mesto pada

4. tudi pad 7. po glagoljih sledeih in njim podobnih: ua-

»0am, HAiemMmk, noKoabieaafikCA, nommim^CM . • . eio ôs^fn^

leanojtn, javijo mu Janez; om naeueaacM mtMaejn, ,af^ se

je nazivi knez; etn mKoeaacs ôSf^tJUfi HfAoe9x^^, fOn se

je skazai, dobrega iloveka,

5. Kadar znamenuje o kterem asi se kaj godi ali zgo-

di, na prinu'r: /i,HeMh paComaim , novhfo uoKouiubca, po dnevi

delati, po noi poivali; eecHOH) nficdnim^ oceHf»w copanu,v spomladi veejati, v jeseni spravljali,

. 6. SioTO,. klero kaže, *po 6eifk nekaj diSi ali smerdi« se

stavi v 7. pad, na primer: Kymdnhe nitontem^ aumojs^, jedÛnpo dimu; iipmapm naxuemh, po prisnoji diSi; ^{iô ô^'eaemcn ohkoio, vino cikne po sodi, . t

7. Moogi prislovi niso nie drugega kakor skameneli p^di

sedmi, na primer: maitseMB ekrivii, ntmsoM pfs, UlhmtsMkifji, eepspoji»Jezdei na lwnji; Kpytem okrog, â^pji^darO''

vafe ... V sloTenli^ni tudi tako, samo da se stavlja 7. pad v

dvojniku: skokoma, vekoma, križema . . .

§. 101. Opiss^ni terpni smisel je verlo protiven znaajujezika ruskega in v obe slavjanskega, zato se mu vs^gdfir

izbegnej, kjerkoli je samo mogoe; to se stori takolis;. ,\ « . ..

1. Poved terpna obeme se v inep, na primer: M04U,

Komopbie MOMu afOAenbi, lepše: Ofo/û, Kmmpuich ufouMh, ljudi,

ktere ljubimo.

2. Glago^ se stavi v amisel inedi s saimenem povraciv-

nim es^ na primer: s ŠMJm ifenâmem anM el^^Msemm,lupže: M ycmpmsuAeM emeH št/ieMoemhio, jaz.eem seutraiUte novice.

49

3. Glagolj se slavi v osoko tretjo 4nnozno eineegasmisla in tadaj se razumi beseda na primer: ofnxša'Aena (kteoM, leple: xeaAuuu e?o (u9oau).

§. 102. V rušini invobe v slavjanšini se morejo sto-

hodno stavljali beseda v kteremkoli redi, kakor lo smisel go-

vornikov terja, samo sledee hi se moglo opomciiili:

1. Podiuet iu glagol) bi se imela bolje od pocctka stav-

ljali, po tem prihaja govor posebno jasen, tako reko pregle-

den in prezraen (transparent).

2. Slovo ne mora se postaviti vsegdar pred glagolj in

predlog pred statno ime.

3. V pilajocih govorih se postavi naj pred slovo pita-

joe; ako pak v povedi ni posebnega slova pitajocega, se po-

stavi naj pred ali glagolj, ali tisto slovo, za ktoro se osobito

praša iu obino berzo za njim pitajoe slovo ju. Ah, na pri-

mer: Kozâ seommne cMmpimmm aom$? Kaduj hodeie po-giedaU našo kUof Humajm-Au m ne âeno onapoôsamiHUyh'anf AU 9te braS ne drnno proj^laieni ttkazf

§. 103. Nagovor je v rušini in slovenšini blizo jednak.

Prijatelsko in doverno najjovori Rus in Slovenec prija-

telje, družino, ljudi sebi ravne ia nižjega slana s prijateljskim

in dovernim slovom mbi, na primer: Oeôp^ aamonu CKO'

pte neui, Fedor ztmeU berzje pec. — Po ruski se muslovesnih nagorovih še za samega vladarja upotrebnje.

Priljudno, in udvorno nagovori Rus in Slovenec vsa-

kega loveka od vladarja do kmeta s slovom eu; v ruš-

ini se pristavi k imenu kerstnenui vsegdar tudi oe-tovo ime na uHh brez rodbinskega imena (ohne Schreib-

oder Gescblecbtsnamcn), na primer: 34paecmejfUme llemep*

Muxauji0enm. Slovenci naproliv imajo obino po tri imena,

kerstno, rodbinsko in hišno, na primer: Janez BerdeartUaninikov^ v obinih pogovorih se služijo samo imenakerstnega in hišnega: Janez Klannikov,

Digitized by

IlocaouHiê. — Foslovice*

Bon* BHcoKO, bhahtt> ^-âjieho. J[,?i}oiu,na pyKa ne

Bog visoko, pa vidi dalct'. Dajoa roka ne

0CKyA%eT'b. Bcc bi» Mip^ TBopMicfl ue Hamaiii yMOii'b,

osirpmaSt se. Vse na sveti dela sc ne z nalfim umom,a (oncbBHi c]rAOifii. He raRt avHBH, KWb xoêTCfl, a lavbtemo po božji sodbi. Ne sivi tako,kakor se ti bo5e^ temo^ kakor6on» BejiiiTT.. Bparii xoHeT'L rojiOBy, a 6ov% ii BOJioca ne âert.

Bog voleva. Vrag lioco glavo, bog pa šc vlasa ne da.

Aii\e He rociiOAT> coxpaHHTi. rpaâ, Bcye cipaJK-b ii orpaâ-

A ko Gospod ue obvarje lucsla^ zastonj je straža in ograja.

Pa/\i» ^11 B'B paH, A» rp1u[B ne njrcKauTt. KBa^n^cA lopTiRad bi prišel v sveti vf^, pa grehi ne pust* Uvaliiseje hudi^Bceio BcejieHHOio oââri, a 6or'B eMy ii mî* cBBBbeio so-

da bode ves svet obladal, pa bog mu še nad svinjo ob-

.iiH He /âjii>. fl,o6pot coTBopHuib, ce6fl yBece^Huib. FMHCbsti ni dal. Dohro storiš, svhv razvoscliš. Ui se

Ao6poMy, TaKx xyAoe na ue noHêTi. M Ao6poH BpeMeHeu-b

dobrega tako ti hudo v misel ne pride. Tudi dobri v asinjia^n, a xy;\oii cRaneT^. ViuoMj ue uonten 6mh 6ji^r'b,

plae Imdoblii pa skae. Drugemu ne more biti dober,

BTO ce6% BOJi^. Ot'b Hopra KpecToai^b, i^n cBmnbif neeTOH^,

kdor je sebi hud. Hudia s križem, svinje s kolom,

a OTT> .«Hxaro ne.iOBtKa HH'ibMT, ne oTOHAeiub. /ôOpbiMT*

pa malovredrif^ga loveka s niini ne znebiš se. Dobrin^

TOT-b BpeAUTl>, KTO 3.1bI»I'b UO]|yiHaeT'i». Me}KT» BOJIKaHH 3KHTb|(

tisti škoduje, kteri hudobnim odpuša. Med volki živeti,

no BOjiHbio H BUTB. — •Ae6eA'B JieTHT'b K'b CHtry, a rycb npo volje tudi ,tuliti. — Labod leti k snegu, gos pa kA05KAI0. Jlo)RHOH Apyr'b noAo6em. kouik1>, cnepe^n JiHH{eT'b,

dezjn. Lažnjiv prijalelj je podoben maki, spredaj liže,

a csa^H napanaeiT.. Bop b He Bcerâ RpaêTi., fl,^ Bcerâ ero

odzadaj pa praska. Tat ne krade vedno, pa vedno se njega

Digitized by QQQg^{

51

eperHCB. HaûK^ BopoBib BtiiiaiOT^b, a 6oabninx^ nponâmT^b.

uvaj. — Male tate vesajo, veje pak izpulajo. —Jlerne cnacTbe naHTH, nemejiH yAepH(aTb. He yu%M aecbJi nora

Ložeje sreo najli, kakor uderžati. Ni znala pcsja noga

AetKHih na 6îoa*, tokt* BaîaiicH iioa .lauKofi. CHacTbio ne

ležali na klopi, lako valjaj pod klopjo. Srcri ne

B-bpb, a 0T'b tAuaro ue aaTBopAii Aêg'^, Cuacibe uêTi* ua

veruj, in pred nesrenim ne. zapiraj dur. Srea gre na

KOCTftUfli^, a HeciaeTbe jieTHT'b na Rpujiffx%. OiacTJiRBoft na

bergljah, nesrea pa leti na perutah. Sreni na

KOHt tA^Ti), a 6e3eqacTiiOH n^m^ 6pefl,eTh', Bj^h jiemB MeAi>.

konji jezdi, ncsrrciii pak pos leze. Hodi !e n)ed,

Myx'i. unioi o Ha.u.HPTit. Koi â 6yAeTT. niip^, Tor/V> (^yAyy h n

muh mnogo piiieli. Kadar bode obed, tadaj bojo tudi

U%€HH. Kto Ha MOp'b He dbiBa.i-B, ôcuTa 6ory ne HajiaBa^cir.

pesni. Kdor ni na morji . bil, ni se Bogu dosta namolil.

BcflVB.CBoero cnacTbfl KjraHet^^b. Sojioto ne roBopnn, mHoroVsak je evojc sreo kova. Zlato ne govori

,pamnogo

TBopHTT.. /êHbrii nAyTi, i; r. 6oraTOMy, a 3.ii>i ^nii u h y6oroMy.

stori. Denarji gi'<^jo k bogaleinu, slabi dnevi pak ubogemuBoraTOH ^CTt, Kaicb 3axoHeTT., a y6oroM, KaK'b cjiy4HTCii.

Bogati je, kakor hoe, ubogi pa kakor se primeri.

BoraTOH ne casapnb 3o6.ieT% a y6oroi ne KaMenbe rJtonravb. Boji«

Bogati ne j sladkorja ubogi pa ne gloda kamenja. Bol-

HOKjr KpoBaTb|« H sojiOTafl ne noMomeT^b. He ynHTbcii

nemu postelja tudi zlata ne pomaga. Ni (potreba) ueiti se

xpoMaTb, Korâ hoi h oomiti* Bi> oahoii pvKli riycTo, a bt, aP^-hromalali, kadar noge bolijo. \' jedili roki je prazdiio, v dru-

iOH UHHero. H Ka4>Taab rpBeT'b, Korâ uiyr)bi h^ti. SKe.itso

gi pa ni ni. Tudi suknja greje, kadar kožuha ni. Železo

psKA ChÂMVh, a cepAiê nenajib norjrfijiacTnb. Mtjrhr^ h6 npH«

rja preje, serdce pak žalost mori. Kmet ne pre-

A^T^b, a 66311 py6amini hc ko^ht^; a 6a6a nnpflACT^b, ne no

de, pa brez srajce ne hodi; pa zena tudi prede, pa po

ABt HOCHTT,. Bt> MOpt HOTOnb, B'b nycTbiHax'b 3Bl>pH, a m»dve ne nosi. V morji potop ^ v pušavah zveri, na

nlpft 6ÂU HanacTB. rojioA'^ ne cocâ'^; ^'i^t. nero ne

sveti pak križi in nadloge. Lakota ni soseda, nji ne

yuAeaib. Rto Ha nojior^ OHcercH, toti h na BOAy Ajen. Hh1ltcêl. Kdor jv na mleku sparil se, ta tudi na vodo piha. Ni

4,*

Digitized by

52

paAOCTb BtHHa, UM nenajib 6e3Koue4Ha. Ouâ copuKa ci* uaoTa,

veselje veDo, la salosl brezkonna. Jedna traka ras ploia«

a A^^cATb aa ojion. Hai* tjhu nomAht a aa Ty<ieft jniiiBaeTc«

pa deset na plot. k hude ure dei, za hudo uro pa umivaitpacHoe cojiHumKO. Oko bhaht^ fl,SLj(eviOt a HUCJib ew,e âjifcme.

se prelepo solncicc. Oko vidi dale, pa misel še dalje.

Hto Ha )Mli AyMaeTCfl, to a no cHt bhahtch. /^ypaKa y4HTb,

Kar na umi misli sc, lo tudi v sanji vidi se. Norca uiti,

HTO vepTBare jitMHTb. /l,yiûoB% hh opion hh c1uot%» a

kakor mcrtvega ozdravljatt. Norcev ne orjejo, ne sejejo, tcmoêaMH poAHTCA. Oaioi Ay9^n vaMîib bi» BOAy 5poeiTi>, a

sami rodijo se. Jeden norec kamen v vodo zažene payMRhixi* AccnTb hc uuTaiu,aTh. litâ r.iynocTH coclJAt.

modrih deset ne izvlee ga. Nadloga jo neumnosti soseda.

lipacHa naaa nepbeiiii, a Me.ioB%Ki> y<ieHbeM'b.

Lep je pav zavoljo perja, lovek pak zavoljo uenja.Kto zoîeT^ MHoro snaTb, saôdHO Majio coaTb. Vn nmh aa

Kdor hode mnogo znati, ima malo spati. Pamet nala za

ropaMN, a CMepTb aa nêîaNH. He yim pbi6y nJiaBan. BojiKy

gorami, smert pa za pleci. Ne ui ribo plavati. Volku8HMa 3a o6biHaH. KaKT> BO.tKa hh KopuH, a oht^ bcc kt*

je zima po navadi. Kakor hoces volka kermi, vendar le kJi%cy rjiflAHTi. Ha MyHcoH cTopoHii h coKoaa 8uByTi> BopoHOio.

gozdu gleda. V tujej deželi tudi sokola imenujejo vrano.

rjiyna Ta nTiHa, KOTopoi rHtsAo CBoe HeHH40. Purani* Mope,

Neumna ta tica, kteri je gnezdo svoje nemilo. Ribani morje,

nTHiâMi B08Ayxi, a <ie.40Bl>Ky oTHHSiia BcejieHHOH Kpyr'b. Ktoticam zrak, loveku pak je domovina zemeljski krog. KdorX04eTT» UCKaTb HeCTH, TOn. HC HillDlI lia 0AH05n> MtCTli. Ot^hoe iskati asti, ta ne živi na jednem mesti. OdBtpaaro APyra ne 0T.iyHaiicfl, a Bcerâ na nero Ha^Meii^

vernega prijatelja ne loi se, temo vselej na njega zancsi ae.

/]ipyaeft MHoro, npflMyxi» nbjio. y Apjm mmTovaršov mnogo, pa ravnodušnih malo. Pri prijatelji piti

BOAbi AyMiue HcnpiflTe.ibCKaro MeAy. Ta* 6o.ibHo, Taii'b

vode je boljši kakor neprijaleljski med. Kjer jc bolno, lampyKa, a r^t mhjio, TaMi> rjiaaa. i\iflAH noAi* Horu; xota lero

je roka, kjer paje ljubo, tam sooi. Glej pod noge; ako niHO HaiAeu« TaKii rojioBy ne paao6beiub. BaaTHo paacjAm,ne najdeš, vsaj glave ne razbiješ. Dobro premisliti,

53

cKopo Bamb, npn^tMHO npOHSBOARTb. KyH »eji1»8o, noKa ropiiMO.

berzo zadeti, marljivo storili. Kuj železo, dokler je goreee.

KoFA«! Apooa ropflTTi, Torâ " Kaiuy uapnii.. Moôth, iioKa

Kadar derva gorijo, ladaj ludi kašo varijo. Mlati, dokler

MOJioTBTca; roBopH noKa cjiyiuaiOT'b. Topa ci ropoi nese mlati; govori, dokler poslušajo. Gora s goro necovAeTGii, a leaoBfes^ ci» HejioBtooiii etojiKAjTCfl. Rto bojih

snide se, lovek s lovekom pa srcca se. Kdor volje

cuoeii ne nepeMOHcei^, tott> h CMacTtiHB^ mtb ne MOH{eTT>. Hesvoje ne premaga, ta tudi sreen biti ne more. Ni

aaAHO CKpoeHi>, a<) KptnKO cuiiiti. 4to iiocTaBflTi>, to

dobro iirezan, pa mono ssit. Kar postavijo (pred le)« lo

H KyiuaH, a x08aiiHa bi* aou1» cjiyniaH. MtTHJii bi> BopoH^,

tudi jej, pa gospodarja v hiši poslušaj. Meril je v vrano,

a Bona« b% RopoBy. XyAO ji1»to, horâ cojinita Htn. XoTbpa zadel v kravo. Hudo leto, kadar solnca ni. Bodi

H36a e.ioea, AyiU3 sôposa. Ha i^b^tT) iiMe.iKa .ibtht^, Ha

izba jelova, pa duša je zdrava. Na cvet hucelica leti', na

DplflTCTBO fla HeaOBtK'br.lflAHT'b. 3o.lOTOe BpeMfl MOJIOAUfl »i^Ta.

prijateljstvo pa lovek gleda. Zlati as so mlada lela.

3ejeB'b morpaî* Be cjiaAOK'b, a MJiaA'b nejOBtn ae Bp%-

Zelen grozd ni sladek, pa mlad lovek ni ter-

IIOK'b. CTapOCTb npHXOAHT'I> He Cb paAOCTbH), HO Cb CJia60CTbi0.

den. Starost pride nc s veseljem, temo s slabostjo.

3a siaîoe cyAHTbCfl, 6o.ibmoe nojepHib. Kto 33x0161% co6aKy

Za malo pravda ti se» veje zgubili. Kdor hoe psa

yAapnTb, ron RanAeri^ najiRy. •^yime a^cutb BnHOBHbix'b Bpo-

udariti, ta najde palico. Boljše deset krivinih spu«

cTBTbt H%wh oABoro BeBBBBro BanasaTb. BBBOBaTaro BpoBb i0Aa»

stiti, kakorjednega ne dolžnegakazniti. Krivinega kri je voda,

a HeBHHHaro 6*Aa« He aaTO BCiKa obiOTi, hto oh^ ctpi,

nedolžnega pa nesrea. Ne zato bijejo volka, ker je siv,

a aa to, HTO obuj CT>tA'b. FpOMH CBOUVb, TaK'b

temb zatOy ker je ovco snedel. Gromi proti svojim, tadaj

Hjrsie TpflcyTCfl. Tope TOHy,BTOBeBopaAKO]i'b»BBeT'bB'bAOiiy«

se bojo tuji tresli. Gorje lemu, kteri v neredi živi v hiŠi.

HeBOJifl, HeBo.«fl oflpcKon Aôpi: xoAfl HatmbCfl, ctob

Sužnost, sužnost gospodski grad: hode naješ se, stoje

BUCnHlUbCfl. .

naspiš se.

Digitized by

1. o PascejieHiH cAUMmemm njiemem.

BoTt BOBibcTb BpeHeHHuxi> AtTb, 0TKyAa noiDJia pyccKaa

seifjifl, RTo nepsui naiajii* KRfl»HTi» 8*^ Riest, h KaR% CTajia

pyCCKaH 86HJIfl.

Mbi TaKik RaHneH*b 9Ty noBlieTB. nocji%noToiui, rpH cuna

HoeBbi, CnMi, Xa»n, ii Aêrii paÂ^*'"«'" acM.iio: boctokt> a«-

na^cfl CHMy, lOHiiiaa rpana — XaMy, cfcBepii ii 3ana/^T» —A«eTy; oti> nêMemi a4>eT0Ba iioiuejfb HapoA'^ cjiaBaHCKiii. Cny'

CTfl MRoro BibKOD^b, cA^haue c^jiH no ffjnm^Tpfli Tfnepb seiuia

B6HPepcRafl H o^rapcRaa. Oti^ Tliiik cjiaBflHi pasoniJiRCB no

8eHji% HHorie napoAU» R aaaBajiRCb RaHCAUR cborh'b RMeBeH%>

r4K'RT0 ctJinb Ra RaROH'^ h^ct^: TaR'b Hanp. oahr nocejin^RCb

Ha ptKii, HaabiRae.Moif MopaBb, — n iia3Ba.iHcr» siopaBaMii, a

,^pyrie HaaBa.iiicb MexaMH; a boti, tojkc caaBHHe: ()tAhie xop-

BaTbi, cep6bi H xopyH{aHc. Koi â BoaoxH Hana.iii na c.laBilH^

AyHaHCKBX'b, DocejiBaHCb cpe^n HRX'b, r crajiR hxi opHTl^c-

RflTb; TO cjiaBARe ORflTb RanajiH Ai^RraTbCR Vi% clsBep7: Tto%

OAHR npHOfJlR n C%JiK Ha BhcJI^B, r RpOSBaJlRCb JIRXaHR; 9th

BTRn iXIItOB'B nORIJR ROJARB, .iyT(lHII, MadOBRiaHC, ROHopihie.

4pyrie c.TaBfiHe nprnuûi ii c%mi no ,/^^1inpy, ii na3Ba.iHCf» no-

«iflHaMn, a APyi'i6 — ApeB^flnaMir, H()T(>My-HTo cTaaii wnTba1icaxT>; a APyi'ie ct^n MeHfAy IlpHneTbH) ii 4Bnnoio, n nasBa-

jiHCb AperoBRHaiuH; noAOBâae oposBaaacb oTb p:bMKH, MueBeMii

noj(OTbr» ROTopafl BTeitafeTb bi Aiianj. 1!% ROTopue noc^jnl*

jiHCb OK040 oaepa HjibifeRR, RpodBajiicb ciM>H«'b HHeRfeiii, t^jm-*

BRHaMR; ORR RocTpoRjR ce6% ropoAt>, B H^sftajtR ero' RdBfdpd-

AOMT,. TaK'b pasomeAca câBaHCKiii napodi«.

') I1penoô6iibiM HecToph, MOHaxi> KiesonenepciuH, KaKii aojiara*

iOT'i>, pofi,UAca 1056| j^mepi. lili r.'

Digitized by.-'

Iz Nestorovega letopisa

1. o riMcIjenji sUijansUk plemei*

Tukaj je povest let asa, odkod se jc zaela ruska dor«

žava, kdo je pervi zael vladati v Kijevi« in kako je postala

riiska derzava.

Mi lako zanemo lo povest. Po potopu so Irijc sini

Noetovi razdelili zemljo Sem, Ham, Jafet; izhod jc pripadel

Semu, južna stran Hamu, sever in zapad Jafetu; od plemenaJafetovega je izišel narod slavjanski. Kadar jc minulo mnogovekov 80 Slavjant se usedli ob Donavi, kjer je sdaj zemlja

ogerska in bolgarska. Od teh Slavjanov so razšli se mnoginarodi in so se imenovali vsaki po svojem imeni, kjer je kdousedel se na kakem mestu: lako na primer so sc jedni nase-

lili na reki imenovani Morava — in so sc imenovali Mora-vani, in drugi so se imenovali Ccjii; in to so tudi se Slavjani:

beli Horvati, Serbi in Gorotani. Kadar so Vlahi napadli na

Slavjane dunajske so se uselili v sredi njih, in so zaeli jih

pritiskati; tadaj so Slavjani spet zaeli vzdigovati se k se-

veru, tako jedni so prišli in usedli se na Visli tn so se ime-

novali Lehi; od lihLeliov so prišli Poljaki, Lutici, Mazovljani,

Pomorjani. Drugi Slavjani so prišli in usedli sc oh Dncpru in

so sc imenovali Poljani, drugi pak — Drevljani, zato ker so

zaeli živeti v gojzdih;* drugi pak so sc usedli med Pripetjo

in Dvino in so se imenovali Dregovii; Polovant so seimernovali od reke, z imenom Polota, ktera tee v Dvino. Ti kteri

so naselili se okolo jezera Iljmena, so se imenovali s svojim

imenom Slavjani, oni so si naredili mesto in so ga imenovali

Novigrad. Tako se je razšel slavjanski narod.

') astitljivi Nestor« minih kijevopeerski, kakor menijo, se je rodil

U««ttieol in petdesetega, amerl tieo oto io jedeoaj«tfga leto.

Oigitized by

66

2. KaKi* #KH*iu caaBAucKiH n.ieMeua.

Bet HasBaHHUfl iMeNena hch^h oco6o APyr'b oti* Apyra,

KaHCAoe ea CBoeMi* Mtcrt, co cbohmii iipanaNH, o6biHaflMii ii

iipeAauiflNH. y ooîahi om.ih o^briaii KpoTKie ii ruîe, a ApyriH

OdieiieHa skh^h, saKi sBftpa. Me»Ay aojuiHaiiB 611140 ipa 6paTa:

OAHoaj Ma Kii, APyroiiy — Uên, rpaTbernj— XopiB'b; ce-

6T|iy nx% BMJia .AudeAUB. Om nocTpasjii ropoA'^ KOTopuil

HaaiaJiv, no mneum CTapuaro dpaTa» KieBOHi». He eMepTH aTHX'b

6paTBeBi> ApcBîifl"® " APyrie OKOJiMue uapoAM CTajK npiiiic-

HHTb nojiflHi>; TorAa npiiiujiii ki* hhmi> Koaapbi, h cKaaaâ:

»DJiaTHTe naM^ fl.SL^b." IIojiiiHe noAyMa;iH h â.ui hmi> ho inenj

onuiiMMro aoâ« Koaapu upHaecjiH MeiH ki» Kaasio aaoe jiy

cTaponiiam, ciasaJiH: kBOT'^ uu HaniJiH hobjid a^b^***

CTapiniBii cnpociJiH: »0TByAft bu »to bsbjih?" — BOH'b

TBHl, BI 4tC7, BB TOpt, HBA^ f%UOW A^ftapom") — OTB%«HBJiB OBB. TorAa CTapHu Rosapcvie CRasajiH: i,ox'b, ne zopomaBTa A^Hh, KHflSb! MU BOIOeMl> Ca6jlflMII, OCTpbIMH Cl> OAHOHTO^bRo CTopoHbf, a y 9Toro HapoAa mcmm cb o6tH\% CTopom.

ocTjiue: 6yAyT'b ohu 6paTb a^bb b aa Hacb b aa. ApyrfliiL'b

CTpaBan."^ — Bce ciiujiocb,, hto apeA^^BasaJia CTapiû: pyc*CBie H Ao cflx% nopi BABfiflnon aosapaiiB.

3. IIpH3BaHie Baparoai^^ h oti nevo npoaBaîacB pjccKaaaeiMft.

Bib ToâpenBv BaBi* iio^nHe, ctaepaae b Apyi'ia o*AeMeaa

DiaTUB A9^Hb BoaapaMi, no 6i»jBt ei» BaacAaro AOMa, sapara *)

B8'fc-8a napa 6paJB a^b^ na cjiaaflBaii BoaropoACBBBi,* aaBpBBB<iax'&, TaBHce aa <iyAB a Mepa Csopo oABaBo btb hb-poAM npornaJB aaparoB^b sa Mope, iiepecrajia AaBBTb bm'b a^hb,H Hana^H BâA'bTb caMii coook). Ho npoiHaBiiiH BapflroB^b^ ohhHHKaKi> He Norîii yMJ4umbc/i Apyeh ch 4pyOMhy a Hauaaii Me/K-

Aoyco6Hbifl BoaHbi. TerAa ohh cTaaa roBopBTb MeacAJ codoai:

»noBBêMi ee6t BBaaa, BOTopuB du BJiaAÂi BavB, it GyABJi%

Bc% fi^%A9i CBpaaeAJiBBO*';..— gtbpbbbjib bocjiob^b aa ifope, Vh

*) HapoAu cbiieposaHaAMOH fispotiu. ^) ItapoAH «HMCMaroujieMeHii.

Digitized by Google

57

2. Kak« 8« iifcU sUfjaiska pleneaa.

Vsa imenovana plemena so živela posebi jeden od dru-

gega, vsako na svojem moslu s svojemi šegami, obiaji in

sporoili. Pri Poljanib so bile navade krotke in tihe, druga

plemena ao pak živela kakor zverine. Med Poljani so bili Irijc

bratje: jednemu je bilo ime Kij^ drugemu — Šdek, tretjemu— Horiv; njihovo sesiro so imenovali Lebedijo. Oni ao seat«

dali mesto, ktero so imenovali po imeni naj slarsega brala,

Kijev. Po smerti tih bratov so zaeli Drevljani in drugi okolni

narodi, stiskati Poljane; ladaj so prišli k njim Kazari in so

rekli: »plaajte nam davek." Poljani so premislili in dali jimpo meu od vsake hiše. Kazari so prinesli mee k knezusvojemu in k starašinam in so rekli: »glejte mi smo dobili

nov davek.** Starasineso praSali: »odkod ste to vzeli? — „Da»

odtam, v gojzdi, na gori, nad reko Dneprom" — so odgovo-

rili. Tadaj so rekli slarašine kazarski: „oh ta davek ni dober,

knez! mi vojujemo s sabljami, ostrimi samo z tne strani, pri

lem narodi so pa mci ostri z obeh strani: bodo oni da-

vek pobirali pri nas in v drugih deželah." Vse se je zgodilo,

kar so prerokovali starašine: Rusi vladajo tudi do zdaj nadKazari,

3. P«klie Varjagof ia od iega se je ineaaTaia rvska uml^tu

Tisti as, kadar so Poljani, Severjani in druga plemena

plaevali davek Kazarom po veverici od vsake kiie, so

Varjagi iz aa morja pobirali davek od Slavjanov novograd*

skib, od Kriviev in tudi od ('.udov in Merjanov. Skoro ob

enem so ti narodi odgnali \ arjagc za morje in so jenjali da-

jati jim davek in so zaeli vladati sami sebe. Ali pregnavši

Varjage, niso se mogli nikako sdružiti jeden s drugim in so

zaeli med seboj vojske. Tadaj so zaeli govoriti med seboj

:

upojišimo si kneza, kteri bi vladal nas in sodil vsa dela

pravino;** — so odpravili poslance za morje k Varjagom,

Digitized by Gopgle

58

BaparaNi, n Py«H; Pjem naiUMJiicb Baparn To<iao rsin »e,nnn APyri6 BOByTCA mBe/âHi, HBue aopBesiâiiH, anrjiH^-

nitmi, roTBMB. 'ffau» aoBropoAiilu bphbbw CKasiiJiB Fycm:»seiijifi nama BBJiiiira ii o^njbHa, a» nopHAKa B'b nei nliTi*;

llOHAMTe KHfl»(HTI> H lUia^^Tb HaMM." Co6pa.UfCb TpH 6paTa CTi

pOACTBCHHHKaMll (BOIIMII, BSfl.lH CT» COOOK) BCK)PyCb,H IipHlll^H:

PiopHKi hT> UoeropoAi*, CMueyc'b aa fi'&jiO'03epo, TpyBop'b bi

Us6opcK'&; OT'b Hiii-TO npoBBBjiacb pjrccRag 8eii4B.

4. IIpu PiopuK-k.

Mepe3T» ARa roâ yMep.iH Cenevc^ h TpyBopT>; PiopHK^

OA^Hii iipiiHfl.ib BCK) H.iacTb, H posâîTj ropoâ npH6aH;KeH-

HUNi* KI ct6t jijoAaiiiir ^Boe hbi* hhxi, AcKOjibAi* u A>ipi»»

KOTopue HB 6uAW KM poAHB PaipHRj, HH 6oflpe ero, OTBpoca-jBCb BATH KI I](apioropoAy* HAriB-BBHSi no AirBiipy9 OHR yBa-

AajiH Ha rop% ropoôRi^ b cnpocBjiB: »neil sto ropoAOK'B?*

SKrtcjih OTBtMBJiH HM^b: „6ujiH TpH 6paTat Kit, IlêKl H Xo-pHBl),' OHII-TO H IIOCTpOH.lH 9T0T'b rOpOAOK'b, â IIOC.lt H3rH-

6.111, a Mbi BoTTi ri.iaTHMT, A^Hb KoaapaMt." AcKo.ibATj ii ^Hpi*

ocTajiBCb BI, KieB^, coBpaiiH jiHoro BaparoBi, h BanajtR Bjia-

A^Tb BOJIflHaMR; a PH)pRR'b RHRKHJIl Bl> HoBFOpOAli'«

B'b 866 roAy noiiuH AcROJibA^B h A"?*^ rpoROBi, npRiâpi» MRzafijit. Llapb 'B'b bto bpbmh nomeji^b 6biji'b BoiHosi aa

apaBHTflH'b, HO no4y^BB'b B'bcTb, ^to Pycb nAcr-b na U[apbro-

pOAT,, B03BpaTH.1Cfl. McJKAVT-feMb ACK0JlbA1> H A"P''* Bouiaii B^

KOHCTaHTHHOI10.lbCKyiO TaBaHb, nepe6H.lH MHOJKCCTBO XpHCTiflIl'b,

H c-b AByHfl cTaMH Ropa6jieH o6cTyuH«iB ropoAii* ltap'b cb na-

Tpiapzom Bcid ho^b nojiHJiHCb.Bi iêpRBH BjiaiepHCRoft Bero-poARDû, R DOTOVEt, BbiHecmH pR8y 6oropoAHivu» HorpyBtijiH ee

B% BOAy. Ao roto apeiieHR nope 6ujio thxo; BApyr'b boarmrcb6ypfi cb B%TpoM'b, BCTa.iR BOJinbi, H pas^ffJiH pyecRie K0pa6jiH;

OHCHb IICMIlorO I13T> aCKOabAOBbIX'b BOIIHOBI* CUaCaOCb 0X1» Ta-

KOH HaU, u B03BpaTfl40Cb Bl> OTCHeCIBO.

5. KnaseHie 0.iera.

MeRCAyT'bM'b yMep'b PnpRR'b; OH'b nepeAaJi'b RHiiiReHie

0.iery, cBoeMy poACTBeHHHKy^ nopyHHB'b eMy r cbina CBoero

Uropfl^ KOTopbiH 6bU'b ciiiê ahta. CoopaBUJU aiHoro BoiicKa, ao-

59

k Rusom; Rusi so se imenovali Vaijagi ravno tako, kakor

se drugi imenujejo Švedi, drugi Norvegi, Anglicani, Goti.

udi, Novogradani in Krivici so rekli Rusom: zemlja naša

je velika in obilna^pa reda ni v nji; pojdite knežit in vladat

nam.« Sbrali «o 86 trije bratje s rodbentki svojimi, so vzeli

seboj vse Ruse in so prišli: Rjurik v Novigrad, Šineus naBe-lojezero, Truvor v kborek; in od njih sem je tudi ime dobila

ruska zemlja.

4. ?•< BJirikM.v

Cre2 dve leli sta umerla Sineus in Truvor; Rjurik je-

dini je prevzel vso oblast in je razddl mesta ljudem sebi bliž-

njim. Dva iz njih, Askold in Dir, ktera nista bila Rjiirtkn

/Jahta, tudi ne plemia njegova, sta si sprosila (da bi smela)

iti k Carigradu. Gred doli po Dnepru sta zagledala na

gori mestice in sta vprašala: „cigavo je to meslice?'' Prebi-

valci so jima odgovorili: „bili so trije bratje Kij, Ceh in Ho-

riv, in oni sp tu sezidali to mestice, pa potlej so poginili in

mi zdaj plaujemo davek Kazarom". Askold in Dir sta ostala

v Kijevi, sta zbrala mnogo Varjagov in sla zaela vladali nadPoljani; Rjurik je pa knezil v Novcmgradi.

V' leli osem sto šest in šestdesetem sta šla Askold in Dir

nad Gerkc ob asu cesarja Mihaela. Cesarja je ta as bil sel s

vojsko na Arabe, dobivši pa naznanilo, da Rusi gredo nti

Carigrad se je povernil. Medtim sta Askold in Dir prišla

v pristaniše carigradsko sta pobila mnoztvo kristjanov in s

dvema stotinama ladij sta obstopila mesto. Cesar in patriarh

sla molila vso no v cerkvi V lahernske matere l)ozjc in potlej

sla izncsla oblailo matere božje in ga postopila v vodo. Dotega asu bilo je morje liho; sedaj se je vzdvignila nevihta z

vetrom, vstali so valovi in so razbili ruske ladije; zelo malo

ask<^ldovih vojakov se je rešilo iz lake nesree in se je ver-

nilo v domovino.

5. Kiežeige Olegovo.

Medtim je umeri Rjurik; on je oddal vlado Olegu, svo-

jemu rodbeniku izroivši mu tudi sina svojega Igorja, kteri je

bil še dele. Oieg sbravši mnogo vojske je šel k Bmoiensku»

Digitized by Google

co

men Ojien k% Ciioji6HCiKy, bbhjii »toti ropoA'fc» h nocaAiîffc I

b-h Heiii CBOHii MyiReft. OTTyAa noiiieji'^ biiis^b, B8fi.«'b «1»- I

oeMi, H nocaAHAi> di* HeMi> TaRê cbomk-b MyH(eH. IIpnuieAniH

K-h ropaM^ KieBCKHMi*, ii bhâ, hto Acko.ibat* h 4"Pi» KRHJKail.,

Ojieri> cKpu.i'i» HBCTb bomhobi* cBOHxi n% .ioAKaxi», APyrHxi

ocTasm DoaaABf a can npimejiv neca iiajiwTKy Hropa aa

pyiax*%. On nocjiajii ciaaan AcKOjiaAf A^PJ- »m vyH^y;

iiAeM'b BI FpeiiiiD ot% Ojiera Hropa; npnAHTe kobbastmic% HaMH.* AcROJbAi> IV AiP'^ npHiDJiii. TorAa Boaitu BUCKavajm

H3T» .loôKi,, n O.ieri CKa3aî> kIcbckrm-l KHflSbflMt: „bm ne

KHfiabfl, Hii KHfliKecKaro poAa, ho n iiHHHcecKaro poAa, h doti I

cuHi piopiiKOBi. " AcROJibAa II 4"P3 y6H4H, noHec^H na ropy,

II norped4H na ropt. Oêri c^m BnamTb n Hieal^v u cva-

BBA^: »8T0 dyAeT%MaTb py6craH'B ropoAUii**; nocA% êra sa-

•laji'^ CTpoBTB ropoAa, ycTaBiM'b a^hv* CnepBa OjierB Boe-

Baji% cb ApcBJfliiaiiv, H 8aGTaB«ji*fc iixt» AaaaTb A^nb no vepaoi

KyHnHl>. IIoTO»n» oht> noiueî. na clisepAHi.; no6l>AHBT. llx^ ji

aaJioiKHB-b Ha hhxi> fl,SiUh êrKyio, ne Aa4 b uM b nâTHTb a^hh i

K03apaM'b, cicasaBuiH: „fl aenpiaTejib Hsi-b, a cb aaMii y MeHfl

m%n HHKaKOH BpaaKA"«'' IIocjiaJiK h n paAHiiH<iau'b copocan:

nWuy Am A^^Te?" Ohi OTBliâJiH »RoaapaH'^.'' Ojiera caa-

aaji« MVh: »ne AaBalTe loaapavb, no A^Batre jiyHme HHt/PaAVMViH eorjiaevjHeB.

B-b 907 roAy nome.n> 0.ien> na rpeKOBT>, a Hropn ocia-

BH.l'b B'b KieBli: B3Hai> COOOK) BapflrOBl* MHOHteCTBO, II HOD-I

ropoAiêBb, ii *iyAH, h KpHBRHea, u APyi'Hxi> HapoAOB'b. Co

BctM ci HiiiiH nomejii Ojieri na kobaki h bi Kopadjiaiv a

npraeji^b n I(apioropoAy; rpes« saiiKH7JiH raaaHB, aaTaa-

pHJi« ropoAib. Ojier'b Bunieji'b Ha'b Kopa6jfl, bcjH^m. KOpafjui

BUTan^RTb na 6eper%, n noBoeaa^^ lopoACKia ovpecTHOcra.

PyccKie nepedn^n MHOHcecTBO rpcKOB-b, pasiiopHîi AOMa, noHt-

r.iH uepKBH,— OAHHM-b c.ÔB0M^, nocTynajH TaKb, KaK-b oobiK-

HOBeHHo nocTynaK)T% HenpiflTe.iu. rpeKii, bhah Bce bto, hchv-

raJiHCb, Bucjiajm ki* 0.iery asiiropoAa, HCKaaajiH6iiy: »BOdbua

AaHv, CROJibRO lOHeoib.« Ojier'b corjiacmicfl m BoaBpaTHjica wk

Kieai, Heca aojoTa, APBi'0ii^1iRHUR trbrr, ojioau brrb* Ha-

poA'b npoaBBJii ero B%H^HM'b.

Digitized by Coogk

61

je vzel to mesto in postavil v njega svoje može. Odtod je

šel doli« je vzel Ljube in postavil v njega tudi svoje može.

PriŠedši k goram kijevskim in vide da Askold in Dir vla-

dala, jc skril Oleg del vojakov svojih v ladijali in je druge

pustil zadi, in je prisci sam ncsoc- malega Igorja na rokali.

Poslal je povedat Askoldu in Diru: ^nii smo kupci; gremov Gerko od Olega in Igorja, pridite da se vidimo." Askold

in Dir sla prišla. Tadaj so vojaki poskakuli h ladij in Oieg

je rekel kijevskima knezoma; „Vidva nista kneza, tudi

nista knežcvskega roda, jaz pa sem knježevskega roda in

liikaj jc sin Rjiirikov.** Askolda in Dira so ubili, nesli na

iôro in pokopali na gori. Olcg jr zaeel kneziti v Kijevi in

jc rekel: „to bode mati ruskih mesl;" potlej je zaeel zidali

mesta in je ustanovil davke. Sperva je vojcval Oleg s Drev-

Ijani in ustanovil jim, dajati davek po vorni kuni Potlej je

sel nad Severjane, premagavii jih in ualoživli jim daveklehek ni dal jim plaevati davka Kazarom rekši: .jaz semjim sovražnik, do vas pa ncimam ni sovraživa.* Poslali so

tudi k Radimieem prašat jih: „koniu dajete davek?" Odgo-vorili so: ^Kazarom." Olca je rekel jim: „ne dajajte Kaza-

rom, temo dajajte rajsc meni." lladimii so privolili.

V leti devet sto in sedmem je šel Oleg nad Gerke, Igorja

pak je pustil v Kijevi: seboj je vzel množino Varjago v in Nov-gradjanov in ('udov in Krivieev in drugih narodov. Z vsimi

s njimi jc šel Oleg na konjih in ladijah in je prišel k Cari-

gradu; Gcrki so zatvorili pristanišec^j in zaperli mesto. Oleg

je iel iz ladije, jc ukazal ladije potegniti na hreg in jc raz*

deval mestne okolice. Rusi so ubili mnogo Gerkov, so po-derli hiSc, požgali cerkve, — s jedno besedo, so delali tako,

kakor navadno delajo sovražniki. Gerki vide vse to, so pre-

slrašili se, poslali k Olegu iz mosta in mu rekli: „vzemi davka

kolikor hoees." Oleg je privolil in so je vernil v Kijev in

odnesel zlata, dragih tkanin, ploda in vina. Narod ga jc ime-

noval razumnega.

') Uau« miiMSte gcluîi Kiiieii ^^cliuarzdt Miirder. ^) PrisU-»lUe Hafen.

Digitized by Gopgle

62

6. KHnenie Hropii.

no CMepTi Ojiera (922. r.), HtnajiiBBaiKHTbHropb. Ap^b*

jiiiHe aaTBopHjiHCb oti nero; Hropi> nomejiT* na nm^^ no6$-

^lui« H iiajiosKH^-b fl,ikHh 6ojibiiie, Htmi* Ojier^. Bi> 941 vo,\)

noiiieji h liropb ua rpcKOBT,. Bojvftphi nocja.ui e^cmi, Kh iâpn),

vrtin u^\run, Pijch Ha ffaphi'opo^h. PyccKie «>fiycTOuia^H asiflTCKie

6ep6i a TiiKi* aopii, aoKa ue niiaiujia rpenecKie aoeftOAU ci

BooTOva, K ORpyasBjiH nn co aelm cTopon. Pyccide» ooco-

BtTOBaauiHCb, BU1U4II na rpeB0B'b9 b noeji% ajioi c%Hm rpeii

eABB MorjiB OAOJitTb. PjrccBie etjiM BOibBi b^ jio^kh, h notft-

Bfa^ff. Ho rpciecRlii BoeuoAa bctp^th^^ iixx bt> jiOAKax'b c^

ornesiT,, li naia.^T, iiycKaTb TpvâMii oroHb Ha pyccKia ô^kh.

TaK L-HTO cTpaiiiHo û,Mo cMoipliTb. PyccKie, yBH,\aB'J» nâneab.

BOMeTdJIHCb lMOpCKyM 60Ay» HTOdli yHATll KaK^-Bfld/Ab« H

TaBBifb odpasoMi^ BOSBpaiBJiHCb aobob. IlpBUieABir, ttaacAui

paacBaauBaji^b 0B0BH'b o ijtaôrohi orali. »•T^îrcv« ppcax%

moHM$ MOAHte neStcHoe, noviopoe om njfCKOjm « xtAu nac%;

(iam% nmtejtf u ne 04nj$jw mh n-m*, t&eo^jm š&&mi Mfnpn-

liropb JKe, iipniiicAiUH, naîa.*!. « ooiipaTb 6ojbiuoc boiicko. h

nocaa.n* 3BaTb BapfliOB b iia b-aa Mop«: ohi> oiih ib xoTt^ b hath

ua rpeKOBi). Bi> 944 roAy» Ui opb B^b caiioHi> a'^*^^' OTnpaBUJicfl

K'b I(apB)-ropoAy bi* jioakbk^ r aa Koaiis^b. Kop^yitifu, pcMi-

xašh 06% 9moJH%7wcjiajm asmamh njunepamepif PoMat^: »H/f^m^

PffCi; vopauei f mux9 MmmecmeB; nonpUAu eee Mops K9p$S'

MMU,* TaKBte fl 4(04rapu nocjiaRR BtoTb: „uAyT'b pyeoviet

HaHfl^n H iieHeiiliroBTi/- Torâ ii,apb nocaa.i b Kb llropio ^y'i-

iuHxi. 6oflpi» CT> npocb6oio: „He xoah, ho B03b3i» j\mh, KaKyH)

6pa4i> 04eri>; npHAaMi* h eu[ieKi> toh a^hh.'' liropb, AomeAUiH

A0.4yHÂ' coaBajii» APy3KaHy, b aaÂi AyK&Tb cb Bm o spe-

AJioKefliB napB. /ipyB(BBa Bropeaa csasaja: êc4B iâpb Ttfi

roBopBT«b, TO «]ero»eBBaf% euê dojibme: 6es'b6BTBU BOSbBiii^

8OJIOTO, cepe6po h Aoporifl raaBB. B%a^b^ bsbIgtbo, btOoao-

jiljeT'b: Mbi H^H OHH? Cx »lopejM b Hejib3H BftpaHte yroBapH-

BaTbcfl; Tenepb sibi ne no scMji-b xo/ViM'b, ho no rjy6HH^ Mop-

ckom: a^licb o/^na CMcpTb rpo3HTT» HaMT> ucIjmti!" liropb no-

cjiymaJCA Apy3KtfHbi, b ae-ilbjii* ne4eu'braM'b BoeBai^ dojirap-

cBy» sevjijo; a caMi, bsaboib y.rpeROB% soboto b trbsb ea

BC«X'b BOBBOB^b, BOSBpaTBJICB tfa8aA'b, B npBBlejIl B'b RieBj

AOBOft.

Digitized by GoogI<

63

6. Vlftlaijc Igorjef«.

Po smerti Olega je zael vladati Igor. Drevljani so se za-

perli pred njim; Igor je Sel nad nje, je premagal jih in jim

naložil davek veji, kakor Oleg. V leti devet slo jeden in ce-

tiridesetem je šel Igor nad Gerke. Bolgari so poslali sporoilo

k cesarju, da pride Rusija. Rusi so pustošili azijatske bre-

ge, dokler niso prišli gerki vojvode z izhoda in obdali

jih z vsih stran. Rusi posvetovavSi se so šli nad Gerke, in

po hudi bjiki so Gerki komaj mogli zmagati. Rusi so ponoi sedli na ladije in so pobegnili. Gerki vojvoda pak je

sreal jih v ladijali z ognjem in je zael spušati iz cevi

ogenj na ruske ladije, tako da je bilo strašno videti. Rusi

zagledavši plamen so vrgli se v morsko vodo, da bi ušli, ka-

kor uže bodi, in tako so se vernili domu. Prisedši je vsaki

pripovedoval svojim o udnem ognji. »Gerki imajo v rokah

pravi nebesni bUsk, kteri so oni spušali in žgali nas; glej

zakaj jih nismo premagali*^ so govorili vojaki Igorjevi. Igor

pak, kadar je prišel, je zael sbirali vejo vojsko in je poslal

klicat Varege iz za morja in je spel hotel iti nad Gerke. V letu

devet sto etiri in etiridesetem se je odpravil v resnici kCarigradu na ladijah in na kOnjih. Korsunci o tem zaslišavši,

so poslali pravit cesarju Romanu: „ideRus; ladij imajo mnogo,vse morje so pokrili s ladijami. Tako so tudi Bolgari poslali

sporoilo: n idejo Rusi, so najeli tudillPeenege.** Tadaj je ce

sar poslal naj imenitnejšo gospodo k Igorju s prošnjo: „ne

hodi ampak vzemi davek, kakoršen je pobiral Oleg; pridamti tudi še k temu davku." Igor prisedši k Donavi je sklical

družino in je zael posvetovati se z|njo o ponudbi cesarja.

