SlikarSka kolonija 90 let Klinike · PDF fileslikarstvo. Leta 1981 je končal podiplomski študij slikarstva pri prof. Janezu Berniku. Imel je več kot devetdeset samostojnih razstav

SlikarSka kolonija90 let Klinike Golnik

16.—18. September 2011Galerija mestne občine Kranj

razStavni katalog

SlikarSka kolonija90 let Klinike Golnik

3

Golnik je s svojimi tako modernimi kot historičnimi detajli odlično mesto za slikarske stvaritve. Pa naj bodo stvaritve realistične ali abstraktne, odsevale bodo notranje videnje umetnikov, transformacijo vidnih informacij v likovno obliko, ki bo ustrezala sporočilom, ki jih umetniki sprejmejo in nato predajo nam, gledalcem.Zato bo zbran pogled na tako izdelana likovna dela prav vznemirljiv, saj bo ta heteroge-nost likovnih izraznosti pogosto enakih motivov zanimiv vpogled v individualni emocional-ni in estetski status zbranih likovnikov. Zato morda tudi dragocena informacija nam, ki na Golniku delamo. Veliko se da povedati brez besed. Morda s slikami še več kot z besedami, kajti besedni zapis je praviloma enoumen, sporočilo likovnega izraza pa se da razumeti mnogoplastno. Saj gre pri tem za notranjo refleksijo na impresijo, ki jo likovnik ponuja. In ta je seveda lahko sila različna. Končno - saj ni enotnega pogleda na tako enostaven in tako pogosto upo(zlo)rabljen termin umetnost. Razumevanje umetnosti nikakor ni ek-skluziva visoko izobraženih ali kako drugače opredeljenih elit. Univerzalen jezik umetnosti nam razkrivajo prastare umetnine, recimo v španski Altamiri. Ali ni neuk pračlovek že s temi jamskimi podobami dosegel umetniški vrh? Kljub temu, da lahko označimo likovni-ke iz Altamire za »naivce«. Umetniški vrh, ki so se mu seveda mnogi kasnejši umetniki pridružili, a presegli ga niso. Umetnost je torej nekaj, kar spremlja človeštvo že skozi vso njegovo zgodovino. Ni kaj, potrebujemo umetnost, to je ena od osnovnih potreb človeka.Prepričan sem, da bomo deležni mnogih lepih in povednih likovnih stvaritev. Zato velika zahvala vsem udeležencem slikarske kolonije 2011!

Prof.dr. Stanislav Šuškovič

Pozdrav slikarski koloniji Golnik 2011

5

Franc Bešter se je rodil leta 1957. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1983 (pri prof. Janezu Berniku in prof. Gustavu Gnamušu). Deset let je deloval v pedagoškem poklicu, nato kot svobodni umetnik. Priredil je približno petdeset samostojnih razstav. Njegov slog je neke vrste nadrealizem. Slika tudi vedute, vse v tehniki akril na platno. Obenem se ukvarja še s pisanjem, do sedaj je izdal dve knjigi: Nebeško kraljestvo in Potovanja zavesti.

BOnI ČeH se je rodil leta 1945 na Jesenicah. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1970 tudi diplomiral. Dela kot samostojni likovni ustvarjalec.

BOLeSLaV ČerU se je rodil leta 1953 v Ljubljani. Začetne spodbude je dobil od očeta, njegov likovni pedagog pa je bil takrat Vinko Tušek. Imel je več samostojnih razstav doma in v tujini. Za svoje likovno delo je prejel več priznanj. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov ter Likovnega društva Kranj.

BOGe DIMOVSKI se je rodil leta 1952, v Ropotovem v Republiki Makedoniji. Leta 1978 je diplomiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Štefanu Planincu in prof. Jelisaveti Čopič ter istega leta postal član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Končal je podiplomski specialistični študij restavratorstva in konservatorstva z nazivom magister umetnosti pri prof. Francu Kokalju in podiplomski specialistični študij grafike z nazivom magister umetnosti pri prof. Bogdanu Borčiću in prof. Francetu Curku. Leta 1987 si je pridobil naziv docenta za risanje, slikanje in grafiko na Univerzi v Ljubljani ter leta 1990 na Univerzi Cirila in Metoda v Makedoniji. Do sedaj je imel trideset samostoj-nih razstav, sodeloval pa je na več kot 280 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel eno nacionalno in dvanajst mednarodnih nagrad.

