Sinergija junij 2013

letnik: 2013številka: 1junij 2013

www.kssena.siGlasilo Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško

Tema številke:

več na strani 3 več na strani 11več na strani 6več na strani 5

Projekt EnergyCityEden od večjih izzivov, s katerimi se danes soočajo evropske države, je zmanjšanje emisij CO2. Te namreč neposredno vplivajo na podnebne spremembe. Ener- getska učinkovitost stavb je ključno področje, na katerem se lahko izvajajo energetski ukrepi na enostaven in ekonomičen način ter tako v največji meri pri-pomorejo k zmanjšanju emisij.

Termična kamera ni občutljiva na vidno svetlobo kot so občutljive človeške oči, ampak zabeleži infrardeče sevanje, ki ga oddajajo vse površine. To pomeni, da vsak odtenek sive ali vsaka barva v termični sliki predstavlja fizično količino, ki se nanaša na tempera-turo posnete površine.

Razpoložljivi podatki urbane-ga stavbnega fonda so pogosto omejeni ali celo nedostopni, odvisno od države in mesta. Vendar je prav nabor dostopnih informacij bistvenega pomena za uspešno oblikovanje politike. Zbiranje podatkov o energetskih last-nostih stavb, še posebej v mest-nih središčih, je dolgotrajno in drago. S konceptom EnergyCity se lahko del informacij o last-nostih stavb zbere na zelo hiter in učinkovit način.

EnergyCity: Z učinkovitim energetskim načrtovanjem do nižjih emisij CO2

Osnove projekta EnergyCity:termografija, metodologija in problematika

Tipologija zgradb Inovativna uporaba nizkotemperaturnih geoter-malnih virov za proizvodnjo električne energije – projekt GeoSEEŠele v zadnjih desetletjih se je uporaba geotermalne energije razširila tudi na proizvodnjo električne energije, vendar je bila ta izraba omejena le na visoko- temperaturne vodonosnike s tem-peraturami 150°C in več.

Junij 20132Obnovljivi viri energije

Napovednik

Skok v zgodovino

Učinkovita gradnja

Arhiv dogodkov

Primeri dobrih praks

Nepovratna sredstva

Promet

Okolje

Energija in ekonomija

Učinkovita raba energije

Zakonodaja

Nagradna igra

Uvodnik

Kazalo

Boštjan Krajnc, direktor KSSENA

Lokalne skupnosti so po za-konu dolžne spremljati rabo energije in načrtovati oskrbo z njo, ob tem pa uvajati ukrepe za zmanjšanje rabe energije in emisij toplogrednih plinov ter za povečevanje deleža ob-novljivih virov energije. Za vsako uspešno in učinkovito načrtovanje pa je potrebno najprej narediti analizo oziroma posnetek obstoječega stanja.Pripravljavci tovrstnih strategij se z največ težavami srečujemo v začetni fazi, torej v fazi prido-bivanja podatkov. V Sloveniji je spremljanje rabe energije v ja-vnih zgradbah že nekaj let obve- zno. A to nam daje le delno sliko energetskega stanja zgrad-be. Zato je enotno in poenostav-ljeno zbiranje podatkov brez za-mudnih energetskih pregledov izziv, ki smo se ga lotili v okviru projekta EnergyCity. Projekt je bil delno sofinanciran v okviru programa Cilj 3: Srednja Ev-ropa.Osnovna ideja projekta je z le-talskimi preleti in termovizijski- mi posnetki iz zraka pripraviti strokovne podlage za pripravo

energetskih ukrepov.V okviru projekta je bilo Vele- nje izbrano za testno območje. Opravili smo dva letalska prele-ta. Testne izkušnje so bile kasne-je uporabljene za prelete v šestih evropskih mestih, ki sodelujejo v projektu: v Budimpešti, Pra-gi, Münchnu, Bologni, Trevi- su in Ludwigsburgu. Cilj projekta je bila izdelava takšne kartografije mest, ki bi omogočala preučevanje toplotnih izgub. Izkazalo se je, da ima metoda kar nekaj po-manjkljivosti. Ne upošteva na primer pribitkov toplotne ener-gije (sončno sevanje, uporaba gospodinjskih aparatov, aktivnosti uporabnikov itd.), zato so se meritve izvajale v nočnem času. Težavo predstavljajo tudi različne gradnje (ogrevano podstrešje ali ne) in različne namembnosti gradenj (nekatere, na primer večnamenski domo-vi, kulturni in športni obje- kti ipd. niso stalno v uporabi), zato je bilo potrebno urediti tipologijo zgradb, ki upošteva mnoge parametre, pomembne za analizo gradenj: namemb-

nost zgradbe, leto gradnje, tehnologija, oblika zgradbe ipd.Rezultat tega je spletno oro-dje, imenovano “Spatial Deci-sion Support System” (SDSS). Gre za brezplačno spletno kartografsko orodje, namenjeno različnim potencialnim uporabnikom. Orodje bo lahko v pomoč lokalnim energetskim načrtovalcem in nosilcem odločanja v občinah, stanovan-jskim podjetjem pa tudi regionalnim in nacionalnim organom, saj bo vsebovalo energetske po-datke o vsaki posamezni stavbi, ki jo lahko poiščemo na digital-nem zemljevidu.Projekti, kot so EnergyCity in podobni, so zelo pomembni, saj izpostavljajo problematiko pridobivanja informacij, ki so ključne za načrtovanje, in to ne le v lokalnih skupnostih, ampak tudi v gospodinjstvih in industriji. Informacije, ki so nam na voljo, odražajo tudi našo konkurenčno prednost ter vodijo v večje prihranke. Tako denarja kot tudi emisij toplo-grednih plinov.