Družina Igorjeva je rekla: „ako cesar tako govori, to kaj morebiti za nas še boljšega: brez bitve vzamemo zlato, srebro in

drage tkanine. Ne ve se kdo*'premaga, mi ali oni?' Z morjemse poprej ne more ugovarjati, zdaj mi ne hodimo po zemlji,

temo po globoini morski, tukaj grozi jednaka smert namvsem!" Igor je poslušal družino in je ukazal Peenegom uda-

riti na bolgarsko zemljo ; sam pak je vzemsi od Gerkov zlato

in tkanja za vse vojake yerml se nazaj in je prišel v Kijev

domu.

Digitized by

64I

Ilocjift oToro npnujiM HaiiaA'^ h noojiuflropeBu,! opisen«

cb eo6oft nocAOBi on rpenecRaro iâpa PomaHa. Hropb opus-'

Kt ceH nocjioB'b rpe<iecKRx%, ii eiipocRji'b im: „cira-

H{HTe, MTo H{e lia.M h roBopH.!T> iâpF. ?" IâpcKie noc.iLi OTBtHa.iH:

„80X1» ijâpT> HacL noc.ia.n> ki. Te6t; oht» onenh pa/î. MHpy,

XOHeT'b BIHp'b HM-^Tb H JliOOBb Cb pjCCKHM^ KHfl3eMl>: TBOH

nocjibi BOAHjiH HaiuHii iâpei R'b opncarS, h aacb doc^bjih npi-

BecTH Te6fl H ujmtt TBOix'b TanaRe ri npRCflrli.^ Hropb o6l(-

nâjicfl RcnojiHaTb bto. Ha AP7roi AOBb BpRSBaM Hropb doc-

jiOBi, R Romeji'b Ha kojimT}, r^^ cTomi^b flep^ Hi* IIoRjajiRne-

pe^T* HAOÔMTi opjHcie, mHTbi II 30.10TO, H K^fl^HCb Hropb H !

BCt JIIOAH erO, CK0.1bK0 6bU0 flSblHHHKOBt Me}KAy pyccKHMH. A

KpHCTiflHli pjTCCKHKli BOAH^H npHCHT^ B^ IêpRBH CB.

HjiiHy HTO HaA'B pyHbeM'b: to dujia co6opHafl iêpROBb, noTORy-

HTo MHorie BaparR 6biJiR y»e xpRCTiflHe. firopb, yTBepAiB%

MRpi c<b rpeRami, 0TnycTRji<b uocjiobi, OAapRB'b sBtpR-

HUMH iuKypaMH, pa5aiiR r bocroui. OogjiI} btofo Hropb nanajn

RHflHCHTb MHpHO B^ KieB-^;Korâ H{e iipiiiu.ia oceHb, nanaî

3aAyMMBaTb noxoAi» na aP^bjiah^ , »cejiafl BsaaTb cb nnrh

66abiuyio A^Hb. /l,pyHiHHa HropeBa cKasaîa eMy: „HamH Toea-

pH]|](R, KOTopbie Cb CB%aejibA0M'b *), 6oraTbi opyaueM'b h njia-

TbOM^b, a MU HarH; nolAeM'b, RHRSb, cb rbiir sa a^hîo: r th

AîfAemb m mbi." Hropb nocjyniajicA RX'b: nornoArb m Apaajifl-

HaH'b 8a AanbH), h RanaM o6RRiaTb RX'b; no6paBniR A^Hb, noRi6Jii»

BI CBOH ropoAT*. Ha Aoport Hropb pa3AyMaji'b h cKasa^^ APy"

9KHH% cBoen: „cTynaHTe Bbi ci. a^hlio aomoh, a a B03Bpaiuycb

Ha3aA'b, noxojKy eme." KaKt cKasa.i-b, TaK-b h cAtâ»n>: OTny-

cTRji'b APyîiHy AOM0H» a caM^b cb HeMHorHiui BOSBpaTRJica

HasBA^b« Rte.iafl dAbmaro HHftRifl. Ap^bjuiho, yejibixaB'b, tro

Hropb ORRTb RAon, HaâjiRcoB^TOBaTbcflCbRHflaenMajioRi^;

ORR roBopHjR: »RORBARTCfl BOjiR'b R'b OBi^BH^b, RopeTacRaen

Bce cTaAO, ec^R ne y6biOT'b ero; TaR^ Tenepb h ci» naHR: eejv

HC y6beM'b Hropfl, to Bctx'b Hacb nory6HTTj." Hocjit coBtma-

}iifl, OHH iiocjiajiH ciiasaTb Hropio: ^san^M-b HAeuib onflTb;B*A^

TU ya£e Baaa-b bcio aa^^-" Ho Hropb ne iiocjiymajicfl un; TorAa

ApoBMHe BbnnjiH Ra'b ropoAa» R jCrjih Hropa a ApyaKRRy ero,

noTovy-HTO ea 6biJio oieab »ajio.

C. CoMšheš%*

DigitizedbvGoogj

:

85

Po tem so prišli nazaj liidi poslanci Igorjevi, in so

pripeljali seboj poslance od gerckega cesarja Romana. Igor

je pozval k fteki pfiftUnce gerke in je vprašal jih: »Povejte,

kaj vam ^ iôvoril cesar?*' Cesarski |Mislaaci so odgovorili:

»glej cesar je nas. poslal k lehif on ima verlo rad mir, hoêmir imeti in ljubezen z ruskim knezom: tvoji poslanci so pel-

jali naše cesarje k prisegi in nas so poslali peljati tebe in

može tvoje tudi k prisegi." Igor je obljubil spolniti tu.

Drugi dan je poklical poslance in je sel na hrib, kjer je stal

Perun. Odložili so pred malikom orožje, šite in zlato in so

prisegli Igor . in vsi ûdje njegovi, kolikor je bilo ajdov medRusi. Kristjane— ruske so peljali k prisegi, v cerkev svetega

£lijaj ktera stoji pri potoku: to je bila velika cerkev, zato

ker so uže mnogi Varjagi bili kristjani. Igor uterdivši mir z

Gerki, je odpustil poslance, obdarivši jih s kožami zverinjimi,

s sužnji in z voskom. Zalim je Igor zael kuežiti mirno v Ki-

jevi; kadar je pa prišla jesen, je zael misliti na vojsko zo-

pffr Dr^vljane želec dobiti od njih veji davek. Družina Igor-

jeva je relila mu: ,nalii tovarni, kteri so s Sveneldom^ so bo-

gati z orožjem in obla^lom, mi pak nagi; pojdimo^ knez,

pb davke; bodeS dobil ti in mi." igor je poslušal jih, je Šel

k Drevljanom po davek in je zael nadlegovati jih; pobravsi

davek je šel v svoje mesto. Na cesti se je Igor premislil in je

rekel družini svôji: npopotujte vi z davkom domu, jaz pakvernem se nazaj, pojdem še (davek pobirat).« Kakor je rekel«

tako je storil: je odpustil družino domu« sam pak se je ver-

nil z nemnogimi nazaj, zele veega premoženja. Drevljani,

zaslišavši,da Igor spet ide, so zabeli posvetovati se s knezomMalom; oni so govorili: n navadi se volk k ovcam, razvlai

vso redo, ako ga ne ubijejo; tako je zdaj z nami: ako ne

ubijemo Igorja, m^s vse pogubi." Po posvetovanju so poslali

pavedat Igorja: »Zakaj ideš spet; saj veš, da si prejel ves

davek.* Pa Igor ni poslušal jib; tadaj so Drevljani prišli iz

laeita in so ubili Igorja in družino njegovo, zato ker je je

bik zelo malo.

6

Digitized by Gopglc

166

7. OjibToiicKoe oaepo.

n- aovpinEaiMKai pjrdafhIs, iâpeneson y%aAli*- Osa sMenMA^k flâajifcM npoAOjraaaTiai, B'b fl,Amisj 21, M mfpHHy14 BepcT^b. osepo Bna/^seTi* BoceMb He6o;ii»mHX'b p^êKi,

HO H31» liero He BbIXOAHTl> HH O^HOrO HGT04HHRa. Bt> HcapKoe

jitTO, 9TH ptHKH nepecuKaiOTi H^H RMtiOT^ câ6oe Teneme;

aiDiaia sa, nps caiaix% secraKAzi Mopaaasi, oe savepsavrii.

Boâ mm Teiuaa, na BBjn cojiama, ropblaBa^pafl.

Upu oaapli HasoAmaa vtatojubto saaenauzs aâni: iâ«

aaaaaMaii ^6pR0BB, A«*" 6iiflfl|6BBnia> cMOTpaifeM, mra-aiHu AJifl cRjiaAOBi eojiH h npo^.

4ho 9^bTOHCKaro osepa noRpuTO co^bio b-b TaKoiii* h30-

6HîH, HTO eio MOfKHO CHa6>KaTb Becb Mip'b; ho ee 6epyTX

ToabKO| ne H^plb naôdHocTH, na He6ojibiao]i'B DpoeTpaHCTB^.

BoAa eaepa aaRjuaâerii h% ceitn^npeaiitpflae moacaafMiMMa'Haiz^ «iaeTa^% ai opHMMb« aêjiamm aaâcvte^ s^'«!«*!!*

BaaTefl p^»,fljui Ty8jiyRoini. Osa atjia«»aTca mraii' oisjiMi-

TejiMow((lijiff8iioiD> vro npH 4)0Jia««iffairiB efaiiiH, iiaiiea mjia«CMOTptTb 6e3T» 6o^H fl,jitt vMidT^, oco6eHHO Hte câbisi*. PanoH)

noKpbiTa 6o^bU]afl nacTb osepa, a Bce nponee HMteiT« OTBepA'^-

jiyK> Toîij(y C04H, ROTopoHAaa ôce^li ne Moran ôcTaTb. Bcjh

BiipHTb. paaesasan, to paoRamiaajiH dyAvo ta aa 80 eaxeai,

m ifMtB rJiyte6 aonaji«, t%m% tojo^ oHaauMJiafib •aviJ^ptnKow» wro mjiMHie aomu oToianaBajiv. *

'*

rjiy#]iiia pam sa oaepii paajianaafl: naomn a« apnnnls,

cpe^v me ji%Ta» Korâ osepo HcnapfleTCR •T'b mpOBi., aoxo-

AHT^ HCTBepTH apoiHRa. no 9T0H JKHAKOCTM nâBaioTi> pa-

60THHRH Ha AOCHaHHKax'b, h rpe6yT'b hs-b-iioat* panbi oco6i>iiih

jioaaTaMH cojib, aoTopjio cKâÛBavn aa cboh npaAOJiroaattffl

jiaAiiH« Go^b, KOTopjm ohb 6epyn, wrh enmtoLna^tut! "tmo6iNiayeTCfl eaceraAHO im ocaâ* patui. .

>

AolbiTyK) mn oaepa eojiB pa6o^ li|^fla<MNrrB'a«'6epery,

H CRjaAttaaiaTi bê npoAojiroBawfl cRnpAbf, r^^ omf »erae^M

Ao Ttx'b nop^, noKa AOciaTOMHO npocoxHeT'b, a hotcmt* y«6CKJiaAbiBacTCfl bi* sanacHbic MarasHHbi. B^b O^bTOHCKOMb osepli

esKeroAHO Ao6biBaeTCfl ao Mu^îona iiyAOB'b OTi/iHMHOH coâ.

TaK'b-iaK'b acaaaa coAh o6paiyeTOH KpacTajibHUiai cjio-

flini, TO HoaiHO nparoTOBJiaTb H8'b nea pa8BUfl aenâ;. CAliJiii-

67

Eljtonsko jezero najde se na travnati strani Volge» v

aatmhanalii •blaali» cara^dLem okraji; Ono ima podoiio ne-

koliko podolgattOv dolgo je -eno in dTajsel^ Široko elimajti

verst. V jezero vpada osem neveiikih reic iz njega pa ne

tee nic potokov. O vroeni poletji posahnejo tc reice ali

pa imajo slabo toenje; po zimi pak pri naj hujših mrazih

ne zamer&nejo. NjiJi voda je.topla, na okus slana, greokljata.

. * •

Pri jea^ se nafaija nekoliko cesarskih poslopij : pravo-

slavna cerkev, hiše za duhovnika, za oglednika, matgazini

za sklade soli in druge rei.

Dno Eljtonskega jezera jc pokrito s soljo tako preo-

bilno, da bi se mogel z njo oskerbeti ves svet; vzamejo je paksamo toliko, po meri potrebe, na nevelikem prostoru. Vodajezera obseže v sebi rezmerno mnogo solnih delcov zme-šanih z lužninii stvarmi in imenuje se rapa ali »tuzlnk.*« Onakaze- tako 4wie|iijiFvo belAai,r da pri sijanjt solnnem ni mo-goe fia njo gledati, da bi te.ne bolele oi, posebno ako so

slabe. Z rapo je pokrit naj ve5ji del jezera, vse drugopa je strjena debela sol, ktcri dna do zdaj niso mogli dosei.

Ako sc more verjeti pripovedkam, tu da so razkopavali na

trideset sezenj, in kohkor da so glohokeje kopali« toUko se

je sol skazovala istojiia in Inko terdna^ da so železni drogoi^

odduikovali.

^1. . GUokoat >j,ra|ie« na jezeri je raslima; v spomladi za

jeden arlin, v sredi leta pak, kadar se jezero izparuje odvroine seže do etertine arsina. Po li tekoini plavajo de-

lavci na plavih in grebejo izpod rape s posebnimi lopatami

sol,, luero skladajo na svoje podolgastc ladjice. Sol, ktero

nabirajo, jo naj disl<^» ona aapeavlja se vsako leto od go&erqpe.

« 1 tllpbito.iaâera sol vozijo delavci kbaegtt in jo skladajo

v podolgaste kope, kjer ostane dokler dosta presalme in

in potlej uže sklada se v založiša. V Eljtonskom jezeri do-

biva ê vsakega leta do jednega milijona pudov izverslne soli.

Ker vsaka sol, napravi se iz kristalnih skamenelin, se

morejo narojali iz razne reci. Re, kakoršno koli storjeno6*

Digitized by Gopgle

68

Hyio RaKyio-HH6yAk Ben^b hsi AopM>> nanpHMtpi Bpecn,Hamy, h^h TOMy noôKoe, KâAyTTi bt> pany, h ocraBâioTL

TaMi* Ha A^t HJiH ua Tpu uÂhAn: noÔHceHHafl raKUM^b o^pa-

BOHI MUi^ oxpiicTaAjuMOBUMeTcii» A 6«jioe BelHecTAo npeapa-

nîeTei n eojib. OKpicvajuHtoiaraftu Bemî Bopme« toium

Uma 0B040 94bT«B€MM osepa cajmi^mmi • rjUMM*Tafl; nocjiÂHflfl onenb mmta h Becbna yAo6Ha rb bua%jiuimk

hIm) KHpnHHa. Bi> OKpecTHOCTait pocTeT'b BecbMa TOiiâa TpaBa,

KOTopaii, no Mtpt yr^y6;ieHiH b^ CTenb, AÂêTca AjHmeu),

KaKOMu, BOABJiaeTCfl He 64BS6 AMMATBoaTM-aepcTBara paa*

cToaBia*

8. BjrpaH«.

UnrA^ 6ypH y eacB^ bi> PocciH, He 6biBaiOT'b Tajcb lacTu

H TaRl> CH^bHbl, KaKl> bit CTenflXl>, 0C06eHH0 B1> BOCTOHHUK^b,

BT* 3aBOjioHCbH, no 6eperaM'b KacmacHaro Mopa h b% Kapras*

Gaax'b-craMi%. UaadojibaMe haca$ mx% 6bwaan saMon^ mBatemmee oeeubm. dnum apaso^Btca ao oâtit mBaBTAue 6 Bjui 6 iûA

Gajibflue a%Tpbi a-b 6TeBax'& b b% €bAbpb mÂmnoco6oe HasBauie 6ypaHa, xoTfl bi> MeTeopojiorH<iecKOM'b cMUCÎi

OHU ne cocTaBjiflH)Ti> KaKoro-^no oco6aro HBênia. /^'^HCTBie

BtTpOBHb, H ca>io C06010 pa8yalieTca> cajibHUz^b, TaRi) p^sKo B'b

cTenari a Taaoa wk%tn BJiiaaie na awa^ AOBi|aiBax*b ma^BOTBux«, wo.y M%6TBUx«b Bumjiei ^B^TBjran f^tum ua-ea^BaaiMa 6ypairaa%: em^ it^paBii Jitoaie m 6ypaBii.aBiHÎlepabie OTjia<iaa>Tca saoeirb, ava BaaocBBinn: npa Ba» â^**

AaeTib pacKajteHHbiMi) B'kTpoMi>, KaKi* napoMi> bi* Oant; rycTaa

nbi.u> cTOHT'b H RpyHxHTCfl BI* B08Ayx^ Ha Heo6o3pHMoe npo-

CTpaRCTBo; Bi> ropoAaxi> sanHpaioTi ORHa h cTaBHH, ho nbijib

npoaaaaeTi ace, hto ecTb vh ôat. 3aH0» 6ypaabi conpoBMpi-

jâaiTca calirovb a MaTejo«* HtaOToîa aaaaaBia ^jpmmmapa/iaim vojibaa aavBBm* a a^<t% ^9f«m myM^B Sppauu eumf, CMavpa noroBf, aaAaan au apa w%wh ea^nCBepxy, HJIB HCe CH«lbHI>IMl> B'bTpOa'b JIHHIb BBAblMaeTCH CbseM^H, H RpyH{HTCfl BT» B03Ayxt. Ho B^ opeH6yprcRoi ry6ep-

HiH oabuieio (lacTbK) »th ABa c^y4afl pasûnaiOTi* oco6biMH na-

BBaaiaaui, aaabiaaa oabb âaa.iia» a APyri« — JUfmMMJim; n

Digitized by .Co^glg

69

iz lesa, na primer, križ, cašo ali kaj tacega položijo v rapo

ID jo letijo tam dva» tri tedne; tako se položena re okrt-

vMmjef in sana rec se prepodobi v sol. OkrutalisoVane reise Amajo san#'ob vlanunii vremeni,

> »

Zemljiše okolo Eljtonskega jezera je solnalo in gli-

nasto; poslednja (glina) je zelo sprijemljiva in posebno pri-

pravna za delanje opk. V okolicah raste verlo borna trava,

kiera, kolikor je globokeje v stepi, toliko prihaja boljža in

taka ae ne prikaeiiie bliže« kakor 25 Teral dalee od tamo.

8. Bnrja.

Nikjer pri nas, v Rusiji niso burje tako pogostne in tako

silne, kakor v stepah posebno v iztonih, v Zavolžji, po

W«gib kaspijskega morja in vkirgiakih stepah. Naj ve jih je

po zimi, in naj menj v jeseni« Po sini prihaja po jedna burja

na vsakih pet aH iest dni.

Silni vetri v stepah in v Sibiru imajo tudi posebno ime:

ako ravno v smislu meteorologiem »buran'' ne dela nika-

korsnega posebnega prikazka- Pil vetrov, samo po sebi se

razumi monih, je tako rezen ko po stepah in ima tako modo^di indomae živine, da je pri prebivalcih onih krajev prav

rasredba buranov: so bnrani letni in barant zimni. Pervi se

pokazujejo po znoju, kterega naženejo; obdajo z goreim ve-

trom, kakor s paro v kopelji ;. gosti prah stoji in verti se v

zraku na preglednem prostori; v mestih zapirajo okna in

obdknice, pa prah prešine vse, kar je v hisi. Po zimi sprem-

lja burane sneg in metež. Nektera imena dajejo samo zim-

nim bnranom in delijo jih na burane verhnje in na burane

spodnje, glMM na to, aH pada pri tem sneg od zgoraj, ali se

po silnem vetru le uzdviguje z zemlje in se verti v zraku. Pav orcnburžki oblasti veji del ta dva primerleja razlikujejo

sposobnimi imeni^ in imenujejo jedne burane, druge pak za-

Oigitized by

70

MflTe^H 0R%r% naAaerft €B^|îiy, « »p« dypaiili on umnaelrefl

cHHsj, cb aeftiJH. T|>yAHO Boo6pa3HTb. /ô KaKok cTeneHH neô-

B^Kl* H CaMhlH AaHCC" >KMBOTHblll, y KOTOpbIXT> 6CTb o6bIBHOBeRHO

xaKoe-TO BuyTpeHHce HyBCTBO nosHaBia bI^cthocth, jiHinaioTCfl

BO epeiM »ecTOKaro auuiflro djpaaa Bcnsaro coodpasKeaifl.

saHepaaiOTi bi BftcROJbKiii AecaTBax'b canoHik onnauoMf BsorAa ôm fjm$ju% cdji% êpoBed^f m^n-

* nncb 8'fc om ko^tr ho oxoas o% moto, a v;jiyTafi boo

BRpyroByio. Ckot* 6lilKUT'b iio B'feTpy, 3a6l>raeT'b 6631» ocTa-

iiOBKU aa coTiiM) BepcTi>, H HepÂ^<) MeneTCfl npfluo h 6e3'b

or^flAKH 81» iiponacTH h KpyToapu» rA% h noradaeTii. CTonnuHKaHCaKl, KOTOpUH BeÔTl* BaCb BI TeMHy» HOHb, KBKl* B'h

flCHiiA HA JiDdoe jpoHHoê, pItmiTejibBO OTKaauBaoTeji

duTb B0»aK0M'b BaiDHH'b BO Bpoilfl BHvnHro 6ypaHa, a ocjii

9T0T'b BacTaoTi oro Ha iiyTH, to oni* cjiltsaen ho Ml»eT% ci»

jioiua^H, jioHCHTCfl, sapuBaeTca, ecjiH moskuo, b-l ctitri*, h bu-

OpeH6yprcKHM'b 6ypaHaM'b hc ycTyiiaH)Ti. bi» cH.it h âHce

iipoBOcxoA>7'b — 6ypaHbi ioaiuiMxi» GTeueH aanaAHoit Csh6flpH, cTeoHOii <iacTi AjiTaicKaro OKpyrli h lC«pr«ioMx%

CToneil.

9. MHTe.ib BI cTenH.

fl iipHoaHHiaacfl kt, MlJCTy Moero HaaH.rieHia. BoKpyr'b

MOBB UpOCTBpaAHCb UO^fiUbfiJiia UJGTmUif JiepOCf^êBablfl XOJI-

HBMB H ceparaMB. Bce noRpuro (mm tttbtowbi Cojm^î cM'*jioeb. KBdsTKa teiiia bo jrasofi A<4^rft»' ToiBlio, Bo .ejHMfi

BpOJIOSOBflOMy KpedthHCBBMB caflBMB. •BApyr'b AIIB|BB^'mMBOCHBTpBBaTb B'b oTopoHy, B BMioBeii,!., OHfiBi» flianiry, o5opo-

TH^cfl KO MHt H cKasajii*; »BapBHi! He opuKameiub jih Bopo-

THTbCfl?**

„9X0 SaHtftl-b?" - r

»BpONfl BO flaÔBCBO: BtTOplb OJlOTBa BOAbttttOTCB; 'BttB^

BBBli Offb oMOTaon nopoBijT*"

Mto aa 6%AA?"„A BBUlb, TaM-b 1T0?« (Hbb^bbi* yica3aji« mgrvoiBb aa

boctokt>).

„fl HHMero He mmj, KpoMt 6ii.ioH cTeaB, a« flCHaro He6a.

»A B0B'b—BOHI*: dTO od.iaHKO.*'

Digitized by

71

m^jbe^ v .aiBleii|i sneg pada od zg«raj, pri burmii savija se kvULu« od zemlje. Tesko si je pomislili, do kake stopnje. cIch

ck in tudi še sama živina, v kleri je obino nekak znolranji

obutek poznanja kraja, zgubijo ob asi silnega zimnega bu-

rana vso zavednost. Ljudje zmerzujejo nekoliko desetek se-

sepj. od hiše, v asi skpro na ulicah sel ia Tasi, omedlevii in

skoro ne gêda z mesta in verle se neprestano okrog^

vina beži po vetru, leti neprenehoma za sto verst in velikral

me^ se naravnost in Jiez obzira v prepade in s stermih

obrežij, kjer tudi pogine. Stepni kajzak^ kleri pelje vas potemni noci kakor belem dnevu na Ijubno sbajalisce, narav-

nost vam odree biti vas vodnik ob easi zimnega burana in

oe i^me na polu» zleze pri li prii raz konja^ uUga se*

žariva ae, ako je mogoe, v sneg in priakuje vedrine«

Od orenburskili buraiiov niso manj silni, temoe jih se

prekosujejo — burani juznib slep zapadne Sibirije, step-

nega- d.ela ^^Mjskega okraja io Kirgizskib step.

9. Zamet v stepi«

Jaz sem se približal odloenemu mestu. Okolo meneso se razpostirale žalostne pušave presekane s hribi in so-

teskami. Vse je bilo pokrito s snegom. Solnce je zabajalo.

Kibitka je tekla po ozki cesti, ali bolj na tanko (reeno), po

sledu napravljenem s sanmi kmetijskimi. Naenkrat je zael

voaoik pogledovati v stran in na zadnje je snemši kapico,

86 obernil k meni. in rekel : ,Gospodi ali ne ukažeš ver«

niti se?«

. »Zakaj to?"

„Vreme ni zanesljivo: veter it lehka popihuje; vidiŠ,

kako goni ii^ladi sneg.«

^Kaka nesrea je to?**

,,Pa vidiš, kaj je to tam?^ Voznik je pokazal s bi^Mn

proti izhodu.

D Jaz ni ne vidim, zvunaj bele slepe pa jasnega neba.**

»Pa tam — lam; ta oblai." •

Digitized by

72

II jiiAtJi« BI A^J^^ xpa» veta t%Me »ton-KO, ROTopoe opmiijii* 6ujio b« oTAajteimuft icpjinn. flMMHrbHdiflCHH.i^b MH-fe, MTO ooaaMKo npeABtmaîo 6ypaHi>.

H C.1bixa^l> o Ta!iOIUHHX'b MHTe^HKb, H dHUMi, HTO l^Âbie

o6odu dbiBajiB umu saReceBU. CaBe^bBHi*, corjiacBo c-l mr^-

iileM'B JiniinB»' eoBtTOBBJiii BBÔTincA. Ho n%Tef% mmttjicn

Hrt ftteiJiBBi; B DOHBA^BJieB AO^FBTBCB &a6jiBroB|iemm 40

Hnvai,meb noeKBKBji'^; bo bco iror.iflAbiBajii» na Boevon.-

»lomaAH 6*Hfa^H ApyH;HO. BtTep-b Me>KA)TtMT, nac-b ot-b Macy

cTaHOBH^cfl cH^bH-be. 06v»aMKo o6paTHjiocb BT, 6âyio TyHy,

KOTopafl TflHceô iioAUBajiacb, poeta b nocreneflAO o6jierajia

He6o« IloiueAii HOjiKii catr^b— b BAPjri* BeiiajiBa'^ x40bmuib.

BftTOp^b 8aBUJl'b, CA^JIM^C^ MBTejlb. Bib OABO HTBOBeiie TM-noe He6o cMl)Bia40Cb cb cbUbsbuni MopeN'B. Bee BB<ieajio. »Hjr«

6apBB*b*9 — saKpBHajiib bbb^bri: «6tAB! 6ypaR'b! • • •«

H Bkir^flHyai> H3i> kh6htkh: Bce 6buo MpaKi> 11 BHxopb.

B^repii Bi>Mi> ci> TaKoii cBHptnoH BbipaaHTejibHOCTiK), mto Ka-

sa^cfl OAyiiieBAeHHbiMi>; cu^ri* sacunajU) mcha r CaBejbflâ;

jiODUiAB mjiB maroNii b cKopo ctbab. »Htovb tu bo têmb?"CBpOCBM B BMB^BKa Cb BeTepBfeflieHl. — nA^ I^KaTb?"

OTBitHajii ovbf cjil»BaB cb o6jiyHKa; »bo B.tcTb Tas-b bja^sateajiB: AoporBRtTi* b Mrjia KpyroM%.*— 11 crzn 6kmo oro

6paHHTb. — CaBeabHu^ aa nero 3acTynH^cfl: „M oxoTa 6biJ0

ne c^ymaTbCfl", — roBopH.n, om. cepAHTo: „BopoTHacfl 6bi Ha

iiocTOflJiuH ABop^b, HaKyuia^cfl 6bi naio, no'iHBaî> 6bi ce6t ao

yTpa, 6ypfl 61» yTBXJia» oinpaBHJiBCb 6bi ABJilê. H KyAAmBHi? 4<^6po 6u RB CBaAb6y!'^ — Cbrcjiuiîi €m% BpBB«.

AlijiaTfc 6iiJio BOiero. CBitri tbk^ b BaaBji'b. OkojIo BBtetBHi

noAUBa^B cyrpo6'b. .lomaAB CTOflJB, ooiiypfl rojiOBf

p-ÂKa BSAparHBaa. Hmo^rki xoAHa'b KpyroM'b, ott> Henero a*-aaib yaaH{HBafl ynpfl>Kb. CaBeabRtiii BOpMaa^; n TAnji,-hA'b bo

BCt CTOpOHbl, HaA^flCb yBHA*TbXOTb IipHSHaR^b HCH^bfl H^H AO-porB, BO HBHero ne Mori> padJiBHBTb, KpoM^ iiyTBBro KpyBfi«iiu|

NBTOJiB . • . . BApyri» yBBAliJii b ^TO-to HOpBoe. ^,9fkf šmi'

b|bbI^ 8aRpB«iaji'b b: „cbotpb, hto Taii'b TaRoe ÔfîeTCB?''

HimilBR« GTa.«% BCMaTpBBBTbCB. — Bon 0Ba6Ti», 6apBai$S— cKaaa.fb ohi>, caAflCb na cBoe »i^cto: ,,bo3i> He bosi«, a^^peBO He AepeBo, a KaaceTCA; hto iueBe4HTca. 4^.«3Kho duTb^ bîb

30.IK'b Ba« HeaOBtKIi,'^

Digitized by Google

73

Jaž sem zagledal v resnici na kraji neba bel oblai,kteri se je bil prijel oddaljenega homca. Voznik mi je razjas-

nil, da oblaî je prerokoval buran.

Jas sem sliSal o tamoSnjih zametih in sem Tedel, da so

cele voze zametovali. Saveljic je soglasno z mnenjem vozni-

kovim svetoval vcrnili se. No, meni se veter ni zdel silen;

jaz sem se nadjal priti o pravem asi do bližnje postaje in

sem ukazal voziti berze.

Voznik je podirjal; pa vedno je pogledoval proti izhodu.

Konji so dirjali Haglo. Veter med tem je prihajal od jfasa ioâsa silnejŠi. Oblaî^ se je spreohernil v bel oblak, kteri se

je težko povdzigoval, rasel in sasoma obdal nebo. Zapelje

iti droben sneg — pa naenkrat se je usul debel. Veter je

potegnil, zaelo je mesti. Na jeden mig se je zmešalo temno

nebo s snežnim morjem. Vsega je zmanjkalo« »No, gospod*^— je zaupil voznik: „zdaj je težava! buran!...

Jaz sem pogledal iz kibitke: vse je bilo mrak in vihar.

Veter je vil s tako grozno mo^jo, da se je zdel oduSevljen

(hKi); sneg je zasipal mene in Saveljia; konji so šli kora-

koma in so kmalu stali. „Ali ne voziš?« sem vprašal voznika

nesterpljivo. — „Cemu pa voziti?" mi je odgovoril, in zleze

s sedeža; nše tako se ne ve, kam smo zavozili: ceste ni, megla

pa krog in krog.*" — Zdaj sem zael ga zmirjati. — Saveljic

je ga hranil: ^Tudi je bilo treba, ne poslušati— je govoril

serditb: „bi'se vernil do postaje, hi se napil aja, hi poivaldo jutra, burja bi utihnila, in bi se bili odpravili dalje. In

kam pa tako hitimo? Kakor na svatbo!" — Saveljic je imel

prav. Delali se je moralo nekaj. Sneg jc se prav valil. Okolo

kibitke je rasel kup snega. Konji so stali, pobesaje glavo in

le redko z njo zmajaje. Voznik je hodil okolo, da bi kaj de-

lal, uredovaje zaprežno orodje. Savelji je mermral; jaz semgl«dal na vse strani nadjaje se zagledali saj znamenje prebi-

vališa alt ceste, pa ni nisem mogel razloiti zvunaj temnegasukanja zameta . . . Naenkrat sem zagledal nekaj ernega.

„He voznik!" sem zakrial: poglej kaj tam nekaj tako cerni

se ?" Voznik je zael paziti. — „A Bog ve, gospod^S — je

rekel usedaje se na svoje mesto: ^,voz, to ni voz, drevo, to ni

drevo, zdi se, da se nekaj giblje. To mora hiti ali volk ali paklove^."«

Digitized by Coogle

i\ iipHKaaa.ii> l)XaTh iia HOBiiaKOMbiH iipeAMeTi>, KOTopunTOiMaci, M cTa.n> iio^^BHiaThcn HaMi. na BCTp'bHy. 4epe3T> /^Bt

MHHyTU NU nopoBHn.iHCb ci> <ie.ioBi>KOMi>. .rep, Ao6pjaa nejip-

BtKi!" «aKpH<iaji'b eiiy ajiiHHKil: ,08aM, ne.aBaenuk 4p fa)^

Ampera?«

mSM AOpOSRHblH: ^TO TOJIRf?* •^

— „noc.iyiuaH, »iy»KHMeK'b'*, cHaaa.!!* a eMy: „.sHaeiiii, ,\a

ihi &Ty rTopoHy? Bosueiubca jih tu aobccth Mena ao HOMaera?"

,CTopoua UH% siinKonia", 0TBliHaai> AopoHfHuî »c^sa

lUfl noroAa: isaKi pa8i» codbeiu^ca A^por«. Jkjnme .â^ôcTBHOiMiTbcii, A<^ oepeucAftTb, dBocb 6jpaB% yTaziieT%, Aii«e6o

npoiiCRiiTCfi: Torâ iiaHAeM'b Aopory no 8Bt8Aaii%.*

Ero x.iaAHOKpoBie o6oaph.io Mena. Ii y»(e ptuiH^ca, upe-

AaBT> ce6a bo.i^ BojKieii, HO«ieBaTb iiocpeAH cTenn, KaKi* BApyri

AOpOHCHUU cbj^L iiopoBopiio Ha o6.iy*iOKi>, H CKasaai) aNi4HKy:

.Uy, cjiaBa l>ory, »Bao ae AaJieiEo; CBopaHBBaa Bop^po». aa.«9-'

ftanaa."* ~ „A noHeNy taarb KaH Bap^Bo?« capocau aamÔK«c'b.aeyAôjbCTBieH'b; »fa^ tu BaAauib Aopo;^y? H6,A<ii€b, 40-

oiBAH *iy3Hia, xoiiyTi> ae cBoil; noroaaa ae cToil.* — flau^HKi

Kasaaca niH^k npaBi>. nBi* caaoiii* a^**^''* CKa8aa'b a: „uoHeay

AyMaeujb tm, hto mnAo HCAa.ieie?" — A iioTOMy, 'ito BtTep-b

OTTO.it noTaHyji'b", OTBtMa.ii> a^POHCBLIh: m a cjiiiuiy: AiîaoMi

BaxByao; aaaTb, a^Pîâ djHSKO." — Ca^T^BpcTb aro a t;^-

KOCTb nyTba MeBfl a8yMa.iH. fl Bejitji'b ahiuhkj txaTb. 4«iiiiaii

Tflsejio cTjBajKB BO rjiy6oKQMy CHtry« Kadanta Taxo ao^va-jiacb, TO BBiKaaiaa aa c^rpoi., Too6pymaacb aÔBparab ajie-

peBB^HBaflCb TO Ha oAHy, to na APyi'yH) cTopoHy. 9to noxoa(e

6i»uo Ha HîaBaHie cyAHa no 6ypH0My Mopio. CasejibHHi) OKaai,

uoMHHyTHo TOJiKaacb 0 »loH 6oKa. fl onycTH.i'b i^biHOBKy, 3aKy-'

Taiica Bb iuy6y,.a 8aApejia4b» y6aio&aaauii aâiea'b..l»yâ

aa«oa> Taioa I^bau-

4ioHi>, 6eraTUH lououia, cA'baajca ouenb 6oaeHi>, h a^^-• rce Bpeaa upoaeaca.ib bi aocTeji^; ao aaBoaeuîi CTajifft^m

jierîe, a oai BU8AOpOB%ji'b. SuaioAiua B'b aepBui paa^b n

10. AaTapb 44a asepTau.

Digitized by Gopgl

i ~i ii ii I I I

76

Ja£' sem ukazal vozili proti neznani stvari, kt«ra je.ta

ÂSîuî lacta iti nam nasproti. Crez dve minuti »mo sre*

flVisiilill -86* s dioveknai. ,ilie*dokra lovek!*' mu je xa kpioal

vMttik: povej, ali' ne »vei kje je cesta t«

»Cesta to je lukaj; jaz stojim na Iverdem zemljišu«, je

odgovoril popotnik: „pa kaj oem povedati?"

„ Poslušaj, kmetic", sem mu jaz rekel, „ali pesnti 4i la

kn^? Ali bi me mogel pripeljali do prenoiša?'*»Kraj mi je snan*, je odgovoril popotnik, ntlava Bogu,

prehojen * in prevofien podolgoma in popreko. Pa vidiš,

kaka je to nevihta, kadar jedenkrat zablodi.^ s eeste. Bolje

tukaj ustaviti se, pa poakali, dokler huran ne utihne in nebo

ne razjasni se: potlej najdemo cesto po zvezdah/'

"•Njegova hladnokervnost me je ohrabrila, jaz sem uže

namenil udavli se v voljo božjo, prenoiti vsredi stepe, ko

je naenkrat popotnik sedel berzo na prednji sedež in rekel

voziliku: „No, slava Bogu, prebivališe ni dale, obra<5ii(f napravo, pa vozi." — „ Zakaj pa mi je voziti na pravo?" je

prasal voznik nevoljno; „kje pa vidiš cesto? INi bos, konji

tuji, komat ne svoj, poženi, ne stoj," — Meni se je zdelo,

da voznik ima prav. „ Resnino« sem mu rekel, »zakaj

misliš ti, da prebivališe ni dale?** »Zato ker je veter odtod

sem potegnil", je odgovoril popotnik, .in jaz utim: po di-

mu je zadišalo; to se mora vedeti, da je vas blizo.« Nad nje-

govo modrostjo in tenkim utjcm sem oslermel. Jaz sem uka-

zal vozniku voziti. Konji so težko stopali po globokem snegu.

Kibitka se je tiho gibala zavaževaje, zdaj na knp snega, zdaj

zavra evaje se v jamo in zavaljevaje se zdaj na jedno, zdaj na

drugo stran. To je bilo podobno plavanju iadije na burnemmoijt« Sarelji je stokal vsako minuto zadevajo se o mojostran, laz sem pustil dvojni koc, sem se aamotal v koenh in

sem zadremal, mamljen na spanje s petjem burje in s ziba-

njem tihe vožnje.

10. Ntar M iaroTa^Je,

Dion beigafi mladen je zelo zbolel, in dolgo asa je pre«

telili if**post«iji; na zadnje mu je postalo loicje in je oadra-

vel. Prišedši pervikrat na vert bil je kakor novorojen, poln

4 Digitized by Google

76

caAi>, 0H7> 6bij'b RaKi* 6bi hobopohca^hhuii, uojiohi pa/ôcTH, r

cjiaeocjiOBHJiii Focnoâ rpoMKRM-b rojiocoMii, h n H86uTBt

^JiaroAapauji HyBCTB'i>y odpaiiâii Bsopu m cepf^ cBoe k% se6f,

npomneei: „0 Boel^JiaMuui BceôBM^HiiiU M4HjiOBta% uov% ^TO-jii6o BOBAm Te6t . • • . o, san BmmoTAajii 6u 11 Boe oaee vataie!*'

CjiOBa 9Tn cauuia^^ oahhi> 6aaroHecTHBUH CTapeiî^, h

iioôineûiM KI, 6oraTOMy lonoiut, cKasajn*: „6.iarie âpu hhc-

xoAflT'& cBbiiue ; TyAa uacAarb tu AHHfiro He iiojKegib. Ho bah,

cjilÂ^H aa MHOio.''

IDflama nocalÂ^^BajiiBBâaroucTBBiiii^fcCTaMevB, bbi

pnjiH wb 0AB7 mfmfn, nou^paaBaaiBoijmk zmmjt« ta$

Borp^TBJiB n% y»aeBaii miiêTa h ropecTb. Om^« JMViti6oabnoH, MBTb njiaKa.ia, a^th 6biaH Harn h npocH^H jcjitda.

VHcacHjacfl lOHOuia. Torâ cTapeuT, cKasa^-b eiiy: »Boti

— sA^cb ajiTapb AÂ tbobh ae^pTBul Bto iieiH»iuie ^pa^bii Fa-

CBOAHii:''

016111016 momcTHUd 4iar6€ji6Bi4B 6ro» Hamhui Bar#ji6a%

Ho CTapeiî, yjiu6aflcb, GRasajn 6Ny: nTaKi* BcerAa —cnanaâ o6paiiitaH dâroAapBbiu Bdopii cbob aa Hedo, a aanoai

Ha BeuAUi.'^

11. rpM-fc Vpuaanen.

rpa*'b PyMflHiêB'B OAHa»Ai>i paHo yTpoM'b pacxa»CRBaji'biio

CBoewy .larepio. KaKoii-TO MaHopi«, bt* KOjiiiaKl), ctohjit* nepe^^CBoeio iia.iaTKOH), h bt* yTpeiiHeH TeMHOTt ne y8Ha.^'b npH6jiH-

»aioHiârocfl FyiiAHiêBa, uokb He yBHA^'^ ^ro oepeAi* ooîuo

Jl^6l»mMEJ. Maiopi x6t1»ji% iîuo ospunoii, hoP^mhhhêto iioA% pyx]r> h» A^sm emj pasiuo B6np66H»*smB»

ch coÔM> no jiarepio, KOTopuft MeaRAyT«Mi» npoeiifjicb«: Bt;|(wivaftopi 6hji'b B'b OTHaaiilH. PyHflHiêB'b, pa8ryjiHBafl TaRHno6pa80M'b, BOSBpaTnacfl bt* cbok) CTaBKy, ta* y5Ke Bca cBBTa

oacHAajia ero. MaHopT», yfliHpafl ott. ctua^? 04yTHjicfl nocpeAiresepaôBi, oa^tuki qo bcch opM^. PfHAUiêBi^ Ttas.êH6A0B04BBiii, HMlMl H6CT0K0eTb HBBOBTB OTO HaomiBanaMjme onjcnMf b» eAlM&B'^ Hipaiearo âiit^p^. . : >

DigitizecH)y GoC)gI(

77

veselja in je hvalil Gospod-boga na ves glas in v obilnosti

hvaležnih obutkov obraaje poglede in serce svoje proti

nebu r«t: O prebhgi, iia^ dobr«tljiv«jli (Bog)! ako bi dlovek

mogel Tein kaj darovati . . oj kako. rad bi ti jac daroval

vse svoje piêmozenje)

Te besede je slišni neki astitljivi starec in prišedSi kbogatemu mladenu ree: »Dobri dari prihajajo od zgoraj, tje

poakli ni ne viorei. Pa pojdi, pridi aa menoj I*

Mladene je nasledoval daslitljivega starca in sta pri-

šla v jedno temno na pol poderto hišo, kjer se njima pokaže

strahovito vbožtvo in revšina: Oe je ležal bolan, matije pla»

kala, detca so bila naga in so prosila kruha.

Prestrašil se je mladeni« Tadaj je starec rekel mu:„Glej — tnkaj je oltar, za tvojo iertvo. To so manjši bratje

Goapod-^boga."

Mladene je odpori jimdobroiljivordio— in potolaseni

noireniki so ga blagoslovili in imenovali angela božjega.

Starec pak smehljaje se, mu je rekel: „Tako vsegdar .

—^ o4 zaetka obraaj hvaležni pogled svoj na nebo, potlej

pa na zemljo. *f

It. Ofof ftni^Janeev.

Grof Rumjancev se je jedenkrat zgodaj zjutraj sprehajal

po svojem taboru. Neki major je stal v noni kapici pred

svojim šotorom in v juterni temi ni spoznal približajoega

se vojvoda, dokler ni zagledal ga pred seboj od oblija dooblija. Major se je hotel skriti, pa Rumjancev ga je vzel

pod roko in stavljaje mu razna vpraSanja odpeljal ga seboj

po taboru, kteri se je med tem prebudil. Nesreni major je

bil v obupu. Rumjancev je tako sc sprehajaje vernil se v

svojo stanico, kjer gaje užc vsa družba priakovala. Major,

umirajo od sramote, se je znajšel vsredi generalov obleenihv :€eli opravi.v Ršimjacev s tem Še ni bil zadovoljen, je imel

nCTaMnjtjenje napojiti ga s ajem in za tem ga je ie le odpn«

stil, ne 8torivM;nikake opombe.

.

Digitized by Google

12. ô6poTa A. n. MapoKOBft.

A. H. CjmapMm« HOiMtAiiie nmm evoeft a<(

BepnieHHbiH ynaAOK^. Me)KAyTliMT, , npoxoAfl OjUTOJka**'i

MocKBt no yjiHi^%, oh7i BCTp^THaT* CTaparo HspaHeHHaro ah-

najiHA«, KOTBpuM noopacM« y nero najtocTuaio. He imUfl

aen m bi^ HapMrt* hb aokb» A4eBca8AP'fc flB^pimrn om4ich ce6fl mBTiii reBepajibOBii HyB/|Bp%» b mami* erB amaju-

Ay, a caMi BOSBpaTBJicB aohoI bi oahom'^ saMso^li.

npec4l^/iyB HaBOABOBa, KjrTyaBBi noA'btaa4'b OABaaKAB

Vb B8VBljlOBeBBIf]r BOJIBjr, B CBpOCBJfb: »fiCTb JiB ZM^f" —„llBn, BafliB cBBTJiocTb* — eTB%«iajiB oojiAaTu.'-^ »A Bnat*„HtT'b, Bama cb^tjiocto.« — „A roBflABRa?" — „Towe h%».'—- IlpHHflBl. rpOSHUH BHA^, KHflSB KyTy30Bl> CKaSa^T«: „fi BCAK

noBtcHTb npoBiflUT>cKHX'b HHHOBHHKOB^. SaBTpa HaBe3yT^ BamKjilia, BflHa» Muca, h bu ByA^Tt OTAbiKaib." — »DoKopaîfiie

dJiaroAapBVfc!* «4* Bon hto, dpavû: aom bu onoeieBTAuavE, 8jiOAM-TO»He ABBCBAaaob Bam^jllAem.'*^ ^bf^b b%

OABB*b rOJIBCB BOSOBBJIB rBapACHU^bl : „HaH<& BB«iarB BB*jn-\

Ao6ho; 6e3T. cyxapeH ii BHHa oohacmt, ero Aoronflib!" — Dpi \

CHX'L caoBax^, noAHflB^ rjiasa kt> He6y, h yTHpafl cjiesLi, KyTy-j

80B'bDpoH8uec'b: »BejtBBiiBoaKa! ^'BM'b BasîaroAapHTb Te6fl sa

HBJlOOTb, HTO BBiklD CHaCTie HaiBJIbCTOBaTb TBBBIfB HBJIBAM-bI* — HafMBJiBaBiiBe ypa! 6iuO'OwBvoiMb>BpaBfaMi^BB«.

|

hc%wh BaBUcTBB, MtM% rpa#i» AaeKoaflAP^ BacBJbBBBmcaB'b TOVBBcn n BCBBJiBBBin pjtfmBtmmf^^tmttt^

Boeref, b erpore Tpeteaaji^ bb om bbbbsis Mf^mtfušamtk.OARaffiAu €yBopoB'b 0TaycTRji'b cBeera aA'biaTaflva n m^-MOBOH OTaycKi>, Ha cpoHHoe BpeMfl. CpoKi> 0TnycKa AaBRO jse

npouiej^, a aA'bK)TaiiTa iil>T b. Fpa^-b 0AHaK0»ce ucaoMHHjit o(ii

Htditf B cnpocHJii: ne api'biuui» ABk on^ oTBtmi,HTO ero euê b^t«. CyBopoBy aro ae ttOBpaBB«ao6b. HaBBgi^t

13. CojMBTU HBMaltjioBCBiiro nojiBa.

14* CyBOpOB% H BfifVIOTmfb.