Irena GaYatrI HOrVat je bila rojena v Zagrebu, kjer je tudi končala Likovno akademi-jo. Trenutno dela doktorat na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in sicer z naslovom Arhetipi v prvi otroški risbi: medkulturne primerjave. Je članica Hrvaškega društva likovnih ume-tnikov. Sodelovala je na številnih umetniških simpozijih doma in po svetu, ukvarja pa se tudi s fotografijo, filmom in z alpinizmom. Ob slikarstvu se je posvetila tudi »art terapiji« – skupinskim projektom z otroki in odraslimi (mandale).

Irena GrMeK KOšnIK se je rodila leta 1963 v Kranju. Diplomirala je na Medicinski fa-kulteti v Ljubljani. V Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj dela 18 let, deset let zavod vodi. Likovno ustvarja od gimnazijskih let. Kot študentka je obiskovala tečaj pri akademskem slikarju Leonu Koporcu. Sodelovala je na več skupinskih razstavah zdravnikov, leta 1997 je imela samostojno razstavo v preddverju Medicinske fakultete v Ljubljani.

Irena JeraS DIMOVSKa se je rodila leta 1960 v Kranju. Leta 1985 je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Andreju Jemcu in prof.

O avtorjih

6 7

Jožefu Muhoviču, leta 1988 pa je na isti akademiji končala študij restavratorstva in konser-vatorstva z nazivom magister umetnosti pri prof. Francu Kokalju. Od leta 1990 je članica Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Od leta 1992 je zaposlena kot konser-vatorska in restavratorska svetovalka v Gorenjskem muzeju v Kranju. Do sedaj je imela osemnajst samostojnih in več kot devetdeset skupinskih razstav doma in v tujini.

MIrOSLaV KaČar je rojen leta 1945 v Groharjevi vasici – Sorici. Po končanem učiteljišču se je podal na intenzivno slikarsko pot impresionizma, ki jo nadaljuje še danes v rojstni Sorici. Poleg krajine je njegova prioriteta tudi figuralika, pri kateri liki vedno obvladujejo slikarsko površino. Vodi tudi tečaje risanje in slikanja.

LOJze KaLInšeK se je rodil leta 1956. V Ljubljani je zaključil študij na takratni Pedagoški akademiji. Zaposlen je kot likovni pedagog na Osnovni šoli Mengeš in se poleg slikanja ukvarja tudi s fotografijo in z oblikovanjem. Je član Zveze društev slovenskih likovnih ume-tnikov. Udeležuje se slikarskih in fotografskih študijskih srečanj tako v Sloveniji kot po svetu in se lahko pohvali z več kot šestdesetimi samostojnimi in več kot stotimi skupinskimi razstavami.

zaLa KOšnIK je rojena leta 1994 v Kranju. Od petega leta igra harfo. V Glasbeni šoli Kranj je zaključila nižjo glasbeno šolo. Na tekmovanjih harfistov doma in v tujini je prejela več zlatih, srebrnih in bronastih priznanj. Sočasno z zadnjim letnikom osnovne šole je opravila tudi prvi letnik Srednje glasbene šole v Ljubljani. Srednjo šolo je nadaljevala na Gimnaziji Kranj, kjer je opravila dva letnika. V letu 2010/2011 bila na dijaški izmenjavi AFS v ZDA, kjer je uspešno opravila četrti letnik gimnazije in zaključni izpit. Od 2011 dalje je študentka na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. V prostem času se ukvarja z glasbo, s kinologijo, fotografijo, z risanjem in s slikanjem.