EnergyCity: Možnosti za prihranek energije v javnih stavbah – Praga 11

EnergyCity: Primer iz prakse – München

EnergyCity: Usposabljanja na temo ogljičnega kartografiranja v Velenju

EnergyCity: Zaključna konferenca

TRACE – South East Europe

Projektu Euronet 50/50 max prva nagrada Evropske komisije

Okrogla miza Meshartility

Evropski projekt OCR in javna razsvetljava z vidika energetske učinkovitosti, onesnaževanja in vplivov na okolje

Inovativna uporaba nizkotemperaturnih geotermalnih virov za proizvodnjo električne energije – projekt GeoSEE

EnergyCity: Podatkovna baza emisij CO2 za mestno območje Eden, Treviso

Tipologija zgradb


3

7

8

10

10

13

13

14

15

11

9

6

5

Junij 2013 3


Gregor Tepež, univ. dipl. inž. str., KSSENA

Eden od večjih izzivov, s katerimi se danes soočajo evropske države, je zmanjšanje emisij CO2. Te namreč neposredno vplivajo na podnebne spremembe. Energets-ka učinkovitost stavb je ključno področje, na katerem se lahko izvajajo ener-getski ukrepi na enostaven in ekonomičen način ter tako v največji meri pripo-morejo k zmanjšanju emisij.

To pa je bil tudi poglavitni cilj projekta EnergyCity: zmanjšati rabo energije in posledično zmanjšati emisije CO2 v mestih po celotni Srednji Evropi. Pro-jekt se izvaja v okviru programa Srednja Evropa (CE) in je tudi v 85 % sofinanciran s strani EU.V projektu EnergyCity smo želeli podati uporabnikom pri-jazne metode ter informacij- ske sisteme za spremljanje in prikaz emisij CO2 v strnjenih mestnih naseljih na območju Srednje Evrope. V okviru pro-jekta smo pripravili nabor po-datkov za poenoteno analizo energetske učinkovitosti zgradb ter za transparentno izvajanje trajnostnih ukrepov zmanjšanja ogljikovih izpustov v testnih območjih. V konzorcij je bilo vključenih več strokovnjakov iz različnih institucij na območju celotne Srednje Evrope. Slo- venski partner projekta je bila energetska agencija Zavod KSSENA iz Velenja. Tako so bile tudi glavne aktivnosti Za-voda KSSENA v okviru pro-jekta EnergyCity usmerjene v pridobivanje podatkov, nudenje podpore pri izvajanju meritev ter v implementacijo in promo-cijo projektnih rezultatov, ki bodo pripomogli k večji energetski učinkovitosti zgradb in infrastrukture ter ozaveščenosti občanov.V prvi fazi projekta je bilo določeno testno območje, ki se razprostira med Šoštanjem in Velenjem. Za to območje je bil pripravljen nabor obstoječih po-datkov iz GURS-ovih splošno dostopnih podatkovnih baz ter

zbranih z raziskovalnim delom na terenu. Na osnovi podatkov za vse projektne partnerje je bila pripravljena tipologija zgradb. Ti podatki so se zbirali v času priprav na letalske prelete, ki so bili opravljeni v zimskem oziro-ma v zgodnje spomladanskem obdobju. Ključnega pomena je bilo, da so bile meritve temperature površja opravljene v obdobju nizkih zunanjih tempera-tur ter posledično povečanega ogrevanja. S termičnimi meritvami, ki so bile izvedene z letalskimi preleti nad testnim območjem, ter z meritvami emisij na določenih točkah na površini testnih območij, je bil zbran širok nabor digitalnih po-datkov o temperaturi površja ter strukturi ozračja nad testnim območjem. V okviru projekta so bili opravljeni letalski preleti nad Velenjem in še nad šestimi partnerskimi mesti iz Srednje Evrope (Budimpešta, Praga, München, Bologna, Treviso in Ludwigsburg).Nad izbranimi mestnimi območji so bili opravljeni prele-ti s posebej prirejenim raziskovalnim letalom. Letalo je bilo opremljeno s posebno kamero za zbiranje termovizijskih slik površine, na katerih so razvidne različne temperature zgradb, tal in tudi toplotnih virov pod površjem. Temperature površin so bile evidentirane z uporabo najnovejše termovizijske in programske tehnologije, ki natančno posname toplotno stanje območja. Za lažjo pred-stavo in primerjavo ekonom-ske upravičenosti ter različnih

možnosti energetskih rešitev v mestih, vključenih v projekt, je bilo v sklopu projekta raz-vito programsko orodje “Mul-tikriterijski prostorski pod-porni sistem za odločanje” ali angleško “Spatial Decision Support System”, na kratko SDSS. Za dosego projektnih ciljev so v drugi polovici pro-jekta potekale kampanje za dvig ozaveščenosti prebivalstva, hkrati pa tudi usposabljanja strokovnjakov s področja pro-storskega načrtovanja in ener-getske infrastrukture za upora-bo programskega orodja SDSS.