Digitized bv.Gofljgld.

79

12. Dobrota A. P« Samarokofa«

A. P. Sumarokov se je poslednja leta svojega življenja

slabo peâl z gospodarskimi deli in ona so scela propadla.

Medtem gred jedenkrat v Moskvi po ulici sreal je starega,

izranjenega invalida, ktcri ga je prosil za milošino. IVe ima*

}o6 denarjev ne v žepu, ne doma, slekel je Aleksander Petro-

vi 8 seb obrito generalsko opravo, in jo podal invaKdu,

sam pak vernil se je domu v samem kamžoli.

13. Vojaki iimaikkega polka.

KulU20V preganjajo Napoleona je pridirjal jedenkrat kizmallskenra polku in v vprašal: „ Imate kruha?^— „Ne,

Vala svetlost" — so odgovorili vojaki. — „Pa vina?„ — Ne,

Vaša svetlost.« — „Pa govedino?" — „Tudi ne."— KnezKutuzov uperši grozen pogled ree: „Jaz bodem ukazal obe-

siti proviantske uradnike. Jutri pripeljejo vam kruha, vina

mesa in vi bodete oddahnili.'* — »Naj' ponižnejle se zah-

valjujemo!* — Pa glejte brati! dokler vi bodete poivali,

pa sovražnik ne ekaje vas uide." — Tadaj so v jeden glas

zavpili gardejci: „Nam ni ni potreba; brez suhega kruha in

vina ga pojdemo lovit!" Pri teh besedah povzdigne vojvoda

oi k nebu, in brisaje si solze Kutuzov pregovori: »Veliki

Bojj^l s dem se morem tebi zahvaliti so milost, da imam sreo^q[nyvedoVati s takimi junaki.** Hura! ktero ni hotelo umolk-niti' jli bilo odgovor Izmailcov.

14. SiToroT iao adjntatft.

'Vsem je znano, kako je grof Aleksander Vasiljevi Iju-

UI'Sfim tonost v izpolnovanji službenih dolžnosti in jo

ostro zahteval od svojih podložnih. Jedenkrat je Suvorov

pustil svojega pobonika na odpust domu , na doloenas. Kok odpusta je žc davno minul, pa pobonika ni.

Tddajgrof se gaje spomnil in vprašal: ali ni se prišel. Pa so

ttiii odôvprHi, da ga še ni. Snvarovu to ni bilo vše. Posled-

Digitized by

80

aAi»ioTaHT^ iiBR^cH, n nepBUH ero BonpocB 6u^%: ne cnpamH'Baji'b JIH MeHfl rpaî?

HtcBOJifcio yaKe pas*^, OTBt<iajii ero TOBapin^v, Kascar«

e«» Wh ToColI BBTO HB ^«130468%; a ecaH TuxoHeiiib aarjiaAvn

CB010 BHHy, TO coBtTyeM'b T66% ceiHacb me h^th R'b ilejpjr i

npocHTb HSBHHenifl bi> TBoen npocpoHK^.

liaKT) CRaSBHO, TaKl) H CAli.âHO.

A TAii .Teaep^ rpaîiV capocHji'b aA'i>iOTaaT']>.

— KynaeTOR vopt, oTBftiajia evf.

AAMTBHn ae saoTaBHJii ee(a AOsaAaTbca, npH-

Kasajii* Aoa^n^HK^ noAaTb napaAHuft eaoft MyHARp'b> B'b mHyTynepeoA^îcfl, h nome^T> kt> TOMy MtcTy, rAb Kyna^cfl CyBopoBi.

|

AjieKcaHApT> BacH.ibeBHH-b, eiiê usAaJiii yBHAfl BosBpaTHsma-\

roca caoero aA'bWTaBTa» nanaji^b yxoAaTi> Aft«iî»iu^ 0T'b epera.

AAwmLn AoraAMca, hto CyBOpOB'b zoôti curpaÊ c%

nmn m^nj^ ve nosaMB'b oapaARero iiyiiAMpa, pTupaauei !

n B0Ay, H HAeT% npaHO na rpa«a. CyBopoB'B nosaji^B, maA'BioTaHT'B yraAaai> ero HaM-bpcHie, h nomeî euê flâAbuie b^

Mope; aA^BiOTaHTik sa hhmi>. HaKOHei^-b CyBopoB'b 3aineji'B bi

BOAy no caMoe ropao, ho aA'i»iOTaHT% ne oTCTaer^ 0T'b nero.

AaeKcaHAP'^ BacHJibeBHHi, BaA>» ^'^^ 6tAUMŠL aA'b»TaHT'b. «a-

Mon, mns% KypHiâ» hto otofo HaKasaHia ômromo c%Hero, oGTaBOBHJicfl D0Any6THA'b ero m%ee6%; aAMTant^ no*

Aomejii K^b rpa«y, BUTflHyjicfl, npHJioasHJii pyKy rx rbck^,

RBHJlCfl.

GyB0p0Bl nOCM^flACfl HaA^b M0KpbINX a^ÎOTaHTOM^^ CA%'jiaAi euj 0Te«i66Kii BiaroBop'^, npaKasaji'^ hatr aa KBapTBjgr*

nepeoAl^Bca h anpoAB BunoAHaib b% to<ibocth Bcfi npBBaaa^

Hifl, ecjiB B^ napaABUMt HyBAHpy ho xoêT'fc RynaTbcff bi uof%.

15. AlHdH^ CjBOpOBB B1» OTCTaBRl.

Cejio KoBHaHCKoe, poAOBoe HMftaie GyBopoBW%» MrO"AHTCfl n caMofi rjiyiBH HOBropoAcsol ry6epHii» aaaHeBvr^lrepol PuMHHBa, HaMasjia h Ilpara nocejuuiea n oaaapBieiB«

Hom yeABHeHiH, noA^* npHcuoTpoH^b nojiBiêftcRaro HHBOBHHKa,

TflJKKO 6kiao TaKoe HsrHaHie a*^^ Me-iOBtna 'lecTO.iioHBaro; ho

CyBopoB'b nepcHCCT, cBoe necHacTie hcthhhmmt* xpHCTiflHHHOM'b.

CozpaHfla o6u^ByR> cboio TBepAOCTi» Ay^t OR*^ npoBOAM?^ VlfÔAMOHeeTBa HaA'B RBBraiiB, h BHBMaTejiBBo cjiliABjrB aa xo«

DigitizoG Ly

81

njic pride adjutant in perro njegovo vprašanje je bilo: ali ni

popraseval grof po meni?— Ze nekolikokrat) so mu odgovorili tovarši in kaze se,

daje on s teboj zato nezadovoljen; ali pa ti hoeš svojo na*

pako poraTnalt, svetujemo ti^ da pri ti prii greš k njemuin ga prosiš za odpušanje zavoljo zamude obroka.

Kakor reeno, tako storjeno.

— Kje pa je zdaj grof? je vprašal adjutant.

Koplje se v morji, so mu odgovorili.

Adjutant ni dal dolgo akati se, je ukazal slugi podati

praznino svojo opravo, se je v minuti preoblekel in šel ktemu mestu, kjer se je kopal Suvorov. Aleksander Vasiljevi

je ze od dale ugledal svojega vernivSega se adjutanta in je

zaccl dalje od brega odhajati. Adjutant je uganil da Suvo-

rov hoe pošaliti se z njim, ni mu zal bilo praznine opra-

ve, se je odpravil v vodo in gre narovnost k grofu. Suvorov

je razumel, da je adjutant uganil njegovo namero in je Šel

Še dalje v morje; adjutant za njim. Na zadnje je zašel Suvo-

rov v vodo noter do gerla, pa adjutant ne jenja mu. Ale-

ksander Vasiljevi, vide da siromak adjutant je premoil se,

kakor piše in da je to dosta kazni zanj, se ustavi in ga

pusti k sebi; adjutant je prišel k grofu, postavil se po vo-'

jaško, priložil roko k eladi- in se oglasil.

Suvorov se je posmcjal mokremu adjutantu, ga je pooetovsko posvaril, ukazal mu iti v prebivališe, preoblei se

in za naprej dopolniti na tanko vse ukaze,e nee v prazniniopravi kopati se v morji.

15. 2ivye^je Savorova v odstavkL

Va« Konanska rodovinsko posestvo Suvorovih se na-

haja v sami hosti novogradske gubernije. Tukaj se je uselil ime-

niliii vitez Rimnika, Izmaila in Prage v popolni odloenosti

p^ ogledom policijskega uradnika. Težko je bilo tako iz-

gnanje za loveka astiljubnega; pa Suvorov je prenesel svojo

nesreo, kakor pravi kristjan. Ohranivši svojo navadno terdnost

duha, je preživel ure samote pri knjigah in je pazljivo sledil

S

Digitized by

"182

AOMi> nojiaTHMecKiixi> co6biTiH; O/^freKom- tf 8A'fc6i>, bi. r^jmnAepeBeHCKoii, ne nepecTana.n. r)MTb TliMT»Hse Hy,âKOM'i>, KaRHMi»

npHBUK'b y?Ke iioKasbinaTbCfl npn A"^pt> ii nope/î> bouckom b: owb

BU%mmMnjion d% KpecTbflHCRi« sadasu, Hrpajfb Cb AepeBeHCKHiiH

iia4MHiiRai»9 a n npasABHiH HHTajii 8*^ fêpsan .aoocTOjn,

nltji^b na RJiHpoet, 8B0HHJi'b %% sojioKOJia. . 4* Jûjmamim.• • •

16. Hapo,^Hoe fipe/âHie o6% oaep^ Fu^êH^

Ua £aaTiHCKOMT> Mop'b ecTb ocTpoai* Ffoiem, Ha »tomi

ocT^Bft-.ecTb oaepo Thaa^hi. 06i» iieMi Bii HapdA% paacKaau-

BaeTcif ci%Ay<f>iU^c npcânte.

Ha ?ioreH% tcorâ-To tkviah HreHn^HHu: oêa — ao-

6pafl, cocTpaAaTe.iLnafl,

,^)yra/i — JKCCTOKan n CRynafl. 0^-

HajKAbi BcnepoMi., m. ô'^^J\h n 6ypK), KaKoii-TO CTapnKT», o^*-

Tuft 6%A^0f KaKi* BiiuîH, AP03«a oti* xoaoAa» npHoieji-b ki» sôh

ftesn^HBib, flpoGRM y Heii npiiOTa Ha^noHJiefb niiijrcRa MlUte.

8jiaff aitefliaHBa 6ajiz torara, ho ne f^njkn 6tfi,nonj ctaptfRf m>p

êro, H Burnajia ero R8i» CBoero A<>Ka. CTap

ApyroM 7KeHUi,iiirl3. Ona iipiiHa.ia ero oxotho h .lacKOBO, n pas-

/\tjH.ia ci> HHin. iiocit/^Hin KycoK'L x.il56a. nepeH04CDaB'b B^

«fl XB2KHa^» OHi> no yTp7 Do6jiaroAapujii> ee oti> oceu A^m^t h»

yxoAH, cRasajii>: «3a tboo Ao^poe Atjio^ 7 Te6fl 6yj{,eT'» mnmi^^jiu^ A^Hb cnopo Bce, aa ht6 tu BoabHembCH B%'^liepBiii

pasi.'' ffienoiiBHa yjibi6Hy.iacb chatba oto Ao6poAyinBOio mjT-KOfi, BbipaHiaBiiieu 6âroAapHOCTb iipoxo>Karo.

* ' ripoBOAHB''' ^ro, OHa noiiua b-l komo^^t,, h BbiHyaa OTTyAa

KycoRi> no.ioTiia, HTOobi cuiuTb py6aiuRy CBoeMy pe6eilKy. no-jiOTiia 6iiJio Bcero Tpn apniana: ho KorAa ona CMftpHJia nn,-^BHAHT'b, ^TO ero cTBJio 6ojibine. Osa in*ii%piijia eiiie Tpn

mana; a noÔTna Bce ocTaoTcn; ona CTaâ nftpHTb 6oji&ni6 1

6ojibme, — noMOTio Bce BbipocTaeTi, ace TABeTca. Ona HaMt-

pHaa cTO.«bKO , HTO saBa.iina nun. bcm) cboio n36y, Bccb cbož

ABop-L; naKOHCivH npjiiaa ona opOAHTb no cboiimt> no^BMb, —noôTHO H Tyrb TaHyaocb u BUJiocb aa sen HeoROHHaeMUMftAO^

pomRami. TaR'b opopaoTaâ ona a^ eariaro aeêpa, h f^mfii^jiacb, H paAOBaaacb a<> ^peaauâfinocTH. Oaa CA^jiaJiacb MiMli

VanajiH 061, 9T0H'b bcIi coc%a"» janaâ n ajiaa iRecraiiftlii,

/ôca^HO eii cra.io, «ito ona ne ;âaa y ce6ii cTapHKy ho«i-

Aeisi, H rpy6o oora.iacb cb hiimt». ^yMaa KaKT.-6bi nonpaBHTB

CBOiO omH6Ky u, M0SKeTi>-6uTb, eiiê oabiue A^^poa »(eHic^BHU

Digitized by Google

8S

hod poltlienili- prigode)); vendar tudi tukaj t samoti seUkt ni

nebal bili ravoo tisti 6udm lovek» za kakoršnega se je nava-

dil pokasovali se pri dvoru in pred vojsko ; on se je unieSe«

val v kmetijske veselice, je i^ral z otroci vaškimi, v prazni-*

kili je pa cital v cerkvi aposluijsko branje, je pel v spevalisei

in zvonil z zaonovi.

16. Nar«daa pripovedka o jeieri Gideî*

Na bakifikem morji je otok Rigen. Na tem otoku je

zero Giden. O njem se v narodu pripoveduje sledea povest«

Na Rigeni sle živele nekdaj dve ženski: jediia — dobra,

usmiljena, druga — huda in skopa. Jedenkrat zveer, v

dežji in burji, je prišel neki starek, siromalno obleen ka«

kor ubožec treso se od mraaui, k hudi ženski in je prosil jo

za pribežališe, da prenoi in za košek kruha. Hudobnaženska je bila bogata, pa ni duia ubo/.nemu stareku nit* in

je izgnala ga iz svoje liise. Starek je še! k drugi ženski. Onaje sprejela ga rada in ljubeznivo in razdelila ž njim poslednji

košek hruha. Prenocivsi v njeni hiši seje zjutraj zahvalil ji

iz vse duše, in je na odhodu rekel: „za tvoje dobro delo bode

tebi sdaj cel dan vsega dovolj, za kar najprcd primeš.* Žen-

idva se je namuznila, imaje to za dobrodušno salo, pokazavšo

hvaležnost popotnikovo.

Spremivsi ga je šla v omaro in vzela odtod košek platna«

da bi sšila svojemu detetu srjgico. Platna je bilo vse vkuptfi aršine: kadar jih je pak zmerila — vidi, da ga je postalo

v^. Ona je odmerila še tri aršine; platna pa vedno še ostaja;

ona je merila le vec in ve — platno vedno naraša, vedno

razteguje se. Ona je namerila toliko, da je napolnila ž njim

vso svojo izbo, ves svoj dvor; poslednji je šla sprehajat se

po svojih poljih, .— platno je tudi tukaj se potegovalo in

se je vilo za njo v neskonnih progah. Tako je delala vse

prav do veera in se je udila in veselila nenavadno* Ona je

poslala bogata.

Zvedili so lo vsi sosedi, zvedila tudi hudobna ženska.

Neprijetno ji je bilo, da ona pri sebi ni dala prenoišaslarêku in so je ž njim neotesano ponesla. Mislec kako bi

popravila svojo pogreŠko, in, da bi morebiti ona ševe dobika

Digitized by

84

nojy*iiiTb BuroAU aa rocTeopuiMCTBo,oHaoTUGBajia, ta^ mrjii

<qrAMii cTapiKi, npsnuia n H6iiy, nosBajia eron oed'b. (kmnomeM n eei. C'b npmopBHm A*^poAyiBi«n» noA'^ koto**

pun cRpusaMCb oaho HMsvoe RopueTOJiio6ie, ona npiiroTt-

BHJia eMy MflrKyio nocTejib, h yroinaîa ero bcIjmi,, hto 6bM0 y

Heii jiyHiiiaro. Ha cjitA}^^)!!;!!! a^hl crapHKi. no6jiaroAapHî> ee,

H, yxoAfl» CKasaAi: «y Te6fl 6yAeT'b Huu4e coopo Bce, aa hto

TU BOBMeiDECfl B^ ffepBuft pa8'b.«

He jronliM on% buath sa nopori, ona 6pociJiacfc ncBOiH*b A^H&raifb, APOM on oahoI MuejiH, hto nac^niTaeTb

Rxi» y}KacHoe MHOSKecTBO. Ho, «ito6u KT0-HH6yAB He yBHA'fe^'b

R ne orpadHJiT* en, oHa sanua b% yeAHHeHHoe rjiyxoe m^cto.

Enê He npHHHNaflcb cHHTaTb, ona 8axoT%jia npemA^ Bcero 06-

MUTb H'feROTOpUll OOîepHltBIDifl MOBOTU: HO Ha4aB'b 06jlHBaTb

z^ BOAoil, OBa BHRaKi> H6 Korjia oeTaflOBHTbCfl — Bce »Aa;a BOAa HB BBemAB, TOKJia Boe 6ojiBnie h 6ojiBni6y Tan*^«!!«

HaKOBei^'b saTonHjia en AOM'b h nojiir. Ha BTOMCb-TO caaoifb hH-

CTt Tenepb h ctoht b osepo Thaa^h'^*

17. 06paii(eHie XaaapoBrb..

npooB^TATBABiiB Xaaapo0% 6ujiH Gb. KimcmmtMim ^h-jioeo#ib, noej% Wh voRamecTB^ BasBaHRbii KufUAMMh, a

6paTi> ero Meeoîu, poAOMi. 0eccajiOHHKiHi;bi.

Okojo 840 r. npndbijiu bi, KoHciainuHono^b kt> HMnepa-

Topy MBxad4y 3-My nocjiu Xa8apcRie b npocHJiH ero nocjiaTb

B*b Bx'b eTpaHy y<ieflaro nponoBtah"Ka BUpu xpBCTiaHCRoi, b«-

TOpkft HOn COCTlIBaTbCfl CB BapMIHB B Cpa^BBBHB, OtJIO*

BBBBiBMB XasapoB% B^b CBOlo B'kpy. „EBpeH, roBopBJiB nobjilf,

y6t;KAaiOTT, nac-b npHiiHTb hxt> B'ljpy,— h MHorie hst, HalUHx^

y3Ke noc^%AORa.iH hmt,; a Cpau,HHbi npeK.ionaiOTb ktj cBoeH,

yTBep3KAaii, 6yATo ona jy4jaafl hst. BC%x'b B^p'b» cyiiêcTByio-

v\m» Ba aoBJili. B'b TaBax'b odcTOBTOjibCTBai^b, no CTapoi

APyBcte n BaMB, mu bpocbb^ Bae%: BOBM.BTe n mm% Ka«ora

Afl4k> y«ieBaro MyBca; ocjib ovb nocpaBBm EapooB^b b Cpai^HRi»,

TO MU npHMeM^b Baniy B%py.^ Iâpb bm-Bct^ ci> cbbt^huihmi

naTpiapxoMi> UinamieM'b^ HsOpa^H na 9to Bamnoe a^-ô BaaMe-

HBTaro no yHeH0CTH h fi.iaroHecTiio KoHCTaHTHHa <I>Bjioco«a.

llparâcRBi^ ci* cooio 6paTa caoero MeeoAia, KoBOTaontfanpBduAi* cBanajia B'bRopcyHb; Bay^HBBiBCb BA^CbEBpeieBOtff b

Digitized by Google

85

dosegla za svojo gostoljubnost, kakor dobra ženska, je poi-

skaia^ kje živi ciidni slarek, je prišla k njemu in ga je —povabila k sebi. On je prišel k nji. S hinavsko dobrodušno-

stjo, pod ktero se je skrivala samo neimurna samopridnosl^

mu je pripravila mehko posteljo in ga je pogostila z vsem,

kar je imela naj boljšega. Sledei dan jc slarek se zahvalil

ji in na odhodu rekel: „Fvi tebi bode od zdaj vsega dovolj,

kar najpred primes.''

,Ni utegnil on re2 prag stopili, je skoila ona k svojim

denarjem, trepetaje samo od jedne misli, da bi jih naštevala

grozno množino. Da bi je pak nikdo ne opazil in je ne oropal

je šla v posebno samotno mesto. Ni se še lotila štenja, je ho-

tela pred vsem umiti nektere zaeernele denarje: ali zaenši

jih oblivati z vodo, ni mogla se nikakor ustaviti — vedno

je ulivala; voda pak ni usehnila, je tekla vedno bolj in bolj,

tako da poslednji je zatopila nje hišo in polja. Na ravno temmesti stoji tudi zdaj jezero Giden.

17. Sveti Ciril in Metod.

Preobernjenje Kazarjev.

Prosvetitelja Kazarjev sta bila sveti Konstantin* modrijan,

potlej v mništvi imenovan Ciril, in brat njegov Metod, porodu Solunjana.

Okolo leta 840. so prišli v Carigrad k carju Mihaelu

tretjemu poslanci Kazarski in so prosili ga, poslati v njih

deželo uenega oznanovalca vere kristjanske, kter i bi mogelprepirati se z Judi in Saraceni, ki so nagovarjali Kazarje

na svojo vero. ,Judje so govorili poslanci, napravljajo nas,

sprejeti njih vero, — in mnogi izmed naŠih so uže ubogali

jih; Saraceni pak nas napeljujejo k svoji, Iverdee, daje ona

naj boljša iz vsih ver, kar jih je na zemlji. V takih okolno-

stih, po starem prijateljstvu z vami, mi prosimo vas: pojsljite

nam kakega koli uenega moža; ako on osramoti Jude in Sa-

racene, tadaj mi sprejmemo vašo vero.* Car pri ti prii s

presvetim patrijarhom Ignatijem izbere za to važno delo za-

voljo uenosti in pobožnosli imenitnega Konstantina modrija-

na. Konstantin poklicavsi s seboj brata svojega Metoda je pri-

šel od zaetka v Korsun^. JNauivši se tukaj jezika judovskega

Digitized by

Xa3apcK0My ASbiKaMi., (>6a opa ia oTiipaBH.iHCb b'i> CTpaHbi Xa3a-

pOBl, H Cl> neCTllO 6UwIH UpHHHTbl xaHOMl> HX'I>. Iloca^ MHOrBXl

npeBii o Btpt c*b CpaivRBUi«, a ooodcBao ci> £BpeAHv, np<|BB-

BiÂB^n BBBHr64iB AOCTirjii u,%jm eBoero nocBJibCTBa: camHiMBb, ioBpe ero HHOBrecTBO eapoâ yBi>p(»BajiB bo XpacTafl

upBHfljiH cb. Kpeii;eHie. OcTaBHni* y Xa3apoBii CBfln^^HHnoBi«,

npBUjeAiuBXi> nBi> XepcoHeca, H(»HCTaHTHHi> nMeeoAiH, ci>6ja-

roAapcTBeHHbiHi. iiHCbMOM-b 0Ti> xaHa ki* FpeHecKONj BMnepa-

Tepy»/BOBBpaTHJiBCb Bli cBoe oTeueoTfio.

18. ^ TBepasAeuie xpucTiaucTBa b% £o.«rapiH.

Cb. KapujiJiv n MeBoîio npflnBCMBawT'fc neMajioe y^tcTie

BT> o6pameHiH ko XpHCTy h EoMapoen, ROTopue y3Ke a^bho

flM'k.iH H^KOTopoe iiOHflTie o xpHCTiaHCTHli. H6o rpeKH, 8axBa-

TUBaeMue bmb bi> ujitBi>» ne ocTaBaaaB BnymaTb biii> Bome-eraenoetB EaaHrejiiji; oco6eHHo »e n arom cBiiTBMî a%k%TpyAii4Cfl eHHCKODi MamûM, KOTopui HRorisib Bai* Bojin-

poB'b y6l>AH^'b iipflnflTb Bpemeaie, h notbMi co VHorBHH aPJ-rHMH, iio DOBe.itHiio Bo.irapcKaro u,apfl MyApaHa, 6biab npe-

AaHT* My4eHHMecK()ii cnepiH. Ha»iaToe MaHyHôMT> npoAoaJKajn.

AP^roH ujitHHBKii GeoAoph Ku0apa, KOTopuii uosHaHie xpB-

CTiiuif»Bi B%pu OTapaacii coo^B^MTb caMOMjr iâpio fiojirap-

eôMjf Buapueff hjib Bûeif, BmiBKHa 6ojirapeBafl» eecTpa iMip-

cKaa, 6HBinafl B'b njitHy y FpeKOBi^ h ynce npocBîueHHa« «b.

KpeniêHieMi) , iio B03Bpaui,eHiH mi» H<)HCTaHTHHoiio.ifl, BcbNi

MtpaMH CTapaaacb cK.iOHHTb 6paTacBoero K-b Btpt oo XpHCTa;

no fiopflcb Bce em,e He p'kuiaacfl iiepenl^HHTb B'kpy. HaKOiieHi>

ro«iOA'B, apOBomeAUiiB bi* cTpaH'b fio^rapcKOB, sacTaBBji'^ i^pa

•4paTBTBefl n Bovj xpiGTiaRCBoay; a i8o6pa»eHi6 cTpanaMoyAa, BBiuicaHHBe ^Jiii Bupiea rpeiecRBii'^ MOHazoH'fc Mbb#-4ieHi>, 6paT0Hi> KoHCTaHTRHOBuifb, — KOToparo ohi* npocHJii>

HanHcaTb hto HH6yAb CTpauiHoe na CT*Hax'b B-b ero noKOflx^,

— AOBepuiB.io Ha^T) hhmt, no6'h^yEbHHveA[a. TaKHM-b o6pa30MT>

iioABHrHyTbiH KI 6«iaro4ecTuo, fiopacb cb Be4bM0»(aMH cbouib

iipiidiiJi'bB'bRoaBTiiHTBBonojib,i Tam BpecTBacB, 6m% SBpaa*

mnioBan bi M$txaŠM, no HHenn BocnpieMHHBa ero MnalHa€aiiOAep»(â (861 r.). Bejihm^mn, B\iSiWfl,e6nm xpncT}aflefBy,

iipoH3Be.iH-6bKio iipoTHBT* ii,apfl B03MymeHie BT, HapoA*; HO

yKp%aêHHbiii noMouîio XpucT0B0M), HOBonpocBîiêHHbiH rocy-

Aapb 6e8TpeueTH0 nauaai* na UAieacHu^-b u, m HBSJiojKftBiii

DigitiZOG Ly

8T

ip kazarskega, &U se oba brata podala v deaele Katarjev, in

»ta bila astno sprejeta po njih knezu. Po mnogih prepiranjih

o Tort 8 Saraceni a posebno s Judi sta dosegla osnanovalca

evangelija namen svojega poslanstva: sam knez, gospoda nje-

gova in mno/jna ljudstva so verjeli v Kristusa in sprejeli sveti

kerst. Konstantin in JVIelod, pui»tivši pri Kazarjih duhovnike,

prisedle iz Hersonesa/sta se vernila s zahvalnim pismom odkneza carju gerckerou v svojo domovino«

18. Iltverjeige kristjaAsiva t Bolgargi.

Svetemu Cirilu pripisujejo tudi veliko udeležbo pri spreo-

bernenji Bolgarjev k Kristusu, ktcri so imeli uže davno nek-

tero spoznanje kristjanstva; ker Gerki, ako so jih ujeli v

plen, niso opustili priporoati jim božanstvenost evangelija;

a posebno se je trudil v tem svetem delu škof Manuel, kteri

je mnogo Bolârjev pripravil sprejeli sveti kerst in je bil pot-

lej z mnogimi drugimi po ukazu cesarja bolgarskega Mu-drana izrožen smerti mueeniški. Po Manuelu zaeto delo je

nadaljeval drug jetnik, Teodor Kifara» kteri je prizadeval si

poznanje kristjanske vere razodeti tudi samemu cesarju bol-

garskemu Bogorisu ali Borisu. Kneginja bolgarska, sestra* ce-

sarjeva, bivši ujeta pri Gerkili in uže razsvetljena s svetim

kerstom, je po povernjenju iz Carigrada na vso mož se tru-

dila naklooiti brata svojega k veri v Kristusa; pa Boris še

vedno ni namenil premeniti vero. Poslednji je carja pripra-

vila lakota, nastavSi v deželi bolgarski, da se je obernil k

Bogu kristjanskemu: podoba strašne sodbe namalane za ce*

sarja Borisa po gerekein minihu Metodu, bratu Konstantino-

vem — klerega je on prosil namalali nekaj strašnega na stenah

njegovih izb — pa je dokonala nad njim zrnato evangelija.

Tako k pobožnosli povzdignjen je Boris z veliko gospodo

svojo prišel v Carigrad in se jc tam kerstil in so ga preker-

stili za Mihaela, po imeni botra njegovega Mihaela cesarja

(861. leta). Velika gospoda k ristjanstvu sovražna je napravila,

kakor se pravi, punt proti cesarju v ljudstvu, pa s pomojoKristusovo okrepani novorazsvetljeui vladar je brez straha

napadel puntaije in premagavši jih je mnoge izmed svojih

Digitized by Gopgle

88

rno ipBCTiaHCTBa. Becb se aapoA'^ BojirapcKii vpecrsjicii upa

npeeHflivli 6opMcoBoai>, RpeeTBBnieacii vasice n BeBCTaBT»>

Honoji% H nojiy4RBuieH'b krdcjih hma CuMeona,

19. ^TDepasême scpucTiancTM M&m^ CjaBHHaiiH.

npocBl»TiTejiaMa CM$Mcitux% nMMiW 6uau rvme ob.

6paTbfl—KoRCTaBTiH'b H MeeoAiM* Gii nponoBliAHHRB npaejiaBH

6ujiH (863 r.) bt> CTpanu CjiaBABCRin rpeHecRHM'b BMneparo-

pOMT« MllXaH.10Ml>, BCJitACTBie npOCb6hI KHflSeH C.taBAHCRHX'b—npHCiaTb Kl> HHM1> TaKRX7) nponOB'ÂHHKOBl», KOH 6bl MOFJIH

CA'1^JiaTb A«*fl CjiaBBH^b BpaajMHTejibHiaMH cb. KoarH. Hs6paa-

Bue aa ctojib Baacaoe a^«*o, cb. mfmm e% peBBOCTiai aaaajiacb

aai». RBflSBfl CjaBflRcaie — P9emmeMi% a aaeaaaaaas ere

Ceamonoj$tn a naanoncRifi BJiaA^êHt KtnêAt, co aaeraaaBeJlbMOJKaMH, TOTMaC^, no IipH6bITiH nponOB'bAHHKOBTi, npBRIlJlH

B'6py BO XpiiCTa; iixi> npHMt>py fioc.i'kAOt^*'i-'i'i> ^ HapoA'^ h a^^kc

caaue »peiû HAOJibCKie. rjiaBH%BiaBa'b nocoieai* ui* 6u6-Tpua'b jrcataaai jpacTiaacTBa aesAjr CjiaBaaaaa cjiy»aAO Te,

Yro CB. BpoaoBl»AMKH aBo6plMa a<ia aaî nacbaeaa a aepe-Bcja aa CjiaBaacRift asuai. aaara HoBaro 3aBl»ra, DcaJTupb aMHorin Apyrifl khhfh, nyH;Hbifl fl,An 6oroc.iyx{eHiii. Ktipuji^ b h

McBOAiH TpyAiKuicb BMlJcTti B'b npocB^DêHi« iMeMem> dasAH-CKHX7> 0R040 HeTUpeX'I> AtTT* C7> nOJIOBBBOiO. DaDB UBROJiaB 1-a

iioTpe6oBajii> nepBoy4aT6jieaCjiaBflHCRaz'BB'bPaa'B. Rapaju*BaNeeoAia aoBaaoBajiRCb; ao Raabi HaROJiaa y»e ae aacTaâ B'b

»aBux'b. I!peeaHBR'b ero AApiam 2-1 BCTp%Taji'b cb. jrâre^

jie# CT> jiR)6oBiio, H no<iTajii> 111x1» canoai. enacRoncRBai*. Urn^

pHjjii> cKonnaîcn bi> Pnuit, a MeeoAin BosBpaTiiJicfl bt. SBaniR

enncKOiia IlaHnoHCKaro h MopascKaro, h BeycbiDHO TpjfÂUi

AJiB 6jiara CjiaBARCRoa lêpRBB. •

20. IêpBOBb.

Kor/\a Tbi ni>'k3/Kaeuib b7> cejio, 4to npcavA® Bcero Te6^6pocaeTcn m> râsa? — HepKOBb.

Gtohti* ona buuie Bctzi* AoaoB'b; KOJiOBOJibmo tu euê

BepcTu aa ab1( aaBBAijfb. IfepaoBb cToarb aooAaab OT'b BOta'bA

AoaoB'b; aa aa oabbi Aoai obb' ae aozoaca« a (ejibme acta^

Digitized by

89

podložnih uzbudil k sprejetju krisljanstva. Ves narod bol-

garski pa se je kerslil pod naslednikom Borisovim^ kcrstiv-

sim se tudi y Carigradu in dobivŠim pri kerslnem kameniime Simeona.

19. Hlferige^je KrisljaistTi Med Slavjaii.

Razsvedilelja slavjanskih plemen sla bila tudi svela brala

-^.Konstantin in Metod. Ta oznanovalca vere sla bila posla-

na leta 863. dežele slavjanske po gerkem cesarji Mihaeli

vsied prošnje slavjanskih knezov — poslati jim take ozna*

novalee vere, kteri bi mogli Slavjanom svete knjige storiti

razumljive. Izbrana na tako va/>no delo, sla se ga svela možaiskreno prijela. Knezi slavjanski— Roslislav in njegov hrali

Svalopolk in panonski vladar Kocel z mnogo velike gospode,

so Usti cas, po prihodu oznanovalcev, sprejeli vero v Kristu-

sa: njih izgled je nasledoval tudi narod in celo sami ajdovski

duhovni. Za najglavnejši pripomoek k berzim napredkomkristjanstva med Slavjani je služilo lo, da sta sveta oznano-

valca iznašla za nje cerke in da sta prestavila na slavjanski

jezik bukve novega zakona, knjigo psalmov in mnoge druge

bukve potrebne za božjo službo. Ciril in Metod sta se tru-

dila akupa 8 razsvetljenjem plemen slavjanskih Mizo pol pe-

tih let Papež Nikolavz pervi je poklical perva uitelja slav-

janska v Rim. Ciril in Metod sta ga poslušala^ pa papeža uže

nista ve našla med živimi. Naslednik njegov Adrijan drugi

je sprejel sveta uitelja ljubeznjivo in ju jc poastil s dostoj-

nostjo škofovsko. Ciril je umeri v Rimi^ Metod pak se je

vemil s asljo| škofajpanonskega in moravskega in neutrud--

Ijrro je delal za sreo slavjanske cerkve.

20. C e r k e v.

Kadar voziS se v vas^ kaj pred vsim prihaja ti pred oi?Cerkev.

Stoji ona više izmed vseh hiš; zvonik si uze dve ver-

sti dale zagledal. Cerkev stoji malo dalje od vseh hiš;

ni podobna nobeni hiii in je vei od v&ih hiš. V nobeno hišo

Digitized by Google

80

jia, a BI iêpKtH môvo âu BCtvh eerii: n eTai)OMy unkmKf,

H 6oraTOMy h dtAMOMy, h 3Aopouo»iy u ]6o.ibUOMy. Bc1> pasuo

iipeACTOflTi, npcA^ rociioôMi.

Bi» iêpKBH Te6fl KpecTH^H. Bil iêpuoBb Te6ji upuHecjii,

KorAa oTAamb Ay^y Bory. B^âic«^ ^^Rvpii uozopoiiaTfc.

Cjioboh^, hto 6u BaavHaro bi TBoeS »hsiib hi cjiy4HJiocb, bo

MBirK y«acTByaT», B bo Bc«iii»>T6to. Ji0m»'a6t% BêpttdBb, — i

H« Te6'b OAHOMy: nocaoTpB, BOKpyr'b iiêpKBH Aeiaan orv^v

TBOH, A'Âi>i H npaA'ÂU. Bcfe ohh bi> iêpKBH KpecTH^HCb, me-

UHJlHCb, npHHOCHJIH KpeCTHTb i)BOBX'b A^T^f BC> 0811 JaVl

ll04iiaHCb, TA^ TU MOdlWIIJ»Oa.

CTaô*6|uvB,. HtepaoBb ae to» vro BcuKai Apyroi A^wh.

aâi tu can ae 00849»^, b« .mte ae

ByoTflTi>. Bi HHOM'b fl,om% y leoa APVfb, bi* anon ârii. Ho *

bb uepKObb BoH{iM) bc^ bôahtii: h BHanoMbie h HesuaKOMbie, h

poAHA II HepoAHfl, H Apyi'M H HeApyi h; m nacTO BparH, iipeACTOfl

OAttO Bpeaa ap6A'b apeGxo4oiii>.BoHUHJii>> yifiuuiiOTC&eaÂ-

j\wh B BaduBavTi q6%, otaân.-»

21. HaiuuH KycT7».

HaHHoe pacTeHie iipeACTaB.iaeTi» HeBucoRii KycT'b, aocth-

raiou^H aa cBo6oA% 10— 12 *yjQB% pocTy9 bo upa boba^jiu-

aaaia Boafoia ae (ojiiê 5—6 a aw6 aialiBOTopunjilMaraai

miBBo 2 V,— 3 i»yTOB<B; ae âian eHy bucobo po6Tft.flBi

paa(mTa : TftKi» HBBre «iaaaHi*ayen^ 'rta'^ BftTBaeTte. a Tâiaerne cdopi* jiHCTbeBi>.

CymeCTByiOT'b 4H HtCKO^bKO BHAOBb Hafl, UMI TOJbKO

OAHHi» BBAii} upoaciôABTi* M HMeaaa aMeBbia a ^|piiBâa 0T'b AByx'b paBjiBHBUx% bbaob^b pacTeaifl, bjib aca jvr-

jiaHie BTO ocaoBaao tojibbo aa paBBopoAHUx«b caoco(i.axi nâ-

roTOBJteaia nna n npoAa>Ky — bto ci» aoctob^psoctia eiê

HeHBBtCTHO. OAHaKOHtb Bi> UBCTOiiiiiêe BpeMH 6oAbmee hucio

6oTaHHKOBT,, noc'biii,aBiiiHX'b poAHHy nafl h^h n3y4aBmHXT» a^c-

TaBaeHHue bi* £Bpoay KycTbi n BbicyiiLeHiibie »Kaeanjiapbi dToro

pacTeflia, a^P^^tch Toro mh^bIa, hto bc% copTu naa np^MtaB^

Aan Qn e^mo bbab âaaaro paeveaia. - —1 -

Haft BOBAlÂUBaeTcii 31^ jKaralt a flaoaia. ]H.jBnaiBa^l»*

vat, Haup. B'b RaBTOBlb, ^HaiuA Bjcn.appBapocTaesi aia^l^-

•

Digitized by GoAgi!

91

ne pojdejo ljudje iz cele vasi, v cerkvi je pa mesto vsim: gla-

remu in mlademu, hngalcmu in iiboznemu, zdravemu in

bolnemu. Vsi stoje jednaiio pred Gospodom.

' V cerkvi so le kerstili. V cerkev tc prinesd, kadar

ocfdas (hiso Hogii. Blizo cerkve tc pokopljejo. Z jedno be-

sedo, karkoli bi se prigodilo v tvojem življenji važnega, v

vsem se udeležuje in v vsem ti pomaga cerkev — in ne

iebi samemu: poglej, okolo cerkve ležijo oetje tvoji, dedje in

preddedje. Vsi so se t cerkvi kerstrli, se žentii in prinaiaU

kersitl svoje otroke, vsi so tam molili, kjer li noliS«

Gotovo je, cerkev ni to, kar vsaka druga hisa. V drugo

hiso ti sam ne pojdes, v drugo le ne puste. V drugi hisi je

tvoj prijatelj, v drugi sovražnik. Pa v cerkev božjo hodôvsi; znanci in neznani, žlahta in nezlahta, prijatelji in aepri*

jatelji, in mnogokrat se sovražnikom, stojeim ravno lisli aspred sedežem božjim, ganejb serca in oni posabijo raz&i*-

Ijenja.

«

21. ajni gera.

ajna rastlina pokazuje nizek germ, dosegajo, ako

je na svobodi deset do dvanajst evljev rasti, ako se pak-pri*

deluje, v obe ne ve od pet do šest, in v neklerib krajih

celo samo dva in pol do treh evljev; ne dajo mu visoko rasti

s premislikom, ker, kolikor nižji je ajni germ, toliko je bolje

vejast in je lagljeje pobiranje perja.

Ali je ve verst aja ali samo jedna versta, ali pribaga

po imeni zeleni in erni aj od dveh razlinih verst rastline,

ali je raslicnost njegova osnovana samo na raznih nainihpripravljanja aja za prodaj, to z gotovostjo še ni znano. —Vendar zdaj veje število botanikov, obiskavsih domovino ajaali preuivših prinesene v Evropo germe ali posuSene is-

glede* le rastline, derže se tega mnenja, da vse podobe ajaizvirajo od jedne verste ajne rastline.

#

aj se prideluje v Kitaji in v Japani. V južnem Kitaji^

na primer v Kantoni, raste ajni germ svobodno ; pa ^

Digitized by

92

6oAl>; HO nojyMaeMbift SA^ch naii HHSKaro KaMccToa; no9TOM}

n%Th BbiroAbi npoMSBOAHTb ero 8A'fecb bi> 6ojibUio»ii> kojih-

MecTBt. ToHce caaoe 8«ii'bHaeTCfl h bi* iomchuii* 4acTjix% Hno-

Hii, BOBA^ûBaflie hm iioo6nDie Becbiia asauTejikHo. Ho

ecM.xojOAiiui K4HaT'& ae BuroêHi a^h BMA^WBaHiii nai-

mre KycTa» to sa|Nrii oBaauBaen aa aero Taaace ne6jaro-

npiHTHoe BJiiflHie. B'b Tohrhh^ b RoiHHiHH-fe cjiiêcTByeTi> enê

o6pa6oTbiBaHie nanRaro KycTapHHKa, ho oho Bfl,1aCh BecbMa ne-

snaMHTejibHO h naii AypHaro KanecTBa; tomho TaKHceMHorifl no-

BUTKB paaBeAeHifl MaHaaro pacTeaiB bi» »apKOMi noAcl» eaaaa-

jaeb mejA^HEU. Butmin rpaaaMU paBBeAeaiii <iaa aaiOAaTcan BOeToôi Asia; npeAl}*iu »e CBo6oABaro npoaapacTaaui

utvaro BycTapBBRa aoiKBO oopeAîiBTb 15—40* e%B. mapo-Tbi; noacb, HaH6oji%e cnoco6HbiHK'bB08A'bJMBaHiH)4afl, saK^M)-

»laeTCfl m» KHTa% uemfl,y 23— 31** (on. lOHbHana h ntCKoîbKO

B>»Bte UaBKBBa); n AooHia He»Ay 30 a 35^ C% BOCTBaa

o6Aa6Tb pacBpoeTpaaeaia âaro B^CTapaBBa arpaBa^BieTCBnataua*b aopeai*; aa BaaaA^ oaa BpoeTapaeTca ae AÂ%e rpa*

aaiii Tadera. B*fc Accaafe, noAi> 26—26* a na cpeAnea bu-cOTt 2—4000 *yTOBT», HaxoAHT'b AHKopacTyHi,iH KycTapHHK^,

KOTopbiH y9ji^Hxi> npHSHaeTii Hapioau^HMi^ uaHHUMi>; ero ea-

4ajiH TaMi> Tenepb B08A^«û>^«^^b-

fii» aoBtftmaHi aomiTKaai pasBeêala maaro ajrcTap-

aaaa a-b APjraz'^ cTpaaan cBMa apaaaAiSeacaT^ BosAl^jiMBa-

ale ero b% Pio-9RaaeHpo, bi BpaaajiiH, rAt> ob% aacaareai mAOBOJbHo SHdMHTejibHOM^b HpocTpaHCTB'^ ae^MH; o6pa6oTbiBanle

H «i>a6pHKaiîfl Maa nopyHeHbi KHTaHCKRMii K0Ji0HHCTaMi>; ho no-

jijnaeMbik dA'bcb Man rpy6'b h .iHiueH'^ TOHKaro, apoMaTaafii

aaaaza, aoTopuM'^ OTJiamvca aBTaaeaiiâa; aaliCT]^ e-brtmBOAeaaaa ajiara pateTaaaaai Becbaa Bucoaa; aaTaimu .iiMP;*

aevajiy pacioAHTCB, a Boofaê eTy nJiaHTanîn lioarao c^nraiB

ReyAaBiflBacfl npeAHpiflTiea«b. Bojilê cHacT^HBbiMi* pe8yjibTa-

Tosn, yB'bHHa^HCb HeAaBHifl nonbiTKii pasBeAeniH naiiHaro Hyc-

TapHHKa Bi> Hb1> (KoneHHO, na H^ROTopok BbicoT^ HaA'b ao-

peaii, Bi> ropacToa CTpaal^)* Bi AMCTepAaai«, b% imeitMOABoro roAB, BBeseao tuAO oaojio 1 mbji. »jraToa« Mta*caaro naa.

MaftaMfi BycTapaaK'b BepBoaanajibHO npoRspacraJii bi> ah-ROMt COCTOflHlH BI. KHTa-fe H, 110 nOBliHUIHM1> OTKpblTiflHl*, Ha

rpaHBHaxi> Accaaa; B'b fliiOHiH me npe»CA^ ne aazoAajuit

Digitized kiy

98

tukaj dobivani je nizke vrednoali* aato ni dobika/ga tukaj

T Veji množini pridelovati. Ravno to se opasuje tudi v juž-

nih delih Japana, kjer je pridelovanje aja verlo veliko. Pa,

ako hladno podnebje ni ugodno pridelovanju ajnega germa,

tudi vroe pokazuje do njega škodljivo moc. V Tonkinji in

v Kohinhini je tudi še pridelovanje ajnega germovja, paje tukaj verlo nevazno in aj je malovrednc laslno&li; ravnotako so se skazale mnoge skušnje razširiti ajno rastlino vvroem podnebji nekoristne. Naj zadnje meje razširjenja ajase nahajajo v izhodni Aziji; kraji v kterili ajno germovje

svobodno (na polji) rasle, se morejo odloiti s 15. do 40.

stopnje severne širine; zemlja naj pripravnejsa za pridelova*

nj^ aja je v Kitajt med stopnjo tri in dvajseto in jedno

in trideseto, od /unjnapa in nekoliko južneje od Nankina«

V Japani med stopnjo trideseto in pet in trideseto. Na iz-

hodu je deželi razširjenja ajnega germovja meja južno mor-je; Na zapadu ona ne razprostira se dalje rez granice Ti-

beta. V Assami, pod stopnjo pet in dvajseto do šest in dvajsete

in v srednji višini dve tisoi do štirih tiso evljev^ naha*jajo divje rastoe germovje, ktero spoznava Velih za pravoajno; tam so ga zaeli zdaj pridelovati.