BranKO KreUzer je rojen leta 1952 na Jesenicah. Dolga leta je bil zaposlen v Gorenj-skem tisku v Kranju, nato v Gorenjskem muzeju. Leta 2011 je diplomiral na Visoki šoli za risanje in slikanje v Ljubljani. Imel je nekaj skupinskih razstav in eno samostojno razstavo.

KarOL KUHar je rojen leta 1952 v Spodnji Besnici pri Kranju. Do leta 1972 je razstavljal doma in v tujini. Imel je več kot šestdeset samostojnih in približno devetdeset skupinskih razstav. Za svoja dela je prejel 25 nagrad, zadnjo leta 2006, in sicer na 7. bienalu mesta Kranj. Živi in ustvarja v Spodnji Besnici, kjer ima tudi svoj atelje in galerijo.

MILIca OMan OGrIzeK je rojena v Goričah leta 1949. Diplomirala na Medicinski fakul-teti v Ljubljani. Kot zdravnica je do pokoja delala v Kliniki Golnik. Ljubiteljsko je s slikanjem z oljem na platnu začela ustvarjati leta 2001. Imela je že več samostojnih razstav.

MIHa PerČIČ je rojen leta 1972 v Kranju. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1997. Leta 2002 je končal podiplomski študij na grafični specialki pri prof. Branku Suhyju. Dela kot samostojni kulturni delavec.

šteFKa PetrIČ, akademska kiparka se je rodila leta 1926 v Domžalah. Po končani srednji šoli je študirala kiparstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Med drugim so bili njeni profesorji kiparji prof. Peter Loboda, prof. Frančišek Smerdu in prof. Zdenko Kalin, pri katerem je leta 1954 diplomirala. Posvetila se je pedagoškemu delu in pouče-vala na osemletki v Sisku in Domžalah. Je redna članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Po upokojitvi se je v celoti posvetila kiparstvu in risbi. S svojimi deli se redno udeležuje vseh skupinskih in društvenih razstav doma in v tujini, svoje »male plastike« in pastele pa je predstavila tudi na številnih samostojnih razstavah.

BrIGIta POžeGar MULeJ je bila rojena leta 1955 v Mariboru. Leta 1979 je diplomirala na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani,

6 7

leta 1981 pa na slikarskem oddelku Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je dve leti kasneje končala še specialistični študij pri prof. Gustavu Gnamušu. Leta 1983 je prejela študentsko Prešernovo nagrado s področja slikarstva. Kot svobodna slikarka živi in dela v Radovljici. Za sabo ima blizu sto samostojnih razstav tako doma kot v tujini.

zMaGO PUHar je rojen leta 1952 v Kranju. Diplomiral je leta 1977 na Akademiji za li-kovno umetnost v Ljubljani. Ukvarja se s slikarstvom in fotografijo, z grafiko ter ilustracijo. Do sedaj je imel že več kot šestdeset samostojnih razstav doma in v tujini; med drugim je razstavljal v New Yorku in na Dunaju. Kot likovni pedagog vodi tečaje za otroke, mladino in odrasle v ateljeju Puhart.

DraGOLJUB raKInIČ se je rodil leta 1961 v Ljubljani. Tam je tudi obiskoval Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Živi in dela v Radovljici kot samostojni likovni umetnik. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Imel je že več samostojnih in tudi skupinskih razstav doma in v tujini.

neJČ SLaPar se je rodil leta 1945 v Stražišču pri Kranju. Po končani gimnaziji se je najprej odločil za študij gradbeništva, nato pa se je preusmeril v grafično industrijo. Kasneje se je kot grafik popolnoma predal likovni umetnosti, vmes je nekaj časa deloval kot svobodni umetnik. V letih 1970–1976 je s filmsko skupino Ime posnel več kratkometražnih igranih filmov in zanje prejel pomembnejše filmske nagrade takratne Jugoslavije, pa tudi Avstrije in Italije. Sodeloval je tudi s konceptualistično skupino West-East (Franci Zagoričnik).Imel je več kot sto samostojnih in približno petdeset skupinskih razstav pri nas in v tujini. Udeležil se je več likovnih kolonij, leta 1976 pa je prejel prvo nagrado piranskega Extem-pora.

tOMaž šeBreK se je rodil leta1963 v Kranju. Izobraževal se je pod strokovnim vodstvom različnih mentorjev, in sicer v Ljubljani, Novem mestu in Kranju. Od leta 2000 deluje iz-ključno na področju kiparstva in slikarstva. Imel je več razstav doma in v tujini. Je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Goričah pri Golniku.