Slika 1: Prikaz izbranega testnega območja, ki zajema mesti Šoštanj in Velenje Vir: EnergyCity

Slika 2: Prikaz tipologije za enodružinske hišeVir: EnergyCity

Junij 20134Izvajanje projekta EnergyCityV začetni fazi projekta so bile vse aktivnosti osredotočene na pridobivanje podatkov o stavb-nem fondu testnega območja. Ti podatki so zajemali leto izgradnje zgradbe, leto prenove zgradbe, velikost in namen zgradbe, vrsto kritine ter izved-bo izolacijskega ovoja, vrsto in način ogrevanja (npr. cen-tralno ogrevanje na biomaso) in podobno. Na osnovi teh podat-kov je bila pripravljena skupna tipologija zgradb za vse part-nerje. Ta je služila za osnovo kasnejšim analizam.Zgradbe energijo uporabljajo za delovanje, ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo in prezračevanje pa tudi za kuhanje ter druge dejavnosti stanovalcev. Večina vložene energije se na koncu spremeni v toploto in zapusti zgradbo skozi vrata, okna ali skozi druge toplotno prevodne elemente (precejšen vpliv imajo tudi prezračevanje in toplotni mostovi).Projekt EnergyCity je bil zasno-van zaradi priprave termografij- skih kart, ki temeljijo predvsem na toplotnih izgubah skozi stre-he zgradb.

Termografski preglediGlavna aktivnostiv okviru pro-jekta EnergyCity se nanaša na izkoriščanje novih možnosti, ki jih za ocenjevanje energetske učinkovitosti večjih mestnih območij ponuja zračna termo-grafija. Pod izrazom termografi-ja naselja, četrti ali celotnega mesta se skriva obsežna zbirka slik, pridobljenih s posebno toplotno kamero. Letalo, opremljeno s toplotno kamero, je preletelo vnaprej določeno območje. Vsaka slika prika-zuje le majhen del površine, približno 300 m dolgo in 250 m široko območje. Za celotno sliko območja je bilo potrebno sestaviti več sto (ali tudi tisoč) slik. Rezultat celotnega procesa je bila temperaturna karta, na podlagi katere lahko prido-bimo informacije o energetski učinkovitosti stavb. Še pose-

bej natančno lahko identifici-ramo posamezne zgradbe, ki se prikažejo kot ‘’vroče’’, ker so v večini primerov te manj pogoste in bolj razpršene kot ostale, energetsko povprečno potratne zgradbe. Ker je ve-dno več poudarka namenje- nega energetski učinkovitosti, bodo tovrstni podatki vplivali na energetsko politiko občin ter postali strateško orodje za urbaniste, zahvaljujoč edinstve- nemu zagotavljanju preglednih termičnih slik večjih poseljenih območij.Poleg zbiranja termičnih posnetkov so bili v pomladan-skem času izvedeni še preleti za analizo podatkov o prisot-nosti različnih plinov v ozračju. Te meritve so se še posebej navezovale na prisotnost oglji- kovega dioksida in ogljikove-ga monoksida. Ti podatki so v kombinaciji s termičnimi posnetki ter podatki iz podatkovnih baz obstoječega stavbnega fon-da v kasnejših podrobnejših analizah omogočili predstavitev celotnega energetskega stanja testnih območij.Z izvedbo vseh naštetih aktivnosti, postopkov ter analiz smo prišli do končnega rezulta-ta – izdelave že prej omenjene-ga programskega orodja SDSS. To orodje v obliki spletne aplikacije na preprost način prikazuje energijsko stanje nekega območja, naselja, ulice ali posamezne zgradbe. Kot enovito orodje je orodje SDSS namenjeno predvsem prostor- skim načrtovalcem ter nosilcem odločitev na lokalni in nacio-nalni ravni. Je orodje, katerega namen je pomagati pri spreje-manju in analiziranju ukrepov za celovito reševanje ener-getsko neučinkovitih območij, naselij, ulic … Sicer se lahko pri podatkih pojavijo določena odstopanja, ki so posledica tehnične narave zajema podat-kov, zato je orodje predvsem v primeru manjših objektov ne- primerno za temeljitejše analize. Je pa zaradi svoje enostavnosti uporabno tudi za dvigovanje ozaveščenosti občanov, ki la-hko dobijo vpogled v ener-

Slika 3: Območje preleta s termično kamero nad BudimpeštoVir: EnergyCity

Slika 4: Potek združevanja posameznih posnetkov v celotno sliko območjaVir: EnergyCity

Slika 5: Prikaz termografskega posnetka s tehnologijo FLIR (forward looking infrared)

Slika 6: Prikaz integracije podatkovnih baz v končno oblikoVir: EnergyCity

Slika 7: Prikaz spletnega orodja SDSS na primeru mesta Velenje

Junij 2013 5getsko učinkovitost okolja, v katerem živijo, in se lahko tudi primerjajo z drugimi ter podajo pobude za izboljšanje ener-getskega stanja njihovih zgradb

oziroma naselij. In prav zaradi večje ozaveščenosti občanov je na mestu pobuda, da se projekt razširi iz Velenja na vsa sloven-ska mesta.

Viri besedila:http://www.energycity2013.eu/



V začetni fazi projekta so bile vse aktivnosti osredotočene na pridobivanje po-datkov o gradbenem fondu testnega območja. Ti podatki so zajemali leto izgradnje zgradbe, leto prenove zgradbe, velikost in namen zgradbe, vrsto kritine ter izvedbo izolacijskega ovoja, vrsto in način ogrevanja (npr. centralno ogrevanje na biomaso) in podobno. Na osnovi teh podatkov je bila pripravljena skupna tipologija zgradb za vse partnerje, ki je nato služila za osnovo kasnejšim anali-zam.Termografijski preglediPod izrazom termografija naselja, četrti ali celotnega mesta se skriva obsežna zbirka slik, pri-dobljenih s posebno toplotno kamero. Termična kamera ni občutljiva na vidno svetlobo kot so občutljive človeške oči, ampak zabeleži infrardeče sevanje, ki ga oddajajo vse površine. To pomeni, da vsak odtenek sive ali vsaka barva v termični sliki predstavlja fizično količino, ki se nanaša na temperaturo posnete površine. Obdelava zračnih termičnih podatkov je dejansko zelo zapletena zade-va, saj zahteva veliko dodatnih informacij, kot so na primer vremenske razmere v času pre-leta, prav tako pa zahteva tudi merjenje temperature površine na nekaj izbranih točkah na testnem območju, opravljeno hkrati s preletom. Ti postopki so bistveni za kalibracijo slik in predstavitev dejanskih tempe- raturnih vrednosti. Prelete in pridobivanje satelitskih posnet-kov se je tako skušalo časovno uskladiti in pridobiti ažurne in-formacije o toplotnem učinku ter o prisotnosti toplogred-nih plinov v ozračju za točno določeno območje. Dejanska iz-vedba je bila precej težavna. Le-