K naj novejšim skušnjam razprostraniti ajno germovje

v drugih straneh sveta spada pridelovanje njegovo v Rio-

Zanejru v Braziliji, kjer je nasajeno na dovolj velikem pro-

storu zemlje; obdelovanje in pripravljanje aja je izroenokitajskim naselnikom; pa tukaj dobivani aj je grob in brez

tenkega aromatinega duha, po kterem se odlikuje kitajski

aj, ob enem s tem je dnevna plaa delavcev verlo visoka.

Kitajci se malo po malo razhajajo, in v obe se more šteti ta

nasada za prazen poskus. Boljši uspeh so imele nedavnoposkušnje razprostraniti ajno germovje v Javi^golovo v neki

višini nad morjem, v goratem kraji. V Amsterdam se je

pripeljalo v jednem letu okolo jeden in pol milijona funtov

javanskega aja.

ajno germovje je od zaetka raslo divje v Kitaji in po no*vejših odkritjih na mejah Assama; pav Japani ga popred niso

Oigitized by

»4

96^ fliOHCMii CTapifl jlOHMaen OAmii malciuin

poiiTM, »TO #jywiijiocb Ao IX eT0ii%Tiii nd P. 2L, 11611 b% iM-

HaJi^b ynoMHHyTaro CTOji'bTiii *iaH y;Ke HBB^CTeH7> 6biA'h bii

flnoHiH. MomeTb 6uTb, ynoTpe6jieHie ero Hanajiocb TaM-b yme%% VI Buê A^Jite npocTipaiOTCA HastcTia o B03A'û-•MiM er# »%KHTa%. B%'\1 eToatois jnoiiuaeTcii 4^1» oahsmBpMli, eoBtnisatineNi siiaepaTopjr yaoTpelt6d6 m, lancpeêm opaniB*^ rtJioMoi Cojh; naaT0M3r<ialA0Jsefl% ta^kBMHrpaTb Bi^ o6iueM'b UHtaiH; AMt Bii IV BtR^ roBopRTca e

TOM^b, MTo 0AHHi> MHHHCTpit ynoTpe6^flji'b HaH B-b BH^^ HanHTRa.

Bi. nc\oxh VIII cTOji'BTifl Boepaue 6bijia uajioHceHa Bb KHTat

BonjiiiHa M iBH. y fliMHiêB^ oyiHecTByeT'b oabo CBaaaui« d

mm^^BMro BaMaro paereaifl. CjAAuIcKii npoaofttAMVib«

4apMA, npnejiit Hhai* •'^ KiTst ei ^tjiim paoopoetpa«'

RRfB eaoe jrmie; yKptMiTb oeic n npoaoB-bAM h mb-6yAM'rb vnanreflie ki> cBoeH pe^Hrin, OH b A^-^^b o^T-b npoBOAHTb

AOHb H HO'ib Bb 6.iaro4ecTHBLixb pa3MuuueHiflX'b ; OAHaKOSKb

con« BBBOBeHi* OA<^^'<»^ô* Upo4yABBUiHCfaMBeroAyaMa cboid

•jiadttcfB, Ml, BmBHarB.flonBBlBBa,Hap]ruieBUii odjit^^^pkiir

8aJI'b CBOB B%KB H 6pO(M'fc » HB BBHIIB; HB Bei.RBBBUHISBcoaepmeBBO BesnaROMoe eaiy pacTBBie, voToparo JiBCTbB or%ynoTpe6H.ii> BI* iiHiHy, Bc^lÂ^TBie 4ero ii04yucTB0Baa'b B-b ce6t

Kp^nocTb H cH^y A-^^ ripeoAOJi^Hiii CHa. 4^P^ coBtTOBaJi

cBOB)i'b y*ieHHKaNi> ynoTpe6jeflie sToro Al>Ai'oi^'bHHaro pac^Ti^-r

Bifl RpBBMyuJieoTBeHBo c% aesaTBêcKOM) iiHîio. GKaaaBia

BBRjiMaevB B% cc(^ cBiiB4>jiB*iecKoe . sHaêttie oTBoovreiMMA%ieVBlfl «iafl BB BepBBI. A*P>M JIBI<B HOTOpBîeCBOe, »BBBMn VI B«Rli.

4aRHbiH RycTi> npoii3pocTaeTi> ycnbiuH%e Ha iosKuoaii

cK.ioHt NOJiMa, bCkihsh p1)KH py4bfl. Ohi* BOS^b.ibiBaeTca

He6owii>BiBMB y«iaGTRaHu, B RycTu ero pacaojiaraiaTCA jipaBH4fcq

BBIIIH pflAîlB; BOBI. flBOiriB BOCejlBBa| A<>>ttlDH*X'i>CMB(i

B0Tpe5BBeTeft» caaiBBnri KyeTu bb nojieBUR^b nesRazii, r^^jtflf

BMtiorb BBA'b ninajiepaBRa. <

KycTapuHK'b paaMHO/KaeTca c^MenaMii; ero 4acT0 noApt-

aaioT i., 41061. oin. A*-'a«icfl b^tbiictIjo. Ha TpeTiH roAitMoutHO

y9Ke Qo6jipaTJ» b ynoTpe64ATi» HBBBue jiaciUvR* bo na. ce^biiOR

iieB6x4iAMO cpy6B«b Byefu b caacaTb aa ii1»jC|».tM^gh

ecjiR me^mn nBtTb xopomyio spBdujib. IIpaliliraRiTi rvam

Digitized by

95

iiajšii, ker japonska povest omenja jednepa Kitajskega liunza,

duiiovnika, pripeljavs<'ga c aj v ta kraj. Verjetno je, da so je

to zgodilo pred develitn sluieljcni po rojstvi Kristusovem,

ker T zaetku omenjenega stoletja je aj ule 'snan hil v Ja-

fiaiii. Morebiti, dasao ga saelt rabiti uzc v šestem vekn. Štdalje s<^gajo sporoila o pridelovanji njegovem v Kitaji. V Se:

stem stoletji se omenja jeden zdrRvitelj, kteri je cesarju sve-

toval zaužiti caj, kakor za pripomoek zoper bolezen glavno;

po tem je moral uj ceno dohiti v obenem mnenji; celo v

cetvertem veku se govori o tem, da je jeden minisier rabil

âj kot pijao« Na koacu osmega veka ne je pervi naloaikl

nita v .Ki^î na aj. Pri Japaneik je jcdna pripovedka o ta^

etku te vaz«eer rastline. Bit4iji4i vereoffnanoviêe Darma je

prišel iz Indie v Kitaj z namenom razširili svoj nauk; da bi

iitvcrdil sci)e v oznanovanji in zhiidil spoštovanje svoji veri,

je obljubil« . iiO€ in dan prebiti v pobožnem premišljevanji;

opaiye:ga.je posiednji vendar premagalo. Prebudivii se irt

iêvoljen na .svojo alabosi« je aa inamanje pokore za preUmi'*

IjenO; obljubo odreaal svoje trepavniee in vergel jih na zem-ljo; na njej se je prikazala rastlina njemu cisto neznana, ktere

perje je porabil za živež in po tem je util v sebi moc in

8jio ubraniti se spanju. Darma je svetoval svojim uencem,rabo te dragocene rastline posebno i/, namena sebe prema-

govati* .Pripovedka ta ima v sebi simbolino pomembo moiifa do otnili žil. Darma je oseba zgodovinska, živel je v

lestem veku«

. .' ajni genn rasle penpeSneje na jnzni rebri br^, Mizo

reke aU ;.potoka. • Pridelvje se na malih' prostorih in germi

mu: se razpostavijajo v pravilnih redih ; v Japani pakseljani posajajo gornie, za svoje domae potrebe po poljskih

incâb« Icjer iinajo podobo špalirja.

. Germovje se razmnožaje s semeni; mnogokrat ga po->

drezujcjov da bi se nareAlo Kolje vojasl6. Tretje leto ae

uze more obirati in rabiti ajno perje, sedmo pak se vsakako

morajo posekati germi in se posaditi novi na njib mesto, ako

.žel^. imeti dober dobiek. Pomagajo si tudi s poboljsanjem zem-

Digitized by Google

96

n yAo6peiijiio uohbu; j^jla »Toro B'b HaoHiH yiiOTpe6jiiiioT€fl

aiacjuiH«fl ctoiu, tjm»E$m capê^b GOK'b ropuHinii«

•lacTMi Go6ipaioTefl m 6oji»iBel ven tph pasa n toAj:

hb 4'eBpaat H.iH MapT'b cHHMaiOTii H'b3KHUfl, e/^Ba paciiycTSB-

miflcfl aHCTOBbifl no4Ku; bi> aiipât coapaiOTCfl MacTiio cTapue

AHCTbfl, HacTiH) Ht%Hbifl noHKH, KOTopue copTHpyioTca no Be-

4awili M hhtkocth; Haaoiiei^'b n Mh% mm uout €H«jia»Tca

caHue Kpfovue jictm, KOTopue, b% cBoa> mpe^fc, TnraecopTHpyH)Tca. nepaul c6op'b f\,9iBn emu m%mmm hA (n-nepaTopcRill n flnoHiH); naojili ejmm OH'b spespaiiâerea nnopomoK-b. KaaKAbiH a»icTOKi> eu^nnbiBaeTCfl ota^âlho hjih

npflMo c'i> KycTa, eah me cpâauHua b^tbh npaHocaTca aomom,

IIocjii^ c6opa juioTbeB^b^ vin cjnuan. »Toro onmmjmrAjTTca na seJi^SBiia oaoaopoAU* Koropua cTaBauToii %% m-dajibiiiia oTBepcTifl oâra. Cyiiua npoiSBOAHTca cb 6ojiB0MocTOpOHCHOCTiio; ^HCTbfl A^^tiKRbi TOAbKo cymHTbCfl, HO He no^-

ropaTb; cKOBopoAbi no BpeMeHaMi> cHUMaioT-b h sari^M-b cHoaa

CTaHOBaT'B Ha OrOSb. V KASAÛI CKOBOpO;^ CTO«T'b êJlOBM«!

KOTopiii A,0AmeB% rojion pjraon Bepmpaman jimtbii.

lii paa^b, Korâ Jiacna eHUianTBa co eK4ttiipoAUf omm mp-vuaaioTCfl pyKaMa: TavHHib odpaaoa'^ «nftiiua jucna HOiif*

âiOT'b TOT^b BHA^b, B'b RaKOMl OHH BCTptHaiOTCfl BT> ToprOBJit.

OnHcaHHbiH cnoco6i> npHroTOBJieHifl Haa Ha3BaHi» qfxuMh; mo-

KpbiM^ Hce iiyTeM'b 4aH npHroTOBâeTCfl cji'kAyM>iHHM'b o5pa-

aoifb: HaHHue jihciba KJiaAyTCfl caaâjia aa »ejiftaaoe cBra^-i

AepacaTCfl iiaA'B RHDanêi boôh; napit noAH«ia»Tca B'b eara,

jiacTBfl npoHBKaH>Tca mmik h BCJil»ACTBie Toro aamiHaaiTea; aa-

Tl)Hi» OHH cymaTca TavaHi ate toiho o5paaoMi»y RaK^b r bi

npe^biAViUieiiTi ciioco6t. IIo yAocTOBtpeHiio HBROTopux^, se*

jieubiH 4aH nojiy4aeTca uepBUifB caocodoMi cyiiiRHp êpHua se

BTOpUM'b. . ^-i

•

BucyoieaHue naisue 4ieTBfl KJUiAJtca wh JKfmmm9myHaROBUBa»Tca ai caaaiÔBue aDâRa; aHOfA* se, apanosam6u<ia<iBeH BJia oBeêi vpaaa, wrh tiparoTOBjaRm b% pB|^

jieueiueKi* (TaKi> HaauBaeMbiii KHpnH4HbiH 4aH, BecbMa pac-

iipocTpaneHUbiH y Mapo/ÔBi. ctBepHOH Adia); bi> loro-sanaA'

BOM'b Kaia^ 4aH BCTp'B4aeTca bib bra^ RpyasROBi>; ofl'b BHao"

BRTca OToaiAB B'B ABy M Koxn]jiay» lacro lai MftDia6Tet'e% I

Digitized by'

IjUa; za to rabijo se v Japani oljnate droze« sušene sardele

in: sok gorinega semena

Perje zbira se ireji del trikrat v leti; v februarji alt v

liiarcf potrgajo nježne listne popke ki so se komaj razpoili;

v aprili zbira se deloma staro listje, deloma nježno berstje,

ktero se razbira po velikosti in mehkosti; poslednji v maji

ali v juniji pobere se naj debelejše perje, ktero se tudi v svoje

rede razbira. Perva zbira daje naj nježnejsi eaj, cesarski

J^lpaiii; -po suienja se razpuia v prah. Vsaki iislek:se odt-

šjîpne posebej ali precej z germa, ali pak se prinaSajo odr«.-

zane. rt^ domu in se tokaf otrebljujejo. *

Po branju perje soiijo; zato se polaga na železne ponvektere*«e •posta!rqo na manjše otvornice ognjiida. Sušenje se

dela z m2 toîI pazljivostjo; lis^ mora samo sušiti se nepak se 'Smoditi; ponvi se všasi odstavljajo inzathn-spet po-stavljajo na ogenj. Pri vsaki ponvi stoji lovek, kteri mora z

ôlo roko prevraevati listje. Vsakokrat, kadar se listje po-

ibira s pdnve, se obraa z rokami^ tako dobiva ajno listje to

podobo, v kteri se nahaja v tergovini. Popisani nain- prt-

prtlrljati îîe. imenuje suhi; po mokri poti se aj pak zgo-

tnvîfje takole, ajno perje se poklada od zaetka na zeleziio

sito. in derzi se nad vrelo vodo; sopar puhti v sito, pregreje

perje in po tem se spremeni, za tim se suši ravno tako, ka-

kor v prejnem primerleji. Po preprianji nekterih se dobiva

zeleni aj z sušenjem perve verste, erni pa druge.,

• •

• • •

»• • f • • • ...,

.....

Posušeno ajno listje spravljajo v vere ali ukladajo v

»htloMi »^skripje, vasi pak s: pomojo volovske ali oTjehani^ ga sapravljajo v podobi pogaic, to je tako imenovUni

epejini aj, > verlir ' raaSirjen med narodi severne Azije; v

južno zapadnem Kitaji se nahaja aj v okrogli podobi, se

izvozi odtod v Avo in KoŠinšino. Dostikrat se aj meša z di-

7

Digitized by Google

B8

AyiuBCTiiiMH i^BtTaMH, o^RaROHCb cMepmeBHO ffemlfMiBeAJiHBo

nojiaraioTi>, hto ne HM%eTi> co6cTBeHHaro apoMaTHaro sa-

naxa, ho 8aHMCTByeT'i» ero TOJibKo 01*^ npBMîaBBaeMuxi»

Hftil dfnaeTca mbjikhhb TapreBiân j opomoAnMei,BBTlui% BepeopoAittTOfl šoraTum BjrmiaMi b% KbhtoMv «

TaK»e roB-BOROBBin> RjnuâM«. Ou% BUBOBBrejr Ga'bAyioii;iiiiB

ToproBbiMH nyTflMH:

1. MopCMb KHTaHCKlH HaH nOMTH IICK.llOHHTe^bHO HA^T^

mvh KaHTOHa B'b £Bpony, c%BepHyio ABepHKj, OTâcrii b% Hb-

^ H HflA^^Birie oBTpoBa. BasBtiuiy» Toproijna šf^teh*m%*

^jTh aarjiBHaBe, aa hb« ro^MSAû »1iBepo«*a«epH«iniipic-'<

2. GyxBM'fc nfren—ki ctBepy no crens ro5B, npeai

KflXTy, B^ CH6Hpb, H OTTyAa HacTiio bi EBpony. Bi iiocjiÂ'

nee êcATaji^Tie ToproBâ dra Heo6hiHaHHO oHCRBBâcb. Tum-KOBOKii, BO BpeMfl cBoero nyTeniecTBiH, BCTptHajn mhosrbctIn)

â&flbiii KopaBaHOBi n 100^ 200 h 250 BepdjuDÔBi« '

.: d. Ofimn iiyTeii'B — hb BBiiaA'B, on BBffiAiicix% mnn-

ABOBABUS« npoBKBiîi 8*^ MoHrojina, Byxflpin H>flepci»;' •

4. CyxBM'b BfTeiTb — bb Hiro«BanaA'b, on* mroâiinaA-

BbiKi* KHTaHCKHKi* npoBBHiîB B^b Ta6eTi> H ycTynbi F^MaJiafta

êI{aJll^, ByTaHi>.

. . 5. CvKBM-b iiyTe9ii» — BB fbvh 8*^ A8y B ISoxBflXBBy. Hai,

npoBUiMA ]DBMiBHB-6BJiraoe KOJimcTBOm vuioimf -b«

BBpVBIPBI. .

•B'B;BBTBt m llBBBiB <IBi eOCTBBJI«»T«, 4y«BtilHM»dfMOji^b cjlOBa, napoAHbiH HanaTORi, no RpaHHeii B^p-b^B^b Te-

Heflie nocjt^^Hen tuchhh jiI^ti. Oht» ynoTpe6jifleTCfl bc^mh:

OTT. HMnepaTopa /ô npocToîoARHa; ero nbioT'b sa RasKAUMi}

olÂOBi H BO BCAKoe spoMB ABB; ero npeA*tBraH»T'& kb«aî^rocTm; owb npo^BeTCB hobcbiaj bb 7Jifli(ax'B, A^porasi n'vširmm JiBBOiRaii. npBroToaaeBieHBB b BCRyccTB0 ero eopiB^BRK COCTaBJIfll0T'b npiIHaA-êBCflOCTb ZOpomarO BOCtfBTBViH, h

npenoâiOTCfl yqHTeâMH, noôrio cpamaHiio h TaniiâHi Vb

EBpOllt. HCTHHHbIH 3HaT0KT» HBfl BT, COCTOflHiH paa^HHHTT* 700

poAB9'fc ero; TOBKocTb ero BKyca npocTBpaeTOA â^tof«,

,^To ovb janaoT-B, RBRoe A^peso yflOTp66jieBO &uao a^b bbppb

BOAU» H B1^ KBBOft noeyA^ OBB MBBTBJIBCb. > ' '

Bbb% loiTaiiiû, YBn fl Bnoaifu mMn ^t^lfeBi^-MiBBBB

catapa; oARaROSKb HHorAa npBdaogiBiOTi bi* aero pasBbiH »ecea-

-Id' fcLi-^

98

Šeimi rožami; vendar popolnoma krivo mislijo da aj nimasvojega posebnega aromaliuega duha in da si ga izposoja

samo od primešanih rož.

- aj 86 sknpljuje po malih tergovcib pri pridelavcih in

•zalim te prodaja bogatim lergovcem v Kantoni in tudi l«rg03iN>

bem honkonskim.

Izvozi se po sledeih lergovskih potih:

1. Po morji gre Kitajski aj skoraj samo iz Kantonav Evropo, severno Ameriko, deloma v Indijo in na indijske

otoke. Naj Tainigio tergovtno tokaj imajo Angli^bini, za njimi

Hokmdea in Severo-Amerikanci.

2. Po sahem potu — k severja skos stepo Gobi, rezKijahto v Sibir in odtod deloma v Evropo. Poslednjih deset

let se je ta tergovina nenavadno oživila. Timkovski o asisTojega popotovanja je sreal mnogo ajnih karavan s slo,

8 dvema sto in s dve sto in petdeset kamel.

d. Po suhem — na zapad, od kitajskih jagorzapa^dnih deiol v Mongolijo, Buharijo in Persijo.

4. Po suhem — na jugo-zapad, od jugo-zapadnih Ki-

tajskih dežel v Tibet in v podgorje Himalaje, v Nepal, Butan.

5. Po suhem — na jug v Avo in Kohinhino. Iz dežele

Ittiifnanj aaj veji del aja izvozi se v Birmanijo.

v Kitaji m v Japani daje aj v pravem smislu hesede

-MlPodno pijao, naj manje skoz poslednjo tisoo let. Vsi ga

i^bijo od cesarja do prostaka, pijejo ga za vsakim obedom,

vsaki as dneva, postavljajo ga vsakemu gostu, on se prodaja

.povsod, na ulicah, na cestah in v ajnih prodajalnicah. Pri-

pravljanje aja in znanje njega razbiresostavljaftadeldohrega

•dgojenja in to uija uitelji, kakor bojevanje in plese v

£wopi. Pravi poznalec aja more ga razioiti sedem sto verst

tenkost njegovega vkusa seže cel6 tako dale, da razpoz-

na, kako dervo se je porabilo za kuho vode, in v kaki posodi

je vrela.

Kakor Kitajci, tako tudi Japanci pijejo aj brez mleka in

sladkorja, vendar devajo vasi vanj razne dišave. Uživajo7*

Digitized by Google

nUmt Bro yooTpe6jifiiOT% b% bha^ Baerofl vs^b jiMTbeB% (RanBi> Espon^, H.iu Hce bi bha^^ nopouiRa, KOTopuu BCuoaioTi* 3%

âuiKy CT> ropflieio boaoh), n saT^M-b MûiaiOTi> Tl^^'^ noip.'^,

nosa BOâ HaneeTi* n-^RHTbCfl.

. IIoTpe6«ieHie Haa abb^ctho TaK»e MBoriii& KOHûifb iLie-

MBRBiii ciMiepfloi m cpeAnei Aam« On BpVHâ Wt Afpnmi,

eojieHafl CTeoHaB BOAa CTaHOBKrcii toahov a^ miTbfl, ^«ieJioB%Ka,npoBOAfliiiiaro cboh) CTpaHHH7eciryiB »bseb ^'b cfsoHi,

OCTpOMl) K.lHMaT^, HaU COCTaBwlfleTl> .KptOUTedlbHblB, BOHCAe-

JieHHUH uanuTOK^.

9th Hce cauKifl opiHHHU BuaBajiH ojubmoe noTpe6jAiiie

HBfl n TH6eTi»^ fa^ ero nbnn i^ftjtin onoaodiiMrBOBftVB

iiHiiêBapeHiv, 160 mni/k ea^cb coctobt^ Hail^jsot^ imeH-Boi.]iyBB. . .

;

40 VII CToatTifl Hafi ujii HeH3BliCTeHi> BT* EspoH^. Poc-

cifl H FoJiaaHAiH nepBUH no3HaKOMH.iHCb ci> ero ynoTpe6jie-

aieiCB. PyccKoe uocojibctbo bi MoBroaiii jiojiy<iHJio hsA B3a-

]l1^rB CBfliBTt noAapKOB'b, cocTOiiBiinm mi* co6oabBX'BmRyp%,

npH iîpU MHzaijili 8eoAopo9H<i1» r« XotrA Hoi^MB6UJI'B ReAOBOJieR« VaRHlll 6e8RO.ieBRUR'B ROAapRORl, RO RO

Beo6xoAHHOCTH AO^HceHi 6biJi'b npHHflTb ero R opHBeseaHbiHBi

MocKBy HaH BcrpiiTiMt TBîT, OAo6peHie. Bx 1674 r., Haft y3Ke

npoAaBa^cfl bi> Mockb^, ho nocTOflHHbiii bbost^ ero Hana^cfl ne

paRfte 1689 r. no âKjuaHîR ToproBaroTpaKTaTa,o:BKRTaeii%.

O rojiaHAiâx'B pa8CRa8UBawT'&, hto bi 1610 roA7 RpRBeB6R%

tun JiRR B% KRTai ma^êi (paoTeRie, MRliBniee RptRCA^ bm-RO« BRaêRie B*B MeAHUHHii) A**a o5HliRa ere na *iaft. KRvaiiîi

BCKOpt OCTaBH^H Uia^<&eH, HO HHCJIO nOHHTaTeêU Hafl B'b FOA-

^laBAiH nocTOABHO BOBpacTaao. <

' • - , ,

• * * '#

' '

H'bcROAbRO nosRce^fl npoflRR'b b« ArtjiIib^ 1664 t.

Octi-^Hracrbr KoiinaRifl npRcjiajia ^jim iaii'B'B sB/^poRiRopoM, a tirh 1667* rv oahh^ Ropa6jiB Iiojijvjiil npRKaaarie

RPRB6CTR eTO «yiiTOBl» HaH. ^ «

* OTHOCHTe.ibHO noTpe(>aeRi>i Mafl bi pa3Hbix'i> eBponeHCRflx%

rocyAapcTBaxT> aaM^naeica 6oabmoe pasaHîe; aarjiHHaae Haž-

6ojiê (ao 36 m. «yBT.) uoTpeaflioTT. ero, sa hrhh rojuiasAû

(3 HRJU «.) R acRTe^R (bi Foccifl dV« h.) cSBepa. Bo ^paRi^R••

'

. . . .•

. .• .! i..:/ ;i

•

• • : • ' ; . . Jl-T.T

Digitized by Gopgle

101

ga v podobi' nalila iz listja , kakor Etropi, ali pak t po-dobi pralka, kterega vsipljejo v âlieo z vrelo vodo in zatim

mešajo dotlej, dokler voda ne zane peniti sc.

Raba aja je znana tudi mnogim koevnim ^) plemenomseverne i srednje Azije. Od primesi aja gnjusna, slana, step-

na voda, postane ugodna za pijao in za loveka imajoegapopotno svoje življenje v subem« ostrem podnebji, daja ajpokrepujoe, zažetjeno pitje.

Ti vzroki so ludi napravili prav veliko polrebo aja v

Tibeli, kjer ga pijejo s lim namenom^ da bi pospesiU prebav-

Ijenje jedili ker brana tukaj obstoji iz suhe, jemenove moke.

Do sedmega stoletja je bil aj neznaii v Evropi. Rusija

in Holaniîja ste se pcrve seznanile z njegovo porabo. Rus-

ko poslanstvo je sprejelo v Mongoliji aj v zameno svojih po-

darov, .obstojeih iz soboljih kož ob asi carja Mihaela Teo-

dorovia v leti tiso šest sto in osem tridesetem. Ako ravno

je bil poslanec nezadovoljen s takim brezkoristnim darom, paje neobhodno moral sprejeti ga in v Moskvo prineSeni aj je

tam pridobil si dopadenje. Leta tiso šest sto etiri in se-

demdesetega se je aj uže prodajal v Moskvi, pa stalni vvoz

se ni zael pred letom tiso šest sto devet in osemdese-

tim po sklenjenem tergovskem ugovoru s Kitajem. O Holand-

cih pripovedujejo, da v tiso Šest sto in desetem leti so pri-

peljali v Kitaj žalbejy rastlino, ktera je imela popred važno

pomembo v zdravilstvi, da bi ga zamenjali za aj* Kitajci so

berzo pustili žalbcj, pa množtvo spoštovalcev aja v Holandiji

je neprenehoma narašalo.

Nekoliko pozneje je prišel aj v Anglijo.— Leta tiso Šest

sto etiri in šesdesetega je poslalo izhodnd-indijsko družtvo dva

funta aja kralju v dar in leta tiso šest sto sedem in šestdese-

tega je dobila jedna ladja povelje pripeljati sto funtov aja.

Glede na porabo aja v rasnih evropejskih derzavah se

opazuje naj vea razlika; Angliani ga naj ve potrošijo do

šest in trideset milijonov funtov, za njinn Holandci tri mili-

jone funtov, in prebivalci v severni Rusiji pet in pol milijo-

*)'lfomšds1dai.

Oigitized by

10}1

PepiiaiiiH uoTp66aeiiie haa secbiia aeaiiaiiiT6«ibH0, a tojbKu I

n 0004^166 BpeM -arairaen jBejutUBanefl; ba i»r%j

ponu on pacnpocTpaBeH'b Bec^Na mbaik Bootaie-AJUi Bcejk&N •

ponu KOJiBHecTBo HM HOBcen 6uTh OBpeA^JieBO apa^jivai-i

TejlJbHO BI* 60 MHJI. «yHTOBl>.

MHtaifl o nojbs-b h^h BpeA'k nafl bi> Ai^TeiHnecKOMi. ot- i

aouieaia, KaK'b MaB'£cTHo, secbMa pasHorjiacau. OAHaKOSKb Jierao

jrdlÂKT^ca, >iTO Hai, ecjiB toji»ko ynoTpe6jieaie ero bo uepe-\

zo^m rpaafliii yMipeBflocTB, cecTaajiaen Boodiê BAê* !

Bui BaaflTOM'^* Ero ocatsaaimia, o»BBjiaB»B|aa objb b% o«b-

(toBBBOTB BCBUTUBaeTca Boejili yTeHBT6Jiibaoi'xoAb6bi H Apy-raro poAa HaiipAmeHia; ohi> iipoTHBOA^HCTBjreTi) oubaaaHia^

npBHJiH/ieMoay kpûkhmh iiauHTKaMU.

Maa Bocn^Ti* aaTaacaaMi* aMaepaTopoM'b Kisai-Jloaroiii.

)[}TflX0TB0peBin ero» aaBBcaBBOHj aa 0X97%, MBoro âbmî-AMGh; om 6uJko aejiBBOJitaflo B8AaB0 v coMlmieBd na af»%«poBkiz*^ YaB»ax*b, npeABasBaâBBiBica a-m BiinepaTopcMik^

noAapaoBi. MeHCAy npoHHMi», bi^ neMi. roBopBTca c4'kAyioii;ee:

„nocTaBb Ha yM%peHRbiH oroHb cocyA'b aa Tpex'b hohc-

Kaiii, KOToparo i:^b^ti> u bha'^ iioKa3biBaioT'b; hto oa^b y}Re

AaBBO yaoTpe6jiaexcA, a aanojaa ero vbctob) boaob) paoTaaa^

fliaro CBlra; Aai btoA boa1» aarplmca ao Toi CTeneBB, Bf«BOTopoi pu6a AiiiiaBTe« <%jio»» a paB'b apacBUM^B; noTomsBKjoi eTy BOAy n iamKy aa flSKBue jiBCTba eTdopaaro copTa4aa; a^h boaIj HeMHoro HacTOflTbCH, iioaa nepBbie napti, o6pa-

8yiODîe rycToe ooaaKo, Majio-iioMa^y pasclJATCH h to^lko jier-

Kia TyMaH'b 6yAeT'b iiapHTb naAi* noBepxaocTiio boau; tofa^

aeB MOAJteBBo 9toti» Aparoi^liBBUB flaaBTOKi., a tu noiyBeT«

^BBib n ce6% cBjy BpoTBBBTbca BBTB aadoTBirb, OduBtor«

Beaao ciiyfl|a»n|BH'b Bafli'B Ayx'b» GjiaAsii noaoi, AOCTaajae-But TaRii npBroTOBjieaflUHi* BaBBTaoMi, MO«ao BKyuiaTb, oiu,y'

liâib, uo ae onacaib."

22. BujHHB o i;ap'k IleTpi.M* • i

Hatxaji> iâpb llerpi h^b Ji%cy aa yaBaa; iiyB(BB^<

ctîecn. H roaopan eBy iâpB: »Boatba tu bomou b|kibib^

BBCTBOBaTB!* — MbK-bb HdAo Bora aa aoaoÎ— ,A BejBKO JiH y Te6fl, cTapanoKi*, ceMeacTBO?»» — A

ceMeacTBo y mcha fl,B% Aonepa fl,^ Aâ cbiua. — „He bb^hkoHCb TBoe ceBeacTBO. KyAa aae tu Aâbra KJaAOUib?" —: JUMf

\

Digitized by GotSî

uav iimUov« Na Francozkem ia JNemškepi je ppraba 69^9^ v#rl^

au4a;Uiie.le posledici 6as se zaenja pomnoseTali ; na jugii

Eiriôp!« jejrasiirjm^.ield mUo. V obe 8e more mni^tvo oi^pnMisaTno opredeliti za vso Evropo na šestdeset milijonov

fimtov.

Mnenja o koristi ali škodi caja v zdravilnem obziru, ka-

kor je znano, so zelo razlina. Vendar je lahko prepriati

se, da ajy sauô ako ne prestopi njega raba mej zmernosti

diê zdravo pijano. Njegova okrepûjoa, oživljajoa moe se

posebm spoznava po utrudivnem popotovanji in po drugoversto nateganji; pn dela zoper pijanost napravljeno pomoinih pijaah.

kitajski cesar Kien-Long je pel o caji. Pesmi njegovi^

napisani na lovi, so se udili; prav lepo se je izdala ia.se

poplavila na pprcehnaste ašice» namenjene za ces^ske po-

darc. Med ostalim se v njej govori sledee:

„ Postavi na majhen ogenj posodo na treh nozicah, ktere

barva in podoba pokazuje, da se uže od davno rabi in napolni

jo s i&to vodo razt<gavsega se snega» daj da se ta voda zgreje

4o iake stopnje, pri kteri riba prihaja bela, rak parude; za-

tem malij to vodo v asico na njezno listje izbrane verste eaja.;

daj vodi malo postali, dokler pervi sopar, podoben gostemuoblaku, malo po malo razide se, in bo samo lahka meglica

hlapela po verhu vode; tadaj pij po asi to dragoceno pijaoin bodeš obutil v sebi mo protiviti se (vsim) pet sker-

bem, motijoim obino naš duh. Sladki pokoj, dobivan s tako

napravljeno pijao, je mogoe uživati, utiti, ne pa popisati.«

22. Pripevedka • earji. Patra.

Car Peter je nameril se v gozdu na kmeta; kmet derva

seka. In car mu govori: n Božja pomo ti bodi pri km^tpva*

nji!" Meni je treba Boga na pomoi„Ali imaš ti, starek, veliko rodovino?^ Moja rodovina

je: dve heri pa dva sina. — „Tvoja rodovina pa ni velika.

Kam.pak ti denarje devaš?*" — Jaz devam denarje na tri

Oigitized by

104

mil, n A04r'fc 4^»» BTperfcn«« boaj iieigr* *^jytip^

BpBsaA^MiJioam 6u ero bb«9bjio, V0 enprn ôAn iUiHTBTi*, H BI* AOJin Aa€Ti>, B n BOAy imen? . ; . H iîMpSMeMy CTapHKT*: ji.oAVb ua&hj — CTaparo OTna h MaTb RopMJiio;

BT> Ao.^n> js,aw — AByx'b cuaoBeH KopMJUo; a bt> BOAy Me»iy ~AByx'b AOêpem KpifM^ *). — ,Hy, — raBopBTi* eMy iâpb —jHBaH TU rojiOBB, eTapH^n. BjAjn bo eBBvei PycH 6^jiife

rycH» TiftU-Ka n^BoaTB; a renepb cbba« iieHii B%-eT6»^ s AiB^

pBrs He 8Baw.* — »Ilovrt n reda noBeAy? Haiêm caab-

pory: hjh npflMO, CBepHH BnpaBO, TyTT> noBopoTH bji^bo, a Tasii

onflTb BnpaBO. „9toh h rpaMOTU, roBopHTT> i;apb, hc

SBaio. Tbi MeHfl cbcah " — A ub%, cyAapb, bi* KpecTbflHCTBt

AeHb Aoporo ctohti. — Â^^Pî*^ A^Hb ctobt'^, a^ a Tt6% aa->

njia^.** — A aanJiaTniib, tbr^ ndiAeii^b.

Gluii OBB aa 0ABOR0jivy h notaajiB. Aopoi^m eTaji% Bâpb

MjHCHHBa BUcnpaniHBaTb: r^Âene ji^, My)RBHOK%, tu -6uBaji'bf

*

— Koe-KyAa biBajii., cyAapk. — »A BHAa^-b jih uapfl?" —l](apfl ue mj^SiA-h, a HaAO 61» nocMOTplTb: coraacH.icH 6bi h no-

iiepeTb. — ,TaB'B cmotpb: Bb CTenan i;apb 6yA«T%.'' —

A

KBBi a ivapa yBBaH>? — .Bcl» ^JAJ'''^ ^0*^ flianon 6teawÔAVfl^b iâpb n manift.** — KaR-b npiKzajiH b% ctWf jnf^,%jm

jiioAH ii,apfly Bci» manRB noA'b iia3yxH, 6^ron IHiraiOT%; -A Bif"

»{HK-b^mHpHTii iMasa: ABoe ctoatt, B-b uianKaxT>, h cnpamn-BacTT*: KTO ;Ke ii,apb? — Fobophtt, eMy IleTpb Aji.eKCêBHHb:

,BBAHO, RTo-HB6yAb H3b uacb Hapb.<< — :- .

23. Shmb aapa^cKaro KpecTbflHUHa.

. npocHjBuiHCb Ha yTpeHHeMi> pascB^Tt, H npoTepiDR rjiasa,

seMêA^êu-b cmotphtt» bt* okho ... h paAOCTHO cifleT-b 4hhoero. Ch^fii BaJiHTb xjionbAMH; n Kpbima capaeBi> 11 ii36i>, n

ABOpb, H yjuiiui — Bce DORpuTa cateoii^ oÂi^nMTejibHOH 6%-.

JIH8HU. Ky4a Aâ<iacb oceHOfla rpasb, nepvoTa MâmoMitBce HBA^Jio ntrym, 6lijiocBl»iRRyR> eopo<iRyy cjiOBR<r gdajBifit

nêiHH&ifi ii,iaAeHei;T.. ' • ''fî^'*•

M jierKO BAHKaeTT, bt, ce6fl CBtJKin B03Ayx'b MymBioKT>,

BfaiuieAi* Hdb AyinHOH tcujioh hsu, h Mucjib ero npeHCA® Bcero• •»

'

105

kmje perrid, dolg plaujem* drogi, posojujeiH, lr#tji<^, jjlli

pa 't Vodom^li^ni.^ Girirse je 8iimi#HI, k^j bi to pomenile,

starec dolg plauje, posojuje in v vodo melje?. . . In govori

mu starec: dolg plaujem — starega oa inmaler redim; po-

sojttjem — dva sina redim; pav vodo meem — dvema her-inaM inoimlev pripraTljam. .No, govorf mucaf—'ti ri modraglava, sUrtc, Bojo v ^veti Rusiji bele go«i, inilj le peije pu-liti; sdaj pa popelji me t stepe, jaz pota ne znam'.* — Pbkaj bi te pak vozil? Najdeš sam pot: idi naravnost, obemi se

na pravo, tu na levo, tam pa spet na pravo. — „T©umetnije, govori car, jaz ne znam. Ti me popelji. — Menepa, gospod, pri kmetijslvu dan* drago stoji. — ;Drago danafojf, saj te plaam.* ^— Akajilaaj, tadaj se popeljemo.* '

'

• • ' " • • • .•

* '

Sedeta na kolesec in se odpeljeta. Spotoma je zael car

kmetia izpraševati: „alisi, kmeti, uže dale bival?" — Sembival marsikje, gospod. — »AU si pa videl carja?" — Carja

nisem videl, aH treba bi bilo ga viditi. Hotel bi (potem) um-'

refti* *Tld(o paehv stepab bede car.* A kako bom jaa •

carja sôzlial?*— „Vsi bodo* bres kap tekli;jedini car bo v

kapi.* — Kakor sta se pripeljala v stepo, so zagledali ljudje^

carja, vsi s kapicami pod pazuho v tek letajo. Kmet pa oiširi: le ona-dva imata kape, in poprašuje: kdo je pa car? —Govori mu Peter Aleksijevi: j^to se vidi, nekdo izmed naju

je car."

23. Ziaia larajekega kmeta.

Prebudivši se o jutrenem svitu, in obrisavši si oi po-

ljedelec pogleda na okno ... in radostno sije lice njegovo.

Sneg^lie usiplê na debelo; in strebe suS in hiš, in dvor mulica — vse je pokrito s snegom oriepne beline. Kam se

je djalo jesensko blatom, êrnota in mrandst? Vse se je odelo

v isto, belosnežno srajico, prav kakor novokeršeno dete.

In lahko vdiha kmeti v se hladni zrak, prišedši iz zaduhle,

tople iabe in misel njegova pred vsim obraa se k sanem.

Digitized by Google

m

A%8eTi> Ha ceH cTapeHbKiH 4bip/i3uk no4yp]y6oK'ii, h sa to-

UOpi^, Hy HHHHTb IipiaaaCRBaTb . . . FAli rB08AeMl>, TAt

Ho «aiB«ft njrvi^.«« jmaHaMcevM-mfo. VîIftA^mV^Mropui BeerAii n4iim>BynaAW» na ]iepBJiyip gaiiJiio^.iie

aaerii iipoHeni*; CRopo nacTaioTi* OTieneîi, BcerAa navraBaiou^lA Bi> HaiueMi» Kpaio OKoao apasAHHKa BBeA^fliii bo spaMinpecBBTU« BoropoAMu^bi, n nepBbm culbri> ^ponaAaeTii, oct^-

BiBi BO ceit 6TpaiiiByw ojuueot^ m orpoiuiuji Ajmu boau- Ov-TOnOJIH BTH OKaHUBaVTCB BTOpEHBHM-k CHtrOH-fc^ B nOCJlUAF***

neiAmi, if^pOBi^ yofO«BMiiBiBn ]W.'apf»W9t q»nii»i

BjrTir. BiiBaB>n'CAyHaB,m OTveanaB CMtaBOTOii bOt cii%roii%,

a MopoaaMii, ii »to jâh osHMeH uBaeTi* oncHb speAHo: BOAa,

CKOUHBniaHCfl aymaMH bo bc^ki* Ma^tHUiHXx yi .iy6jieHiiixi> noaa,

nacTUBaen avTooBi« 4^41»,. HiiiÂ^ aitMo. 4eA«lioB ft0|^BCBiVIH BUBftBBBMri^ Korâ. so Bfm noKpaoTi. iHHXJll04^];g^.

HoToi BeAOBM, jHB^taniiii ntov«:BpoAO?oB^w r^Booiio

B'b BBA^ iiopBuz'^ '6o8o6paBBin^ BATOB«; -a .Boa nojie-v aaAoteaBejiBKO^'bnHOMy H3yMpyAHaro u^B^Ta BOBpy, ci npopsaBnuHu 0%

BaMl» BO MUOiKBCTBt AI>ipaMU.

HapoAi* 3aM'6iaeTi>, hto KorAa pano ci> oceHH HaiHyT'b

JlBBflTb >ypU9 TO B BBMa dblOBOT-B paBBBB. £»OAB rpBBfc Kapora AOToro bojibbh^ hto ^Jima4mpe Kfinvtmo Bujmšm$im' it*

A^** TorAO Bunaamii caliri* ynpoHflBaeT':b casBot ByTb« DobojiBOTi «1» BBBiBeBim A^poB^^BCk oaa<i%, KOBib Ihf VBoro eHltry

HR Bbinaao, oTTene^H ero croHflTi>. Okb noAO î>aomi> Haxo* "

ABTCH 20 HeA'b^b; no ahio saNepsaniH npu6AHai|i:a4MiO^|lr

poA^l^tUiiOTi., paHHAB B4H noftAiMA ^jfi^Vh B^fiiiat » I t«*

3BMa B'h 4uTy apoovbBB^; -rr B0X4Âî|W^ ^V^^^^HUMVUt

«0 Bpaiaoi uliplt aml wamn%t no « te^âiol .V0T^9^Blk4|Mi^

Ha 6apD;BBax% eABajii ne y BOl»n iioHlniiBBOf paaal^

' UBorBM^b RCKîoieflieMi*, ci> po»CAecTBeHCKaro aaroBÛbii ,MAWi

no npocTouapoAHOMy, ci> (I>HAHnnoBOKi>, h bojots ao bochu,

padoTaioT-fc no 0AH0Hy, h.ih, KaKi> HnaMe nasbiBaeToji, 6paTi> na

6paTa. 9to aHa^BT-b to> hto e»ejiB coHbA coctobti* mvhj^jvh

jBtfluat'. . • V4W lis« ai potreben, tMdla njagora je:-«—4o sp^mvledK fttati ped strehev •smi glej, glej se bede fibile

treba je vojnice zasukali in tudi vezi niso prav pripravne . . .

Itroetic se popraska za vratom, dene nase postaren preluk«

njan kratek kožuh zdaj pa kar po sekiro — ino hajd naredi

pa primerjat ... tu • žrebljem, tu « Terrco ali z Uijeai v • «

pa vidil, k zajlerkn se ti tanitže geleve.•

• . •*

.

•

Ne slininec se ne napravlja berco. Pervi sneg, kteri

-vsegdar skoro pada na merzlo zemljo^ ne biva stanoviten;

kmali nastajajo odjuge bivajoe v našem kraji skoro vsegdar

okelo praznika vpeljevanja presvete bogorodice v ;svetiaoe» iik

pervi ene§ skopni« pustivsi za sebojsU^Sno mole in ogromnekiie vode. Te odjuge konujejo se z drugim âne^foiB inâle«

<le5i za njim ntrazi vdelnjejo uže* stanoviten sbninec. Bo(^jajo se primerljeji, da se južno vreme ne spremenja s snegom^

lemo z mrazi in to je za ozimine verlo škodljivo; voda«

ktera se nabere v lužah po naj manjših globinah. polja»

acfnerzne v tenek led in pod to ledeno skorjo se klijoce aeAve

popartjo. Kadar pak spomlad pokrije vse pelje .z gestim^ze««

lenjesn« kažejo se oem up a rjena meetav poddbi demib« ger-n

4ib madežev in vse polje je podobno prelepi dtanini fmerag«^

dove barve z mnogimi v nji razlerganimi luknjami,

• *

Narod opazuje, da kadar v jeseni zgodaj zanejo tre-

biti se (perje gubtti) kare, da tudi zima biva zgodnejša« Ako»ta blalo in mokrota tako velika, da konjska stopinja zaliva -se

z Todo, tadaj padŠi sneg. napravlja stanoviten saninec. Doklerlistje s rešnjevih dreves ni padlo, kolikorkoli bi snega ludi

padlo, južno vreme ga odžene. Oka (reka) je pod ledom.dvaj-

set tednov« po dnevi njenega zamertnjeiâ priblizavno. sodijo

ali bode zgodna ali pozna spomlad.Zima T stanu kmetov-zemêdekev prebija« vsaj pri,^

mnogih, veji del zvunaj hiSe. Na rabotah na delu, malo dane pri vsih plemiih, zvunaj malo izjem, delajo od božinegapredposta, ali po prostonarodno, od Filipovek^ prav do spomrladi, po jeden ali kakor se to drugae imenuje, bral na bra^

To pomeni to« da ako zestoji družina (hiša) iz dveb rodovinit

Oigitized

106

mejii rptn r^0A%t to OAPn pi6Mmii x»ahti e«ÂHeBHO, a APyro& lepeai* Aeab. IIoKpecTbflHCKH HasuBaeTcii »to

BUCujiaTb Ha 6apii;HHy OTt Tpexi> THrcti) nciTopa pa6oTHHKa.