KatJa šInKOVec je rojena leta 1980 v Kranju. Po končani Gimnaziji Kranj je zaključila študij na Oddelku za mikrobiologijo Biotehniške fakultete. V prostem času se ljubiteljsko ukvarja z izdelavo nakita, poslikavo majic in risanjem.

VIKtOrIJa tOMIČ je rojena leta 1958 v Brežicah. Gimnazijo Kranj je končala leta 1976, Medicinsko fakulteto v Ljubljani pa leta 2003. V času študija je tekmovala v plesu med profesionalnimi plesnimi pari (standardni in latinsko-ameriški plesi), trenirala plesne pare in delovala kot mednarodna sodnica na plesnih tekmovanjih. Specializacijo iz klinične mi-krobiologije je zaključila leta 1999. Leta 2005 je dosegla magistrski naziv in leta 2008 doktorski naziv. V Kliniki Golnik dela od leta 1993, od leta 1999 naprej pa kot vodja Labo-ratorija za respiratorno mikrobiologijo.

Franc VOzeLJ je rojen leta 1954 v Kranju. Po končani šoli za oblikovanje se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1979 diplomiral na oddelku za slikarstvo. Leta 1981 je končal podiplomski študij slikarstva pri prof. Janezu Berniku.Imel je več kot devetdeset samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa je na več kot 120 skupinskih razstavah. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, je velika Prešernova plaketa mesta Kranj za leto 1999. Ukvarja se s slikarstvom in oblikovanjem. Od leta 1980 je član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Živi in dela v Kranju kot samostojni umetnik.

cVetO zLate je bil rojen leta 1955 v Vogljah pri Kranju. Po šoli za oblikovanje se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1977 in leta 1980 končal specialko za slikarstvo pri prof. J. Berniku. Ukvarja se tudi z grafiko, fotografijo in uporabno grafiko. Živi in ustvarja v Vogljah pri Kranju.