talski preleti so omejeni z vre-menskimi pogoji in jih je težko uskladiti z rednimi satelitskimi posnetki. Rezultat celotnega procesa je temperaturna karta, na podlagi katere lahko prido-bimo informacije o energetski učinkovitosti stavb.

Metodologija projekta Pri izračunu rabe energije v zgradbah je bilo potrebno upoštevati nastavljeno no-tranjo temperaturo (želeno

ali tolerančno vrednost) ter okoljske parametre. Namen izračuna je bila določitev ener- gijskega toka (vrednost pre-hoda energije skozi površino). Predpostavljeno je, da je okolje neomejen ponor energije ali povedano drugače, prehod energije v okolje nima nobenega vpliva na opazovane parametre, kot je npr. sprememba zunanje temperature zraka. Zgradbe rabijo energijo za de-lovanje, ogrevanje, hlajenje,

Slika 1: Shematski prikaz toplotnih izgub v zgradbi

Junij 20136razsvetljavo in prezračevanje pa tudi za kuhanje ter druge dejavnosti stanovalcev. Večina vložene energije se na koncu spremeni v toploto in zapusti zgradbo skozi vrata, okna ali skozi druge toplotno prevodne elemente (precejšen vpliv imajo tudi prezračevanje in toplotni mostovi).

Problematika ogrevanega podstrešjaRazporeditev toplotnih izgub v slabo izolirani hiši:• 15 % izgub skozi temeljno ploščo,

• 35 % izgub skozi zunanje zi-dove,• 25 % izgub skozi vrata in okna,• 25 % izgub skozi streho.Metodologija, uporabljena za preučitev toplotnih izgub, se osredotoča na vire ogrevanja, njihovo porabo ter na toplotne izgube skozi streho. Zgradbe pa se oskrbujejo s toplotno energijo tudi iz drugih virov. Son- čno sevanje, uporaba gospodinjskih aparatov pa tudi akti- vnost stanovalcev prispevajo k pribitkom toplotne energije. Za poenostavitev računskih metod

je bilo potrebno izločiti večino teh pribitkov toplote, zato so se meritve izvajale ponoči, ko so ti toplotni pribitki minimalni, sončno sevanje (kot največji dejavnik) pa sploh ni prisotno. Toplotni tok je močno odvisen tudi od temperaturne razlike med površinami, skozi katere prehaja. Največji vpliv na končne temperaturne vrednosti pa je imelo predvsem dejstvo, ali je podstrešje ogrevano ali ne.

Viri besedila: EnergyCity, KSSENA bilten EnergyCity številka 1 in 3

Tipologija zgradb Gregor Tepež, univ. dipl. inž. str., KSSENA

Razpoložljivi podatki urbanega stavbnega fonda so pogosto omejeni ali celo nedostopni, kar je odvisno od države in mesta. Vendar je prav nabor dostopnih informacij bistvenega pomena za uspešno oblikovanje politike. Zbiranje podat-kov o energetskih lastnostih stavb, še posebej v mestnih središčih, je dolgotrajno in drago. S konceptom EnergyCity se lahko del informacij o lastnostih stavb zbere na zelo hiter in učinkovit način.

Razpoložljivi podatki urbanega stavbnega fonda so pogosto omejeni ali celo nedostopni,

odvisno od države in mesta. Vendar je prav nabor dostopnih informacij bistvenega pomena

za uspešno oblikovanje poli-tike. Zbiranje podatkov o energetskih lastnostih stavb, še posebej v mestnih središčih, je dolgotrajno in drago. S koncep-tom EnergyCity se lahko del informacij o lastnostih stavb zbere na zelo hiter in učinkovit način. Čeprav predstavljajo ske-nirane površine (streha) samo del celotne stavbe, jih lahko obravnavamo kot pomemben kazalnik toplotne učinkovitosti neke stavbe. Nadaljnje raziska-ve potekajo v smeri odkrivanja relacij med podatki, pridoblje- nimi iz tlorisnih površin strehe in celotno stavbo. Da bi izboljšali zanesljivost SDSS, zbiramo še dodatne podatke o stavbah na testnih območjih. Prav tako smo za potrebe projekta stavbe v posa-meznih mestih razvrstili glede na tip uporabe in velikosti posa-meznih stavb.Eden glavnih ciljev projekta EnergyCity je izdelava splet-nega orodja, imenovanega Spa-tial Decision Support System (SDSS). Gre za brezplačno

Slika 1: Prikaz zbranih podatkovVir: KSSENA

Junij 2013 7

EnergyCity: Možnosti za prihranek energije v javnih stavbah – Praga 11


Za nemoteno zagotavljanje funkcionalnosti zgradb, vgrajenih sistemov ter izva-janje obnov in odpravljanje napak so v Republiki Češki zadolženi upravljavci objektov. K zmanjšanju rabe energije in stroškov upravljanja stavb težijo pred-vsem najemniki in njihova združenja.