£»(e«iH Kb na ceMb-b êsKiiTii TO^bKO o/^ho TntAO, to 9T0T1>

OAra% xoAHT'B Ha 6apH^HBy nepeai ami>^ hoao6«ui «UiI|osi

Aaen BOBHonHOCTb hojiobhhSi paiSoTBHRon oTjijT^nda ilb^

mon BDjiOTfc AO npaaAHHRa BjiaroBtnêHiH. Hm«b AitWT'b, npo-

nycBH Ha rep6oBM BpocTol 6yHarl»,aanoAHHOomnoii1lnt9it

H CB npHÔMceBieMT} rep6oBOH neâTH, h RAyT'B My}KHHKH ea sa-

pa6oTKB, HHOH B^b IlHTepi«, APyroH Ha ArHce^bCRie «ap«opoBueaaBOAu, aaH Ha APJiîfl «a6pHKH Mockbm h MocKOBenoH ry6ep-

BiH* £c^ H Tania, KOTopaie Aêso ho %of^n^ a HQ(yn ea6t

pa(on rAt-BH67AB n oRpecTHocTan^ b'b clmHi mMHAjrn Ha adpHKH hmcmuh, HHTKajieBun, saHKOBiM, hjh rAiTByTCH nojiocyniBH, thbh h Aparifl HeiHTpuii bsa^Jiih TKanaB«

naro HCByccTBa, 6epyTi> TaMi> Hepa8M0TaHHyH) 6yMaiKHyK) npfl-

}Ky, pa3MaTbiBaiOTi> u TKyT'b y ce6/i AOHa, no 8aKa3y «a6pH-

BaHTa. J&OTAa aaBaau ooTBamii, ohii BeseT'b 11x1, na ta^pn^r*

eAaen nojiyu6n aapa60TaHHyBi HJiaTy. Ho aaBiMaion^fMnwm% noaiftAnm npovuegioinb, bb^^b ejiiiniHo, ho aapaBoiiHBBMn ea6li JiHonei BtneHBH^ HanpoTBB^ oti noeTOHHBarB b

npoAO^HCHTe^bBaro CBA^Hbfl sa CTaHOMT>, bt, TtCHofi n AyinHOH

Hs*, TepflH)TT> sAopoBbe. TaRHKi npoMbiDueHHHKOBT> Bcer-

Aa MOHSHO y8HaTb 00 6atAH02KejiTOBaTOHy jisus,j h BaajiuH'&

SaaRHTOîa npoenaBe, j Boro Hajiavonci ecTB pftfjMi

60 HJiH 100 c6pa6po]i%, OTnpaBJunoTOH na 2-x'b hah 8-x%ît6A*

BOAax*B n HaBoa«. 'BaF^ bi AeTpaianb hjib aa Jlovh aa pat-

6oi, Bii TaH6oBCKyio ry6epHiio sa nmeHOMi> H cojiohbhoh. HeHMliioiiîe cBOHxi> fl.enevh HanHMaioTCfl kt, ApyrHM^, a-ih nepe-

B08BH noAo6BUX'B«TOBapoB'b. OT'b Bccro aToro uo«iy9aeTCj^^6a«

puHii, xoTH He6ojibnioi, ho iiyHunoR% a^ôjovb h Tftii>ti

AOlia JioHiBAH He %jm Kopna. oaecB ero vfliJLi^t ab h cani^ ît-BOpUHAOH.

fl,JiH 8apa6oTKB Ha cTopoHy, bst, a^mobi* HAyT'b cavbie

jyHmie, caHue SAopoBbie HîeBbi ceMencTBa, ho pÂRO xojio-

cTbie. He»ceHaTaro KaKi>-TO ne OTnycKaioT'b AaJiOKO OTii ABOâ,

HdlH» BO BpaBHeH U%J^%f O^BHB plÂKO: BCO BBB« 6Yf{,f&>4ltf^

Digitized by Q0i3|gti

109

tadaj na raboto hodi vsakv cbn jeden rabotnik; ako iz treh

rodovin, ladaj jeden rabotnik hodi vsak dan, drugi vsaki dru-

gi dan. Poi kmeliško imenuje se to, pošiljati na, rabato odtreh rodovin poldrugega rabotnika. Aka pak na hiši lezi

samo jedna tiaka, ladaj( jeden hodi- na rabote . Tsakt dragi

dan. .Tako polajšanje daja mogonost polovini rabotnikoT

lo^ti'8ei iz doma celd do praznika- Aiariinega oznanovanja.

Njim dajajo popotne liste na štempljanem in prostem papirji

s podpisom plemia in pritiskom peati z ger.bom; in kmetiigredo na delo^ jeden .v Petrograd, drugi v A^zeljske pprceia-

nove* d^laUiice- ali na druge fabrike Moskve in moskovskegubeniie. So-., tudi*. taka kleri dale ne kodijo in ti^^« |i

dida kjer koli v -okolieah, svojem okraji, ali greje v fahrike

pliseve, mitkalove, nankinove ali kjer se ikajo progaste tka-

nine, cvilih in drugi neurnetni izdelki tkalske umetnije, jem-

ljejo tam. nerazmotano pavolnato prejo, razmotavajo in tk^p

jp< pri sebi doma po aarobi fabrikanta. Kadar so naroiSene

rei-stkane, wmzi jih v fiihriko^ oddaja * in sprejema saslu*-

ženo plaô/ Pa peajoi .se s.tema poslednjim obertniftven-.ne

pridelajo si, kakor se sliši, preve kopejk, marve gubzdravje z vednim in dolgim sedenjem za statvami v tesni, za-

dušni izbi. Taki obertniki se morejo vsegdar poznati po bier

dorumenkastem obrazu in vpadlih licih.

Premožni kmetje, kteri imajo gotovih petdeset ali sto

rubljev v srebru, odpravljajo se z dvema ali s tremi vozovi

M vosnjp. Voftijo se v Astrahan, ali na Don po ribe, v tam-

bovško gubernio po proso in slanino. Ne imajo^ svojih^de-

narjev« si jih jemlja na posodo' od drugih za prevaževanje

takteliga blaga. Od vsega tega potegnje dobitek, ako ravno nevelik, no kmeti je zadovoljen tudi s tem, da doma konji niso

jedli klaje, oves njegov je cel, pa tudi sam se je preživil.

Na delo po deželi^ od doma grejo naj boljši»< naj adra-

Vî 'leni' rodovine, pa redko samii. Neoženjenega namrai-

iie pušajo dale^ od bife, ali vsaj, verlo redko: prar 'kakor

le premlad.

Digitized by

X19

jicllit Ciua no BotMondeTK * edepeseaa ioai^f aittiH^tJli

96i]iry BpeiMn, Korâ eiofB oco6eHHO Tpe6yen x#p6iiir<»BBfr

Ma. KoneHHO, mohcho 6u 6iiiJ0 flpoByH) coôMy coxpaHHTi> h

o6MeTaxi>. ho aôavo JieHâBuian H b omct^ coaOMa, KaK-b ro-

iiopaTa»* He uovKen ymt 6uTb Tasii cBliiKa, RaK'b cojiojna ss%

TOttie mi MteTaro -eKtpAa. Aff^^m mt iipHVin^ .^npj^

(iipMifHW«ftfl/ )rTBep»A«BiiSA noroB0pBB»; «m hb iUtji%nMif

TO « iÛjio.* Mojum^ j bomîkbb« opoH^BtfAiTca pttsoiB^'

'

6paBH0. y nHhlXl> lIOÔTflTT> TOJIbBO M^HCHKH, y APyi'B^^ IfJ'

HfHKH H 6a6bi. B-b caMbiH AOJirifi pa6o<iiH Atub pHcu cyxoH h ca-

MOH RpynHOM BflSH MOHCBO o6MO.«OTHTb ttO nOjtflOH KOOH^ Hd ê-

aoBtea, n ei«a»BBCTH odiiojiBUBaBi^ jipBCTita ao irpa; 3% bb- :

pBTRii Biifflii bojite nojijKoniiUBa HejioBtaa o6vojio9PIB|mm MB BOBKBSHB*. i^MOJIBtS pSB BBBBCHn Bnjm^CBTU B

ojTMera pBiB H HBJitiBa aepaa« TpasRHeraB, BomeHaa Jfe îMAf*

raafl pomb AaeTi> Meute yMOvioTa h8i> Konobi, neHceaii poHU>

HHCTaa H Cyxafl. yMO.lOTT> pH(H CHHTaCTCfl y HaCT, OH.lbHblM-b,

€3tte4ft aoajfHaeTea Ba'b Konflbi ailipi> o^HBaAiM^b mm ab1wiA''— cpeABii.*^ Bodeiib ub a^batbi b mjoidkîm%wa Ji68te HMeTB Hiipi 'SOBau. IIaiMiBi|B» apa 4yvdbMoBAiBt, AaeTii pÂKo 6ba1m n0TBBpTH» HO ypoacai ameaaiiu r

Torâ yHce cHHTaeTCfl yAOBêTBopRTejbHUMi», Rorâ AêTi^ hbi>

ROUHbi yMOÔTa Mtpi, mecTb h^h ceMb.

06HwibHbiii yMOJiOT'b oeca AaeT-b HHorAa OT^b AByx'h ao

ABjrn C% OOJOBHHOK) ^TBBpTeH; T^taftoA JHBUIOT'^, 4wmB<r%BapOlBm ptABB«. O6uBH0B6BHilft SB y]IOM1!% OBBa Bto^BIljtll

' BTm.liB4yTopu Ao AByn H0TBepTei. F • xopoauK% mbbi^nOMOIHKOB-b pOffib 66lfOJiaHHBaeTGA pyHHOR> H0JMTfc50Rl A#'

,

poHfA^CTBeHCRaro saroeliHbfl dohtu bcr, MOJiOTbdoa ase iUKâ^ >

A B^me cKasajiii, h hc TopooRTCH oneHb. ^'"""^

. B'b aaaiaxi> iitcTax% Beob xji16'b o6ifojia«yiBaBT€A 4|i^pB*

vBJ4rvdm» t. A>»pam sav eaapAOB«, a« h '^mnoB^ AMaoBBi' ejBHHi RB 7 d^FB iioira atm* llpaMrii^pTBi^^lfir^B*& aamant ii*B^t'^'|hRaifBiîMO]fBft AopMta«^ RiMfiReM-^xoAH>ibiML fl,Aa cKOTa KopMOMT.. nepecymeHHyH) »e h npoRy-'

peHHyM) AbiMOH cojiOMy cKOTUHa ^cTb He cTaHeT^, h noTOR/ôBBBbi y aac^ ecjiH a cyjii^cTByR>T'fc,.TO lOJtbRo Raai aî&UMP JAM aepaoBBTo zAHiki. B% apoAaaBjr ŠB ao 6ojiBaidk"ti^0itt%^

aBCTE BA^Tt pBRCb oaipBvoaBTaaa. B% Rojiaimli ae-aBajltelM

Oigitized bySiM

I

118

zime, da bi se fritna ovsena slama po mogonosti prihranila

do konca sime, do tega asa, kadar goveda posebno poirebujejo

dobre kerme. Gotovo bi se mogla jara slama ohraniti v ko-

pah, pa slama, ktera je dolgo ležala v kopi, kakor govorijo,

ne more biti tako frišna, kakor slama iz ravno kar omiaceneganasada. Drugi vzrok — pak je isto praktien » uterjen popregovoru „kar ni mlaeno, to je tudi celo,'' Hlaev pri

plemiih se opravlja razlino. Pri jednih mlatijo samokmetje, pri drugih možje kmetški in ženske. Naj daljši delavni

dan more omlatiti jeden lovek suhe ^rži naj veega snopja

po celi kopi; po preko omlatijo se po trije nasadi; kratki

zimski dan lovek ve od pol kope skoro ne more omlatiti*

Namlati se ^rži po istoti in suhosti ^rži in polnosti zernja.

Travnasta, koŠena in vlažna erz dA manj namlati od kope,

kakor ^»rž ista in suha. Namlat ^rži se šteje pri nas za obil-

no, ako se dobi iz kope jedenajst ali dvanajst mer,— srednja,— mer osem ali devet, in mala — vse kar je manj ko šest

mer od kope. Pšenica naj bolj polna daje redko rez etvert

in urod pšenice šteje se uze tadaj za dober» kadar daje iz

kop« namlati lest liier ali sedem.

Obilna namlat ovsa daje vasi po dve do po dve in pol

etverti ; sicer je taka namlat redka. Navadno se namlati ovsa

iz kope od pol druge, do dveh etverli. Pri dobrih gospo-

darjih — pri plemiili se omlauje ^rž po roni mlavi do

predjôsta božinega skoro vsa, z mlavo ovsa, kakor semzgoraj povedal, tudi verlo ne hite«

V naših krajih se vse ^žito mlati po nsiromlati**, to je,

naravnost s kupa, da, še sušilnic za sušenje snopovja skoro

nikdo nima. Vzrok temu je ta, da v naših krajih Erže-

na .avlama se visoko ceni, kakor za goveda neobhodna ker-

ma^ rresiileno namre in v dimu prekajeno slamo goveda jesti

oe^jo* in.zalo so snlilnice pri naa, ako ravno obstoje« laka-

korâuŠilnice za žitna zemje« V prodaj namre gre pri nas

veji del ^rži „siromlatne.'' V Kolomni je prav mnogo

Digitized by Google

"1

114

n orpo]iBoii'fc iQ4necM ajiii eojioAOBen, J^jta c(»opamumucTpoflTCfl HHorâ B^b rjMHaKi* oco6eHHUii noM-bnênifl noAi> naa-

BaHieMi> ^MflRHHHHu^." HiT* cTpoflTb II py6jieHHbia ust 6pe-

BeHi>, sanêTaiOTi h ii3i> xBopocTa, KaKi> cjiyHHTCfl, h^h Kahifi

y Roro ecTb aa to cpeACTBa, Aumh 6u mAKSHa 6biJia noî^ Bpu-

Heft âHRom. KpeeTbiiHe coxpafla»n »rhbj npocTo bi

piraxib. MaKiHa n jnorpe^jieHie KopoBaiit, mouoCH^jio csasaTb, vto n coêprnaniH porararo h acARaro ao-

Mamnaro cKora, oaa cocTaBjifleTi> enceû ne Heo6xoAHMocTB, to

BeJiRHaHmee no^cnopbe. fl,Afi coo6ujêHifl MAKan^b 6oAbmok ne-

TaTejifcHOCTR H BRjca, ee HeMHoro nocunann iiyRoa>, odânTk

OduRaoaeHBiiii sbubui KopMi* cROTy cocTaBjiAeT'b pBcaaaB

H apoBaa cojiOMa, ab kik „flpBBycRy^ apB AoiRl» MBRasa, rjih

BBBBoro cftRB. OaiiâHi BCB> 8BHy OTBycRaeTCH apOBan cojioBa,

a ROFAa 0B% RaHHjTi* »ROTBTba'', T. e. 0% »eRpajiH M^caiâ,

âioTTj noHeMHory ctHa. Maorie HacKOTHbiXT, /:îiopax b vcTpoH-

BaH)Tl> KOpMa flC^H, HO HO OJbUIOH MaCTH npeAHOHUTaeTCfl

npaBoaHNyio na crotbub ABop'b a**^ Kopna cojiOMy pacRBAU-BBTb OKOJIO CTlBl BO BCeHy CROTROHy ABOpy, HpeS'b BTO CRO-

TBBa, aarb roBopan, bo 8aBBAyoT% oabb APjrroi, bo 6fceTea i

ne TOJBROTca, a BcaRaa cana bo ce6t, poac^ pujiom n co-

ÔH-b, cnoKOHHO Bbi6HpaeTi> to, hto efi 6o^%e HpaBHTCfl. Bt» to

BpCMfl, KOrâ KOpOBhl HanUHaiOTT* Te.^HTbCa, a OBI^M KOTHTbCfl,

CKOTHHU^bl H A^Hb H HOHb, 0C06eHH0 Bl> KOÔAHOe BpeMH, Ha-

6ji»AdR>Ti», MTote BO npos^BaTb BOBopoBCAOBBaro, fifiL HTodi ae

ABTb eMy 8a0B6ByTb; b jiamb tojiebo HajieabBoo acBBOTHoe bo-

BBBTCB BB CBl^T^b, CBOTBBlâ flOHeAJieBBO 6epeT'b eTO BB pyKH,

6epeBtflO OTflocflT'b B'b H86y, u KâA^T^b ni* OTropoH(eHHOBii» Ba

9T0T^ npeAMCTT. yro^K'b aa nocjaHHyK) coÔMy. Ec.*h poARS-uieecfl cyiiêcTBO arBeBOKi, TO cb uujifb BnycBaeTca bi» B36y

B MaTb.

0Bl](eB0ACTfi0Ml> BT, 6o^bUIOM'h paSM^pt, KaKT> 9T0 BOAHTCi

61» cTeoHiiULii ry6epfliAX'b| y aacb ut aaflBHaK^TGa, aa iieMiit-

. mewb BoaBunieHHbix'b «yxBX'B b BpoeTopBux'b na^vdanî, gqr*

roBUB m BaeTdBipia aa oBalieBBoiH ofiipoBatoiiiteVBoemÔBei^%, Barb aavfe^mn, rw6eAhBVL Ot% BOAo6Burb BacrfoBi^^

BT. neêafl y OBeij,!, saBOAflTCA nbHBRH. Csaiajia 6o^*3hi, ae

saMtjHa; ho Maô noBaay obiû HaiHHaioTi* KauiJiaTb, coxuyTb

I

Digitized tjy Google

115

kupujejo za sladovarnlce. Za nabiro plev se narojajo vasi v

guninih posebni prostori z imenom „inekinic" (plevnik).

Tudi jih narejajo iz otesanih berven, spletajo ludi iz prolja,

kakor se primeri, ali kakor kdo premore, le da bi bile pleve

pod streho in pod kljuem. Knletje shranjujejo pleve pro-

sto v kupih. Pleve ^redo v rabo za krave in se more lahko

rei, da so za rejo rogate in vsake domae živine, ako ne

niôbhodno potrebne, vsaj naj vec koristne. Da se da plevam

vea redilna mo in okus, jih nekoliko posipajo z moko^ pa-

rijo £ vrelo Vodo in meSajo.

Navadna zimska kerma goveji živini je Eržena in jara

slama« in kadar molzna krava pripuSa, pleve» ali nekoliko

sena. Ovcam se vso zimo daja jara slama in kadar one zanejomlade imeti, to je okolo februarja mesca, po malo sena. Mno-gi narejajo v blevib jasle za kermo, pa veji del imajo za bolj

pripravno, razkidali slamo, pripeljano za kermo v hlev, okolo

sten po celem hlevu, po temzivina^ kakor govorijo, ne zavida

jedna drugi, ne bije se in ne drega .se, a vsaka sama za se,

rijo z gobcem v slami, »mirno izbira to, kar ji bolje diŠi.

Ta as kadar krave zanejo teliti, pa ovce jagnjiti se, živinske

dekle pazijo no in dan, posebno ob hladnem vremenu, da

hi ne zamudile novorojenega, da hi mu ne dale zmerzniti in

komaj se mala zivinica na svet prikaže, ga živinska dekla

jemlje berž na roke, ga skerbno nese v izbo in polaga n(i

postlano slamo v vogliu za to stvar ograjenem. Ako je to,

kar se je rodilo^ jagi^j^* tadaj se ž njim puša v izbo tudi

mati.

Z ovjo rejo v veji razmeri se pri nas nc peajo,

kakor v stepnih gabernijah, ker niniamo visokih, suhih

in prostornih palnikov, paSniki v tratnikih na nizkem in

vlažnem kraji pa so ovcam, kakor opažajo, nevarni. Od ta-

kih pašnikov se zarejajo v jetrih ovjih pijavke. Iz zaetka

se bolezen ne opazi; pa malo po malo zacnajo ovce kašljati,

Digilized by Google

116 .I

Bt e% jiacTjoAeiiiem ABî iio8AHel.oceai» jnoipami, min,%a,

0010 naieiib iHorAa coBepmeHHO HsiliAesHoio mamu^RaHCAui RpecTMiHiHi noHtuiûRi a^^P^Rbti o»eiii%

CTO^bKO, Ha CK0.1bK0 KBaiaCIT^ Cpey^CTB'b fl,AH HX'b UpOAOBO^b-

CTBin. Bb oTHOiueHiii me no.iyqafi3iaro OT'b hhxi, yAo6peHifl,

AecATii OBeiî* CHATaiOTib paaauMH oahou jcopoalt. OBei^b „ 6p^-

mn^t T,e. cTpHryT& ABapaaaBiroA'^, BecHO»B«.anpi^dilb «41

m%9 a 4)ceBbn n eemn6p%, no sapoABOifjr, mcAt „C.eM09m''

AHH, t; e. nepsaro ceHTii^pfl. 6pHTbfl yooTp66jiaion oco-

6hlfl HOJKHHUbl 6631» pjHCKT*. Hto6i> oOpUTb /KHBOTHOe, CBflSbl-

BaiOTi> eMy hoi h raKi,, HTo6bi oho ne uieBCiMaocb. UlepcTb

aaplidibcsoH CTpiiaKKB HasbiBaeTCfl eemuuKa, hjiji bcuihah, a cha-

TyiD ci> OBei^'b bi ceHTAdpli HOBUBanTi oeeeuHm. OcceaHaa

mepcTb wh npoABVft Aopone, Heme^H 0eui$mKa; npnHoa.Ta,

vro eceBHflfl mepcTb BupocTaen wh npoAoîReBiH 41ith9X>

Mtcflii.oB^, no 6o^bmoH nacTH sa OTRpbiTOSfb B0BA7X'k, a hoto-

My ona name h Mflrne Torâ-KaKi, HeiUHHH, Bbipocoiafl bt> Ayui-

BUKi* H copBBix'i> aMineflBRax'b» dhiBaeTi* Henacia, cDyTaaa h

cBajiOBBaa n kohba noAo6BO BoijiDRy; caiiafl »e i^^BBaa

. mepoTb ecTB mnpKu. IIobpkk cbambioti c*i> HoroAOBajiuz^b enê

BraoROBi M flpoR^b, BO «ieMy 9Ty mepcTb r RaBUBaRira nonpKtf.

CBHHeM Bt HaUIHXT, »11)0X3X1, paSBOAflTl, TOHCe BT» 6o^binoHi 1

Ko^HHCCTBli, 6oat>e A«*« CBoero npoôBo^bCTBifl, noTOMyHTO iio

H'bHBOCTH x^t6a Ha HainHxi» puHBaKii^ BUKapMaHBaHie cBHHeR

A^fl npOAasKB BO ]ioaceTi> npBBOciTb SBa^BTejibBbpcb BurpA*^*

BuRapMABBaBieii'b eBBBei wb HaniBx> M%CTax'B eABajifl se bc-

RJIR>«IBTejlbBO 8aBBMaH)TCII TOJI&RO HOJIbRBRB; BO Ji,Xti ROpHa

ohh ne TpaTflTi> mhofo MyKH h^h APyraro RaRoro x^t6a bi

8epH%, a AOBO^bCTByiOTl> CBHHeft eAHHCTBCHHO ]»iyHHOIO nujibio, I

KOTopoB Ha Mewii>HHiâx'b BcerAa 6biBaeT'b AOCTaTOHHO.

HTaRi> BBMa! Ha ABopft TpeflâT'b Moposu. 3aAV, t. o.

aaABifl cTopoflu a^P^bbobb^ BaReTopux'Bpaenojioa(eBbi btfiiiRBO-

BOBBO ryMBa b para, sacBiBaau boa'^ camia aejieflu apuBii

cyrpo6aHii, h nepÂKO cjiy<iaeTCfl, hto 9Toti> npHBaji'b cjia-

BaeTCH Bi> OAUHi> 6yropi> Cb noKpbiBaioii^HMi>Kpbimy to^ctumi*

cjioeMi> cH'bra. Bca npupoAa HaxoABTCA 6yAT0 bi> KaR0Mi>T0

oi^^pea^Bia. B^cejua p^m CBaHajia noapujiacb TOHea&#iiu»

npoapavuiHi jioAlKOMi^Bo »ajio sonaji;, BaTejia A^î^mA i?Bec4ft aeA^ catroai, h pftua aaR^ ae (»uBaJiou ^ o^«^BymRO ae nacTo paAyeT^ aenjiio cbohmi> noABAeaieai*, a ecjia

Digjtized<by Googij

117

hujšati in z nastopom dni pozne jeseni, cerkajo, imaje vasivsa jetra popolnoma izjedena po pijavkah.

Vsaki kmet in plemi redi ovec toliko, koHkor ima pri-

pomokov prezivit i jih. Glede na gnoj od njih dobivani, šte-

jejo deset ovec za jedno kravo. Ovce »brijejo'' to je» strižejo

dvakrat na leto, spomladi v aprili ali maji, a jeseni v septem-

bri, po narodnem pregovoru, po dnevi sv. Simna, to je pcr-

vega septembra. Za striženje so rabijo posebne škarje brez

roa. Da se živina po striže, jej zvezujejo noge tako, da bi se

ne prcmetovala. Volna aprilne strizbe se imenuje „vešnika''

ali spomladanska; vzeto z ovec v septembri in^nujejo je-

sensko. Jesenska volna se prodaja dražejšc od „velnike;''

vzrok je ta, ker jesenska volna izraŠa v teku poletnih me-secev, veji del na prostem zraku in je zalo isteja in meheja,kakor spomladanska, klera jc izrasla v zadušnih in prašnih

hlevih in je neista^ zapletena in zvaljana v kepe podobne

kosmini; naj cenejša volna pak je »pojarka^. iiPojarko** stri-

žejo od jagnet še slabih in od jagnjic, zato tudi to' volno ime-

nujejo „pojarko". Svinj redijo v naših krajih tudi jako mnogo,

pa bolj za svojo potrebo, zalo ker zavoljo dragine žita

na naših tergih, pitanje svinj za prodajo ne more nositi veli-

kega dobika. Z rejo svinj peajo se ^ naših krajih, malo da

ne, te samo mlinarji; pa za pio ne trdtijo mnogo moke ali

drugega kakega žita v zernji, temo- oskerbe svinje samo s

polisko, ktere je v mlinih vselej dosta.

Zima je tedaj! Na dvori brijejomrazi. „Zadi", to so zad-

nje strani vasi, na kterih so obino položena gunina in stogi,

so zasuti s zameti noter do vezi streh, in velikrat zgodi' se,

da ta kup zmeša se v jeden gri s streho pokrivajoim debe-

lim skladom snega. Vsa narava nahaja se v nekakem oterp^

fien^. Vesela reica se je pokrila iz zaetka s tenkim, pre-

glednim lediem; pa malo po malo so zameti in „ vijuga*

zanesli led s snegom in reice kakor, da bi jc ne bilo. Da,

Je tudi solnice pogosto ne razveseljuje zemlie s svojim pri-

îgitized by

Ud

KorAa H B3AyMa6Ti> uociaib aa paAOCTB JU0AaMi>» to euieT':b Bt

BOjil»THeHy: Btn on Hero Teojia» Jiyâ ero ne pacTaiUH-

. aaiDn AîiBsnun Ae/Minai cec^Jien, B«cflii^n'b no Bpui«'^

Kpumi; ne cerp^BatoTi. A^me saNepsaioiuBJi* b y»e Bo6tjiM*iuHX'b 0Tb Moposa ij;eK'i> iipoxoH(aro, ii/],yii;aro iipoTHBi* B^Tpa,

Aa H caMo-TO co^HymKo, KaKT> 6yAT0 ctua^cb CBoero eacHJiiii,

BJiB ae lujTTfl 6oacb oaadBjTb, /îJieKO bo AOCTBraA.ToroM^cTa,

r^^ OBo o6uBBOBeBBO npBBUBJio jitTom caAHTBefl, cnltiiran

nocBoplii yBpuTfcCfl bb »rit, Ba6uBafl BepliABo BTopoBflZ'^ aa

6jitAHo cibpoBaTO«'b BOHepBem me6% cbobi 6arpBflBuy, bjib, bo

iipocTy cKasaTb, 6arpflHyio sopio, upeABtcTHBuy cTyaKfl enê

CBwlbH^HIUeH.

Shmom) cvMepoK-b noHTB He 6iiiBaeTi»: ae ycfl%jio ctcTb

cojiByBiBO, a BOT% y»e moHb. Ha BOTeiiBliBflieMi BedecflOM'^

cBOAt aaBTrjiBCB ajiHasBUB SBtsAu; n Hopo8By» bo% ob^BaBi* 6yATo B olfl»TB flpne, b eêTOii'b-TO bx*i» 6o4fcnre.

Xo.ioAHa H A-iHHHa sHMHaa HOHb! . . . ^^bho na a^P^bhIi

H y5Ke ee pasi* nocat no^yHOHH KpHna.iH n'feTyxH, AaBHO jTKh

Bi> H86axT> Hanaôcb ABHHcesie }KBTeBCKHX'B saoTii, a^bho ymtTpy6'fc BOAUMaeTCfl cTOJidaiifl boIfa^ c^poH j^n^ hote

Bi^,noTbiiaxi» B flenpBM%TBBril» no a^hm' o eetu aBansoBU-4.eTaiBB|Bn bbm'^ BMfecrt flOBpeHeBaM'b BcsopnaMi, a^^bvo-

B 0RHax'b 6jecTflT'b oroHbRH, B086yHCAafl saBHCTb nepe8fl6-

mHXT, 0T1> MOpoaa npO-bSHCHKl*, SaBHCTb ko BCfeMt TtMT*, KTO

BI* 9TaKyio cTbiAb 116 Bi> Aopor'b; a na ABop-b ace em,e TeMHo,

B fltTi* B opBaflaKa, hto6u CBliTajio. TojibBO Hopoai nepeA'^

BacTyBJieBieM'B yTpa tbbi k xpycTB'rb B0A'b aoraiiB, Tarb h

Aepen aa jbiô, b 6^Mim% BBeen^b nyuiBT'fc OB^BBBue TpeyxB

B 6opOAbI My}KBBOB'b, HAyii;HXTi Cb 06080B'b.

Bi> flCHbie SHMHie ahh, KorAa Mopo3T> OAtHeTT» nymHCTbiM'b

HHee3n> Bl5K0ByM) Ay6paBy, bmcokoh 6epe3HflRi>, h KaH(Ai*iH Kyc-

TBBi*, fl Aaace. 6bijiBBKy cyxo& bojiiiIbb, pacTyBêB bb uem% mTopHaiiêft B8'b poBBO noBpuBmaro Bojie cBKra, oTon cepo«

6pflB0 HaTOBui BapflA^B^ npB ciaBlB cojiAOâ, BBorA« A^ôronpeKpaeeBi», tto f^,lšM%'reti RaKi-TO Bcajib, saM^Bi* npHpoAaTaKT* pflAHTT> ro^bKo HaBpeiMfl. He Har^flAHbi oco6eHHO 6biBa-

lOTT, nW, 9T0M7. liapflA* STapHHHblfl AepCBbfl, ROFAa OHepHH HIT.

pBcy]OTCfl Ha eaodaaMHjDB cBneali BojiAHOBHaro aeâ« bah bb

nypnypl(.Be*i6pB6fl aopB. TorAa 6uBaeT'b lopomo, b b bo> pat*^

BcnuTuaaji^ 9To: xoponio 6uBaen cTOBTb.Bii Alicy 0AH0My>

Digitized by Coiigle.

119

kazom in ako kedaj hoe posjati na radost ljudem, sije» nekakor po leti: ni toplote od njega, žarki njegovi nc raztap-

ljajo dolgih ledenih sve viseih po kraj streh, ne ogrevajo

ze smerzujoih in uže pobelevših od mraza lic popotnikii

gredoega proti vetru, da, tudi samo solnice kakor sramo-vaje se svoje slabosti, aii brez šale boj6 se pozebniti, na da-

le ne dosegaje tega mesta, kjer seje navadilo, se po leti po-slavljati, speši beržeje zakriti se na jugu, pozabivaje ve-

likrat v nagiiqi na hledo-sivkastem veernem nehi svojo ba-

grenico ali, po prosto rei, bagreno (purpurno) zarjo, ozna* *

novalko še silnejšega mraza.

Po zimi mraka skoro ni ni: ni utegnilo solnice zaiti,

pa glej uze je no. Na poteranelem nebeškem stropi so se

uzgale biserne zvezde; mrazno noe kakor da bi sijale ne»

kako jasneje in mnoštvo jih je veje.

Hladna itt dolga je zimska no! . . . Davno so uze na vasi

in lo vekrat po polnoi peli petelini, uže davno se je

zaelo v izbah gibanje posvetnih opravil, uže davne ozdiguje

se iz dimnikov stolpoma simtertje siv dim, ako ravno po temi

ne<yazljiv,vendar dajo o sebiveditipo izletujoih ob enem z

njim vasi iskrieab, davno tudi v oknih blisijo ogenjci, zbu-

jajc zavist prezeblih od mraza popotnikov, zavisi proti všim

tistim, kleri v takem mrazi niso na cesti: pa na dvori je še

vse temno in tudi ni znamnja, da bi svitalo. Le mraz pred

zaetkom jutra je tak, da pod nogami škriplje, tak da reze

v lice in z belim ivjem obdâ troogelne klobuke ia ovineinbrade kmeUiv, gredoih z vozom.

Jasne zimske dni, kadar mraz odene s kosmatim ivjem

bloletno dobravo, visoki hreznik in vsaki germi, in celo bilko

suhega piiliiMf rastoega na meji, in šterleega iz snega, po-

krivšega ravno polje, ta sreberno blišei lišp je pri sijanji

sobica vaai %aho prekrasen, da je loveku nekako žal, da

narava se tako ealša samo za neki as. Ne moreS se nagledati

posebno v ti lepoti starega drevja, kadar mu podoba prikazuje

se na brezoblanem, modrem poldnevnem nebu, ali na rumeni

veerni zarji. Tadaj je prijetno in jaz nisem (samo) jedenkrat

skušal to: prijetno je stati v kakem gozdu, kadar si prišel tje

Digitized by Google

.120

TipoHiiKHyDi> TyAa no npoce.ioHHoii, npojiomeHHOH npesi) .)%ci>

jôffor%, HO noienjr xopomo, ne sHaio. Ctok), cMOTpio, cayinaK)

• • . JIpieAjrniBBaneb ki» HeiioaMjTHMOH Tumnu^f aanpacHO ojrh-

Aaa on iiepTBOiiiio oiûnealiJioft npvpo;^ Kfivore-Te' Mjia.

Gtovi, cMOTpn, c^yniii» h ae ^6T»y»» vto vpai yxa y»ea|v-njien Mopost, Hto ptciiHiû ejiintiOTCii; w nw% Jienro au-

iiien* rpyAB, KaKT> êrKO nbeTT> ona SHNHiH^ HnM'bN^ hp npona-

TaHHblH, KpOM-b X0Jl0Aa,B08AyX'I.. Ho BOTT. naKOHei;^ H IipHSHaKT,

»Bara. Hy! Hto*to xpycTHy40 HaA'b Moeii roaoaoD n o6ma^'nimsin BUTBmi ctoji^tehto AyA>; bot% nocustijic«

Bepxy BB6fi» B X0JIOAB0 MOBpOlI BHJIMD aaeuBUJii nM junô,

nacunajicfl aa BopOTRBRi>, npoHBK% a^ cavoft di6b; BReft WT9Th

ciDH6ja BopoHa, nepeêTtBfflan Cb oahofo A^P^Ba na APyro^

A BOT-b H eme, iTieêcTfl BCTpeneHy;ici! optuiHHKt, h o6HJibH0

naAaaTi HaBBcaiiB 3% rycTUX'b BtTBAxi> ero nyinBOTUH chMi:op-UBiBBB« pacmeaejiBn aaB^'fc« BoriBeajii bb«« aaBi|%,Biie-

BBVA« BB A^P<»ry, npBofeji'^ npaaapBO na aaAHui Jiaovv, HjmonoBOABTi* A*)iiiHHbiMH yniaBB, BOOBA%Ji'fc iiocji3nnaji'B w tmvnnpbiTKOR^b, — cHOBa êTHTT* MoposHbiH nyxT> Cb pacTpeBOHcen-

HbiTT» BliTBeH op*raHHKa. J[,Afi npo%8H;fixi>, no napoAHbiMT* npn-

HliTaMi>, aaAi]t'b, nepedUsaBrniž Aopory— npHSHaKi ajphoh.

IlpM rjiy(iBKBX'fc eBftrax'b9 iia BpoceAomm^ iffipoT9M%

MAa BOBHOKBa TOJibBO B% OAHy JiomBAB, II noToiqr noMMinB,Hfl,ym,\e, b*b BoaBaii, BB6BTRax% vjib rpoemncb eanmi*, npH-

Hy)KAPHM BanpflraTb Aomafl,efi rycbKOM'b, u^h ryceM'b, Bia

ynpflJKKa nasBana rycbKOM'b no cxoACTBy ch cb nojieTOMT, ah-

KBVb ryceH» 4eTaio^HX'b BcerAa a*ihbbob BepenBiêH OABs-b aa

A^rBHi. BaepeAB BopeBHoi, Bai^gaceBRail b% otjio^jib; via

AaBBB&aii BepmHBUxs noeTpoHBasi npBCTerBsaeTCB APjraajHVBraAb, a BnepeAB «TOR-TpeTbfl. Ho yaRB]rb npaeejnrait% ara

-fesâ oneHb yAo6Ha, noTOMy-MTO nepeAHflfl ^loma^b, ooHCb yTO-

HyTb BT, cyBOflXT> cHtra, ne cBopaHHBaen. cb 6ohkoh Aoporn,

B Bc% TpB jiomaAB OAHa «a apJiôb aPJô 6liryT'i>9 yBpaBjiA-

emm BepeBaHBUVB BOBi»aHB, b oftoApaemui roiioisoHiB amb-nuu% 6non KyHepa. Ha ib^^b BUtaAlt na iiapoij tommjm^maraitpo%a»yio, rji* B^b yjiRiMix'fc ropoôBi* r 6<^jiMnx% tseae-

Hin, jouiaAH Ha^HHaK)T'b c6HBaTbcii, h bt* TaK0Bii> c^yMa* nacio

6bTBaeT'b Heo6xoAHMo nepenpnraTb CHOBa JiomaAeH mT> rycb-

KOBOH 81» o6iiiKHOBeHHyio ynpflaKb. .

121

poi êbki, skoz hosto napravljeni cesti, pa sakaj je prijetno,

ne rem. Stojim, pazim poslušam . . . Poslušam v mirni tihoti

Kastbnj pri^korafe od komertre, oterpnjene narave kak glas.

Stojim, pazim, poslušam in ne utim, da kraj ušesa me uze

sniple mraz, da se trepavnice sprijemajo; pa Kako lahko di-

hajo persi^ kako lahko pijejo zimski z niemur ne napolnjeni

zrak, zvunaj z mrazom. Mo, glej, na zadnje tudi znamenje

življenja. Cujl Nekaj je trusnilo nad mojo glavo v obledene-

lih Vejah stoletnega doba; glej, ivje se je nsul6 % vcrha in s

hladnim, mokrim prahom posulo mi lice, nasulo se za vrat-

nik, prišlo noter do vrata: to ivje je stresla vrana, preletevsi z

jednega drevesa na drugo. Pa glej šel leskovec, majajo ae, je

strepetal in obilno pada kosmati sneg, obesivši se v goste veje

njegove; leskovec je stresel zajec. Glej! oh sam, zajec, je sko-

til' na ci»ato, se je posadil naglo na zadnji nogi, tenkoutnopomignivši z dolgimi ušesi je sedel, poslušal in z nova v skok— z nova leti mraz z kosmatih razmajanih vej Icskovca. Za

popotnika je, po narodnih opazkah, zajec, skoivši rez ce-

•to, znamenje slabo.

Pri globokih snegih se pO selških cestah more voziti

samo s jednim konjem in zato grajšaki, kteri se peljajo v

vozikih, v ^kibitkah" ali v saneh s tremi konji, primorani

ao upregati konje „guskom" ali po gosje. Ta uprega se zove

gosja, kcir je podobna letu divjih goai, letajoih vsegdar podolgi progi jedna za drugo. — Pred vojninega konja, v

vojnie upreženega, se privezuje za dolge vervi drugi konj,

in pred tem — tretji. Po ozkih selških cestah je ta vožnja

verlo priiina, ker prednji konj hoje se pogrezniti v zame-tih snega, ne obraa se s slabe ceste in vsi trije konji dirjajo

družno jeden «a drugim, poljani za spletene vajete in poga-

njali z dolgim biem voznika. Pa kadar pripelje na veocesto, dobro povoženo, ali v ulicah mest in vejih vasi,

zanejo konji se hi'li in v takem primerleji je dostikrat neob-

hodna potreba prepregati z nova konje iz gosje uprege v

imvadno.. •'•

, . • •'

. •

•

• • •.

Digitized by

122

MacTO Bbioi H H MflTe.iH ryaflH)T'b HO nycTUUHi»iui> uo^hmi,

6bioTi» CHtaKHbiH'i> aoTOKOM-b BI* oKHa AOMOBi, cBHiuyT'b H sa-

BUBamn ai jiftcazi cTpoeBiiix'b,flpe»om caoHunb HaBâAAt^

KaKoil-TO jsacB oa t1»xi» eto HaA'^ spoBJien. Tope tohjt,

Horo aacTHrReTit raKaii noroAit Aoport, ocotfeHHo emb«.He pasi) 6kiBajiH cjiy4aH, hto nponîyTaBuin bch) hohb h bu6hb-UlHCb U31> C1U1>, IiyTHHKl> BT> OTHafllliH OCTaHaBAHBa^Cfl OHCH*

AaTb paacB^Ta, h Korâ padCB'bTi> uoflB.ifl4Cfl, nyTHHKi> ci> yAH-BJiaiiiem jaaaBajfb ipunui n lueTHs poAHaro ee46Hui bi» u'fe-

cROJUkRUi marazi oti iiiM^Ta ciioaro xojiOAHaro eovjiera.

npeAynpeiKAraifl noAo6Hux'b Apym'b HecHaeTHiix'b cjiy-

<iaeBi>, cb HacTynAeHieMi> shmu, no o^tnurh cTopoHaMi* npoce*

jiOHHbix'b Aopori> BTbiKaioTCfi BtuiKH H3i» RpjnHaro xBopocTa, a

<lT06'b BI* TeMHbIfl HOHU BtlllKH 9TH ObUM BHAH^C, UpHBASbIBa-

MITI* n HHM'B RHorAa eiiê h o^hrh cojiomu. Bt% M^pa6uBaeT'b cnacHTejifcHa, ho b'^ TeMEua 6ypBUii HOîi ona ae<*

BcerAa HOHoraeT'^. R«b câcriiD b'b HaiRRi« ]iteTax'b cejieHui

AOBOJibHo HacTU, H <lAecHyBmiH cjyHaHHO B^b orr% oroHeR'b nepasT* cnacaai, MHorMKi*, eTKe^H m ott* cMepTH, to ott* Henpi-

flTHOCTH IipOBeCTH CTpaUIHyiO HOHb BT* 0TKpbIT0MT> IIO.lt.

Bcfl ceneiHafl »HSHb aeiiJi6A%«ibêBib bhmoh cocpeAOTO-

IHBaeTCfl B% UBAdJChj ROTtpilf RO cio Bp^HR A^JUITO« HR HSfel

6%AUn H R8<U êpHUR, RJIR RJpRUR.4eHb brhrM KopoTOK'b R 06 BRARTb RaR*b HpoxoAm. Bl»

pyRax'b 6a6T» /KyH{}KaT'b BepeTeHU,a; cTapbiH At>Ai' KOBhipaeTT*

jianTH; My/KHKa-pa6oTHHKa fl,ueM'h bt> iisoti hc euiiêu^b: My-

»(RiMcaR pa6oTa ne n Ra6l^. Ha tt04aTAXi> iiypjibiîi» RoiuRa;

OHR jr6o cRRT-b, CBepHjrBoiBeb n mjky6om%f jir6o o6mMvnpujiuiô aa^Kol. Ho najij nojiaaeTi miaA^Heii«, RRaruR .H mOAHHl), Ch BUna«IRaRRbiHR MOJO^ROft RRHiefi pOfltHIâMH, IIOAHR-

MaiOTCfl Ha ROHCKH, naâiOTl*, CCOpflTCfl, H^H CMOipaT-b CO bhh-

MaHieMi) H paAOciiK) Ha HrpaH)iHuxi> h uiyMHO 6%raioii;Hxi> kot«

RT-b. Uo BOTb pacHaxHy4acb ai^^P^ ^ ^'^ Ha6y a^l^rattib jie^-

peaR6oiie peiRTa. , C% yTpa orr hr jjuuÎi, Rrpajii f% mapi«*'

Rpvujui, u un RRKtiHfiBiii npRiOAiTi . RcejaRie rr*

rptTbCR. Ho B^b RB<1I H 6ea'b HRX'b TliCHo; ORR HRAoÂmnBOSHeio H myMOMT> cTapyxt, h ra, mto6i> oti* hhxt> naOaBM n»CR,

rOHHTT, HX'b OIlflTb HR y^Hi;y, FAl^ OHH npCAHlOTCfl Hrp* Cb HOr

Bbiiib aaapTOjfb. Boti* HatfOHeiî* HaîRnaeii* aeneptib; caep-

Hon aa noMRoi aaBOAHn cbom> OAHOo6pR8HyM> nftcHb. AÂ%

Digitized b^.CljdRgI(

Mnogokrat nvijuge*" in zameti divjajo po pustih poljih

in bijejo s snežnim plazom v okna hik in žvižgajo in cvilijo

v gozdih in poslopjih in s tuljenjem svojim spravljajo v neka-

ka grozo Se tiste, kteri so pod streho. Gorje temu, kogar

ujame taka burja na cesli, posebno po noi. Vekrat se je

pripetilo, da je popotnik, blodivsi vso no in izgubivši moi,v obupanji oh&tal, poakati svita in kadar se je svit prikazal

je spoznal popotnik s zaudenjem strehe in plote rojstne

vasi nekoliko stopinj od mesta svojega hladnega prenoiša.Za odvernjenje takih in drugih nesrenih prigodeb se vti-

kajo z nastopom zime, po obeh slranah selških cest drogovi

iz debelih vej in da bi se v noi li drogi bolje videli, pri-

vezujejo k njim vaiî še tudi pest slame* Ta naredba je reši«

teljna pa v temnih, burnih noeh tudi ona ne pomaga vsig-

dar. K srei so v naiih krajih vasi dovolj pogosto in ognji,

zaMisnivSi po nakljuji v okni ni samo jedenkrat rešil mnoge,ako ne od smerti, vsaj od neprijetnosti, prebiti strašno nona prostem polji.

Vse družinsko življenje kmetov se po zimi opravlja v

izbah, ktere se tudi o zdanjem asi dele na izbe bele in na

izbe erne ali kurne.

Dan zimski je kratek, nc vidi se, kako mine. V rokah

žen bernijo vretenca, stari ded podpleta coklje, kmetadelavca po dnevi v izhi ne najdeš; možko delo ni v izbi. Naniêcniku smeri maka; ona ali spi, zavivši se v-klobi, ali

pa umiva gobek s taico.' Po podu lazi detce, vasi ne samojedno, ohrazek mu je z mleno kašo omazan, pa se vzdigu-

jejo na nožice, padajo, se spro, ali pa gledajo pazljivo in z

radostjo na igrajoe in s šumom tekajoe mucike. No, glej,

razpahnile so se duri in v izbo priletijo prezebli otroci. Odjutra so na ulici a kroglami igrali, kriali, letali in na zadnje

pride jim želja, da bi se pogreli« Pa v izbi je tudi brez njih

tesno; oni.nagajajo starki z razposajenjem in s hrupom, in

ta, da bi se jih znebila, goni jih spet na ulico, kjer se udajo

igri z novim veseljem. Glej, na zadnje zaenja se delati

veer; cverek za pejo žene svojo jedno pesem. Ded leze

Digitized by Gopgle

194

jiftseTi na* ne^b pacnapnaTb cbor CTapun rocth, rptTb

OGTHBaioii^fii RpoBb. HeBftcTKa AOCTaeTi HB'b-8a ne^H 6epe-

soBMfl viAE ocnHOBUfl no«i%Hi»fl, H ROCMpeMi> uênaBTt.' A-ARHHUH

.iyMHHbi, KOTopbifl BK.iaAMBaeTi. Bi» cHliTeii,-!,, saJKHraen, H ocBli-

iHacTT* H86y. .lynnHa iibi.iaeTi. HpKO, to B,\pyn» MepKHCT-b, to

oHBTb BcnbixHeT'b. fiesnpecTaHHO naAOHO nepen^HATb Aoro-

pannijm jijthrhv. Ho bIi jih snaiDn, ito Tasoe cBMeiî ? Cb%-

Tei]('b.€icTb'He6ojibinoft, apioRna b% nojiTopa h^v Hente Bunu-Hoio ctoji6hkt» B-b BepinoK'b tojid^hhm, YTBejpmfl,ennvihiia AByxi.

• KpecTOo6pa3HO c.iO/KeHHbixii 6pyroMKaxT>, MeTbipexyro^bHOH

AOCK% HMs «rypaK'fe. Bt, BepxHiH kohphi, cTOflinaro cT0j6HKa

B6HTa Tpesii-RJiH HeTupexROHeHHafl Hie^âKa, bi ROTopjn

BRjaAUBaDT^b jiyHRH]r oahrvb RORUOHii. KorAB ^yHRHa ropRn,Ha nojii noA'B nee noACTaBJiinon jifl6o taB'b, jir6o Hjrrîrb ci

BOAOH^ B<b ROTopoii naAaioTi» orapKH.