9

Franc Bešter Brez naslova, 2011

Akril na platno, 25 x 30 cm,

10 11

Franc Bešter Brez naslova II, 2011

Akril na platno, 50 x 40 cm

Franc Bešter Brez naslova I, 2011


10 11

Boni ČehFlora, 2011


12 13

12 13

na prejšnji strani:Boleslav ČeruBrez naslova, 2011

Mešana tehnika, 60 x 80 cm

Boleslav ČeruRumeni par, 2011


Boleslav ČeruBrez naslova, 2011


14 15

Boge DimovskiBrez naslova, 2011


Boge DimovskiBrez naslova, 2011


14 15

Irena Jeras DimovskaBrez naslova, 2011


Irena Jeras DimovskaBrez naslova, 2011


16 17

Irena Grmek KošnikBacil TB, 2011


16 17

Irena Grmek KošnikTrypanosoma, 2011


Irena Grmek KošnikKri, 2011


Irena Grmek KošnikGardia, 2011


18 19

Irena Gayatri HorvatLuna in oblak, 2011


Irena Gayatri HorvatRdeče sonce, 2011


18 19

Miroslav KačarMacesni, 2011

Olje na platno, 80 x 70 cm

Miroslav KačarVaza z rožami, 2011


20 21

Lojze KalinšekSpomini II, 2011


Lojze KalinšekSpomini I, 2011


20 21

Karol KuharDetajl spomina I, 2011


22 23

Karol KuharDetajl spomina II, 2011


22 23

Zala KošnikRazočaranje, 2011


Zala KošnikNoč, 2011


24 25

Milica Oman OgrizekStoržič, 2011


24 25

Milica Oman OgrizekGolnik park, 2011


Milica Oman OgrizekCvetlice rumene, 2011


26 27

Miha PerčičVila Triglav, 2011


26 27





28 29

Štefka PetričKip brez naslova, 2011

Patinirana žgana glina, 30 cm

28 29

Brigita Požegar MulejIzvir, 2011


30 31

Brigita Požegar MulejPoletni travnik I, 2011


Brigita Požegar MulejPoletni travnik II, 2011


30 31

Zmago PuharČakajoči II, 2011


Zmago PuharČakajoči I, 2011


32 33

Dragoljub RakiničEvakuacija duha, 2011


Dragoljub RakiničStatus quo, 2011


32 33

Janez RavnikBrez naslova, 2011

Pastel na platno, 50 x 65 cm

34 35

Nejč SlaparZaprta skrivnost, 2011


Janez RavnikBrez naslova, 2011

Pastel na platno, 50 x 65 cm

34 35

Nejč SlaparMoč blažene vizije, 2011


36 37

Tomaž ŠebrekPlitvina I, 2011


Tomaž ŠebrekPlitvina II, 2011


36 37

Katja ŠinkovecWondering, 2011

Grafika, 30 x 20 cm

Katja ŠinkovecBreak-up, 2011

Grafika, 42 x 30 cm

38 39

Viktorija TomičKrk, 2011

Akvarel, 30 x 36 cm

38 39

Viktorija TomičRdeče črno, 2011


Viktorija TomičSpomini, 2011

Akvarel, 55 x 40 cm

40 41

Franc VozeljTihožitje 14/0, 2011


Franc VozeljTihožitje 20/0, 2011


40 41

Cveto ZlateZajec in pes pod lipo, 2007


Cveto ZlateMačka, 2008


43

Eden temeljnih podobotvornih postopkov Franca Beštra je beleženje raznolikih mo-tivnih vzpodbud, ki so shranjene v avtorjevem miselnem svetu in podkrepljene z njegovo bogato imaginacijo. Prenekatera motivna zamisel temelji v nezavednem, podzavestnem spominjanju, iz katerega jo je Bešter izluščil s pomočjo zgoščenega, sorazmerno naglega načina slikanja. V kompozicijah se vselej odražata tudi konkretni čas in prostor, v katerem slikar trenutno deluje.

BOnI ČeH velja za enega osrednjih predstavnikov figuralnega slikarstva, pri katerem na različne načine preoblikovana in interpretirana človeška figura postane nosilec likovne iz-povedi. Slikar je figuralni motiv (ženski akt) s korenitimi posegi razgradil v različne sestavne delčke, ki šele povezani v celoto nakazujejo prisotnost človeškega lika. Ne glede na pribli-ževanje abstrakciji, intenzivne likovne poudarke in radikalne posege v človekov psihofizis imajo Čehove kompozicije liričen oziroma intimističen podton.

BOLeSLaV ČerU se predstavlja s starejšo figuralno kompozicijo in dvema abstraktnima deloma, ki ponazarjata prehod od želje po vsebinskem, na krščansko simboliko vezanem izrazu do spopadanja s temeljnimi elementi likovnega jezika. Podobno kot je Čeru nekoč pri slikanju uporabljal široko potezo čopiča v povezavi s črno obrisno risbo, se tudi tokrat srečamo z osredotočenjem na nekaj likovnih oblik in z njimi povezanih barv.

BOGe DIMOVSKI se je sprva intenzivno posvečal grafičnim tehnikam, postopoma pa je tudi v slikarstvu odkril možnost poglobitve nekaterih osrednjih likovnih izhodišč. Med nji-mi je pomembna vloga dodeljena na prvi pogled nenadzorovanemu beleženju ustvarjalnih impulzov, s pomočjo katerih nastajajo kompozicije z nekaj značilnostmi krajinske konfi-guracije. Vlogo razpoloženjskega poudarka pa je Dimovski dodelil samosvojemu izboru barvne palete, ki »slikarske spomine na krajino« spreminja v razgibane, žareče slikarske podobe.