spletno kartografsko orodje, namenjeno vsem potencial-nim uporabnikom, ki bo v pomoč lokalnim energetskim načrtovalcem in nosilcem odločanja v občinah, stanovan-jskim podjetjem, regionalnim in nacionalnim organom, saj bo vsebovalo energetske podatke o vsaki posamezni stavbi, ki jo lahko poiščemo na digitalnem zemljevidu. Za reševanje problematike ogre-vanega podstrešja se je delovna skupina EnergyCity-a odločila, da določi skupine zgradb s podobnimi karakteristikami in s tem definira tipologijo zgradb. Osnovni cilj pri vzpostavitvi tipologije je ključno vnašanje vhodnih podatkov v SDSS, ki bo generiral model energetske učinkovitosti zgradb v testnih

območjih mest. Energijska bilanca zgradbe je odvisna od njenih gabari-tov in oblike. Razmerje med volumnom in površino zgradbe določa njeno energijsko raz-vrstitev v tipološke skupine. Pri določevanju tipologije zgradb so bile uporabljene naslednje lastnosti zgradb: • leto izgradnje: približno leto izgradnje je bistven podatek za oceno gradbenih materialov in konstrukcij;• namembnost zgradbe (stano- vanjska ali javna zgradba) je pomembna informacija za določitev zahtev uporab-nikov (dnevna poraba vode, prezračevanje prostorov itd.);• tehnologija gradnje zgradbe: razločevanje tradicionalnih in novodobnih tehnologij gradnje,

ki je ni mogoče določiti na podlagi leta izgradnje zgradbe);• oblika zgradbe (velikost, geo- metrija ter povezava s sosednji- mi zgradbami) je lahko dober približek za določanje prostor-nine in hladilne površine zgrad-be.Za usklajeno in učinkovito zbi-ranje teh podatkov smo izvedli energetsko raziskavo zgradb, ki je zajemala podatke o vrsti stre-he, koeficientu toplotnih izgub, skupni rabi toplotne energije in še mnogo drugih podatkov, ki se nanašajo na energetsko stanje neke zgradbe.

Viri besedila: KSSENA bilten EnergyCity številka 2 in 3

V novejših dobro izoliranih stavbah raba energije za pripravo tople sanitarne vode sovpada z rabo energije za ogre-vanje.Veliko zanimanja je za izvaja-

nje ukrepov, s katerimi bi lahko zmanjšali stroške; na primer za zamenjavo energentov ali pa pogajanja z dosedanjimi dobavitelji. Pri rabi električne energije so glavni problem fiksni stroški

skupnih prostorov. Ti so po-sledica velikih priklopnih moči, še posebej v skupnih prostorih, kjer so nekoč delovali pralni in sušilni stroji. Nove energetske rešitve se nanašajo tudi na iz-vedbo razsvetljave s senzorji gibanja na hodnikih ter na vgrad-

njo ventilatorjev z regulacijo za centralno prezračevanje kopal- nic, kuhinj in sanitarij, s katerimi postopoma zamenjujejo prvotne energetsko neučinkovite venti-latorje. Pojavljajo se tudi druge al-ternativne rešitve ogrevanja zgradb, kot sta na primer priključitev na sistem daljin-skega ogrevanja ali vgradnja naprav z visokim izkoristkom oziroma toplotnih črpalk. Vse več je tudi prizadevanj v smeri pridobitve neodvi- snega vira toplote. Češka ener-getska zakonodaja se trudi, da bi se temu izognili, ker povečuje fiksne stroške toplote za tiste, ki so že odjemalci in zmanjšuje učinkovitost obstoječega siste-ma. Problem se pojavlja tudi pri natančni oceni porabljene toplote v sistemu daljinskega ogrevanja, ker bi lahko le-ta

Slika 1: Območje preleta s termično kamero nad Prago

Junij 20138ključno vplivala na določitev porabe toplote na samem ob-jektu ter doprinesla k nižjim ce-nam toplote na GJ (giga džul), hkrati pa bi omogočala bolj ekonomično delovanje daljin-skega ogrevanja. Za določitev natančne vrednosti rabe toplote za novogradnje ali za obnov-ljene zgradbe so sedaj na voljo različni ‘’energetski certifikati’’ ali druga podobna orodja za prikaz rabe toplote v objektu. Vendar je potrebno opozoriti, da so ta orodja zasnovana tako, da odražajo povprečno oziroma splošno rabo energije v stavbi, ki pa se lahko od dejanske rabe precej razlikuje.

V primeru stanovanjskih hiš izhajajo razlike v rabi energije predvsem iz njene uporabe. Od-visno je, ali je v hiši nastanjena družina z otroki ali pa hišo uporabljajo mlajši pari brez otrok, ki običajno večino časa preživijo v službi ter na drugih aktivnostih izven doma. Velik potencial energetskega prihranka pa se kaže tudi v primeru distribucije sanitarne tople vode. V novejših dobro izoliranih stavbah raba energije za pripravo tople sani-tarne vode sovpada z rabo ener-gije za ogrevanje. Pojavljajo pa se kar precejšne izgube pri distri-buciji. Prav tako so v navzkrižju energetski in zdravstveni pred-

pisi. Slednji predpisujejo mini-malno temperaturo tople vode v distribuciji preko 55 °C, kar pa preprečuje zmanjšanje rabe energije z uvedbo nižjega tem-peraturnega režima. Edina rešitev bi bila lahko bili boljša izolacija, ožje cevi ali celo de-centralizacija sistema (za odd-aljene porabnike z zelo nizko porabo tople vode). Velik po-tencial energetskega prihranka pa se kaže tudi v primeru dis-tribucije sanitarne tople vode. V novejših dobro izoliranih stavbah raba energije za pripra-vo tople sanitarne vode sovpada z rabo energije za ogrevanje.