Korâ iia ab^P"^ rAti.iaeTCH coBepineHno tcmro, bt, H36y

BosBpamaiOTCfl mvhchkh cb pa6oTbi, ^t3yT'b TaKHie na nenb h.^h

HanojiaTH, fa^ pa8yBa]0TCfl, CHHHauTi* iojioahjio, cupyH> o6yBb

H 0Ae»A79 ROTopyK> paaBtmRBaHm n TeojiOMi Ayxf* Hada

oRCRBJieRB. MaTi ycnoRORBaeT'b h 76aH>RHBaeT'b rpjARaro MJia-

ABHiâ, pe6fiTa to xoxo^yTT,, to coopHTCfl na nojiaTai-b; ctb-

pyxa 6paHHTT> neBiiCTOKTj, nan hto-to ftopoMeri, cKosb 3y6bi,

Ha MTO HHKTO H BniiMaHifl nc ofipamaeTT,. Mo.ioAafl HeBtCTKa,

CHAR Ha AOHi^l^, noeib bi» aoîrojioca, a na Afio^t KocHaTaa

acj^na, njn 6poAfln](aro no ORpecTHOctH Boâ, r aaet'b h sa-

BUBaerb. Ho Bon BpevR r yHCRHaTb. A^Hbn^Riâ RaR)^si-

Baerb CT0Ji'b cRaTopTbio, AocTaeT'b R8'b BbiABHHcnat'0 B'b cTOJiift

flmnKa AepeBflHHbifl MaiiiKu, CTaBHTT. na cTO.i'b AepeBflHHyio y80-

pOMHyH) coaoHH!i,y, KâACTT, .io;kkh h orpoMHbiH yKpyri> xa%6z.

MyaKHKH yMbiBaiOT'b pyKH bsi* BHCfliuaro naAi* jiaxaHKOH Bosjit

ne^R pTROMoitHRKSi, r yTHpaR)T'b tjti »e 9a ct%hr1» Bcet*Aa

BRCHR^HRl nOJIOTeHI|OM%. PfCCKO^ '4ejl0B%R'b HO' CHAOri RI

o6iftAATb, HR yaRRRaTb« rh saBTpaKaTb, npeABapnfejibno' rIs «

yMbiB'b pyKH. 9Toro-TO Bi> pyKOMOHK'fe BcerAa ecrb BOAa.

HTaKT*. yMbiB'L pyKH, bc1> caAflTCfl 3a cTo.n>, ii KorAa hs^

ne^H AocTaHOTii AeHbOJtHii^ ropmoRi* ropflHBxi> m,tk h HaabeTi

n HamKy, to hc% nepenpecTRCb r noMOJiacb, npRifRMaibTeRîl

cRpbMHui yiRRR«b. j^%M HO HpaBARtHHoe/ nopeM^ni Hettor«;

126* •

na pe, parit svoje stare kosti, pogrevat svojo e dalje bolj

merzlo kri. Snaha vzaoie iz zapeja brezove ali jesenove

polena in odsekuje s serpao dolge terske« ktere postavlja v

ftvenikf zažiga in razsvetluje izbo. Teraka gori svetlo, na en*

krat merkne, pa se spet vsplameni. Nepreneboma je po-

treba premenjati zgorevajdo tersko. Ali pa vsi ved6 kaj je

tak svenik? Svenik je majhen stebri poldrug arsiii visok,

ali menjin za pveršek" *) debel, uterjcii na dveh križem zlo-

ženih kolikih, štirioglati deski ali tnuli. V verhnji konec sto-

jeega stebria 80 zabite železne osti j^železka" s tremi ali štirmi

rogî, v ktere postavljajo tersko s jednim koncem* Kadarterska gori postavljajo na tla pod njo umivalnico ali železno

posodo z vodo, v ktero padajo otrinki.^

Kadar na. dvori stori ê popolnoma temno, se vraajo

možki v izbo z dela, lezejo tudi na pe, ali pa na napenik,kjer se izuvajo, svlaijo hladno, mokro obuvalo in oblailo,

ktero razobesajo v toplem zraku. Izba je oživljena. Mati upo-

kojiijjs in uhajkuje detce na persifa, fantje se zdaj hohotajo,

sd^.prepirigo. na napeniku, stara zmirja. snahe, ali pa kaj

nêrmra skoz zobe« na kar nikdo ne pazi. Mlada snaha sedna malem dnu (kake posode), poje pologlasno, na dvori pak laja

iii cvili kosmati erni pes ujo po okolici blodeega volka.

No, glej, uže je as tudi veerjati Dekla pokriva mizo sper-

toipa,. vzame iz odpirajoe se miznice lesene skledice, postavi

na mizo Jesepo krasno solnico, polaga žlice in velikanski hle-

bec kruha. Kmetici umivajo roke iz rokoumivalnika viseega

nad perilnikoin zraven pei in brišejo tudi tukaj vsegdar z

na steni viseim platencem. Ruski lovek ne sede ne južinat,

ue veerjat, ne zajterkat, ne umivsi pred rok. Zato je v ro-

k(Q»umivalniku vsegdar voda.

• * *

In tako, umivSi roke, sedajo vsi za mizo in kadar dekla

vzame iz pei lonec vroe zeljne juhe in nalije v skledice, ta-

daj vsi ppkrižajo se, pomolijo in lotijo se zmerne veerje.

To delo ni praznino, premen ni mnogo. Zeljna juha

«) T.j. 16. dtl ariloa.

m— MacTo BapflTGJi TOJibKe n Mjtnovh e«jia, a n Men

iiycTUfl — Kaina rpeHHeBaa hjih iiuieHHafl MacjiOM b HjIh

ci> iioôKOMi>, BOTi> II uecb y}KHHi. 3a yH{HHOMi> 6bIBaI0T^

myTKB H pasroBopu, coo6iiâioTCfl cjiyxH o upoJiciuecTBiH ua

6afap^» o Boftfl^, o anHêcM bo cjiyva» peKpjTenaKo iia6opa,

BJii âauiAueaiam%'* pa6oTy bb cjitAymB^ti ên. OToiseriyBniB'b, Be% BeTaHyTi>, o6opotbtcb n cBBTUifb BvosaM^, no-

MOAflTCfl H HAyTT,, KTO COaTb BT* K^tTb, KTO Hd HOâTB, KTO

Ha neHb. MaêHbKHKi* fl,tTeii jAomari* rA*-HH6y/!^b bt* cto-

pOHRt, noKpoM^Ti* ux'h cTapuMi> uiyuiyHHmKOMi> HAHT yaynoB'i>,

B ycflOBOBB'b * TBBBte O^paSOMl peATBAieKl, TpyA0<iBl6HBUI

6a6u OflflTb BpBBflaaBiTefl sa BepereBa, v, mjpAhm BOOJirojiaca

fl%ceflRy; cb npBfl1iB0H'b esepna, npocB»BBawTib e% padoroB

AO nosAHBKi) ntTyxoB'b. HaKouei^^b jyHBHa noracjia, h B36a i

Bc^ Bil Heu H<HByiiîe noTOHy^H bi> rjiy6oKOM'b MpaK%. Bi» th-

lu^HHli TOJibKo cjiuuiMO coHHoe jihix2LHie 4*^x68 Aa xpan^Hie

eTapBKOBii. BpeMefleHi BCKpBBBeTi* bo cn% mjiaA^Heiî*, h ^yT*

Kaa MaTb BpoTflBBTi pyBy n BepeBOHBl^ jUDJibSB. 3aarpsHBnna cBoeii'b KOJibn% BaiavnâncB Jinjasa, iijiaAeflei^'b cmoMuerkffl Bce onflTb Tflxo. Pbbo npocBCTCB CTapyxa, ou^ynbio cji^seTi

Cb neHKB, Bbirpe6eT'b mi* ne^H ropamiM yroêK^, npifjioH?HTi

K^b HeMy cyxyio jiyHHHKy, h HaHHeTi* B8AyBaTb oroub. 9to 6u-

BaeTi YacoB'b naTb bo uojiyBOiHy xorAa noiBT'b TpeTbfl n'bTyxi.

•ABBfb TOJIbBO OCB^TBTCfl BBâ, CBaBfllie B'b HJlfeTflrb dÎ^T*

OTorp%BaTbCflflOA%BaTbGB; 6a6u onatb dep^rca sa eBos A^munm BepeTeHiâ; My}RBR'b o6yBaeTCB, BaA^Baen nodiyBiy6oR'b, r

HAeTi> nocMOTpi^Tb âmaAeii. HeMHoro noro^n, saranjiHBaeTCfl

ii36a a RorAa pascBtHeTi*, caAflTCA aaBTpaRaTb. nocji'b

saBTpBKa A^^^n^Kiî^ npoAOJi»aeT'b CTpasBU a^ o6%a&» h

BUHeTaeTi BB6y; ]iyBniKH OBHtb BftixoAflT'b BOVb» »ro vênc*b TBBopoifb HJiK Cb i^1kflOirb» KyAa KOiiy Hy»(Ho; omrrb

npBBBHamTCfl aa npflHcy a^ sa TRaabe, a TaHi* b o6l^fl,%. TbrinpoxoAflTi» u^-^jibie ahb, Eefl,'^^, M^cAi^bi. IIoA^b BocRpeceRbe,

Cb cyMepoK'b cy6oTbi, B'b 3a}KHT0HHbix'b AOMax'b 3a»CBraH>Ti

jiaMnaAKB opeA'b cbatlimr HROHaiiH; b paao no yTpy9 BorAa ece

norpyBceBo bi rjiy6oBiB coH!b» cTapyxa saafiijKelrb flpeA'b o6pa-

SBHB nBTaROByn cBftYRy, B8«b »ejiTaro aocia, ^BTae'r'b moBO-

TOMl MOABTBbl, B TBOpBT^b SeilBbie BOBJIORbl.

Oigitized by

127

dostikrat kuha se samo s koškom sala, o posti pak pusta— kaša ajdova aH prosena z maslom, ali < mlekom, glej, to

je Tta' veerja. Po Teeiji imajo Šale in pogovore, si pripo-

vedujejo glasove o kaki prigodliina tergu, o vojski, o razglasi

v sluaji vojaške nabore, ali ustanavljajo delo za sledei dan.

Mine veerja, vsi vstanejo, se obernejo k svetim podobam,pomolijo, in odidejo spat, nekdo v hram, nekdo na nadpe-nik, nekdo na pec. Male otroke polagajo kamor bodi v stran

pokrijejo jih s staro oUeko, ali s kožuhom in upokojivši

tako otFOcii5e prijemajo trudoljuhne žene spet sa vretena, in

iiirmrajc na pol glasa pesmico, s prlpevom cverkovim, sedijo

pri deli do poznih petelinov. Na zadnje je terska ugasnila

in izba in vsi v njej živei so potonili v globokem mraki.

V tihoti se sliši samo dihanje spijoih otrok, pa smeranjestarcev* Po asi sakrii v sanjah dete 4n ujna mati stegne

roko za trak aibke. Zadkripne zibka zibajoa se na teaji,

dete umolkne in vse je spet tiho. Zgodaj zbudi se starka, tava

šlalaje zleze s pei, izgrebe iz pei žarei ogli, priloži

k njemu suho tersko in zane pihati ogenj. To se godi

oh peli uri pb polnoi, kadar pojo petelini tretji. Komaj,

da se razsvetli tzba, hite listi, ki so spali v hramih, ogrevat

ae in oblait se« žene spet spravljajo se na svoje klopce za

vretenca; kmet obuva se in oblai ^polosubek" (kožuh) in

ide gledat konje. Ni dolgo akati, izba se zgreva in kadar se

stori dan sedajo zajterkat. Po zajterku dekla na dalje pri-

pravlja za južino, in pometa izbo; možki spet gredo ven,

nekteri ide* s sekiro ali s cepcem, kamor je komu potreba«

Žene spet prijemajo se preje ali tkanja a tu je tudi uže ju-

žina. Tako prehajajo celi dnevi tedni, meseci. K nedelji, z

mrakom v seboto, prižigajo v premožnih hišah svetilnice pred

svetimi podobami in zgodaj zjutraj, kadar je vse pogreznjeno

v globoko sp^je, starka užge pred podobami ^petakovo'' *)

sveioo ia rumenega voska, bere šepetajo molitve in se pripo-.

.

guje do zemlje«

^) hi je veljala pet kopejk.

Digitized by

12d

3HMa /i,tAnTca iia TpH Haciu: aa iiepBOSHMiie, hjih špeMfl

AO PoHfA^CTBa^ iia cpeAHHy SHMbi OTb Po/KêcTea ao MacjiAUM-

iîi — 6o.ibHioii MAco-Â^f ^ naKOiieiî* ch Mac4aJUUMit.A0 Ban-roBftii|6uui. Cmmt xojioAHue Mopdau cHiTaioTGfl fMAeeTBttt-cKie, npeA% Poska^ctbomi, saciJibeBCKie — on Poska^^^m .

AO HOBaro roAa, h RpeiHeBevie — on ¥omfl,ôtBtk h ao Kpe-mêiiifl. CaMbie r^y6oKie CHtra uBatOTb ui* <»eBpaji^. IIpasARB-

^KaMii, ci> PoHtA^CTBa II AO Upeiiêinfl, uapyiiiaeTcii nAHOo6pa3ie

AepeBeucjfiOH auisaii, m caMua upaBA^HKi* ,Po3KA6^TBa» wt%poaroB^Hbe nocAt npoA04»HTejifcHaro nocia, BCTpi«iaeTe» ae6e8> jTAOBOAbCTBlfl*

Kil 9T0My Iipa3AHllKy nOMTH B'b RaacAOMi ABop^ BUKapM-jiMBaioTT, cBHHbK), HO CBepx b Toio Bc* 6a3apbi, H ropOACKie u

ce^bCKie, BaBaîeubi cBHUbiMH iymaMU u iipuBOdHOio mi> CTeii-

uuî* ry6epum cojiohuuoio, Iloc^Âuie 6aaapja apÂi* PossAe- .

eTBOH<L (uBBion OHeub uorojuBAHUtflToproBJifl Binn. Boa-Kifi saoacaen aaRjnaeTii n npa8AMB7 Boe HOofzoAnM:RTO MîH^bi A*ia nBporoB'b, nmaniia, KOMy uy3KH0 coaohhuIvRTO iioKynaeT'b 6bi4bH Horu m ry6bi ua CTyAeiib, a kto h caMi>

npoAacT b n86biTOKi> OTb ceoero x08flHCTBa. licKynHB'b ujmopo-AaBi> HTo KOtfy Hy»CHO, uymMLHQK% HAaTi A^BapniATb upuiTiiM

npefiuBUHie na 6aaapi^ n laâRi, u ooTovjr npH oiOBHasui

sapa, OROAO RadaRa BcerAa RjruaapoAa . • * Ufnm% mmetîH C'B 6oApiiiMi> AyxoHii, aaBajiflCb bi» casR HOcnpatJiMefc hcb yxa6aMH^ iiu cb KOcoiopaMH^ hh cb osparaHu no nyTH, cKa«-

4eTT> At>MOH, CAom roaoBy; mhoi Aa aacHCTb, ho aôrha .louiaA-

Ra. TaK'b. xopoiuo iiHaeTii A<>P<)i*y Oaaapa AOMOttt HTO. ofiTaAo^

BRTCfl TOJIMCO TOCA>» ROFAB A^^VMTl* A9 8aTBdpOHHUi<& 9%fî

porb xoaiiHeRaro ABopa. Tjrn ufumvb upomeToi, ji^Bp6^ • •

cTHTCfl Ha MÂHui Rpecn lui o6pa80Ri>, BpâaiiHiii ma^'BOpOiaMH, OTBOpUTb llX'b, BBeA6Tl> jioiuaA^, H CKpHliy4ili BOpOTa

saTBopflioTCH onflTb. . . Teuepb ua cejibCKux'b 6a3apax7> ue oaumyHce KaaKH, uo uohth BesA"^ noa3H4HCi> aûa .0% nm%cguamfi80$paaKi|H)]iviaH <uiiHUfl naiuRs « oaHoaapiii, a c^h naAOS^v*noA^b HHMR : PecmopaîM wm Bm$k mKpvmuš mpmmt^ mmm*

Bxa4h e% eaêêuie, Taiii» My»raH m^vh âi, bi* iiepeMBiRy

C'b TpaBHHKOM b, H^H IipOCTO Cb TOptAKOU. 6bIBa^bie B^

IlHTept H iipoHJHBaBinie TaMb no nponycKy, npoHHKHyTbie Ay-

XOit'b l^BHJlHBailîH, BypaT'b CRBepHbIH TaaKl* H81» Tpy60K'i» Cb

AJiHHHblMH Hy6yRaiUI» ROTOpUfl BepTJIHBUH nOAOBOi, B^b KpacROl

Digjtized.t3yjQttgiJ

129

v Zima deli «6 ha tri dele; na perrosinije* aU as do bo-

ži£»9 naêdino zim^^ od bosida do zadnjega pustnega tedna— Teliki pust, in ]>osledjni6 od pusta do oznanjenja devici

Mariji. Naj hladnejši mrazi se štejejo božini pred božiem;bazilski od božia do novega leta, in „krešenski" — od bo-

žia do svetili treh kraljev. Naj globokejši snegi padajo v'

febiwrji» .S praaniki od božia do svetih treb kraljev se'

preterguje amirom' enako življenje t vasi in sam praznik bo-

zif, kakor pervi mesni dan po dolgem postu se doakuje ž

iâdovoljnostjo.

K temu prazniku skoro v vsakem dvori pitajo svinjo

ino verh tega so vsa teržiša mestna in selška napolnjena

s svinjskimi boki in s slanino, pripeljano iz stepnib gubernij,

poslednji tergi pred božiem So verlo mnogoljudni in tergo-

vanje živo. Vsaki se oskerbljuje in nakupuje k prazniku vse

prav potrebno; nekdo moice za potice, pšenca, komur je po-

treba slanine, nekdo nakupljuje volovje noge in gobec za

morzlo jed^pa nekteri tudi sam prodaja od svojega gospodar-

stva, 4fesaar tma obikio. Naknpivii in prodavŠi| kar .je komupotrebno, ide kmetih dokonevat prijetno prebivanje na tergu

kermo in potem pri okonanji terga so okolo ker5emvsegdar trume naroda .... Kmet ižpije in veselega duhazvali se v sani, ne paze na jame, ne na stermine, ne na

jarke po potu, dirja domu pobijaje si glavo; vasi zaspi, ali

dobn kmî tako dobro zna cesto s teržisa domu, da se

uataia le le- tadaj, kadar pridirja do zapertik vrat hišnega

dTora. . Tu se knMt sbudŽ, pokrita proti mednemu križu,

ali podobici, vrezani nad vrati, odpre jih, vpelje konja in cvi-

lee vrata se spet zapirajo . . . uže niso na selških tergih

edine ker^me, ampak povsod so se pokazale z viseimi kazali.

s podobann ajnih skledic in ^samotarov" in z nadpisom pod

njimii ^Resloracija«' di: rVnov.odpertitraktir'', ali: »Vhod yzaredenje*. Tam kmetii pijejo aj, pomešan z rožno vodo, alt

prosto s žitnim žganjem. Drugi, bivši v Petrogradu in tampoživevši s popotnim listom, navzeti duha civilizacije, kad6

gnjusni tabak iz lui s dolgimi cevmi, ktere urni kermarski.. ..i-^ . , .. • • . . . .

•.

'.

f . .• • . . - - -

t

Digitized by Google

130

p]r6ax%, 6e8iipecTa]iHO BCTpaxHBaa rojiOBoi, Mf^nm vjpe^**

BaBUi c% 6BJibmni% npoBopeTBOvb jniTmoemB.* %6m Mijt* i

BVJIliaiÛI BTB 0#X0ABTC1I AOpOPO Hei^RBHJKBBBaVHlim

TejiflM^fc irpafl, H MftcTo i^tjiiiifi eejieRiii ûBaioTt 3RepTBo» wm^CTopojKHaro o^pamenifl ct Tpy6Koio. HaAo6HO BnpoHeiit* saiit-

THTb, HTO KypH^bU;HKOBl> 0C06eHH0 Bl> HM'^HiflXl> HOMÎIj^HHbHIî

FAl^ HMBBJiHsaiiîiD noAO^Haro poâ hohtb hc AonjcsaB)^^ MeSAyKpecmiR« onm Henoro. KeviTS mmttBBMrm^m^mmmif'BCMTBJMVH cTOjiMi^^fc HeauBaBflMm BimM*Aa n A^pewB% t9^

cnoACTBjeri o6m,M vucjb, 6yfi,T0 pyc4)Kot HapoAi» ^meroope-AaeTCH nbflHCTBy— bto HecnpaBeA^HBO. IIpaBâ, pyccKiH KpecTb-

flHHHT,, XOTfl MeJKAy HHMH H eCTb BOBCe HenblOIîe, HHKOPAa He

OTRaaseTCB h Bcerâ cb yAOBOjifcCTBie]i'B hMUh^n pioiiKf jui

cranHi sna, hto mombo laBum KjmavmflHiin m-Kim mnecim vpjrAMs paOoiaro êjintaB; vo micr^: jb

' va AO-ii«^ ^0 Aocraereii §to 7A0B0jifceTBie? Rto BRaeT'B, nmnTpyAHO AOf^TaeTCfl KpecTbflHHHy Ka}K/\afl RoneiiKd, toti» noi-

MeT^b^ HTO eMy bhho, no i^-^hrocth cboch, aâr nacTaro ynoTpe-<

6jieHiH He fôcTjmo. KpecT&jiHHHi> «0x7086x1» brho B^b Pox-AecTBy» n iiacajrau^ft, n CbatoI HeAi»4ft» b% .j^mmm^npa8AR>Ry» ho HBKfHaen ero hb eT04bK# am cB4fl,vcs<MiRB

AJiH yroH|eRifl nocftTHTBJiei r poARun. fli^JMHnirB, m bvb

BpeMR oH-b BbinbeTT* H jiHmHee, ho 9THX'b fl^mk neMEoro B^ I

roAy; bi* APyrHXT> Hce c^y4aHxi> noKynaeT'b bhho toji^ro

cBaAi»6'b, KpecTHHHb, noxopoH'b h homrhoki*.

HaRaHyHl» Porca^ctbb, t. e. vb pejRAecTBBHeiii ea^BJB-

RRRV MTOrie RpBBOOjiaBRBie, AO noRBJieflic Hêt«8iftB^§«iiredt, R6 HAffi^ Hnero. TaRi-vaink BRimift a^^^ >^ f^mm%TO H 0)KHAaHie SBlbs ai>i 6uBaeTnb HenpoAOJiRCRTejibHO. B'B 9T<mABHb, CT, yTpa, Korâ TO^bKo-nro saTonflTTi HeHH, Bt B36axi»

HaHHHaioTi) neHb 6jiHHbr, a Moô^bin 6a6bi h 4%bkr, copaBiuHCb

rypi>6oM), xoAflTi> no yjiHi;-lb h B^HHaT'b KOM^ffm Uofôšf^jfn

ROA'b ORHO RaRoi-HH6yAB bb6u, aandiOTi rojiaoM« iip4MR(« !

mxK% '8ayHUBHUM'b:

^K^jflAa, noAaft Kjihrb, ROJiflAR'

He noâ^HTe 6^HHa — KoaflAal '' u

KopoBy 3a pora — KO^Hâ! •

|

noABARTB 6aHHa, npoHb noHAeM'b — KO«iAAtI^

npR BBTRaSl BTOft HllCRH OROHI^B RBU, HOA« ROT^pim0H% noRin, oTRpfiiBaetcH, h npoTRHyTaR rb^b ReroBiêApaRpioiB

181

hlapec, irlepi srajci nepreneboma kimaje z glavo podaja, ako se

žeK, a tiaj yeo beraosljo in priljudnostjo. Ta oiTilisacija hodi

velikrat drago necivilizovanim prebivalcem kraja, in velikrat

pridejo cela selana bobenj zavoljo neprevidnega veselja z lulo.

Mora se v ostalem omeniti, da je tobakarjev, posebno v po-

sesub plemiških, kjer civiliaacije lake Tcrste skoro ne dopuš-

ajo, med kneti Torlo nato, Rarno prar, tudi se mora ome-niti, 4a med prebivalci glavnih mest, kteiA niso nikoK livelt

na deželi, vlada splošna misel, kakor da se ruski narod ve-

likrat udaja pijanstvu — to je krivo. Resnica je, ruski kmet,

ako ravno je med njimi isto ni ne pijoih, nikoli ne odrede

iil vselej z.zadovoljstvom popije kupico ali kozarec vina, kar

se more iagovoriti s podnebnimi in težkimi telesnimi trudi

delavnega loveka; ali pa pride pogosto njemu v del tako ve-

selje? Kdor ve, kako trudno pride kmetu svaka kopejka, ta

razumi, da je njemu vino, zavoljo dragine svoje za pogosto

uživanje nedosežno. Kmet kupuje vino o božiu, k pustu, k

veliki noi, k cerkovnemu prazniku, pa kupuje ga ne toliko

M 'se, kolikor da pogostC obiskovalce in žlahto. Poiiiaiimo^

dilr on popije ta fes tudi kaj preve, pa tih ifaievoV

msiogo v fett; sicer kupuje vino samo sa svatbe, aâ kerfite^

pogrebe in sedmine.

. «k ... .

Zveer pred božiem, to je, na božini sveti veermnogi slariMnsrd ne jedd ni^ do pi^kaza perve srezde na

nebi. Tako kakor zimski dan ni ddlg^ tudi akanje zvezde ni

dolgo. Ta dan zjutraj, kakor hitro zakurijo pei, zanejo v

izbah pei potice, in mlade žene in dekleta zbravsi se truma-

ma hodijo po ulid in kliejo ^koledo''. Idejo pod okno, kte-I

ndiols iabe in^sapejb t glivsom povleenim in žalostnim.

Koleda, daj police, koleda!'

Ne podajte potice — koleda!

Pa kravo, aa roga koleda!

. ;Jôdajta*potioe, fpfio pojdemo — J^dedal

Pri glasik te pesmi se odpura okence izbe, pod kterim

one pojd, in stegnjena iz njega podarljiva roka podeluje pev-

Digitized by Google

132^

HAyTi> Aa««^ H) npoiOAfl ^ti oahoI itte rb aPî"^ iip<»*

AoîâH RjiRKaTb noAi* OKHaMH ROAaAy, oiOAfli* bcio A^pemm.Ki> BeHepy, bi rocnoACRHXi AOMait, KaKi>noAO bc* AâHa-

A^cATJbie npasAHHKH, cjiy»aTCfl BceHOUj^HUfl; cTOJOBaa h JiaseHc-

KBfl roenoACKaro aom aanojiHAiOTCJi HapoAoii'^ Bcta'^ do^jmsi i

•ospacTOBi. Caiiuft iipaaAHn%P«aRAecnaXpHcvoBa,Kan m*6ojibiiiie npasAHira, npaBdCJMBBui RapoA% Hama6T% sajnrpe-

Heft H o6ÂHeH. noTOMT» BI. AOMaii pasroBJiiiiotefl, o6â^h>tii

H OTAWxaioT'L. nocji* o6'bAa, B'b rocnoACRiH aomti onHTb npi*3-

SKaeTl> CBfllHeHHHR'b Cl> RpeCTOMl) M CBflTOH) BOAOiO. 3a3KHraeT'

ca npeA'b odpaaaiii bi bbji^ cBt<ia» codBpaeroji »ca ceMicTaocb AonoHBAiiaiui; a cBanênim c% A^raain, iiponM% tp«h

napb H KOHAM'^ ]ipaBAHiK7, m AaB% Ka»A0H7 npiejrefBjmiavjnoi^l»jiOBaTb RpecTE, cHHHaen o6jiaYeBie^H omciTc^ hHti^^ML

HBue cBflOjêHHHKH npHB03flTi> cb co6oio 0Tnyii;eHHuxi>, naeaj-HdiV) npa3AHHR0Bi», Ha no6kiBKy mi* AyxoBHaro ^HH^Hiijâ cejho-

Bai, ROTopue npoHaHOGAT'^ n CTBxaxii nasAPABR^^îK^ ^P^"bUtctbui, aa hto, paafmêrea^ BdaaarpasA«iotcH Bd8«eKTan»Kmpraiaiu mm Htn^n^jAh noAofoum. Hi Aj^jriroi 4MIcBimêHiiKrB n vpemm npmTon BiteoABn BcS-ÂMpu !

cBoero npHXOAa, bt» RajRAoft H36t câBHTi. XpHCTa, h, Rpovij

He6o^kmofi naaTu A^HbraMH, noay4aeTi> RaK'b ohi, TaR^ haÂ'j

^lOKi*« no nBpory» 6ojibiueio ^ctin 88*^ caTHoft mjtri. Ha Tpe-

Tifi A^BB BauHanTCA cbbtih, t. a. ahi naprnana* raAaHii i

npo^JnpovevB, «orAiw WMtwh atmuiaim jfjmii, aas*

ryTca cajiBHBRB bjir cb^hh, MOJioAue napna, 6a6u h aIumni

saTlBaiOTi HapflHcaTbCfl. HapaAu A«^^ 9Toro MacRapaAa oHeui

Be AoporH, h Bce njmnoe noAi> pyRaMH. Ea5bi oA'bBaiOTCji CTa*

pHKanB, napaii cTapyxaiiH» a^^h Hwa>vMiB» s ace vb ^«04%^

iiae^B TBK^ OAlittBTeB, «it^ npocvo & ^ M naxMi3>ivrjiaBuu» ycjiavii ab»* nepBoe,w,ote BapflAiTbca Kit% mmal$ypo4.iBBte B NtuiBie, a BTopoe, ht^6% BapABceaiiarD veiHnipo

ÔrMl y3HHTb. BbIBOpaMHBaeTCH UiepCTblO BBepk-b OB«IHRHaa

my6a, HeplbAKo cmuTaA B-b uepeMe/KKy U3'b obhhb^ lepRbitb

CtAun; aa caBfly^ Ba6itBai»Tca cojtojta^ -iip#4ctaBJUUM|« •

rop6%; A«iHB8lui, BCK40BQêaB«ji x<opoAa BCKioiiolfMa

Digitized by QŠÎ<

133

kam tople potice; potem gredo kolednice dalje^ potovaje odjedne izbte da druge in klicaje na dalje pod okni ,koiedo«, .

obbijaje Tso vaa • • •*

K Temeni, v gosposkih- hiSah kakor pred vsemi dvanaj-

stimi prazniki se obhajajo „celononice" (služba božja); je-

dilnica in družinska izba gosposke hiše napolnujete se z ljud-

mi vsih spolov in starosti. Sam praznik rojstva Kristusovega,

kakor tudi vse veje praznike zaenja staroverski narod z

juienvjo službo božjo in z veliko maso. Polem doma zaenejo

apel meso jesti, južinajo in poivajo. Po obedu prihaja v go-

sposko hišo spet duhovnik s križem in s svelo vodo. Prižiga

se pred podobo (svetnikov) v naj lepši izbi svea, zbira se vsa

rodovina s hišno družino, in duhovnik s služabniki, zapevši

„ hvalo božjo in svetnikov davši vsakemu priujoemu po-

Ijtibili kriz» avlai (cerkveno) oblailo in ostaja, da pijeâj.

Dvugi duhovniki pripeljejo- s seboj sinove, pulene zavoljo

praznikov na objiskanje iz duhovnega uiliSa, kteri govore

zložene zdravice, za kar se obdarujejo, lo se ve, s sladicami

in poprenjaki ali s imur koli takim. Drugi dan duhovnik s

križen) in s služabnistvom obhodi vse hiše svoje fare, v vsaki

i«bi.sllivi Kristusa, in, zvumj male plae v denarjih, dobiva

on in tudi služabnik potico — veji del iz presojane mê.Treî dan zaenja se „12 -noi* to je, dnevi naiiemovanja,

vedeževanja i. t. d.

. . i v • . • •

• ...

V-^- -Dtrugaf kadar t izbah prižgqo terske, ali lojene ali

^bp^^ tveŠe:mladi fanQ'e, žene in d]ekHta zanejo iegavo na*

lîfRovati se^ »Naredi« (leme) za to Semarijo se verlo po eenr

in vse potrebno pri rokah. Zene oblaijo se za stareke,

fantje za (stare) babe, dekleta za ciganke, in vse to se berž

tako ôUee, da prav niemur ni podobno, pa (pri tem) ste

f^kigfnb praviH. dve: pervi, našemiti se kolikor mogoe ner

rodnqie in snMlnqie, tn drugi, da bi naiemanega ne mogli

kimdl spoznati; Ovji kožuh obraa se da je volna zvunaj, sSit

vefikrat zmesoma iz ovin ernih in belih; za herbet natlai

se slama v p.odobi gerbe.; dolga kodrasta brada in kodrasti

b To je od boiia do sv. 8 kraljev. Ras pravi tema .svetU«

Digitized by Google

1B4

ôcbi no4BH8biBaiOTCfl HBi> naKJiH; BM'fecTO KyuiaRa o6pi>iBOKi> ee-

peBKH, BI pyKaxi> Ay6»Ha, u cTapHKi> roTOBi>. HapaHceuHue

soAflTb no 86aii'b» coo6paaHO npu«TUiii mmi^ aa g#6ii ju*

HBiiam, roBopan a BoafjrsAaiaTt BaBipa^rvA^nm^t nopinixoxoTa. BoiAfl n Ma6y h nanpBBteovBoaaB« zmum^ npc*»emue nonn iijiiiiiiyT'b, b djibckb btb obobbi 6e8o6fa-aiCMT, H H306ptTaTeJlbH0CTii0 COBepiueHHO CO0TBtTCTByiOTl

HapflA^Mi. CTapHKt BUA'b'^biBaeTi> yAHBHTe^bHbifl h npeoTHei-

jiBBUfl «Brypu BoraiiBt ho Koaêii t^m'b, hto oi:*!* mumMšmHaHavoBceHui h jctbjioctb cDoruuieTcii ii Atnn m MnBBopzi TopjiaauaBB. HHaa cyxaB eTapyxa, c% jTMwmmm»OHUiBH, o6uBHOB6inio pasurpuBaeiiaii poejiftiiii ^^rmmn,CHanajia n^fluieti, cKpoMHO h HteMaHHO, ho iiotomI) nycKaeTca

Bi> npHCHAK^, HJiH KyBupKaeTCA Hepe8i> ro.40By . . . HapA»ceH-

Huxi» B8% H86u B'b Ba6y Bcerâ npoBOHca^Ti* ôjiaa peteTB-1116X1» KOTopue on uctbto cepAiia paAyB>T€fl Becoaim Be-

^lepaHi CB«T0K'B. noAl BOBiii roA'& Bov^^m obmck eoli-

paoTCB TOJDB M0Ji0A6»i: zoAiN^B ooA« OBHaiiB no»v%,OirB noM>Ti>, a mmi> noAaiOT'B, rto nnpora, kto RycoKi» Ba-

peHOH cBHUHuu, — uoâioT^, HTO y Koro c^yHHTCfl Ha Ty nopy.

Benepi aoA'B hobuI fOAi* vcKJiJOHBTejibuo HocBAOôTca ra-

ABBiflBfb.

B% Aoiiasi rocooACBBsi cbbtoiviuo #o^npa upoBOAffraBOHTI TkVb »6, KBK% B'& AOXaX'BKpeCTBOHORKrB. HMTO 11B%ne jiiD6BTb cBflfORi*, RaRi. A^TH, HHKTO TaR^ He paAyeTca hxinpH6.iBHceHiio. Eniê aa H^CKo^bKO neA^^b ao PomAecTsa, An-dHMUMi) npeAMeTOMi) Beiepnusi* pa8roBopoB'b Me7KAy A'^TbMi)

iipeAMeTOHii HHKOFAa iieiicToiHBiiuMi*, ecTB cbbskk; « iuumiB,^To6u yTiuaBT^ hoa% naot paa6jiaxwBmarooji AiTmy, evoti«TO.IBKO paaRaaaTb eHy bjih aanoMHHTb^HTO Bona^ 6iKipo OMtiBiipHAyTii, Bc% A^ByiDRR cTaHyTi» BapiiBcaTbCB, BpBAen«; .ow-pHKi* TaKOH rop6aTOH, 6opoAa A^îBHHafl h npon: y MajieHbRaro

iiâKCbi npH dTOMb pascKas'^ roTOBafl yme BbiKaTHTbca cjie^

3HHKa 8aMpeT'b HAH nOBHeHOT-b Ha BHBfiHeH p^CHHIKft, KaK1».4Bp

poRBTnaH »eiiHya»Ha, rjtaaa aa6jieeTHm jnadoranrcTBm^pOBiHABniOMi* Horo-TO Beceaaro^ a hb noaypa6KpuTaii*.|i49P»

cjiOTHTi yû6Ra. HaROHeijt^^ n BOJiHKoft.paAo^M HaêBKâoinoRoa'bHifl, A^BHO HceaaHHbm cbhtkh HacTynH^H. KaHCAU" ^»lepi,, BO BctKT, ABPpoBbixT» H36ax'b, MyaaHaxT,, yrjaxT, hact^cyHaTOxa. Oahh ymb noHTH cobc&mi* HapaAB^Cb, AP|^liiêJ^

Digitized by ^^flOê

135

v lasi se ptjdvezujejo iz koiiopnih tulj, vmesli pasa kos vervi,

v rokah kol in starec je golov. Nasemani hodijo po iz-

bah in goyore po naravi sem, vzetivzetih nase ia izbujajo ner

pigpi^êpe iiihaije hohotaiija. Ko pridejo v Ubo in «oposdravili

gospodarja- tu gospodinjo, nasemani pojo in plešejo in ti plesi

s s¥ojo gerdpbo in iziiajdenostjo se ujemajo popolnoma 8 Se-

mastimi obiaeiji. Starec dela l nogami udne in umetne zvi-

|aje, pa konava s tem, da se od izmišljene obnemoglosti in

iradUiosli spotika ip leti na tla .& pojlplata na kvisko. Drugasuha baba, nerodno se obracage, poigrava navadno a odraslim

fantom,- od aaetka plese smerno in okorno potem pa se spuš-

a y Rimski ^ ples ') ali pak se prekucoje 6rez glavo . . . Na*semane spremlja vsegdar iz izbe v izbo truma otrok, kteri iz

istega serca radujejo se veselim veerom „svelkov". Pred

novim ietpm zveer spet zbira se truma mladine: pa hodijo

pod okna in.pojo. . . Pojo in podajajo jim, ta potice, uni kos-

cak skttbanB svinjine — podajajo, karkoli se pri kom najde,

to dî*w pred novim letom posvediiê se samo vade-

ževapjemi •

y biiPth gosposkih obbajsgo avete veere skoro ravno

taka« ImAimp v.bišali kmekih« Nikdo tako ne ljubi teh praa-

nikov, -kakor detca, nikdo tako ne raduje se njihovemu pri-

bližanju. Je še nekoliko tednov do božia in že so „svelki"

prijetna re veernih razgovorov med detco, re, ktere nik-

dar ne zm^njâ; in pesternam, da bi precej pomirile stogor

tivse:se delee, je potreba samo praviti mu, ali spomn/ti, da«

gl^^ pra^F kmali pridejo prasniki* . vse deklice zanejo se na-

šenuivati, pride« starek tak gerbav, brada dolga i. t. d.,, in

pri ti pripovedki malemu plakalcu zamre solzicauže priprav-

ljena uterniti se, ali pak obvisi na spodnji trepavniici, kakor

taki|îî..se biser, oi zablisnejo od radovednosti in pria-

kovanja nekaj veselega in na poloodperta ustca zleti smeh*

Ijl^ Na jaBkdf^ ^>k. veliki radosti -malega ljudstva sa davno za-

željeni prazniki nastopili. Vsaki veer je v vsili grajskih iz-^

bab, hramih in kotih kolobocija. Jedni so uže skorp isto na-

Oigitized

136

enê npincKBBaioT^, bo hto HapHAHTbCA; xônoHyTi>, 6%raiOT'b

6e3X BCflRaro tojikj hsi yraa bi> yrojii>, TOjiHaiOTCfl co bctp%h-HUMH, caaiH 6paHflTCfl, h bxi> paniiTi . .. a TpeTbH, KaKi»-ce6t

MOJi^t ne TopoDflcb, c^spanTCA baâ n ^^pcsia x9^raHTomo 6u DOCHoi^Tb Ha M^neana«. Hmlcj n ^^^^mnBenepa, cTOjioBai n AOMt ocstaieHa 6ojAe otfuaioMMtiM:aamenu JinnRUi ab% •im rps cb^^b, ijih AmaasHH Jiania;

HeHyHCHue ctoû h crjAha aar npocTopa BkiHeceHbi, h apcsiii

A%TH, A^BHO pasoA^TbiH KyKo«fKaMH , cb paAOCTHUHii aaiâiiH

6%raioTi no ctojioboh b% osKiiAtûi aapaseHHUx'B^ Om^BpaieBpoAOJUKaeTCH neAOJiro. CKopo Biyirb xoxon» B^-^nepejiMi

BOBB^nâion o npnoAt m; Aêpi 1% eT04tByi> ersopioDmi,» napuBcenHue, B^b conpoBO»A^HiH paBBOo6paaiiai TOJinu ft,e-

peBeHKHXT> apHTeaeii BC'bxi» iiojiobi> h BospacTOB^, oa*tuxicoBepmeHHO no40MamHe>iy, Hano^HfliOTi> uojoBHHy KOMnaru.

Bi* rocnoACKOMib a^m%, hto h bti speciMpcKoft napada-lonUacii m o .ên dojfte He.aadoTaTCflyôte TUJHMMîii^Mr-

ABTbCfl KBKi Moauio cvtiDHlie; HO oavHH epaACvaa, KMtfiNiA0CTaBJIHeT%.npHCyTCTBi6 B'b HMtaiH rOCTOA'l>. amot% boh—ih-

HOCTB iipuAyMkiBaTk HapflAbi, xoTfl He MeHê'ypoAaHBiiie b

CMl^DDHbie, HO 60A%e SaT^HaBBUC, HeH(e^B BI) H86aX'b RpeCTb-BHChMXl>. TyT% flAyT'B HOpÂKO Bl> X0A1> CTapHHBUB A'M<^BO>M)

MjHAHpa H «paaHyaeKie KaMaHU, napucH cTapmHue-.H 4toTa-pHHHue, HBH0HI6HHU6 êmiu, hluiiu h aiJuuK», aaA^menien OBMOMi jpaAJtHBOM^b BHA% ; HO 6hntMT% TaHM « fmfmnCB 6e0KO96WOi ÔpOAOH H31> naKJIH, CB r0p60H%, Bl» BU-BOpOHeHOH AUpflBOH, OBHHHOH D^rOH my6^, Cl> TO^CTOft najiKOB,

iyTb He Cb Ay6HH0H, BT> pyKax^, cb kotomkoh sa njieiaMHi —cTapfliKib, gaA'B. KaiapuM^ wcTacepAew>^ xaxo.^^ .4^T%k-a

,BTaiBK He »eji8H>n, votf*^ 4ih> noAX0AiM%^vn» gimii^.^blMM.TjTi^ nenpeiil^HHo iSuBaen k cirap^sajr "vjriir.Re tpr apiMapocTOH%, KOCTJiflaafl, yrAOBaTaa, bhofab B'b mjimucb h n vt-

noT*, njiaTOHKOMi bi pyKax'b, CHaiaâ TaH^yIOIâfl »ceMaH-

Ho, HO noTOMT, nycKaH)maHCfl bi npiic8AKy ... TyT* 5biBa»T'B..«

Aa Horo TyT'b ne duBadi^?Gnaîaâ HaptaiaBHiie iMHn7T'B BOjii^ji}^^^

6yj^ caiiojm c^RpanaHai mm AWm»Mw;m mmUtmUm/mnpeRJIOHHUe AHH CTapHBHarO Hy8BIIKIHTa 0'b B^BTHHHefairiKBptAKaro 6piiTbfl ctAOH) CopoAoio, cb Heyabi6aioui,HMCfl, bo a«^

137

letutK se, drugi pa Se vedne poisknjejo s ciml>i se našemili,

Mpi.^jo, letajo bres vsakega piôvora iz kota kot» zade*

tajo se 8ire^«joce» se saiiii zmirjajo in drugi jihzmirjajo .

tretji pak,kar za-se mo\€ in ne hit6, zbirajo in spravljajo se

na pot v gosposke hiše le zato, da bi videli našemljene. Obsedmih zveer je jedilnica v hiši bolje rastveljena kakor si-

cer, prižgane ste od ve dve ali tri svede ali svetilka; nepo-

trebne mize in stoli se zavoljo prostora iznesejo in gosposka

dete« davno oble^na, kakor ee, z radostnimi lici letajo po

jedilnici v priakovanji našemljenih. Priakovanje ne vlee se

dolgo. Skoro naznani šum in hohotanje v prednji izbi njih

prihod; vrata v jedilnico se odpirajo in našemljeni, sprem-

ljani z raznolino trumo selških gledalcev vsakega spola in

atarosti, obleenih isto po domae napolnijo polovico izbe* Vgospoftki biši, kakor tndi v kmeki izbi, tisti, kteri se naše-

tnujejo, se za nebeno re ne trudijo bolj kakor, da bi se na-

šemili samo kolikor mogoe smešneje; aH ze pripomoki,

ktere nosi premoženje gospodi, dajo mogonost izmišljevati

šeme, ako ravno ne manje gerde in smešne, pa bolj šegave,

kakor v koah kmekih. Tu grejo pogostoma v procesiji sta-

iriBske dedovske obleke vojaške in jfhmcozke saknje, baroke

starinske in tiosiannske, poiiošene avbe^ klobnki in klobaiinataknjeni v naj gerji podobi; pa tii je tudi starec z neskonnobrado iz konopnih tulj z gerbo v obernjenem sterganem

ovjem pisanem kožuhi, z debelo palico, malo da ne s ko-

lom, rokab, s torbo na pleih, — starec, nad kterim se

lllâ 'MMs##dn6 bôejo, skrivaj pak ne žele, da bi bodil

-MiB6 'tij^. Tu je gotovo tudi starka, mulo da ne tri aršine vi-

soka^košata, nerodna, vasi v klobuii in v suknji z rutico

v rokah, od zaetka plešo okorno po tem pa spušajo se v

„ruftki* ples^«o*ali esa tukaj ni?

* .' Od zaetka našemljeni plešejo z muziko kakorŠnega koli

immouka godca ali starega muzikanta, kteri živi na me-

iialM fejt-#ôj^ stare dni, s sivo bd redkega britja šetinasto

bradio; z' obrazom, ne šm^ljajoim se, vendar zadovoljnim in

4atoN(ftlMimj sili pak £ godbo itoveiege ali s plesnimi peš-

Digitized by

198

MHCT|)yweHT-rapMOHiK>, M.tii iioai» u.iflcoBbifl u-feCHM, 110^1» AyAKyf

uoAi* 6a4a4aiixy,jioA'i> opraai» ii«ui «opeiiiaHo, oAH^jfb caobomi

no/to nTH BjiiAeTCi; noTom« jcrmu ojuiean, e^dapip^Tiift

B^fc KpysoKib, I šopom noam ntCHV.

Bom Moi! san c«opo JOTm »povii. 4mo mI^hjioPoHfAecTBO, a Bon y»6 h Hobmh Toai* upoiuejii), ue BHAa.«B,

KaKl> fipOlUJIH CBflTKH^ He BHAa^H, KaKl AOHfH^H H ^^0 RpemCH-cKaro coHe^bHHKa. Bi> conejibHHKi cbhtoh boau, t. e. ao

BOBBpaiueHia oti> B6<i6piia, ho %a^t%p a Bewpm eoBopuiaoTc«

Hocjin o6«AU» dadum mroviui ATF^îô«; boI(, m eva|^H Majui, HAyT'fc tAyTi 0*^ i|opMf»» BeayTi» hocjtib

RyBinHHU B KyBO]ilB<lBKH H 6yTUJIKH, A-*A BaDOJlHeHiB .eBA«>

TOio BOAOM). Okojio HBHa, Bi> KOTopoMi> ocBHiuaâcb BOAa, no

OKOHHaHiH odpflAa 6biBaeTi> CTpaiuuaH a^bkr: bcakoh TopooHTca

aaHepaByTb cbbtob »0414 npeaicAe APyi'a('o . • . Cso^bio KjfB-:

DHiBOBi 6uBaon TyT'fc nepodsTO, gbojom boû teiBaen paa*

AHTO BO BOJIJ, BBJIHTO p^KOBa, paOHJlOOBVTO BO OAMA^«npflxo9RaH%^ m on RpoBioBevoi 0Ty»K bi» iojioahuii* i;epR-

Basi* 6bicTpo sacTbiBaiouêH B-b aeAi>. Bo npeMA ocBaiueHifl bo-

Abi, MHorie cTanoBAT b ocoufl cb^hh iiepeA'b odpasoni} Boro-

nBJiOHiii rofiflOABa« Cb^hb btb, bo oBOBHaBiH Boîoiuit («#yic»

AOBoi B TnuiTOjiuiocoipaBfl»Tiaa o6paaaiHi; mn ioaattraian

TOJI&BO BO BpeVB 0BJU^BUX'B ipOBl, OTBpafl|OHiB0» 1K9JUB

yAapoB'fc MOJifliB.