Fantazijsko-simbolični, kot po neki višji logiki urejen likovni svet Irene GaYatrI HOr-Vat je nastal na podlagi povezovanja slikarskih, kolažnih in grafičnih postopkov. Grafični značaj ima zanimiva avtoričina odločitev, da na kompozicijo vključi odtis kamnitih tal ob vhodu v Kliniko Golnik. Na pripovedno težnjo kompozicij opozarjajo napisi v glagolici, ki so podobno kot kovinska folija sestavni del likovne strukture.

Na kompozicijah Irene JeraS DIMOVSKe je živahno strukturirano slikarsko polje v svo-je zavetje sprejelo z nekaj barvitimi potezami prikazano žensko figuro. Slike temeljijo na pretanjenem usklajevanju barvnih partij, razgibanih potez čopiča, abstraktnega likovnega prostora in čvrsto opredeljenega figuralnega motiva.

Besede likovnega kritika

44 45

Irena GrMeK KOšnIK je drobna bitja in telesca, nosilce življenja ali bolezni, ki jih lahko vidimo samo s pomočjo mikroskopa, uporabila kot estetske znake, iz katerih je obliko-vala kompozicije abstraktno-dekorativnega značaja. Realistično prikazovanje je deloma povezala s stilizacijskimi posegi in potenciranjem barvne podobe posameznih motivnih elementov.

Nastajanje tihožitij in krajinskih kompozicij MIrOSLaVa KaČarJa temelji na oblikovanju plašča barvnega tkiva iz drobnih nanosov barve. Ta, po svojem izvoru »impresionističen« način slikanja razbija trdne obrise in motivu nadeva migetajoč videz. Dinamičen in slikovit slikarski postopek je slikar povezal z zadržano razpoloženjsko ubranostjo.

LOJze KaLInšeK se posveča pazljivi obdelavi slikarske površine, ki ima po zaslugi od-tisov čipk in drugih tekstur ter kolažnih dodatkov deloma reliefen značaj. Stopnjevanje materialne konkretnosti slikarske povrhnjice je Kalinšek dopolnil z asociativno, marsikdaj celo provokativno motiviko. V povezavi ženskega lika z jabolkom lahko vidimo namige na biblijsko Evo.

Barvita večja kompozicija in droben nočni prizor, ki ju je naslikala zaLa KOšnIK, na prvi pogled nimata skupnih potez. Na eno strani arabeskno igrive oblike, ki spominjajo na drobne vrtince, in na drugi izostrena črno-bela interpretacija, vendar obe deli druži težnja po uporabi nekaterih simbolnih elementov in prikazu razpoloženjskih stanj.

Brane KreUzer se izraža v akvarelni tehniki, slikarstvu in risbi, s katerimi zajame vse temeljne značilnosti motivov in se posveti posameznim detajlom. Vendar ne išče samo dokumentarne podobnosti. Realistične podobe narave, na primer drevesa s slikovitimi prepleti korenin in vejevja, pogosto dopolnjuje s fantazijskimi elementi ter jih poenoti v logično celoto.

V ospredju likovnega delovanja KarOLa KUHarJa je razumevanje slike ali likovnega objekta kot doživljajskega okna, v katerem je mogoče tako zajeti konkretno pripovedno vsebino kot udejaniti intuitivne impulze in neoprijemljive slutnje, na primer na duhovno dediščino avtorjevega bližnjega okolja. Likovnik si po formalni plati prizadeva za sintezo med različnimi likovnimi postopki. Pri tem je nekatere postopke celo izpopolnil in prila-godil lastnim hotenjem (polaganje pločevine in papirja na površino platna, prekrivanje z barvo in njeno postopno odstranjevanje). Pripovedne in znakovne strukture, figurativna jedra ter neoprijemljive oblike se na kompozicijah postopno formirajo v asociativne celote.

MILIca OMan OGrIzeK je naslikala troje motivov: park pred starim bolniškim poslo-pjem, Storžič in cvetje. Ne glede na izbiro realističnega pristopa je bila odločitev za po-drobno ali povzemajoče približevanje motiviki ter izbira barv odvisna od slikarkinega raz-položenja, o čemer zgovorno priča podoba travnika, ki ga prekriva cvetlična preproga.