Viri besedila: KSSENA bilten EnergyCity številka 4

EnergyCity: Primer iz prakse – München


Kot del večjega načrtovanega koncepta z močnim poudarkom na ukrepih za varčevanje z energijo je bila v okviru projekta EnergyCity kot testno območje za izvedbo zračne termografije ter nadaljnje implementiranje baze podatkov z emisijami CO2 v spletno aplikacijo WebGIS izbrana münchenska okrožna četrt Neuaubing.

Kalibracijsko območje, za katerega je bila izdelana baza po-datkov emisij CO2, ima zelo raznoliko tipologijo zgradb: od enodružinskih hiš do večnadstropnih blokov z več

stanovanjskimi enotami. V po-datkovnem listu so bili zbrani podatki za 746 stavb. Podatki so zajemali vrsto ogrevanja, način gradnje, tip zgradbe ter tudi druge z energijo povezane

podatke, kakršen je na primer raba primarne energije.Ti podatki so bili nato posre-dovani projektnim partnerjem za nadaljnjo obdelavo - inte-gracijo v energetski model ter za izdelavo baze podatkov o emisijah CO2, kar je bilo nato predstavljeno na spletni strani EnergyCity.Rezultati, pridobljeni iz kartografije razredov toplotnih izgub, so bili v veliko pomoč pri izdelavi map toplotnih izgub, namenjenih za izvedbo usposa-bljanja za uporabo WebGIS sistema ter tudi za promocijo rezultatov projekta širši zain-teresirani javnosti. Prav tako so mape služile kot pripomoček pri izdelavi podatkovne baze emisij CO2 za mesto München. Tudi podatkovne baze so dostopne na spletu preko EnergyCity Web- GIS portala.


Slika 1: Razredi toplotnih izgub za mesto München

Junij 2013 9

EnergyCity: Podatkovna baza emisij CO2 za mestno območjeEden, Treviso


Prav tako kot za druga mesta v projektu, je bilo tudi za Treviso določeno manjše testno območje, za katero so bile izvedene začetne analize. Testno območje, ki se nahaja v starem delu Trevisa, se imenuje Eden. Ime je območje dobilo po gledališču, ki se nahaja v središču testnega območja. Zgrajeno je bilo leta 1910 v neposredni bližini mestnega obzidja iz 16. stoletja.

Prav tako kot za druga mes-ta v projektu, je bilo tudi za Treviso določeno manjše testno območje, za katero so bile izvedene začetne analize. Testno območje, ki se nahaja v starem delu mesta Trevisa, se imenuje Eden. Ime je dobilo po gledališču, ki se nahaja v središču testnega območja. Zgrajeno je bilo leta 1910 v neposredni bližini mestnega ob-zidja iz 16. stoletja.Spodnja slika prikazuje lokacijo in obseg testnega območja. V okviru projekta EnergyCity in njegove spletne aplikacije web-GIS je bila za območje Eden izdelana klasifikacija razredov toplotnih izgub. Klasifikacija je bila izvedena na podlagi podat-kov, zbranih iz termografskih posnetkov in Excelovih podat-kovnih baz.Podatki vključujejo skupno 873 stavb na območju, velikem 2,1 km2.Za vsako stavbo na izbranem območju so v podatkovni bazi predstavljeni naslednji podatki: enotna identifikacijska ozna-ka, ime ulice, namen uporabe, vrsta goriva, razred toplotne izgube, leto gradnje, vrsta zgradbe, specifična primarna raba energije za ogrevanje, skupna primarna raba ener-gije za ogrevanje, specifične emisije CO2 ter letne emisije CO2. Emisije so izračunane na podlagi predhodne klasifikacije toplotnih izgub ter ostalih po-datkov o energentih za ogre-vanje. Analize so pokazale, da nekaj več kot polovico stavb (52 %) na tem območju spa-

da v srednji razred toplotnih izgub. Stavbe z nizkimi toplot-nimi izgubami predstavljajo 18 % delež, preostali delež pa je enakomerno porazdeljen med stavbe z zelo nizkimi izgubami (10 %) ter med stavbe z visokimi (10 %) in zelo visokimi izgubami (10 %). To pomeni, da je kar 28 % zgradb v razredih s toplot- nimi izgubami, nižjimi od povprečja, 20 % zgradb pa povprečje presega.V analizi ogljičnih emisij je zlahka opaziti, da je v obeh najvišjih toplotnih razredih 20 % zgradb, ki pa so od-govorne za skoraj 40 % ce-lotnih emisij CO2 na testnem

območju. Te stavbe so torej zelo neučinkovite in morebitne investicije za izboljšanje nji-hove energetske učinkovitosti bi prinesle pozitivne rezul-tate v zmanjševanju ogljičnih emisij že v zelo kratkem času. Te zgradbe torej potrebujejo takojšnjo izvedbo ukrepov energetske sanacije.


V analizi ogljičnih emisij je zlahka opaziti, da je v obeh najvišjih toplotnih razredih 20 % zgradb, ki pa so odgovorne za skoraj 40 % celotnih emisij CO2 na testnem območju.

Slika 1: Testno območje Eden

Junij 201310

EnergyCity: Usposabljanja na temo ogljičnega kartografiranja v Velenju

EnergyCity: Zaključna konferenca



Namen usposabljanja na temo ogljične kartografije mesta Velenja, ki se je izva-jala v okviru projekta EnergyCity, je bil predstaviti spletno orodje vsem poten-cialnim uporabnikom. Poudarek je bil predvsem na tehničnem delu; na razvoju orodja in na njegovih poglavitnih funkcionalnostih.