Bt» cTapHuy bo MHorHxi> rocnoACRHXi> AOMai^ 81» OTOT-b

Aesb noAaBaaocb Kojueo, iionpocTy— HbiH'buiHflH A^P^BencKaH

KyTbfl, T. e. paaBapeâaii ninenHiiâ, uoACAaiiêMHaA iieAOM^

taOCalÂOTBlB BOABBO BTO 8aill»fi|M0Cb C9HmOMlki IKyaUUttOII'B»

C00T0BH(«B1b WLVb paBâpOBB^b B%- TOpBM BCnB» CflBfbAOtfBBlBBBl BJIOAOB% B BTOAl^, BapBIttlK^ tfh BO/tOMsapoNi}. 9to nocaÂHee 6jim)ao »a MHorflNH noMtu^HHbBMB cto-

jaMH yuoTpe6^fleTc-fl h iiobuh^ B-b KpeiiêHCKiH coMeabHHKi>.

BBeHepy bi> rocnoACHHxi> fl,oyi2iX'h no o6biKHOBeHiM) C4y-

iKaT^Â BceaoB^HiiUi, a nocji^ BCOHOiiMiOfl bjih aa APffoa aobbb6cji$ 8ayTpeflB9 aa BcBiiâpaTOJuraR«, RooBKasi^, ABopui^^j^

BIBfMaUX% Ai^pi|aX'&» He«OJBBii^V*<^>'>^» BO. lISt^^^liBOCBBlk

rocnoACRHKi* Aoaaii, Aase 6%%% BÂOHa b y^CTiB rocHbAii»

uoiiB^fliOTCfl HaMepneHHbie m'I&ômi> KpecTbi. Bi* A^Hb BoroflB*^

aeabH FocnoAHH oiiATb h cTapbiii u »laîbiii \\ iiAyT'b a HAyT3i(

Vh DpBX0ACRyB) jêpa^b ,.ai; o^Mi^l^;: a JkOQA% oitÂU qi» »h

Digitized by Codigl«

189

mami s pisaljo, ali z balalajko, z orgijami, z giasovirom^ 2

jedno besedo k ^niur pride; nebavii pl«sali» zburajo se v

^rof in pt$)je pe8W v sbor.

Moj Bog! kako naglo leli as. Davno žeje bil boži, pa

glejuze je tudi novo lelo minulo, nismo videli, kako so minuli

„ prazniki", nismo videli, kako smo preživeli do delopusta

sv. treh kraljev. Ta dan do »svete vode", to je do povernjenja

mi veeraiee ni ne jedd» veernica pak dokonava se po mali*

Pozabêne so' „praanine^ norije; vsi, stari in mali grejo in

peljajo se v cerkev, in peljejo in nesejo vere, verie in ste-

klenice, napolniti jih s sveto vodo. Okolo kadi, v kteri se je

voda posvetila, je po dokonanji opravila sirašna gnjea:

vsaki se podviza zajeti svete vode pred drugim. . . Koliko

•verev se lu pobije, kohko vode se razlije po tleh, se zlije

rokave, ra^lusne po oblailih farmanov, in koliko je berzo

merzne v led v hladnih cerkvah od mraza ^krSenskega".

Ob asu posveevanja vode postavljajo mnogi posebne sveepred podobo svetih treh kraljev. Te svee po konanji ve-

ierBtce-jemiljd domti in skerbno hranijo za sv. podobami: jih.

prižigajo samo o asi silnih neviht, da bi se odvernile od pre-

JbivaUUfll strelo bliska.

Nekdaj se je podajalo v mnogih gosposkih hišah na ta

dan ^kolivo'', po domae— zdanja selška „kutija", to je ku-

liana^pienicaosligenazmfsdom« Potlej je to „kohvo" zamenilo

so s »aoivjem^ , ž jodjo, obstojeo iz skuhanih v lonci vsako^

voKsti|ih' suhih domaih sadežev in jagod, z medom ali s

eladkofjem.^ Ta poslednja jed se »živa tiidi še zdhj zveerpred svetimi tremi kralji za mnogimi gosposkimi mizami«

f' vZvecer se obino obhaja v hišah gosposkih vsonoiMca

in povsononi ali na drugi dan po zjuternji masi se pokazu-

jejo aJtredo naertani krizi na vsih nadpražjih, podbojih, di^rih uk onMirnih /dumah ne samo v koah (kmetijskih) temotudi v mnogih gosposkih hišah, da gospoda tega še celo ne ve

in se v to ne mesa. Na dan sv. treh kraljev se spet peljejo

in grejo, stari in mladi v farno cerkev k veliki luî; in po

Digitized by

140

pyrBflMH H odpaaaMH oTKpuMeTeA TopHcecTBeHHoe mecTBie miopA«u n Ajurnei piksU ijni pfttio, r^t ^ftuaen mmmt^k^QWAhEO TpjTAiio H6 TOJblo AO^Hânofl A« BOAH, m A*m*novpuBtniiiaro BOAy JtbAa* Mneceraaro cyrpo6an citoa.

3yul>eTCfl, HTO M%CTO A**fl ocBAlHeRiH BOAU npnroTOBJifleTCA

sapaHte, pacKiiAbiBaioTT, aonaraMK cyrpo6M, h npopy6aioT%

aeAi** HecTH iibi> iêpKBH xopyrBH h o6pa8a Ha iopAaHb, um <

jtyHffie esaBan, npa bc1ixi> ycTaH0B4eHBUx% jêpKoam Kpeei- I

nuTh zoAas^B, »•JiaiBa|ax'b m$% mfwrhBB% aoarAa 6iMiatii

aara; mue sapsaiM eroaapMawTca €% ufi^mMfmmn^MH, H T%, iipn pasAant o6pa80BT», BpyHaiDT%m xopyrBv ajia

HKOHbl, C006pa8HO H8'BflBêHH0My HMH HCeJiaHlH). SaM^HaiOTl,

HTO ec^H BO BpeMfl ocBflmeHin Bo,\T», iopAaHb aaMCTaeTCfl chIi-

roiii»» MAH, BoupocTy cKaaaTb, aorAa Bit t« apaiia daiaaeTi

BejHMa, HJM MiiTejb« MAn o6vjiBHiii zu%n aajum xjtaauQnr^

TO roA% Ton 6jfi,wt% ypoaia6». (Hm sapliAKa ejy<Mrrai»

'

«iTO RTa-Hn6yAb, no oKORâais o6pflAa, padA'bifaTOff A^ mmn 6pocHTcfl BT> iopAHHb, BT> Ty npopy6b, r/^li np« ntoin »Cnaca

FocnoAH ^lOAH tboa**, obiî, norpyHceHT» Kpecrb; pa8yM*eTCH,

HTOf 0KyHyBiiuiCb paB'b, oa'b oeracb m% BucKaaaaaeTb Ma'b

BOAU, aasaAuaaerb jjaju^^ etpanrjiaa^b 4Mnn bi. amjM/Vopaiio BeKapatKiaaeToa sa ne<ib, OTtopaoTca^ oôrptoMMiR HaAtaaeT^b ^rctoo 6tjibe. KaseTea, ho 6uBajio npiHlbpa, aa

KpaHHeH M^pli, fl He cjibixHBaai> HHKorAa, HTo6bi RT0HH6yAb

nonaaTH^cH ropflHKoio h^h xoTb MajâmeR npocTyAOH) : Bce

cioARTb 6jiarono^yHHo. Mucjih, sacTaBjflioiiîfl piniHTbca aa

BTo RfBaRbe, 6biBawT'b paaJiRHHbi: oarh norf^RcaarrcA atb iap»^

Aaab AJOk edxpaH6aia rjir BoacTaROBAaria m yRpftnjmtiii ba^h-

poBbfl; Apyrie RBAteTca oTRacb RynaBbevb cHUTb rpftx%, m«Hapfl»aacb Ra caaTRai^, npRRHMaJiR aa ce6fl noAo6ie 6%ca» fMno KpaHHeH u%p% TlimHaH ero.

i

Bi> npasAHHKi^ KpeuêHbfl, KaKi> h HaRaRya1} b^ coê^b-

Hiai^ upaaoojiaBBbiei. oinpaBJiaaeb B'b iêpaoBb, - aluiaeaaiTcir

cjTiMiiaiiaifa iju aP3^<kK trni iioc7Aai^!t » na oiios^

Aadeaiiiiêma,^ aaiiaAiiaam ix% m% iopAftis «aaTai» a^vNaiLm;pasBOdFTb Ro AOBiaiPb* <^BaTya> ^droaBJieHC]ry» boat THicatOiibRO

ceperaioTi), upanHCbiBan en HyAecHoe cbohctbo brkofab ae^

nopTHTbCfl. BoroflB.ieHCKyio B0Ay aîoti* MJiaAeHiiâii^b ots mmu*

141

maSi se napravlja praznina procesija z zastavami in sv. po'-

dobami ;fm jordan^ k bližnji reki ali potoku, kjer je Tasi.

dovolj trudno ne samo priti do vode, tenio5 tudi do leda po-krivajoega vodo, zanesenega z zameti snega. Razumi se, da

se mesto za posveenje vode pripravlja popred, da razki-

dujejo žamete z lopatami in prebijajo led. Vsigdar je mnogokmetov želejih nesti „na jordan**, ali bolje rei, pri vsib odcerkve ustanovljenih keratnih procesijah, ia cerkve zastave in

sv. podobe, drugi se pa ze zgodaj zgovarjajo s. cerkvenimi slu*

žabniki^ in ti^ pri razdajanji podob, dajo jim v roke zastave

ali sv. podobe, kakor so željo razodeli. Opažajo, da bode to

leto rodovitno, ako.ob asi posveenja vode se zameta jor-

dsm s snegom ali, po prosto rei, kadar je ta as ^pazemkaâti zsonet, ali da na debelo; sneg kida. Prav dostikrat zgodi se,

da se pa dokmanji božje službe kdo slee do naga in skoiv „jordan",v tisti preboj, kjer so križ vmoili pri petji: „Reši

Gospod ljudi tvoje"; razumi se, da, utopivši se enkrat pri ti

prii že skoi iz vode, verze na se kožuh in na vrat na nos

tee domu, skobaca se na pe, obira, ogreva in oblai isto

oblailo. Pripoveduje se, da ni bilo primera, vsaj jaz nisem

nikidi stiM^ da bi kdo bil skupil si vronico alt le naj ma-njle preblajenje-; vse mine.dobro. Razline so misli, napelju-*

joe na namen tega kopanja: jedni se utapljajo v „jordan"^

da bi zdravje ohranili ali zopet dosegli in uterdili; drugi soi

nadyajo;^>' tim k6pai\jem.zmiti greh, da so ob „ praznikih^,

nalemovaje se na ae prejemali podobo hudievo, ali da anmuvaaj:veae]§e:narejali» :

. ^^praiiiik «kršenja.«.(sv. treh kraljev), kakor tudi zve*

Snrpvedâv. tMrai kralji, atttroverci,. spravljaje se v cerkevobtkecbljujejo se z vert ali s Jiako drugo posodo in jih na-

polnjujejo po posveenji vode, iz „jordana" s sveto vodo in jo

raznosijo po bišab. Svetih treh kraljev vodo skerbno hranijo,

pripisovaje ji udoy^to lastnost, da se nikoli ne spridi. Sve^tih

treh kraljev vodo dajfgo . otrokom soper boijast in mnogedruge botesni in nadloge.

Digitized by Google

14Sf

Manm paôraini, n,%Mui iieA^jui ne nf^jm san npom^-Rn. fl,nn nfnnnmn npm6wwt% oii^jTimjiftHO. B% o^paaês-

HUfl Ha DOJiêRb oKHa, cojiirê iipRrp^BaeT'B iioBeceHHeM7, <

BOfi iipapoâ KaKii 6yAT0 no^TBepHCAaerik cTapiiHHyiO noroBopKf,

MTo ^Bp^vii BA^Ti ae K'b PojKAeeTBj, a » BeaHBOMjr Aâ«.IUcjiinniqr oduisaBaRSo Ha^nmpn npasAmsan eo BTopnnJIH e% eepeAU, opasAVOBan b'b âaji&Hon cMuejrft, ir. e.

npeAattTieff cavepneHnol npasah(n$tk iji* rjAh^. hepmnMsaOTa BCHRaro nopnÔHRaro xo8flHHa npeAi* HacTynjieHieirb

MacjiflHHiiû — aanacTiicb rpeineBOH MyKOH A*â ^•^HHOBib h pu-6oiy KaKoi hon noiiueT'b Ao6uTb na Saaapli, pu6oi laoê

Bcero camro Kpjraro aaeoaa, no 6ajiuini «non Âjurn^Hoi; naroiiTTro ^jtjmnu saeoJiBiiafl A^n^Bie »icseMeCupna« BeAliJiii eerb iiomi BAmeTBemiee »pran, kota* nf^CToii A^P^BeHCBiH jiiOA^b AonycKaeT'b pocRouiB — hm1»ti> ua

cBoeN'b CT0^% cojieHyio pu6y. Co4eHyio pi»i6y Bapar^b bo ii;ax'B;

HO Bil HapoA'^ osoTH-Be tfiÊn ee HeBapenoio, He saÔTflCb a^-»e o TOMÊ, HTO&h pil6y DpeABapHTBJIbHO 9%UMmhf a Tt^%npjiHO, MKi 6uja pvMam » teaapt, laptaBjm ijreraain

n HamKy, a^ h tAim m nacom, ivb KanjreTol vjn e<fr c«»

jieHUHM or3rpiâMH. ynoTpe6jieHie b^ %Ay cupoft cojienoi M«*

Jiy}RHHI>I 6MBaJI0 HaCTO AJ^tt MHOrHTI^ CeMeHCTBl npHHHHOiO CRO-

ponocTH3RHO^ cMepTH, HO noAoHue npHMftpbi Majio un^mThBjiiHHifl Ha o6maH napoAa: cmMM^6MmuM$ffm num umpoîftiU0 ummšmo, reBopnn om o Hec^taomin, ovpaamonnmipu6o».

Bi aapaicRONi y%8A^, rani »e RaR'b h bo BcetI MaTyaiKt'

PocciH, 6^HHki Ha Mac^flHHi]^^ liA^Th 3a saBTpaKOitfB, a saB-

TpaKT* BT. 3HMHI0I0 nopy y npocTaro pyccKaro napoAa MyTb ne

AO cBliTa. Ki Hac^flHH^H My»HUH noRyDa»T'b bhho, Bapnn6p«ni; »n noe^Âm^ AW »icjiHHoft HeAMH iipfeoiiH|eHiB^xdAHn AO TaBof KpaiHOoTH, wo mohcbo ttOAjrvtTB, ' C^^Bmmoil H Ba#OTHtcff o wwb, vn&h BanaoTli vb eno^n -M^^yAK'fe npoAOBO^bCTBie na Becb Be^HRin nocT'b. Bt> nucJilÂHie

AHH Mac^ffHOH nefl,1iAH, nocA^b saBTpaKa h noca* 06*43» sanpa*-

rauTea TpoiKaMH, napaMH h oAHHOHKaMfl poBBaJibHH h no^

HifBHH« H n wn 6ji6u h ai^bkh aacMHi n^tasnur 19««*

Digitized by Cififtgl«

148

Od sVetih treh kraljev do pusta minejo celi tedni z mla^-vo in « domaimi deli, da ne vidiš kako. Dnevi -»aenjajo ra-

sti, da se uti. V okna, obernjena proti jugu, prigrevasolnce pospomladansko^ da, tudi vsa narava nekako potcrjuje stari

pregovor, da vreme ne gre proti božiu, ampak proti veliki

noî. Navadno naenjajo pust praznovati v torek ali v sredo,

prasnovati v pravem amitli, to je, udavatt se popolni lenoln

ali postopanju. Perva skerb vsakega redoljubnega gospodarja

pred nastopljenjem pusta je — preskerbeti se z ajdovo mokoza potice in z ribo, kakoršno Bog da dobiti na teržiŠi, z

ribo veji del kar naj bolj zasoljeno in veji del vizino, zato

ker je viza nasoljena boiji kup in bolj mesnata. Pustni teden

je- skoro jedini as, v kterem si proslo^ kmeko ljudstvo dovo«

ljuje dobroto —^ imeti na svoji mici nasoljeno ribo. Zasoljeno

vtbo kubejo Têlji; pa ljudje jo rajŠe jedd nekuhano, ne

men^ se celo zato ne, da bi ribo popred omili, ampak ravno

tako^ kakor je bila pripeljana s teržiša, jo narežejo na kosce

v> skodelico, pa tudi jedo s ,kvasom" s kapusom ali pa s

atiljenimi kamaraml. Uživanje sirove nasoljene vize bilo je

dostikrat v mnogih rodovinah vzrok nagli smerti, ali taki pri*

petleji imajil^ malo mo^t do mvmde narodne: „to jim je mo*ralo biti tako že pri rojstvi napisano govorijo o nesrenikih,

oslrupivih se z ribo.

V zarajskem okraji, kakor tudi v vsi „ ljubi mamici«Rusiji potice jedo o pusti za zajterkom, zajterk je pa v zims-

ki dobi pri prostem ruskem narodi komaj do svita. K pustu

kupujejo kmetii vino, kuhajo pivo, in zadnje dni pustnega

tedna gre prenajednost tako- dale, kakor se le misliti more,ht^ «e mid tudi priiadfeva, da- bi se aaloiil v svojem ze-

Mei dovbl^ za ves veliki post. Zadnje dni pustnega tedna

po zajterku in po južini upregajo v »rozvaljne" *) in „pošev-

ne" •) po tri konje, po par ali po enega in na nje scdši vo-*

zijo se žene in dekleta v cebh kiiîih skoro jedna na drugi,

O Neka versta kitlate narodne pijae. ^) Niske, široke aškni.

J} Kmeke bM, vei del is lipove skorje.

Oigitized by

144

HyTb He oAHa na OAHy, paspiiHceHRUfl, npHrjiameHHUfl, Karaiot«

ca, Hrpaa bUchh bo Bce rapao. Tasi-Kan rjiasMii^tJtt nj^SBTBTBc«- een ctojimo leio^mte nfiimiiCH6JIU0 JKBJBsie oefa nomBBiiB APjrm socMoip^TS: -mupi Bonpaet ymmsiiBro 6piroio ji%HiBo-Becejiaro noBosRHsa„Ky4a }h'b Mud, memuHKHy each eesmu^" BOSHHRaeTb cnopi:

OAH* KpHHaTT, BT, Ty-To AepeBHK), Apyrifl n Apyryio, h Haso^

neiî* oKaniHBaBTCB o6iHBii'b apHrpBopBM'^ — ,06'bteBTk b#-CEMOM OKpeCTHi|X'b CMBlUl. RBSy» ABpBMIB iWÎŽkr

Ajm, BOBA* BBtejBe, mfw^ v%en\ i^poA'^ jrpa a^ m«be% fjmtu ii<ma- ne eioAnns Be% Tjr JHKir^bv paBOAMuBI ^vHiuie HapflAbi; y bc^xi> jiHi;a ciflM)Ti> yAOBOJibCTBieif'B.

6a6ki H A^BKH biBinaro sKOHOMHHecKaro B'BAOMTBa 6jiecTi]T^

UlHpOKHIfH CnOJUHBUMB TaJljUBJUl BB KB«a3l'ft A UO BCeB OAeSK-

Aib# B% yiitx% n eapravi bkIioto uba^mob-^ apaiîiuBn6tAUB ByB»li BB% nlMBIX% BBBVBS« SBOCTBB^BV VT^ ^BBBIIr«iafao BAeT% OBdeBflo n bojbahm-b, pa8pyBjniffittiH% HBpto-

soBi* jiHiâiiT». Bece^bifl Tojnu npespacHaro nojia, B'b Kapa-

Aaii), B-b KOTopbiKi) npeo6aaAaiOT'b u^B^Ta RpacHUH h 6'b;ibiH,

HBAa^H noxoAflTi> na yHacTKH seH^H^ sacâHHue MaKQ«3b»

TO BpeMB roAB, b^ bbtopbb Basi* 6uBa6T% b% mjmowh il^Wf*KpeCVMBB BBMftB|B«BZ« BBtaii JUB^Hn TBKfli(B JBBTptiJMlBWh o6fljiiB KpaeHBii oiBlm bb bbbi, htb bbob6T€b a« bapbas,jm6jm TBRBte ynoTpe6jiaTb h rajiyH'B, ho TOJibRo 81» Meob-lucM-b Ko.iHHecTBt, npe^noHHTafl rajiyHy HS^tJiiA MaHy«aHTyp-Hbifl, KaKi>-To: nyHi]ÔBbie h ApyrHX'b flpKaxi> i]^B'bTOB'b Ha6BB-Hue nâiKH, cHTei^'b ea pyKaBa, nepnuH njuicb bb 0176U, zonB OBHBBHUB, B BpOIjTIO pOCKOflIb flOBl4|BIBrO Bp€fB#BB.

Bi OOCJltABOB BOCKpeCBBM HOpOAl* BBJIBVBB« flOCVOB«,

Be<iepoB% Be% np~0CBT% aP3^% y APyi'a.iipoii;eHiH, h po^HueHyH(ie, e»cejiH kto koio 4^Mi>-HH6yAb yMbiuiJieHHO h jih ne-

yMbio]ae[iHO o6HA'1^*^'b HJin oropHHî). B'b H:bKOTopbiX'b rocnoA-CKHX'b^ AOMBX'B BeAOTea Bilê.A^lt bpbkobh jOCBpiMBUMfilr5iai, Hvo BTon BB^p% ABftpoBue ma^ o6ob» ntaoBi^ Ignii

xoABT% wh rocBOAaB« BonpBnulBBTB Bpi^saiiBcui^ BpMD|#jiwpBBBAHBMTfc BZ« n HB6TyBJiefliBm BBJIBKBrO. BOCTa Aa B^-^Hfi

roB'bHbeM'b Ha zopox% 4a na Kanycmy, BcflKaro, npHxoAfliârB

np(nnanuc/i rocaoAa H^JiyiOT'b h oôioaho npocATii upocTBftrJMi

Digitized

t45«

nailišpane in poglajene, prtperaje kakor se spodobi, na vse

gerlo. Ker ni njih glavni namcn^ da se vozijo^ toliko izpol«

njenje navade« kolikor želja pokazati se in druge pogledati:

zato se pri vprašanji leno veselega, s pivom napitega voz-

nika „kam pa vas, imam tetike peljati?" zaenja prepir: jednevpijejo v to vas, druge v drugo in na zadnje se dokonuje s

splošnim dogovorim r— obdirjati nekoliko bliz^h sel. Vkterokoti vas pridejo, povsod je veselje, lum, pesmi; narodod jutra do noi is nlioe 'skuro ne odide, vsi se sprehajajo,

vsi napravljeni v naj lepša oblaila, lica vsih sijajo od zado-

voljstva. Žene in deklice blesketajo po bivšem domaem go-

spodinstvi v širokih, gostih pascih na „kikah" *) in po vsi

obleki. V ušesih so za ukane obešeni mesto kitic beli ojMiiz. eiriihzqjih repaev, kar se nmavadno lqpopodii, posdbnomhulun od mrasa poradeKm lieem. VmoIo Imme prelepega

sp^, na klerSt vidite se naj kolj finriii rodea in bela, po-

dobne so kosom zemlje, obsejane z makom tisli as leta, ka-

dar je mak v polnem cveti. Kmetje na grajskih zemljah tudi

radi imajo rudee £arbe v vsem, kar se tie naprave, radi imajo,

tudi pasce, pa le po nndem, ^senelkolj od pasca izdelke ma*n^nfiiklume, kdiLOf: rdbce. Bamenelo-riulee in drugih živih

ferb,cie na rokave, emi pUš na kožnim, ako ravno so ovji,

in drugo oagizdo novejšega asa. • \

- Zadnjo nedeljo pred velikim postom, zveer vsi pro-

sto jeden drugega za odposenje, domai in tuji, ako je kdo

koga s imurkoli premilljeno ali nepremišljeno razžalil ali

raijestl.^ V nekierih gosposkih hišah se še dn, adan^ga atit

dmifstiira navada > da greddia veer grajski ljudje obojega

spola k gospodi prosit za nkristjansko*' odpušenje in pož^

drav]yat jih o zaetku velikega posta, pa zadnji dan pusta

(Vabil jih) na grah in na zelje. Vsakega, kteri pride po od-

poieiijei -gitopoda- poljubijo in prosijo od sv«^ strani odpu^

Nekdanji narodal Uip sa na glavo.

10

Oigitized by

146

eaKe4H KorAt no cJia6ooxH nejiOBt^cKOH hjui do omm6iti%, &h

MOTO HTO-Jurf« BtnpieBO MueiMi tum aejioiiiueMBo vim-

eruracviii 6ifu-xMiihtH sartânTi, n mnouj maj nprnamu^

aeH«aTb 6yAen> to jmiô, KOTopoe ct, yTpa nepBMMT> BonênKT« HiiMb B'b ii36y: ec^n MyH{HK'b, to OBUbi 6yAyT'b kothtb

6ojite 6apaH4MK0B'b9 ecAH »i» Mceuii^HHa BoiA6T'b nepaoia, Afo-

Bejunui noen bo sceii« apasBCJunaom oreêen* na-«

men« npeHHyiuecTBeRBO nocBBiiaeTeff nominitiB; noTOMjr bo

Bce npoAo^/KeHie Be^HKaro nocia bl iipHxo/^cKHxi> ce^kCRin%

uepKBaxi> oTnpaBJifleTCfl oHcecTBeHHan cjiyHc6a ex(eAHeBHO.

9to MoaiHO CKaaaTB boobô, ho bi> êpxBax% npaxoAOB'b -se-

dojiBiim%, MaJOJUVAina^B, ojjaHki OTifaBjatre« Tomid nnepBoi, epoAOBpocTBoi erpooreot hoa^^ BoMtot rosMr«Ha Toi H6Aliji1>, B<& Kaujn euf 6jiaroiipiirreTByion oêmft-

TejibCTBa; h4H bi> KaRjio kto cBo6oAH%e on A"^-*^; Miforie

H8i> npocTaro napoAa npeAnoHHTaiOTii roB'bTb Ha 1-m HeA^«i^.

HTo6i», no HX'b cjioBaM'b, BI. npoAOJiHcenie c4tAyioii^HX'b mecTH

HOAtJii ovraBJiirBaTfc« Pob^tb na oTpaovBoil boa^^ 6biJio 4uH xopoHO, pasraBJUBaiiie Cjubko, f^0Xfo jm a^ rpin? fio-

xajiyi, oeTBiiOTeii eni« ho coMom, ^ro ho fta%w% upmmm€b. IlpHHacTifl, BI* A6Hb cB-bTJiaro npasAHRRa JiRHiHee h cib-Bji^,

4Hniiiee h buuhat>, h 6paH<KH h BHHiâ . . . . B'b noMtiij[,HHbHXi

HMtHiAX'b, ocoeHHO TaMi>, rA'k rocnoACKin aomti ne bt> ce.i%,

TO CB rocnoABMH BI OAHo BpeiiH roBlieTi 6ojiBmaH hbctb abo-pOBUn H RpeOTBflHl, GBHHêHHHTB HpiftBKaOlVB CJlfffHTB.n

OTOJioBoi rocnoACRaro Aom 8ayTpeRH h bo^prh a b*b t% aî,

ROFAa iêpROBim flfojiOHceRa o6%fi,ntt, to aa BRHnavcaRH ronoai>

THHeTCfl B^L IêpROBb fl,AEHEhlU DO^SAI^ Bl» CaHBX1> U4H Te^lO-

rax'B, cMOTpa no noroA^, R tojihu n'bmHX'i».

BejiRKiR nooT-B cTporo HaiiaiOABOTCR HopoAOirB. Binlkj

1»AATB TOJBKO B% BjlOrOBMÔRbO f^9k M BOpdHOO BOORpOOBaBf^

B'B âaapoBf cy(k>T]r pa8pl(mam*& TOjiMtORaHKpy, pa8yHlMfR%ora pocROBib AaJiORO ne a<«R bo%x'b; e» noiiMfemt mImbOHenb H oneHb saHCHTOMHbiii ToproBbiH napoA^b. Boo6me npo-

CTOH HapoAT* BT* HocTi ynoTpe64fleT'b Bt iiHu^y nycTbifl mt,

pliA^Ky cb RBacoHi a* Rainy. MHorie hb t/^n A>M£e>aooaL

Haro Macjia.

Digitizect by.Cici^l(

147

stiti j\m, ako so kdaj po slabosti loveški ali pa iz pomote odkogar bodi karkoli nepravo hoteli ali ga nepremišêno s i-murkoli razsaliK. V pondeljek perrega tedna o posti kmekežene, gospodinje pazijo, na kteri spol bode spadala oseba,

ktera zjutraj perva pride k njim v izbo: ako je niozki, bodo

ovce imele ve jagenkov, ako pak pride ženska perva^ bodexe6 jagnjtc.

»

VeKki post se naj bolj potredaje vsi staroverski domo*vini naši pokori: in zato se ves as velikega posta opravlja v

farnih selških cerkvah božja služba vsak dan. To se morerei sploh, pa v cerkvah far manjših^ maloljudnih opravlja se

ta služba samo pervi, sredopostni in veliki teden. Vsaki se

piripflfanFlja k* sv. obhajilu tisti teden, v kterem mu dopušajookolwsti, ali v kterimi je bolje svoboden od del; pa mnogiiz prostega ljudstva se rajši pripravljajo pervi teden, da bi,

kakor pravijo, ob asu sledeih sest tednov pobožnost posprejetji svetega rešnjega telesa opravljali. K obhajilu bi bilo

veliki teden tudi dobro, pa konec posta je blizo, aH je padolgo do greha? Ne sameri, osUdo bode še na vesti, da neiitegnivSi sprejeti sveto rešnje telo, na dan svete velikenoi si

preve pojedel, tudi preve popil^pivca in vinca ... Na

grajskih posestvih, posebno tam, kjer gosposka hiša ni v vasi,

pripravlja se k svetemu obhajilu z gospodo vred ravno ta asveji del grajskih i^di in kmetov. Duhovnik pripelje se slu-

žit v jedilnici gosposkega grada jatemicoin veernice in liste

dni, kadar je od cerkve iRtanovljena maša, se vlee za koi-jami gospode v cerkev dolg red na skneh ali na vozefa, gle-

dqe na vreme in trume pešcev. •

Veliki post se osiro derži v ljudstvu. Aibo jedo samo na

prasnik osnanjenja devici Mariji in na cvetno nedeljo. V La-zarjevo seboto se dovoljuje samo kavijar, to se razumi da ta

poboljšek nikakor ni za vse: in si ga morejo omišljevati samo

zelo, zelo premožni tergovski ljudje. Sploh pri prosto ljudstvo

rabi o posti za jed postno zelje z juho, redkev s i^kvasom"

pa kašo. Mnogi š« olja ne uživajo

Drugo izpustiTii sledi konec tega spisa.

Oigitized by

148

HaRoneiiî*, OTb opocTjrAu oti Apyraro nero 8axB0-

pan saiueAlMeHi; aoô nepejtaiiuBaji« on 6oalwii^ HAt%Me«, a »ce tmi Miên aa iioMMoraTea, aju mteABK m6atap%, mM Tonopon vro ndeTyHm aa ABop%. Jln(o ero uo*mejiTtJio, rjiasa enajih, ocTa^HCb ROHca Ad kocth; ho ponoTjH'bTi>, cTpaAaHiH He c^biiuuo. HaKOHei^'b 6oji'B8Hb csaJiHTi* ero

Ha »ecTKyH) nocTe^b. AnTeR'b h AOKTopoMi» bi» iipocToifb ua-

poA^ ne dHanTi. Ilonoan ^j&Haro vpaaoi, HarpjrTi pÂ^-xoi, nonapm •% nwm^ jmomn e% yrajMa on apmopa*rjiata, enie Koe^^ta^b B8Ayifaim ii04tmfc» «trd HmotoOHonh 6uBaeT'b ko BpeAy.

Bi> HacTOfliiêe BpeMAMHorie noMîi;HKH, C7> noMombio .it-

HeHHKOBi* u npaKTHHecRaro HaBURa, saHUMaiOTCfl jitneHieMi

opocTaro HapoAa. B'^ apoAOJtMEeaie jitea saaacaarfc« Tpaa«ifi

fl Kapasanm, wayn$mt% jiltiapavBa, n arom opa^v^v«aAepsnann Aoaomo a^h6». Ho a*^^ m Aûutt«.HaAo6HO o6jiaAaTb iiiivoTopaf CTeneaH caMOOTaepmaiM«Bt ynoTpe6jieHiH speMenH, noTOMyMTo bt* toti AOM']b, ta* sa-

HHMaioTCfl wit*ieHieMi>, npHBOAflTi> h npHBOBflT'b 6ojibHUX'b no

ul»GKOjibKy Heju>Bto% B% A^Bb, H Hto BOdTo seonacHlM, paa-

mie vieu; OAnr^ mkm am nejoataa w& Aesb ojjraaT«« omnpfiAKO. K« jiteapn« n rapoA^^ mpÂ^« m oijvift KojlNua^

o6pan(aTbca ne mtan, n orom% eoBapnemo npaB%: na^^0H(HM'b, HTO ^'bRapb 6eBB03Me8AHO iiponHuieTi) peiênT, ho

BÂ^ HBAOHO BSflTb jitRapcTBa BI* aoTeKt. Jl^RapcTBa — He

no cpeACTBaMi* npocTOMjr HapoAj* A>^l»,Tp«CTRJuuiM afHRafjr9ft

ii6ryT'& WDflTb M^sna BonrasBoeTi aauavmb mfjfmmmiHO T9M%9 rAli roenoAa aamoMiTOfl Jitaeiien, van pa««

npooarib 6ojfcHaro a JiliaapcTBo A9iAyn mj A&poM'b, 6e8% paa»

6opa, Hen 6bi ohi hh dbia^b, h OTRyAa 6bi hh npHniea'b, cobâ-

HiH H^H IIOBltllj^HMiH, H^H rOCyAapCTBeHHb[XT» HMyu;eCTB'b,

hIh h^h AaJibHiH, Bce paBHO. DpocToa lejioBtn Tatt'b 6oHTca

AftKapea a anTORi, vto jLjHmo npeAnouTaeT'B ocTOTboa

Beaaaro aoeoCIa, «ita& %xm oo 6ojil»aaa b^b ropoAi^

Co Aaa aa a^b^ ejia6ton 6ojibaoi; poAHuea^^yade^ npa-

X0Aaa|ie npoBÂ^Tb, roBopflT'beMy oTRpuTo, nonpocTy: »bhaho

Tbi y9Kb He BCTanemb; snaTb ymh Te6% noaepeTb, poAHMbii!"

H 6o^bHOH cnoHOHHo BbicjiyniHBaeT'B npHroBop'b otot-b. fioalf

Bcero TopooaTca BOBpeaa nparjiaoaTBCBaBêaBaRaâcnoaliAiii^''

H npiodu^HTb 6ojiBHaro Cb« Taaa'b, aaCoTacfc o Ayin^ rnpanup

« 149

Na zadnje je zbolel kmet od prehlajenja ali esa druzega.

Dolgo je premagoval bolezen. Nima moi, pa vendar* 'pojde

kaj pomlatit; ali se odpelje na terg ali pak kaj polole • se*

kiro na* dvori. Lice mu je porumenelo, oi vpadle, ostala je

koža in kosti; mermranja ni, o terpljcnji se ni ne sliši. Nazadnje bolezen zvali ga na britko posteljo. Lekarnic in zdrav-

nikov v priprostem narodi ne poznajo. Napoje bolnega z rožno

odo, otarejo s redkvijo, poparijo v pei, umijejo z oglom od

nnrodnega oesa* in Še z marsiim si izmislijo ozdraviti ga,

kar je velikrat verlo v škodo.

Zdanji as peajo se mnogi grajšaki s pomojo zdrav-

niških bukev in djanske skušnje z ozdravljanjem priprosiega

Ijtidstva. Letni as se oskerbljujejo z rožami in s koreni, na-

kupujejo zdravHa in izdavajo na to re mnogo denarja. Pastvar ni v denarjih. Tu mora imeti v porabi asa nekoliko

samozatajenja, zato ker v tisto hišo, kjer se peajo z ozdrav-

ljanjem, pripeljavajo in privažajo po nekoliko bolnih na dan,

in kai* je naj bolj težavno, ob raznih urah; jeden ali dva lo-veka prideta na dan verlo redko. K zdravnikom v mesta se

narod ne obraa rado v bolezni, in v tem ima isto prav

:

postavimo, da zdravnik zastonj napiše recept, no to se ve, da

se morajo vzeli zdravila v lekarnici. Zdravila— niso po pre-

moženju prostega naroda. Dve, tri stekleniice mikstur mo-rejo kmetu odvzeti zmožnost plaati davek; tam pak, kjer

gospoda pea se z ozdravljanjem, tam izprašajo bolnega, in

zdriviio dajo mu zastonj, brez razloka igarkoli bi bil, in odkodarkoB bi prišel, bodi sosednji ali grajski ali s cesarskih

posesti bližnji ali daljnji, vse eno. Priprosti lovek tako boji

se zdravnikov in lekarnic, da meni, da je bolje ostati brez

vse pomoi, kakor peljati se zavoljo bolezni v mesto.

' Od dne do dne oslabeva bolnik, zlahta in tuji, prihaja-

joi pozvedili, govore mu odkrito, priposto: vidi se, ti že vene vstaneš, se ve, ti že bodeš moral umreti, rojak! in bolnik

pokojno posluša ta pogovor. Bolje od vsega podvizajo se o

pravem asi poklicati duhovna, spovedat in previdit bolnika

s svetimi zakramenti, skerb^ za dušo veKko bolje, kakor za

Digitized by

160

6o.^tie, Hesffe.iH o dAopo»b'b >KH3HH.Bb 6(>.i*aHflXT» npo;ô.i-

aKaTeAi»HUX']», oc«i6euao KorAa doubHoii uftxoAJiToii Aoufoes^-UB B*b TpyAHon oojioaceiui, ero co6e|^MHr'&r Kacjiom ci> nojHHol Btp.ow,nTo jmh ec4i jiiepeTb 6oji&b»m7, TorocHOA^ hm-jien eMy Taxii h evoput KOReH'b;m eeM 6ojiEHOiiy cjkcach«

ocTaTbCfl BI) >KHBbixi>, TO 6bicTpo ooHAeTi) Ha BUBAopoBêHie.

nepe^t cMep riK) 6ojibH0H oiâer kjiioht. OTt CBoen ko-

po6bH, KOMy A0^%jÂtii»9 iipoiHaeTOfl co bc:6]ih m OTBepHyBuiiieb

8% 6uBiinm B'fc 1861» ne aaiitoaTi. €% Tuamn mt TepsK-^'

Hieill» BI 60AK8HflX'B CB TaKOM) »6 TBepAOCTUD yMHpaiOT'B

H(eHiuHHbi. TloRa T^Jio eiue ne octuô, yMHpaiDiuaro o6mu-BaioTTi, HaA'bBaK)T^ na nero HHCTyio py6axy, h KJiaAyT'b noAi»

cBHTbifl. TaKi> HasbiBaeTCfl si-bcTO B'b nepeAaeMi yray oa Jias-

u%. IIojioJKaT'B rojioBoi U7> odpaaaHi« a uoufm% xo4GT«mi»aaTeiuflT« speA*^ odpaaoirb BoeaoByiB cBftnKy.

JluDB TOJiBKO KTO-fii((yAB B% A^P^BHl^ yMpeT'B, S B%eno TOii'B pasneceTCfl no Beiîfb ABopaMT.; bc%, h poAnue h 4y-

jKie, cn*maTb TOTb AOM'b, ta* êsKHTi* noKoiiHHKT,, h Ka'rf{-

Abiii H3T) ycepAifl Heccfb bt, AapT> eMy BocKOByio cBliHKy: sthmh-

To apHiiocHiaiiH cBlbâMii H noAA^pvHBaeTOA nooTonaHa orojib

iipeA'B iKOfloia b^b rojimrb yeaiioiaro. Ho ecjii y noro e»imHa 9T0T'B paai b% aoM ne cjiy<nMBCB, ven^ opuM/iimi b%0Apy yMepmaro, notiaraen na otujii rpom'B, hto euraeroasa OAHO H TOHce; noTOMy4TO iiOHtepTBOBaHHUfl TaKHNi. o6pa-'

aoAfb A^HbrH ynoTpe64flH)TCfl TaKHte Ha iiOKyaRy CB^neu; v9X0X1 OtUHMŠL npHHOCHXB CBbU MAE BM^CXO BUCB AÂ^K aBa«-

wrejiBHO yMeBBBBieT'B paozoAii) BeBadftBUue BpB'B0Xip#8«s<Bi*

Baobb, xaTfc> BAB APTriii caMUH 6AH«KiB H0X9ilflmy peABuaBC6HBl(BflBI, BaHBflai8T'B rOJIOOBTB, T. 6. BMteTll 6% ftOBiie*B. BcêsaNH npHroBapHBaTb Hapacii'bBi> o cuoeii iioTepib> o cbock

ropbKOH yHacTH, o AynieBHMXT> h TliêcHbiXT» KanecTBaKi. yMep-

luaro; npH neMi. npHnoMHHaiOTii pasnua co6Bixifi hsi ero BUitr-

HH, ero xjill6ocojiBCXBOy AOoyaceeTBOy npBnoBRBa»n aoejiBA-

Hie ero Am âcu b nooMAHie paBroaapu* Ileto4obhti abai^ i

yMepiBBii% BBauTi if08AaTB eMy AOJi9KHyio ^teei^ b BavoBy»; '

KTo yMHpaex'b cnpoTOio, neocTdBjiflfl nocji« ê6fl hh Marepa, bh .

aeHbl, HH 6jlH3KHX'L pO/^HUKl*, HaA'I> TtM1» norO.«OCHTb CHBt^

Taex'b AoaroBit KaKafl-HH6yAb oneHb Aa-^bHflii poAcxBeH-»-

umsfiifHM Aaaae Hy»afl KaKaa cxapyxa9 bab xoaaBKa xoro At^n, -\

Digitized

151

zdravje ali za življenje. V' boleznih dol^îh, posehno kadar

se nahaja bolnik dolgo aâ v hudih holeciaab, ga pomažejo s

svetim oljem s terdno vero, da, ako je bolniku že umreti, muGospod poslal bode tih in nagel konec; ako je pak bolniku

sojeno^ med sivimi ostati, da hitro pojde k zdravju.

Pred smerljo oddaja bolnik klju od svoje skrinje, ko-

mur zaupa, jemlje slovo od vsih, in obcrnivsi se k sleni odda

dušo Bogu, vasi tako liho, da nobeden v izbi bivših, še ne

opazi. Z ravno tako poterpežljivostjo v boleznih in z ravno

tako terdnostjo umirajo tudi ženske. Dokler se telo še ni

ohladilo, merliâ umivajo, ga oblaijo v isto srajco in po*

kiadajo pod svetnike. Tako imenuje se incslo v prednjem

kotu na klopi. Polagajo ga z glavo k sv. podobam in pokrivsi

ga 6 perlom prižgo pred podobo vošeno sveico.

Kakor hitro kdorkoli v vasi umre, in se novica o temraznese po vsih hišah; vsi, sorodni in ptuji, hitijo v tisto

hišo, kjer leži mer lic in vsaki nese niu radosercno v dar voš-

eno svccico; in ravno s temi prinesenimi svet-anii obderzuje

se neprenehoma iu pred podobo nad glavo rajnkega. No ako

bi se komu prigodilo, da bi takrat ne imel svee doma, paprišedši k odru merUevemai, položi na mizo groš, kar se imaza jedno in tisto, ker tako darovani denarji se rabijo tudi za

nakupovanje sve; in ta navada prinašati svee ali vmesto

njih denarje, jako pomanjšuje iroske neiz])ezne pri pogrebib.

Vdova, mali ali druge ženske iz naj bližnje žlahte rajnkega

zanejo oglasit to je, ob enem z vpitjem in solzami »nare-

Hatf nepe^vno svojo zgubo, svojo britko osodo, duševne in

telesne lastnosti merlica, in takrat spominjajo rjazne prigod-*

be njegovega življenja, njegovo gostoljubje, spretnost, spomi-

njajo poslednje njegove dni in ure in poslednje razgovore.

Narekati nad merliem, pomeni dati mu dolžno ast. in zato,

kdor uiperje kakor sirota, ne zapustivši po sebi ne matere,

ne žene^ ne bližnje žlahte, nad tem narekati si šteje za svojo

dolžnost ktera koli daljnja žlahtnica ali pa tudi kaka ptuja

Digitized by

152

<»H »» )Mepi». Bce HpeMH, iioKa iioKoiiHHKb acHian. in. usot

ilOA'b CBHTbliUI, H AO BUHOCa IipOAO.maK>Tl> OIUaKHBdTb eio

OTAUzaiiB Kpoiit aou:TAO»qm» « Taw ourn Mrnsaimrojiocm oprarm. MesAjrrtu opnoAtsii Aunon sjmi

iioHOMapb HHTaeTi Haî* novoinKovi ncajTHpb, m wo h4m«-

flT'b eMy KoneeKi> 50 cepe6poin». CHauaaa oht. 6oApo npHHi-

uaeiCA 3a MieHie, ho c.iy4aeTCfl, hto a^*** )'«) shmhiom) HOHb

M H6 iiuAepaKax'k; ciiawu uoaftBaeTi, a TaM'b a ycaeT'&, oco-

66Bao, eojia jrTovJieaaim aeiMte poAnm HOtoji^Ho aAMt-

6% A^n^ BUHOca, ooflTb vam abop« a B»6y, ta^»{HTl* nOKOHHHKl), CHpaiOTCA BCli 6jlH>KHie H fli,aM>me fl,Jltt Bbl-

Hoca, npoiuaHbfl h npoBOAOBi>, h Korâ 3anoiOTi> BtHHyH) naM-

TO um%CT% cb aiaMT* rpyoTaooTpaAV&ui'b Bosrâcoai

i(epaaa> paapava^Tca a a^^^ aarAjnpaen ero fasAapaionjîi,

6eaoTpaABui noojb ro40cMiu AAaataan poAUisi^ M%. Iâ-HBTaHBH opa roAoofc^t imnoTk eieaB paaaooSpaaaH, aonOAHO fl,jia npHM^bpa: „Poahmuh tu, cyAapb moh daTionuca! Iloro-

CTU Tbi y MeHfl nocaÂHiHHacoRii, nocitAHioio MHHyT04Ky! €Ra-

aaa tu aut) 6aTiouiKa, oTKo^b Te6fl »CAaTb 6YA^wb, Tfl,% ao^

MOiAaTbca, FA^ mm% c% to6ob (»yAeT% BaAftTboa a t. a-''

KoaeiBO,n aoA^teuKâpvnitaaMz« ^cfOBOvpMmnroaBupaseaia yc40Baug, aaaa«rByoinifi oAHanon ft,pyTmn\, ao

AOJiHCHO cKasaTb, hto ohh ue noAroTOBJiflioTCfi a ne o6AyMu-BaioTCA 8apaH'be, a BUJiiiBaioTCfl apHMo hsi rpyAH, MrHOBeHHo

CBAsaHHUA Hucjiiio , noA'b BJiiflHieaii cKOpd« hcthhhoh bjih

TOjibKo BO oduvlio* Bo BGBKoai cAy«iali o6bi>iai aBo6oABâajiiaaia aenajta oneab oCiecnaoTi eaopdaopz«, ao a»MWBTon Beo6y8AaBaHi aparB cbabo Aî^^vBjror« aa aefBai, a6uBaen npa^BHoio npoAo^»HTejibHur& 6ojitBHei.