Grafik in slikar MIHa PerČIČ se je odločil za oblikovanje abstraktnih kompozicij, pri kate-rih je upošteval različne načine slikarskega poseganja v likovno polje ter se oprl na izkušnje akcijskega slikanja in informela. Površina velikih platen je prepredena tudi z risarskimi posegi. Perspektivično verjetnost oziroma globino slikovnega polja definirajo pretehtani odnosi med lazurnimi nanosi bele, rdeče rumene in modre barve, ki se jim včasih pridružijo okruški bele barvne snovi.

šteFKa PetrIČ je avtorica subtilne male plastike v žgani glini in bronu, ki jo po motivni plati lahko povežemo z rastlinskim svetom in človeško figuro. Občutek za kiparski material in spretnost modeliranja avtorica oplemeniti s sočutno toplino in pozornostjo za nekatere intimna in občečloveška stanja ter procese (materinstvo, rojstvo, rast ...). Virtuozna ele-ganca figuralnih kipcev, kakršna je tudi ženska figura iz patinirane žgane gline, temelji na skladnosti proporcev in hkratnem izumljanju novih plastičnih organizmov.

44 45

BrIGIta POžeGar MULeJ je za osrednji motiv izbrala krajino. Ne glede na izvrstno re-alistično naslikane pejsaže, ki jih je pogosto najprej zajela s fotografskim aparatom, jo zanima predvsem vživljanje v naravo, ki je v slikarkinem opusu v najbolj izostreni obliki prisotno v motivu gozda. Zato so jo bolj kot slikoviti panoramski prizori pritegnili nekateri, na prvi pogled morda manj opazni pogledi v krajinske prostore. Svetloba, sence, preplet dreves, travniških in gozdnih tal, izvir vode so na slikarkinih slikah razumljeni kot celota, v kateri lahko razumemo tudi enega od namigov na našo pra-povezanost z naravo.

zMaGO PUHar je na prvi pogled strogo zasnovo kompozicij razgibal z ritmičnim razpo-rejanjem ploskev, barv, potez, linij in drugih likovnih akcentov. Slike, ki so začele nastajati kot samosvoja likovna igra, je s pomočjo zamejevanja obrisov z večjo enobarvno ploskvijo spremenil v figuralne, vedutne in krajinske motive. V ospredju tokratnih del je tematika v niz povezanih človeških figur.

DraGOLJUB raKInIČ izrazno moč kompozicij, na katerih je prikazal motiv treh stoječih in treh sedečih figur (morda gracij), stopnjeval z zavestnimi deformacijami človeškega lika, njihovo razporeditvijo v temačno okolje in širokimi potezami čopiča. Omenjeni podobo-tvorni postopki krepijo ekspresivno razsežnost motivike.

V likovnem opusu Janeza raVnIKa je eno osrednjih mest namenjeno motiviki fanta-zijskih objektov, razporejenih v naravno ali abstraktno okolje. Po vsebinski plati gre za zanimive likovne odraze civilizacijskega napredka in njegovega vpliva na naravo ali naše življenje. V enaki meri kot metaforična je zanimiva tudi formalna plat, v sklopu katere je Ravnik nekoč povezoval slikarske postopke z nanašanjem reliefnih plasti, ki so podkrepile vtis gibanja prikazanega objekta, kasneje pa je kombinirano tehniko nadomestil z akrilom ali pastelnimi pigmenti, ki prispevajo mehak in žameten vtis celote.

Eksaktna urejenost kompozicij, ki jih neJČ SLaPar oblikuje s pomočjo nizanja drobnih, z ravnilom ali šablono nanesenih črtic, ima svoj izvor v umetnosti op-arta in geometrijske abstrakcije. Vendar Slaparja niso zanimali samo likovni učinki, saj je del svojih likovnih razmišljanj navezal tudi na očiten dualizem med moškimi, ostrimi in vitkimi, ter ženskimi, oblimi oblikami. Med Slaparjeve motive spadajo abstraktni pejsaž, pogled v namišljeni likovni prostor in figura, ki jo je tokrat prekril z rastlinskimi vzorci.