Zaključna konferenca projekta EnergyCity je bila organizirana v okviru Evrop-skega tedna trajnostne energije v belgijskem Bruslju, in sicer 27. in 28. junija 2013. Predavatelji na konferenci so bili strokovnjaki s področja programa Sred-nja Evropa in uradniki iz pomembnih evropskih organizacij.

Usposabljanje na temo ogljičnega kartografiranja je bilo izvedeno v okviru pro-jekta EnergyCity. Potekalo je v Velenju, v prostorih Urada za urejanje prostora Mestne občine Velenje.Na usposabljanje so bili pova-bljeni:• predstavniki interesnih skupin,• nosilci odločitev iz občin,• vodje oddelkov za prostorsko načrtovanje in tudi• drugi predstavniki energetskih agencij ter strokovnjaki na področju energije.Usposabljanje je bilo razdelje-no na dva dela. Prvi je bila predstavitev, osredotočena na osnove projekta EnergyCity (glavni cilji, aktivnosti, analize, rezultati in dosežki v času izva-janja projekta). Drugi del je bil s predstavitvijo metode računanja

razredov toplotne izgube bolj posvečen tehničnim podrob-nostim. V okviru drugega dela je bil podrobno razložen tudi uporabniški priročnik spletne aplikacije WebGIS, ki je osnova za tako imenovan prostorsko podprt sistem za sprejemanje odločitev ali na kratko »SSDS«. Ob koncu usposabljanja so udeleženci s pomočjo ankete ocenili predstavljeno gradivo in izvedbo usposabljanja, ki ga je pripravil javni zavod KSSENA.Na usposabljanju je bil uvodo-ma predstavljen projekt Energy- City, ki se izvaja na območju mestne občine Velenje že od leta 2010 in se zaključuje v letošnjem letu. Predstavljeni so bili osnovna ideja projekta, prve projektne aktivnosti, vloga posameznih partnerjev, potek dela ter nekaj glavnih rezultatov projekta. Glavna tema pa je bila spletna aplikacija, imenovana WebGIS. Predstavljena sta bila tudi možni osnovni dostop do aplikacije ter metodologija ob-delave podatkov. Metodologija je zajemala predstavitev os-novnih načel urbanega modela energetskih izgub ter pripravo baze ogljičnih emisij za testno območje. Pri izdelavi modela energetskih izgub so bili ključnega pomena zbrani

parametri stavbnega fonda na testnem območju mesta Vele- nje. Sledilo je uvajanje v delo s spletno aplikacijo WebGIS z uporabo priročnika WebGIS ki podaja osnovne napotke za uporabo aplikacije. Spletna aplikacija WebGIS nam omogoča izvajanje energetskih analiz ter pripravo analiz ogljičnih emisij, ki temeljijo na podatkih, pri-dobljenih iz stavbnega fonda in termovizijskih slik ter tako odražajo dejansko energetsko stanje v nekem časovnem ob-dobju. Na podlagi dodatnih možnosti lahko aplikacija za izbrana območja izdela različne scenarije ogrevalnih virov ter posledično ogljičnih emisij. Pomembna funkcionalnost oro-dja je tudi uporaba naprednih funkcij iskanja: možnost izbire stavbe, izvoz podatkov, spre-memba pogleda, sprememba lokacije itd.Z udeleženci usposabljanja smo se strinjali, da predstavljeno orodje pomeni velik potencial, vendar pa bi ga bilo za njegovo nadaljnjo uporabo potrebno še prilagoditi. Zaradi raznolikosti udeležencev so se pojavile specifične potrebe in različne vizije prihodnjega izvajanja WebGIS orodja v posameznem delovnem postopku.

Slika 1: Utrinek z usposabljanja

Predavatelji na konferenci so bili strokovnjaki s področja programa Srednja Evropa in

uradniki iz pomembnih evrop-skih organizacij, kot so Odbor evropskega parlamenta za in-

dustrijo, raziskave in energe-tiko, Generalni direktorat za energijo in Evropska komisija.

Junij 2013 11

“ Zaključna konferenca projekta EnergyCity je bila organizirana v okviru Evropskega tedna trajnostne ener-gije v Bruslju 27. in 28. junija 2013.”

Rezultate projekta so predstavi-li strokovnjaki iz konzorcija EnergyCity. Otvoritvena plena-rna seja je potekala v prestižni stavbi Evropskega parlamenta. Na drugi dan dogodka so bili predstavljeni rezultati projekta EnergyCity v povezavi z dru-gimi pomembnimi temami, kot je politika trajnostnega energetskega razvoja občin. V okviru predstavitev rezultatov projekta širši publiki, je bil v živo predstavljen »Pro-storski sistem za podporo pri odločanju«. Predstavljene so bile najpomembnejše zmo-gljivosti spletne aplikacije ter možnosti njene nadaljnje uporabe. V popoldanskem delu kon-ference pa so bili predstavljeni projekti v teku, ki obravnavajo energetsko učinkovitost v mes-tih: GovernEE, Cities on Power, EnSure in CEC5.Skoraj sočasno pa je bila na spletni strani projekta objavlje-na tudi končna publikacija pro-jekta EnergyCity. Ta obsežna publikacija povzema vse re-zultate projekta ter primere dobre prakse in izkušnje sed-mih evropskih mest, ki so bila vključena v projekt. Več infor-

macij o publikaciji lahko naj-dete tudi na spletni povezavi:http://www.energycity2013.eu/media/final-publication_pre-view.pdf


Inovativna uporaba nizkotemperaturnih geotermalnih virov za proizvodnjo električne energije – projekt GeoSEE

Lidija Stvarnik, univ. dipl. ekon., KSSENA

Da bi raziskali možnosti izkoriščanja nizkotemperaturnih geotermalnih vi-rov za proizvodnjo električne energije v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri (OVE), je 16 partnerjev iz osmih držav na pobudo Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) konec lanskega leta pristopilo k pro-jektu Inovativna uporaba nizkotemperaturnih geotermalnih virov v JV Evropi (GeoSEE). Namen projekta je na območju držav jugovzhodne Evrope doseči način izrabe toplotnih vodonosnikov pod 100°C ob pomoči dodatnega obnovljivega vira za proizvodnjo električne energije.