IIO BUHOCt HS^ H36kl, rpol Cb nOKOUHHKOM'b onycKaiOT'b

Ha npHroTOBêHHyio A«tH btopo Ha ABopt CKaabio; h noKa gba-

iHeBBaai BTopanao bobaoti bi* Ba6y aâ apo^veaia oiaoin^TejiUiiiz% ifOAaTB« aa oToai môt^, pai& Boaolaaa% caoamHca, na abq]^% Bpoaiiaaraea, a oaoBa paaAHpi^M^ Ayiny Mostam

orAamaioTi AepeBaai. Bubioa^ c%rpo6oN'B ftaoKO.»aii(y a AoiA>AO nepBaro pacnyTifl h^h nepenyTifl, hjih ^yHme CKaaaTb, ab

Ml^cia^ oupeAi>4eiiuaro bo bcakoh a^P^bh1> u8B:bCTuu'b o4ur

Oigitized by<4dibgl

153

starica ali gospodinja iisle hiie, kjer je umeri. Ves a», dok-

ler merli^ lezi t isbl pod svetniki in do pogreba, ne nehajo

objokovati ga tako po nekolikokrilt na dan, to je z oddihi in

sTunaj no^; oddfhnejo si, pa spet ea^nejo narekati in naSte-

vali. Medtem cerkveni pomonik ali cerkovnik bere nad

merliem psaltir, za kar mu plaajo 50 kopcjk v srebri. Odzaetka se prijema dobro branja, pa se zgaja, da v dolgi

zimski noi tudi ne sderži, od zaetka zeva, po tem pa tudi

zaspi posebno ako utrudeno od žalosti siahto nehotfi pre*

maga spanje.

V dan iznosa zbirajo se spet v lisfem pohištvi in izbi,

kjer leži merli, vsi bližnji in daJjnji zavoljo iznosa, slovoje-

manja in pogreba in kadar zapojo »venuju pamjat^ (veni

spomin), s tim žalostno-tolazljivim petjem cerkvenim razglasa

se in prav caghišuje ga, razdirajoe <ibupno vpitje nare*

kanja žen bližnje žlahte. Govori pri narekanji so zelo raz-

lini, tuje glej jeden za izgled: Ti pravi moj gospodar in

oe! Ostani pri meni moj gost poslednjo urico^ poslednjo

minutico! Povej mi o^l odkod te bodemo priakovali, kje te

doakali, kje bodem te spet videla in t. d.

Res da se v takih govorih dostikrat nahajajo besede

splošne ktere izposojujejo jedni od drugih, pa rei se mora,

da se ne pripravljajo in ne izmišljujejo popred, ampak izli-

vajo se naravno iz pers, kakor se v tistem migleji zvežejo v

misli, pod silo resiil5ne žalosti^ ali pa iamo po navadi. Vsa-

kako navada svobodnega izlijanja žalosti verlo polajšuje ža-

lostne, pa vasi ta razuzdani kri silno razdražuje utnice in

je vzrok dolgih bolezen.

Kadar se je iz izbe oder z merliem odnesel, ga postav-

ljajo na klop, na dvori zato pripravljeno, in kadar duhovnik

drugi gre izbo, da prebere oistivne molitve na tistem me*sti, kjer je rajni umeri, jemljejo na dvori slovo in vpitje duSo

razdirajoe z nova oglaša se po vasi. Odsedši z odrom za vas

in prišedši do pervega razpotja ali ^prepotja" *), ali da lepše

povem, do mesta, odloenega v vsaki vasi po znani navadi,

T. j. Uia kr^ sest« sa s4|ps^vai|ie.

Digitized by Google

164

HaeMb, HOCH.ihii^HKH orTaHai.uKuiioTcn, rpo6'b CHOUH onycK

ua deM4io, H jyT'b iicl>, KOMy odcToaTeAôTBa m Apyiui aoHiH ne BoaBOJuunTii 6uTfc B% uepmnpi otbMihuixopoian, AtioTi bmoJIbuj i^-bJioBaBie, s kot<mi%

HiiRO n cji%A'<> yiiocHtfoiiy rpo6y, chihmi MSBpnuâiOTMH36y, H8'i> KOTOpoil 6ui,\h KbIHOCTi. AvilUb TO.IbKO ThAO IIOI

IIHKU H8'b HHUbl UblHeC) ! !,^ X03llilKa Hîl ACMblJU^Hlâ H.1H KTO

004%; BUMUsaeTi* ctoa«, abbkh,— yB0Tpe(46aBiiaBTOrO A'^*>a TpflBBiÛ m B^flBK'b, TBKBCe eOJIOMy, BB BOTOpOH'/Ka.ii> iioKOHHHKi>^ ropiuoKi>, H3i> KOTopai o 6pa4H BOAy npii

MbiBaniH ero Tt>jia, rpe6eHb, KOTopbiM'b pasîecuBa^H eMyjiocu nocji'^ cMepTH, codiipaeTi^ Bce ato bm'Bct%, otbochtoKOJiBitj, II ^prneTi* Ha nepBiijTia mM aa to utem,BpMieXOAU0 BpOBMUUB. BMBpBTBCb AOKM, p|ICT0pOWaA -6

yiiiUiaeTeB eaxft, cKBAaen ci» B6e.rpBBBoe, .H bbA^BaeMHHCToe 6%jibe, noRpusaeTi* ctojit* mhctoio csaTepTbio^ cTaBii^t

na Hero uiipori), 6jiiiHbi ii KaHyu'b. KaHyHOM'b 80ByTi> pasnap

Hyio iiui6iiHL^y, o64HTyio pa3Cbi4eHHbiMi> MeôMb. Bce ^to ajtaeTCfl BB cKopyM> pyi(y» u kotab BpoB4^BuiBBue.rpi)i§'b.xa

BB OKOJUBOIT, BpB BTOpBHBOBl BpBXOA^ B«b AOHl yC<lflmarO,

pBGTyBBT% BBp#r<fc «By«Tl»BtB6i «b6»I, B1> B6Wb y»e .B|B6

oBoeM^ M^Tft, BC6'BpBBeêife n bopbaok^, kw% 6yABi> MeNi) H He 6biDaJio. Ho upeA^0H{eHLH) xo3huru noMHuy

iiena^bHbie iocth 'ihhho iioAxoAflT'b K b cTo.iy, 6epyT'b no Kj^

ooHKy 6jiBaa ujui iiBpora» uor^ymmv% B3» KaByii'biB«B6ai£eji

yedBBiBiiy ttapcTBiB Bed60flaro,Bp6CTBTeB m oi^Ma«iT>m jBOB aro AyBni*

Ilo yxoAl» 9TBX'b flepBux'b oocliTBTOJieH, xoaiiilBa npar

TaBaHBaen> o6liAT> A-^« poAHbix'b, HOcujibiUHKOBi> h .Mornab-

uÛKOB'b. CBHiueuHHKa ii Ai^flîKOBb B'b A^Hb ]ioxopoH'b He yro«

B4aioTi>» HjiB» BOBpaBBBB Mlbp^, BTO Cdiy4aeTca pMko; bo

UtepBM BII1» AdttT« BBpOFB B (UbHU» B0 6fl^blQ0i WI6TB QBBpOri B BieOTb tfjUI80B'b HB BOtali«

da ynoKOB AyHB aoBOBpeoTBBiiieBBiiX'» aoBaBUBaipT«

in,eHBmy cay/KHTb no H%cKo^bKy o4%aoh'x>; 6oraTbie saRasu

BaioTi» ofiliAeH b no a^catb, ho KpecTbflHe cpeAHflro coctoahU

6ojite Tpexi> ooiÂ^Hb saKasuBaiOTit pÂi^^* KpoM^ 9TflX'b 8ay

BOBOftBUKli 06%A^fl1>9 GflpBBdUUOTCa B BOBBBflB, II

m»e nosilci ustavljajo in rako z. nova spusujo na zemljo in tu-

iiaj vsi, kterini okolnosti ali druga domaa dela iic prlvolju-

ejo biti v cerkvi pri opraTili in pogrebi, merlida poljubijo in

r>otein priklanjaje se nizko proti strani, kamor se ima raka

>clnesli, se vraajo x nova v listo izbo, iz ktere je bil iznos.

l\.omaj da lelo merlicevo odneso iz izbe, gospodinja ali dekla

ali ktera druga izmed /en, ktere ostanejo bolj brez dela doma,

nenniidoma pristopa k delu. Naj pred hiti pomesti in poderzati

v isbi tlfif umiva mizo, klopi— in zbira za to d<;lo porabljene

CTinjc in metlo, tadi slamo, na kteri je ležal- merlic, lonec,

iz kterega so vzeli vodo pri umivanji njegovega trupla, glav-

aik, s kterim so mu razcesali vlase po smerli, vse to vkup

odnaša za vas in mee na »prepotje*" ali na tisto mesto, kjer

se je zgodilo slavojemanje. Kadar se poverne domu, se urna

žena umiva sama, svlî s sebe vse umazano in oblai i-sto perilo, pokriva mizo s istim pertom, postavlja nanj

pogao, potice in ^kanun**. Kamm imenujejo kuhano pSenico,

oblito z razpusenim v vodi medom. Vse to se dela rono, in

kadar listi, kteri so spremili rako samo za vas, pri drugemprihodi v bilo rajnkega prestopijo prag zapušene izbe, je že

vse .T Bêj na svojem mesti, vse spravljeno v red, kakor da bi

ni6 ne bilo se zgodilo« Kadar gospodinja veli ^spominjati« (se

merlvega), zalovavni gosti spodobno grejo k mizi, jemljo pokošek potice ali pogae, pomakajo v »kanun«, in vošivši

rajnemu kraljestvo nebeško, se križajo in jedo vkup za

pokoj njegove duše.

Po prihodi tih pervih obiskovalcev pripravlja gospodi-

nja obed za zlahto, nosilce in pogrebce. Duhovnika in stre-

zajrv na daa pogreba ne pogostujejo, ali &g godi lo vsaj red-

ko; pa v cerkvi jim dajo pogae in potice, veji del jedao

pogao in Šest potic za vse«

Za pokoj duše ravno umerših naroujejo duhovniku brati

po nekoliko mas, bogatini naroujejo po deset maš, kmetje

osrednjega premoženja pa redko ve od treh. Zvunaj tih „za-

pokejnik^* ma& ae opravijo tudi sedmine. Sedmine te se

Digitized by Google

156

»XM oduKHOiteHUu 6uftaiOTi> n bi» d-u h 20-ii AeBb, euê

uocAt fliecTH HeAltJi^b, VJIH B^b 40*i A^H^ Hpen r«A'b* ^BO* sttasamoM iK^tAra bomihih* ae«6eiiH0 eejui sn /i«r

CMnaAaion e'b npasAiMftM«, rofab 3r o6i»a>hi tasaan »Mrt;RapoAy, TO Ha iianepTH npn râBHOMi* bxoa^ B'r> uepKOBb, okojo

CT^HKH, Ha caMOMi> BHAy, pa8CTejiflTi> nâTCHiô h^r ÂaTOK^,

H BlilCTaBflTlt Ha A^P61ÂHH0M1» HJlil KaueHHOM^b JIIOA'^ 6jllHU

JU Kjciaii« aapâaandl nmemHui u^-b, BsateTauš boa^

HMieiii eiTKm» ajui mavniina, a^^n âmt (aartAMmiaa BOA% MeA'b-MaBya'fc. Benroi, umAimiii iv*t*Mi* npi-

rjamaeTcii cTomueio npH RaHyB% 6a6oio, BcerAa dohth non-A010, tlAH CTapyUlROIO, OA^TOK) CT> Hon* AO ro.«OBbi Bt 6•feaoM^,

noMflHyTk noKOHHHRa; h npoxoAfliuie ocTanaBjiHBaioTCfl, -ÂnTi,

o6iiaKHyBi» n iieAOByB> cuTy, npeAâraeiiue KyeBH, upecTATca,

HBMUiaiBn MOJimii aa jmut^ Af^f ^tcvo ne —ihdk. Ho HpooMki HawuyTb ooRoiima me orpaBnumeToiTajUftVO xpaHOM'fc mk Tl^m, bto 6Hji'fc a^b lioHKttamtti

6a6a^ necu Hai> ij,epKBH o6pdTHO a^moh ocTaTKH RaHyHa h 6,111-

HOBT>, iipeAâraeT-b noMAHyTb CBoero noROHHHRa BcaKOMy bct^m-

ilO]iy, H BCTptHHUH BTOTl CHl^Jk^ 6u rp£X011'B HO BCBOJIiljm ei

sejtanui. Ha TpeTii a^ n ufifô9hnfmmom%vfivaf 4juniBaHym» n d-i 30-i a^ Cjuinu, an capoMsoi

Aesb BaKaBUBaeTen eiHiAR> namiHAa b^b ABirn. K% nMimBAtnpHrjiameHHhie coiipaiOTCH nonpeHCHeMy cb cbommh CB-fenaMB.

a y Koro cb^hh h-Bt-b, totb neceTi* rpouiii. IIocjil} naHHXHAbi

xo3HHRa codapaeTi* o6tA'b, aa ROTopum* na 9T0T'b paa^b y)Ke

HeiipeHtHKO yroii|a6TeA 0Bflii^8HR'bHBeebiipBm«HoiuuiaAb-

HUH 06ltA'b CTapaB>TOfl OpirOTOBHTb Kai% MOSHO 04«Jlb8lia

Jiyâie, htb(u bcarUI npHcyTCTByH>iuii, RyiittB ejiaen,

HCRpeHH%e noMiiHy^'b noROHHHRa. PoAHbie j6^»AeHu, hto

9THsn> OHH AocTaBflTt oTêT^BuieH Ayiu^ Ha TOMt CB*T* no-

Roii H 0TpaAy. Ilocî^ 06'bAa 6biBaH)T'b "oTn^Buiifl HauiH".

BTun odpaA*^ y KpecvbaB'b ooBepiiiaeToaTaK'b: B0aMi]rT'b.B|»«-

nmvh 6f$ru9 pascuTan ee MeAoiis, cB«n6WMnrb» iiacjt>«fc»

Hifl c% ^smmm muom% BeiajubRo 0TpaAHUx<bKa««aBs^JiHBaerB iiOAC4aii](eHyM) 6pary B'b CTaRaH'b, cnepaa m>eT%a H0TOMT» npe^jiaracT^ h Bct>M^. Bcakoh bt* cboio onepe^b 6e-

peT'LH3T> pyKT» CBflIU,eHHHKa CiaKaHl*, KpeCTHTCfl H BblOHBaeTl

aa ynoROH AyiiiHycoiiiiiaro. TaRSKe tohro noMHHRH cosepouMiiei

Yp68'B roA'b, TaKve oTnftBaeTCAHaina; na npoâsBe CBanâi-

167

»{Mravljajo navadno tretji, deveti in dvajseti dan, tudi Še eziest tednov, ali štirdeseti dan in 6ez leto. Pri vsik naroenihnašah in sedminah, posebno, ako ti dnevi spadajo na praa«

like, kadar je pri maŠi mnogo naroda, v lopi pri glavnih vra«

ih v cerkev, okolo stene, prav zvunaj se razprostrejo perlic

ili robec in postavijo v leseni ali kamnati skledi potice, ali

la koške narezan pšenini kruh, snan pod imenom „sitnik*'

ili ,,papiilnik**, pa v skodelici na vodi raspuleni med-kanun.Vâakega is cerkve gredoega poklioige stojea pri kanuni

Eena, vsegdar dosti priletna, ali starica obleena od nog do

glave v belo, da bi se spomnil pokojnika, in mimohodei se

ustavljajo in jedo, pomoivši v medico pred nje postavljene

koške, križajo se, in spominjajo in molijo za pokoj^duše, dosti-

krat se nte ved, igave* Pa prošnja spomniti se pokojnika, ni

samo pri cerkvi, ali sa tistega, kdor je bil v cerkvi. Žena, ktera-

je ^spominjala", -nose iz eerkve nazaj domu ostanke „ka-

iiuna** in potic, ree spomniti se svojega pokojnika vsakemu,

kteri jo srea in sreajoi štel bi si za greh ne izpolniti nje

želje. Tretjidan prinašajo v cerkev zraven potic tudi ^kanun**,

deveti in dvajseti dan samo potice in štirdeseti dan se naro*

uje mala in opravilo doma* K opravilu povabljeni zbirajo ae

najpred s svojimi sveami in kdor nima svee, nese grol. Pomertvaškem opravilu pripravlja gospodinja obed, pri kteremse uže za gotovo pogostuje takrat duhovnik in vse duhov-

ni štvo. Spominjalni obed skerbe pripraviti kolikor mogoeobilnej&i in boljii,. da bi vsaki priujoi, jedo slastno resni-njše spomnil se rajnega. Žlahta je prepriana, da s tem pri-

pravi odletevii duii na unem sveti mir in olajSanje. Po obeduso „otpevše ase." To opravilo se godi pri kmetih takole:

vzamejo ver piva, osladijo ga s sterdjo, in duhovnik, potemko je pel s strezsgi mnogo žalostno lolažnih cerkvenih pesmi,

naliva oslajeno pivo v kozarec, sperva sam pije, potem pa

podaja tudi vsim drugim. Vsaki v svojem redi vzame kozarec

iz rok duhovnika, se pokriža in izpije ,na pokoj du£e raj-

nega. Na tanko tako se opravljajo sedmine ez leto in tako se

tudi „odpeva asa*'; kadar se slovo vzame, dajo duhovniku iu

Digitized by Google

158

HHiy c<B fijbgmmm f^mn napora ii Tpm jiah vmn ^jmm^l

Bo Bell MROie patKaatniiue ah* nonHajBiiue, ocTWMii€i '

iiocjt jMepiijj^ro My*/Ka BôBa hjih aohl, nocali CMepTH MaTepB

Hjih oTii,a, OTiipaBaHflCb A^fl coBepineHifl noMHHOKi> bi> npiixo4-

cKyio uepKOBb, fibixoAH h8i> BopoT^b cBoero ABopa Ha jijini^ h up«-

xo/Mi no AepoBit lo njrn n iêpm«, rojioovr& HpramMiiiBO Bce ropjio to«iho TaviRe, nnK% m nps buhocIi <f%jia. 8aejil-

mBtnit BTon Bonju, co6paBiiiiiicfl rAîiii6y4b a-â paikiT'«

no APyrOMy KaKOMy c^y4aio 6a6bi, neperjiA^flCb cHanaaa Memji,)

C060H), Ha MHHyTy npHMO^KHyT'b, npHc^yiiiaiOTCfl kt> roôcy, h

noTOMi» npOMO^BATi): „9to snaTb MaTpena vi/i,eT'b no naTepicopoMHHU e;|ipaBJUiTb.'' Eniê flomiiiiH no noROHB«aM*fc imt^

Baion n pOABrejiBOKio ahv, a.meiiHo: na ooiiuoi ne/^tAi

BO BTOpHHVb, Brb cy6o9u nepeA'^ TpoHiûHUm h AV^vpieamrEAHflMH H Ha necTpoii HeA'bA%, hto npeAi* MacjiARHtêio, h bi. cy-

60TM Ha 2-H, 3-H II 4-H HeA*^flX'b Bc.iHKai o iiocTa. TyTT» Bct

}KeaaH)ii;ie iioMunaTb npHKOAflTi. bi* iêpKOBb, h cAym2iTi> 06-

u^yio flaHiixHAyf njiaTfl mcBKok^ ckoji^ko eitj no cyaiPb»RTO HTO Domojaem, paajiilievefl, no Hajioorn, a a^s ii]^m«|

êpKOBRaô on naarAofi noMsaaianiejft oemi npiBoe0n.vomeoTH 6jirhob% m itaHyR'b. CtojiHRH, nepeA^b ROTopun eosep-maiOTCfl naHHXHAbi bt> u,epKBax'b, a HHorâ aa tIjchotoio HX'b b

npHCTaBJieHHbiH ki> hmmi> âBKM, Bii poAHTeîbCKie ^nti 6biBai0Ti

cesepnionno aaoraBjieBu RanyHaiui, npRHecoHRUMii bi paaiiBa%

roprno^Ran, eTasanan, 6jinAnRax'b, Hainun <iaiBRan' i

Aaace bi apôpoBui^b HainRRan ot6rtuhh py«nam'B teiropjiuHuia) noRpuTUMR r saBasamniHR nepÂKo RRoamoio-Hjis

rascTHOK) 6yMaroio,H cT>npH4ljnêHHbiMH et* hhmt, naTHKonee«!-

HbiMH H^H rpouioBbiMH 3aH{»ceHHbiMH cB^MKaMH; a Ha nanepTH h

BT» yrjLax'b iêpRBH 6umjot!% RyHaMH naBajienu yBe4RH h yd4Mei 6^HHaHH H APyrH'B 8anacoH*B.

Ho dRcmanin naHRXRAU»noM|iHaMDiepacxoAiiTCflH<^]|jftA*Ji

6Bm,y, pacTRJiaMn^b na iiorRjiax<b cRaveprH, cTaBim flt'«ni|npfiHeceHHbie bt> y3aax'b h ji,eêhfinRhix'h dîoAiJiaK-b Huporv.

6^HHbi, roBAAHHy, noTHyioTT. Apyr'b APyr^t, n caMH noNHnaiOTii.

MeHCAyT^M'b pa6oTHHK'b aTioiuKUH^b o6xoAnT'i> no BjiaA6iin^y

C% C^BBJIROMI, H BCt OOMHHaiOUîe OTRJUAUBaiOT^b BI BOO Bf^rHTO OTh cBoeft nena^BHofi TpanoBu: RycRRnRpora n roBiiAliaji,^^— RTO 1T0 npHneenb.

Ha Ra»A>ro rjir Bcim BApyrB.

169

sirežajein pogao in tri ali lest potic za vsakega, ali vsim

vkup.Na vse od mene imenovane dni spominjalnc, po smerli

moža ostavša vdova, ali lu-i, po smerli matere ali ocela, sprav-

Ijaje se sedmine obhajata farno cerkev, gred^ iz svoje hise

na ulico in po irasi po poti k cerkvi glasuje in nardiuje nayrse gerlo na tanko tako kakor pri iznosi trupla. Žasli-

šavSi žene to vpitje, zbrane kjerkoli si bodi pri deli ali podrugi kaki priliki, spogledovaje se z zaetka med seboj,

umolknejo minulo, poslušajo ,,glas" in potem spregovorijo:

Vel ti, Matrena gre po materi opravljal siirdesetdanska opra-

vila*; Sedmine po rajnih so tudi ob „dneh /ilarsev^': in sicer

v torek pervega tedna po veliki noi, v sebote pred dnevomsvete trojice in sv. Dmitrija, in pisani** teden pred pustomin v sebolah drugega, tretjega in cetertega ledna velikega

posta. Tu idejo v cerkev vsi želeci spominjati" in oprav-

ljajo splošno opravilo mertvaško in vsaki plaa, kolikor pre-

more, alt kar kdo hoe, to se ve, kaj malega in za cerkovno

duhovsto prinalajo od vsake „spominjajoe** družine po lest

potic in „kanun*^ Stolii, pred kterimi se opravljajo mert-

vaška opravila v cerkvah in vasi zavoljo tesnote tudi k njim

pristavljene klopi so ob ,,dneli staršev" popolnoma obloženi

s ,,kanuni", prinesenimi v raznih lonkih, steklenicah, skle-

dicah, ajnih skodelicah in celd v porcelanastih ajnikih z

odbitimi rokami in brez gerlca, pokritimi in navezanimi ve-

likrat s popisanim ali novinskim papirjem, s prilepljenimi

k njim prižganimi sveicami po pet kopejk ali po groši; v

lopi pak in v kolih cerkvenih so na kupe navaljeni zvezki in

zvezi 8 poticami ia drugim jedilom.

Po dokonanji mertvalkega opravila se spominovalci

razidcjo po pokopališi, razprostirajo po grobih perte, po-

stavljsjo na nje prinesene v zvczih in lesenih skledicah poga-

e, potice, govedino in goste jeden drugega in se tudi sami

,,8pominjajo^^ Med tem hlapec gospodov (fajmoštrov) hodi

po pokopalilu z žakljem in vsi spominovalci pokladajo vanj

karbodi s svoje žalivne mize: koške' pogae, govedine in kar

je kdo prinesel*

Digitized by Google

160

GnaviJia aa ifora4y lacunaT^ 6yropoK'b» ojiosaTi^ I

nom%, m nocTaBan AepeBflHmii Kpecn;HaiipoiA«T% Hemior« •

roAOB'E» djrropoR« onaAen h cpaBBfletcam 86HJiew; Rpecn '

pacnaAeTcii h merAten. ^w,e HeMHoro ji1»t*b, h y»e ne SHaionH MftcTa, r^t ae>KHT'b 8eMJieAtjieui>. IlaMHTb o neH-B Maô no-

Majiy H8He8HeTi> bi* npeâBiHi^b, h TOJibKO /i,o BTopaearo Hyc-

jieflia aapoAa hne ero euê momeho 6ff^tn oTMcaaTb B:b pesni-

emmrh ciaBian.H cmin B6MJieAtjeifb aa Boadefi aRBt« aan omeHaHfloe

sepuion« BO Beflasaaaoft 6opo3AR%; ir iraoro paai nepeHanfjrr-

cfl ero KOCTH na TtCHOMi* EA2ifl,6iius,% H MHoro paai, npaxi» ero

cMtiuaeTCfl CT> npaxo>ii> noKO^^HiH rpflAyin,HX7., noKa no rjiacy

nocjiÂaeii Tpy6u ae BOsapaTBTca 08*^ n hoboh KynjieBBoi

seMBUHB Jiameaiaaa r^jf^na, Aywei »iBa«.

Digitized by Gdiglfi

161

Od zacelka nasipajo ua giob hribek, obložijo ga t. drc-

uoui iu posUvijo lesen kriz; pa ne mine mnogo lel^ hribeek

upade in zravna se z zemljo, križ razpade in strohni. Se ne-

koliko let in uze ne vedd še za mesto, kjer leži kmet. Spo-min o njem se malo po malo izgubi v pogovorih, in le dodrugega popisovanja i>ode se raoglo najti njegovo ime v po-pisnih listih.

In kmet spi na božji,njivi^ kakor psenieno zernce na

izorani brazdici, in mnogokrat prekopljejo se njegove kosti

na tesnem pokopališi in mnogokrat se meša prah njegov

s prahom prihodnih rodov, dokler ne verne se na glas po-

slednje lro])ente k novemu s pozemeljskimi zgubami in trudi

kupljenemu boljšemu življenju.

11

Oigitized

Trgovska pisma

Cum BBHen m ce6A Toproaua a^m OTiiâ CBoero.

roeiioAaHi»

H« H* • • • • Bib H • • • •

MocKBa, 1-ro HRBapn 1866.

CHJfb HeCTii UMto HBBtCTHTb Bacb O nocjiÂOBaBiueMi* Ha-

cTOflUâro Hicjia npieMft ToproBun aâi^ OTiâHoero» coBcImfliitiDiiûiHcji h% HajinHOCTH TOBapam, njiaTesaHH nojijne-

Rimu, sa cBoi cHeT'^, 6e8'b boakoI, oAnaRose, nepeM%Huap-Mbi. Bbi MOHteie 6biTb yB*peHbi, mto h hc ynymy hbi

BHAy HH OAHoro c^yHafl, mt()6t» C/\tâTbCfl AOCTOHHbiM'b npecM-

HBKOMi 0TU,2i Moero H coxpaHHTb Moeii ^»HpM'^ TO ÔB^pie, KO-

TopuMi* OHa AO cero BpeMeHH nojibBOBajiacb.

B'& HaA6»A^ Ha neocTaBJieHle Mena BamHMH ASi4i>Bl»iiuiMB

npHRasaHiiiHB, n noRopnîme nponiy 'saMlTHTB mor> noAUCbH CBHA%TeJlbCTByK) M^}KAy Ttm>

HCBpeHHoe Moe noHTeflie

ROTopui noAmeuBaeTca:Hinamm CumnuHoe^,

Sil pre?BBB« edetove kRp^y8ke •pravke«

Gospodom* '

V Moskvi, 1. jan. 1866.

H tein-le imam ast naznaniti Vam, da prevzamem od danes ku-

pc^fike opravke svojega oeta z vsim gutovim blagom, z izplaili in dobiki

Da bodo £aotiU bralci itanke vedeli« kakiton Je sdaiijl kupîjaki

raaki slog, pristavim lu nekolijLO trgovskih pisem, kakorSna so mi ravno

pri rokab bila. Jes teh pisem ne priporoam sa posnemaije, ter mis1lm» da

vsaki, kdor logino pisati, tudi trgovsko pismo sestaviti sna. Ker Je slih'

venska prestava v celi knjigi, kar le mogoe, natanna, bo pogreta! mk^

163

na Bvoj raun, ali brez kake spremembe firme. Bodite prepriani, da ne bomzanemaril nobene prilika, skazati se vrednega naslednika .svojega oeta in

ohraniti svoji firmi tisto zaupanje, ktereâ je uživala do zdaj.

Z nado, da me ne bote popustili tudi zanaprej s Svojimi naroili, Vasprav ponižno prosim zapamtiti si moj podpis, med tem pa ostanite uver-

jeni o mojem Iskrenem spoiitovanju.

Jvan JSitnikov,

kteri podpisuje se

:

Ignacij JSUnikav, ^

IIpeô»eHie TosapoB«.

rocnoAHH7

0. TaTapHHOBy bi Tumhc^.

MocKBa, 5-ro Iiorii 1866.

Mnorie hb-l mohx'l TOBapHmea iio ToproBJili HSBbcTii.iH

Mena, hto nsMT^ Tpe6yeTCfl ojibiuoe KOJiHHecTBo cyKiia; a TaK'B

KaKi J uem Bcerâ aobojibho dToro Tosapa, to a jiacnaiD oeda

HaA6flCAOio yAOBJieTBopHTB Bame TpedoBanie, icb coBepmeHBOHyBa]neMy yA0B04B0TBiiD, h npHHHMaio cm1»ôctb noRopn^tmejipeA.io>KiiTi, BaMT» BTOMT, OTHOiiieHiii ycayrn moh. flÂa mena

6uA0 6hi oHeuh npiflTHO, ec^HOL bm BOcnovitaoBa^HCb mohm'l

npeAAoaKenieifB h noHTUjia mcha BaiiiHH'B aopyêHieM'B. B'b ao~RaaaTejiBCTBO Hoet roTOBHOCTa ycjiymHTb aairb a 6u ozotho

BUMibsflji^B cyKHO Ha BaniH me^soBue Toaapu, eojiH6'B Baifb

npiHTHO 6bijio bto npe^jiomeHie h eejmît bu noeTaBBM Tanui

HCe CXO/^HI>Ifl II,1>HbI, KaKT> H fl CT> CBOCH CTOpOHbl.

a Ha/^lilOCb, MTO Bbl yAOCTOHTe Mena BaUIHMT, OTBtTOMt H

npacoe^HHHTe b'b HeMy Bame nopy4eHie, Boiopoe mo»eT'B no-

cjiy»aTb noBOAOHi n fl,9iJkhniiEamv% eHomeHijiM'B cb Bamavt

Bik TavoM« npiirraoHi oacHAaaia hmîo necTb (bitb cbUCTHHHJUMli li04XeHieMb.

0. An^peeeii,

sikteri gladkost jezika, ali namen le knjige ni pripu.^cal vece svobode v

prestavljanji. Ker se z mojo namero ujema in bo morebiti marsikoga zani-

malo, poznati bolj na tanko ruske denarje, mere in teže, sem tudi te na

kratko sestavil, ter jih pridružil tem pismom; ravno tako tudi z dotino

prestavo rusko take besede, ki se v trgovini pogosto rabijo. G. Blaž.

11*

Digitized by Google

164

P«m4Ii» blaga.

Goapodu O. TatarinoTii v TifUû.

V Maskvi, 5. jiiiit{a 1866.

Mnogi mojih kupijskib tovarSe? so ml nasnanili, da Vam je

oMlo lakaa trdMi; in ker Imam jes vedno dosti tega blaga, imam upanje,

da morem ladoetiti Vasej potrebi, na popolno VaSe sadoToljatvo, in nato

se drsnem preponižno ponuditi Vam v tej nadevi postreftbo svojo. Bilo bi

*sa mejake prijetno, ako bi Vi mojo ponudbo sprejeli in poastili me a Svo-

jim narocevaojem. V dokas svoje pripravljenosti ustrei Vam, bi jen prav

rad namenjeval snluio na VaSe svilnato blago^ ako Vam je ta predlog pri-

jeten« in ako Vi postavite tako priline cene, kakor tudi jen s svoje strani

NaiUam se, da bote poCastili me s Svojim odgovorom in da mu pri-

drniite svojo narobo, ktera' more biti saetek da^njih ranmer i VaSospoitovano hiSo.

V takem prvotnem priakovanji imam aat biti a pravim spoSte-

vaiêm

F, Andrêv.

Ovnin m nfeAhiAy^ê imcbMo.

rociioABBy

O. AHApeeBy bi MockbI^.

Tmmrcb, 10*ro IiOHfl 1866.

3a npeA.4o>KeHie Bauiero cyKHa c^li-âHHoe MHli bt, BauieMi.

noHTeHHOM'b HHCbMl^ 5-ro HHCjia HacToaiiâro MbcAiâ, upu-

nomy Bani uon 6jiaroAapHOCTfc. Kone^HO, TpedoBanie Moeîa

o6uRHOBeHHoe cyKao AoaojibHO BnaHiTejibao« h a oiesb 6uji%

(u roTOBo^ e^tJiaTb y aacB 9Ty 8aRynKy, ecjia6'fc mhIi Ropoê

HSB^cTHO 6buo KanecTRO Baraero cyKHa, TliMT) oojije, hto bij

H(e.iaeTe npoMtnflTb ero y mchh hh meaKOBue TOBapbi. Mto6^npHBecTH Bi> Hcnojiaeuie 9T0 a^<ao, nprniMRie mh^ CKopo

o6paajvu aamas^ ToaapOB^B h aaif^TbTe buhh n/bm. BejuÔRH,

nsLVh a HaAtM>ob» cooTBi>TCTByK»T'b Moefi vfiMf TO bu MOKereCbifb yBl»p6Hu, ^To a, a^h orutb, coo6ii^y Bani Moe nopy<ie-

' Hie, aa ROTopbiMi^, Bt cAy4a* yAOB4eTBopHTe.«bHaro ycn^xa,

nocjilJAyK>TT» 3aKynKH 6ojite SHaHHTejibHtifl.

B^b OHfiHAaRiH Baiuero RSB^Tifl hmîo lecTb 6biTb

cb RCTHHBun noîTeBieMrb h npeAaHHoeT&a>

O, TamapHHoe%,

Digitized by GiÎc l

165

Gospodu F. Andrejeva v Moskvi.

V TifUtii, 20. Jiii4ia 1866.

Za ponudbo Valega ankiia, storjeno v Valem spoltovanein pisma

5. t. Di., Basnanjam Vam svojo hvaleinost. Res, moja potreba navadnêga

snkna je dosti velika, in jei bi bil prav pripravên, pri Vas to kapijo na«

rediti, ako bi mi vrste VaSega snkna bolj na tanko anane bile, tim bolj,

ker ga želite samenjati sa moje svilnato blago. Da se ispolni ta red, poš-

ljite mi kmala isgledov Cmoltrov) Svojega blaga in nasnanite svoje cene.

Ako bodo, kar se na^jam, priliM la me, morete biti prepriani, da bomza poskuSnjo kaj pri Vas naroil, in de bodem sadovoljen, da bodo sledile

&e vede naroila.

V priakovanji Vaicga odpisa imam asi bili

s pravim spoštovanjem in ndanostjo

P. Tatarinov,

napyq6Hie Ha mejm,

r-Hy

B. nepoBy b*b 0a6cc^.

MocKBa, 1-ro Mafl 1866.'

FocnoAHHi* CiapoBi* HCAaBHO noKasajiT* MHli o6pa84HKT>

]iiejiR7 0 CKasajii, hto RynHJt'b y aacb TOBap^b TaKoro RaMecTsa

no ... . pytf. cep. sa ^jun. IIpHBHaBafl aoctohhctbo TOBapa hnaicoAfl H^HU OHeRb yMtpeHHUNR, a npoiny Baci» opscjtaTb hh1»

200 «yHT. iiie.tKy osHaMeHuaro RanecTBa. IIpu cbm^ npujiaraio

o6paB4iiK'B, no KOTopoMy Bbi Mor.tM 6bi Bbi6paTb TOTi* me ca-

Muu pasopi*.

Mh^ 6u acejiajtocb, HTo6'b bu tot^bcb 2Ke, no nojtyHeHiH

Moero nHCbMa, oTnpaBHjR TOBap^b.

Bil oRCHAaHlH CRoplilineil oTopavRH^ rm^mi necvb 6uTb

Cb HCTHHHblH^b nOHTOHieBfb

Jlempn /lepyH06h.

Haroiht btUc.

Gospoda V. Perova v Odesi.

V Moskvi, 1. roiu« 1866.

Gospod Starov mi je pokanal ne davno isgledek svile In rekel, da je

pri Vas kupil blago take vrste po ... . rab. sreb. fant. SpoinavajV. vred-

nost b(aga in nahajaje cene vrlo smerne. Vas prosim poslati mi 200 funtov

Digitized by

svile omenjene vrste. Tuki^ prilagam izgled, po klerem morete isbratl

ravno to bažo.

Želel hif da bi precej takrat, ko dobite moje pismo, odpravili

blago.

V priakovanji naj hitrejega odpravljenja imtm ^st biti

pravim spoštovanjem

P«*ir Pmmov,

0TB4»T^Ha npe^ftMjniee nHCbMO«

(UcnoJtHeHie nopy4eHifl).

r-Hy

neTpy HepjTHOBjr n Mockb«.

Oêcca, 15-ro Man 1866.

Bjiaroâpa aacrb aa Bame jiecTHoe nopjême, coodiuêHHoe

m!B% 1-ro HHcaa BacTOfluâro Mftcflnia, ii nocujian Ban npa-jiOflceHBui npH eaM-B cnen na Tpe6yeHuft BaMi inejiR'fc, ro-

Topuu aasTpa X(e OTnpaB.tneTCfl ki> BaMi> cti bsboiu^hkom^b

H .... U ... C ... 'b. IIo ceMjr cHeTy Bbi coctohtc mmI^

AOJiHtBU • * . py6. cep.

Bu HaiA^TB TOBapi» coBepmeHHO cxoabuh npHe«AaH*

Hnr& ws% otpaaueM^B KaK-b HaAtncB a, AOKaaceTe iul%

Bame oAo6p6Hie noBTopeHieMi BamHX'B nopy<i6Hifi9 HenojiseHle

ROTOpUX'B fl U0CTaB4flH) li,Afi CeCa UepBOM) 06A8aHU0CTI»i0.

HecTb 6biTb

OdgBTtr BB prejšnje piaaiB«

Gospoda Petra PeranoTV t Moskvi.

V Odesi, 15. maja 1866.

Zahvaljaje se Vam za Vaso prijazno narobo 1. t. m. Vam poši-

ljam tukaj priloženi raun za potrebno Vam svilo, ktera jutri 2e odpravi

se k Vam s vosuikom ...... Po tem raunu ostanete mi dolžni ....rub. sreb.

Vi bote našli blago popolnoma enako poslanemu mi izgledu, in kakor

se nadjam, mi bote odobrenje skazali s ponov)jenjem Svojih naroeb,.

kterih izpolnjenje si stavbam za prvo dolžnost.

Imam iâst biti

s pravim spoštovanjem

K Perov,

Digitized by Coegle

167

IlHCbMa no noBo^j^ aocuaKu uajiu4Hiiix% Aener^b,

rocnoAHHy

H. OnOHHH7 BTf TjA%,

MocKBa, 5-ro OKTafipii 1866.

OTOCJiaHue ko m% 1-ro ABrycTa Toeapu b nojiy<iHJi'b

B'b RaA<XB)Kaii](ee speMii n nocTaBHJi% a^^^hchuh BaHT* nepeneHb

Bi» npHX0Ai>. npii ccMT* a iiMliH) necTh iiepec.iaTb kt> BaMi> bt.

npnaoHieHHOU cuA^mt .... py6. cep. cb npocboio noKOiiHUTb

MOU CHeT'b.

C'B H^THHHUHlb nOHTeHieM'b

Pkm • priliki ptalaij« gotofili denaijeT«

Gospodu N. Oponino v Tnli.

'

V Moskvi, 5. obtobra 186G.

Odposlano nii 1. avgusta blago sem prejel o pravem asu in zapUal

dolžni Vâm znesek na upanje. V lukaj priloženem zvezku imam ast po-

slati Vam • • • • rub. sreb. s prusnjo da poravnate moj raun.

t$ pravim spoštovanjem

Vaevolod Lavrov.

r-Hy

BcûoaoAy JlabpoBj bi* MocKBt.

Tyjia» Š-ro Orta6pa 1866.

Bame iiOHTCHHoe iihclmo 5-ro HHc.ia HacTOfiiii,ai'o MlicHu.a

ci> iiocbMKOM) .... py6. cep. n iio.iy4H.n., sa hto ^taroâpio

Bacb H HTO A sanucaî* saifb b% iipiixoA'b.

Dpa em* noeujtaio Baii'B hoh hobbia u^hh TOBapaM^ h

npoiiiy Baci ne ocTaBHTB Mena BamHMH A^Hliiiiuiu nopy-

MeHiflMH.

C-b ucTUHUbiMii uoHTeuieMb

U. Ommm*

Gospodu Vsevolodtt Lavrovu v Moskvi,

V Tuli, 8. oktobra 1866.

Vaie spottovino pismo 5. t. m. • polUko .... rub. sreb. sem pre-

jel, sa kar se Vam sabvaljujem in kar sem Vam na korist zapisal.

Digitized by Google

170

HandeUgesellschafter, roproBUH tob^hu\i>.

Handelshau.s, K>iieMerKiri ;ôm'i>.^

Handelsniann, Kviieiî,, Topr6B'ki^'i>.

H>pothek, aaK.ia^-h.

Kontrakt, ôroiiupi., >i'.iuHic.

Liquid, hchuii, ;\oKa3auHufi.

Liquidation, pacneTt.

Liqiiidiren, pacnei-TbcH, okohmhtb OHJfTi,.

NeUo-Gewinn, mhctuA npifKOAi*, 6aphimh; iVeUo-G«wIcht, tinCTMu B-kci

Cbei Buciiliandlern, y KHHroiipo/âaiêBi* Hec6aBÂeMUH Co i;^h^).

Noininalwerlh« uoHMŠHHaa oiîuKa.

ObligatioD, odjitaaaocTb, /ôjiroBde otfaairejttCTBo.

Pari, paBHOHilUMiCTft.

Proevrtj nojuiimdve.

ProenraiF&hrer« ynoJuiOH6iemiiii.

ProlongalioD, OTq»dvui.

ProloBgireD, orcpiivm, oTcpdHHBan.PropoJUon, npejômfoie.

ProteBt, Bospamdiiie« iipoTHBop4<de.

ProteitlrM, Bospam^n, npoTiiBop4*nm.

Qaalitlt, KlnecTao, cocToaale.

OnantitSt, aojidiecTBo,

RechuvBf, Paetura, c^€ti.

RimeMe, nêBd^%.RUico« oTBira, ondcnocTb.

Saldiren« cv^ti* KOHHHTb.

Saldo, ocTajibudfi iuiaT^s%) ovAcTRa.

Sconlo, cd^BRa«

Sorte, paaddpii, poîi.

Sortiment} co6paHie.

Spediren, OTiipaB^HTB, OTnpaBHTI*.

Spediliun, OTnpaBaeHie.

Summe, n^peHCHb.

Tara, yKjiÂKa, noKAaaaa ToaapoBi.Termin, cpoKb.

Waare, TOBdpi,.

\Vaaren-Marca, M^TKa.

Waaren-Mu8ler, odpasi;!..

Zoll, iidoMHHa; EiDfuhrzoU, iipuBosnoe; Ausfubrzoll, BUBoanoe.Zollamt, TaMOiiCHfl.

Zollbar, noiiMHHHUH.

ZoUeinnehmer, iidiu^HHHHK^b^ cdopuHKi.ZoUfrei, 6e3ndiiiJiHHHiau.

Digitized by CojDgl«

in

Nft RiskeM se rabyo sledeii denarji, nere ii ?age.

Denar (Aenhzu), v kterem se rajta^ so srebrni „rublji*'.

1 srebrni rubelj (py6eji6 cepe6pa) ima 100 „kopejk". Pol

srebrnega rublja se imenuje „poItinik« (no.iTUHHHKij), pol ba-

krenega rublja „poltina" (no.iTHHa). V našem denarju znese

1 rubelj srebra fl. 1.62(to jelfl. 61 Vt)- Ikopejka (ROnliBKa) x

IVs (IVit) krajcarja v srebru. 1 rubelj vaga 20,^1, gramov;tadaj je 27^7^4 rubljev ST 1 istega srebra.

2iMi denar {sojieman Monema) je »poloimperiai" (nojiy-

iiMnepiaji'b) po 5 rubljev zlata ali pa po 5 rubljev 15 kopejk

srebra. 1 poloimperial volja v našem denarju il. 8.10 srebra.

1 poloimperial vaga G,^^^ gramov; ladaj 83,3 poloimpe-

rialov ^ 1 istega zlata. Postavna vrednost zlala je na Rus-kem 15 krat (I5941) tolika, kakor srebra.

uolgastna mera (jujmeedM Mtpa). Pol se meri na»verste«, tkano blago (TRame) nk »aršin** (apmBHi). 1 vcrsta

(sepcTa) ima 500 „sazenj« = 3500 ruskih (= 3374 dunaj-

skih) evljev. 1 sazenj (caHceHb) ima 3 aršine = 7 evljev,

1 aršin 16 »verškov", 1 evelj (JT^) 12 palcev

(AioftaiOB-b).

7y, verst = 1 milja dunajske mere,

1 sazenj =s 6 evljev 9 palcev „ „

1 aršin =: 2 evlja d palce » »

1 ruski evelj =: 11 palcev 6^/4 linij „ „

Zemâ oKpaê se meri na ^desetine*, kar se ife»e-

BaHie nojiei ali aeNjieiiipie imenuje. 1 desetina (êcATina)

ima postavno 2400 štir: sazenj = 117,600 štir: evljev rus-

kih. 1 desetina je 2 nasa orala (avstrijski oral ima 57,600,

ruska desetina pa 109, 350 štir: evljev dunajske mere). De-

setina pri grajšinah po gubernijah ima 3200 štir. sazenj.

ZUna mera (xjift6HaA Mtpa). Žito se na Ruskem prodaja

na »etverti« in cena se vedno o etver ti razumeva. 1 et-veri (nTBepTb) ima dve osmine, 4pajoke, Setverikov. lêt-vert je 8% v agana dunajske mere.

Digitized by Google

172

Mera mokrih nci {Mtpa rHu^nuah monapoHh). Moreci sc merijo na ê(^ro. 1 vedro (ue^po) ima 4 celver*

8 osmušek« 10 kriizek. 40 veder je 1 „ boka (6Mf~1 rusko vedro je 8 bokalov 3 (2**/««) niaselce dunajske Ib

Kup^9ka vaga {KiftiiHecKi& je »pud** (

1 ûd ima flT 40 ruskih po 96 zlatnik. 10 pudov je 1

narski funt ali „berkovec" (6epR0Bei^'i>). 1 pud je 29'/, 2f

dunajskih. ^ 100 ruskih je S! 73 dunajskih. 1 zlatnik £iO-

aoTUMKi*) je lota.

i

1^

Digitized

This book should be returned to

the Librarjr on or before the last datestamped below.

A fine is incurred by retaining it

beyond the specified tirne.

Please return promptly.

Digitized by Google

Google

Slovinica ruska za Slovence

Documents