Minimalistična zasnova kompozicij je za tOMaža šeBreKa priložnost za študij likovnih odnosov, razmerij med intenzivno zelenimi in sivimi partijami, med barvnimi ploskvami in linijami ter naslikanimi trakovi in njihovo spojenostjo v celoto. Likovnik ne želi biti povsem konkreten. Spodbuja nas, da se poglobimo v kompozicijsko zasnovo, v kateri se postopo-ma porajajo oblike in horizontalno orientiran prostor, s tem pa postanemo pozornejši na predstavljeno likovno vsebino.

KatJa šInKOVec je oblikovala zanimive fantazijske kompozicije, ki nas od daleč spo-minjajo na grafitno, poulično slikarstvo. V resnici je osrednja vsebinska in likovna vloga v »grafično« zasnovanih delih dodeljena stiliziranim besedilom in vzpostavljanju tekočih in hkrati napetih odnosov med njihovim pomenom in likovno interpretacijo.

VIKtOrIJa tOMIČ je za predstavitev na razstavi izbrala veduto Krka, stilizirano cvetje in figuralni motiv, v katerem lahko razberemo poetične in osebno-izpovedne prvine. Zato je povzemajoč in deloma stiliziran realističen način slikanja vedutne motivike pri prikazu barvnega okolja, v katerega je postavila reliefno podobo ženskega obraza, dopolnila s hitrim slikanjem prividnih oblik, ki tvorijo logično protiutež konkretni motiviki.

Franc VOzeLJ je virtuozni slikarski tvorec figuralnih motivov in tihožitij. Tihožitij slikar ne upodablja po naravi, temveč jih neposredno oblikuje na platnu. Na delu sta preudarno tehtanje posameznih sestavnih delov (cvetja, posod, sadja) in študij koloristične ubranosti

46 47

ter razmerja med celoto in detajlom. Pri tem je oblika vselej v sozvočju z barvo, ki jo slikar v značilnih povezavah in s preudarnimi potezami razporeja po platnu.

Prepoznavno figuralno izhodišče slikarskih kompozicij cVeta zLateta vselej vsebuje tudi elemente osebne ikonografije, ki jih lahko povežemo s samosvojim izborom motivov in njihove slikarske interpretacije. Preplet barvnih potez oblikuje prepričljivo slikarjevo vizijo motivov iz kulturne tradicije ali neposrednega okolja.

dr. Damir Globočnik,muzejski svetnik za umetnostno zgodovino in likovni kritik

46 47

zaHVaLa

Dobrodelna dejanja pripomorejo k uresničevanju težje dosegljivih ciljev, hkrati pa bogatijo dušo predvsem tistih, ki dajejo. Odziv na naše povabilo na slikarsko kolonijo je pokazal, da je med nami veliko ljudi, ki s svojim delom želijo pomagati, da nam bodo ti cilji čim bližje, še zlasti zato, ker so namenjeni večji kakovosti obravnave bolnikov.

Zato iskrena hvala vsem umetnikom in ljubiteljskim likovnim ustvarjalcem, ki ste sodelovali v slikarski koloniji in podarili svoja dela oziroma odstopili del izkupička od prodanega dela naši kliniki ter s tem pripomogli k posodobitvi laboratorija za tuberkulozo.

Andreja Peternelj, dipl. m. s.

Izdala in založila: Klinika GolnikZanj: Mitja Košnik

Golnik, September 2011

Uredila: Katja SušnikSlovenski jezikovni pregled: Anja Blažun Oblikovanje: Maja Rebov

Tisk: Collegium GraphicumNaklada: 400 izvodov

SlikarSka kolonija 90 let Klinike · PDF fileslikarstvo. Leta 1981 je končal podiplomski študij slikarstva pri prof. Janezu Berniku. Imel je več kot devetdeset samostojnih razstav

Documents