V projektu GeoSEE – Inovativ-na uporaba nizkotemperaturnih geotermalnih virov v JV Evropi sodeluje 16 partnerjev iz osmih

držav z območja JV Evrope; poleg Slovenije še iz Bolgarije, Madžarske, Romunije, Italije, Hrvaške, Makedonije in Srbije.

Projekt, ki poteka v okviru pro-grama Cilj 3: Jugovzhodna Ev-ropa, je ocenjen na približno dva milijona evrov in bo potekal vse

Slika 1: Skupinska slika partnerjev pri vhodu v zgradbo Altiero Spinelli

Junij 201312

do konca novembra 2014. Pro-jekt se osredotoča na posredno proizvodnjo električne energije iz nizko- in srednjetempera- turnih geotermalnih vodonosnikov, katerim se s pomočjo do-datnega obnovljivega vira dvi-gne temperatura za energijsko rabo, ob hkratni rabi toplote kot primarne energije. Na zgornjem grafu so prikazani deleži proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije v Evropski uniji. Iz grafa je razviden izredno nizek delež geotermalne energije za proizvodnjo električne energije. V letu 2010 je v državah EU27 znašala električna energija, proizvedena iz geotermalnih virov, 6,0 TWh, skupni delež

električne energije, proizvedene iz OVE, pa je znašal 19,9 %.Šele v zadnjih desetletjih se je uporaba geotermalne energije razširila tudi na proizvodnjo električne energije, vendar je bila ta izraba omejena le na vi-sokotemperaturne vodonosnike s temperaturami 150°C in več. V zadnjih letih pa se že pojav-ljajo poskusi izrabe toplotnih vodonosnikov pod 100°C ob pomoči dodatnega obnovljivega vira za proizvodnjo električne energije. In ravno to je namen projekta na območju držav jugovzhodne Evrope. Seveda je izkoriščanje geotermalne energije pogo-jeno s tehničnimi možnostmi, z ekonomskimi interesi in tudi

s politično voljo ter ne nazadnje tudi z uspešnostjo projektov, iz-vedenih v preteklosti.

Spletna aplikacija s potenciali za vso SlovenijoKombinacija različnih obnov-ljivih virov in optimizacija procesov so zelo zanimive tehnologije za raziskave in implementacijo v Sloveni-ji. Dva v projekt GeoSEE vključena slovenska partnerja, KSSENA in Fakulteta za ener-getiko, preučujeta potencial za izkoriščanje nizkotemperaturne geotermalne energije v kombi-naciji z ostalimi obnovljivimi viri energije (OVE) na območju Šaleške doline. V okviru razis-kave bo analizirana potencial-na izraba te energije, in sicer tako s tehnološkega kot tudi z ekonomskega vidika. Sicer bo zasnova uporabe geotermalne energije izdelana za Šaleško do-lino, vendar pa bo eden izmed produktov projekta tudi spletna aplikacija, ki bo prikazovala po-tenciale za celotno Slovenijo. Če pogledamo sliko, ki nam prikazuje temperaturo tako imenovanega štajerskega ba-zena na globini 1.500 m, la-hko vidimo, da so v južnem delu dokaj visoke temperature, ki znašajo na tej globini med 58°C in 70°C. Proti severu se temperatura nekoliko znižuje, še bolj pa proti zahodu, kjer so na področju Koroške v gora-tem svetu temperature približno takšne kot pod Pohorjem in Kozjakom, le na osrednjem Koroškem so malo višje, do ok-rog 50 °C.Vsem občinam in drugim po-tencialnim vlagateljem bodo na voljo podatki in zasnove ekonomične izrabe obstoječih potencialov OVE s poudarkom na geotermalni energiji, ki po-leg pridobivanja toplotne ener-gije omogočajo tudi proizvod-njo električne energije.Za več podrobnosti o projektu, projektnih partnerjih in rezul-tatih projekta vam je na voljo spletna stran projekta www.geosee.eu.

Graf 1: Električna energija, pri- dobljena iz obnovljivih virov ener-gije, EU-27, 2000-2010

Slika 1: Porazdelitev temperature na globini 1.500 m

Junij 2013 13

TRACE – South East Europe

Projektu Euronet 50/50 max prvanagrada Evropske komisije

Nedisa Trumić, univ. dipl. ekon., KSSENA

Lidija Stvarnik, univ. dipl. ekon., KSSENA

Zavod KSSENA v sodelovan-ju z občino Pireas iz Grčije sodeluje v projektu TRACE, programa South East Europe (jugovzhodna (JV) Evropa), ki temelji predvsem na izmenjavi dobrih praks na področju zako-nodaje pri gradnji nizkoenergij- skih in pasivnih objektiv v JV Evropi med občinami. Projekt smo začeli izvajati novembra

2012, zaključil pa se bo konec oktobra leta 2014. Splošni cilj projekta je podpreti lokalne in regionalne uprave v jugovzhod-ni Evropi za razvoj, ohranitev in pospešitev politik mehaniz-mov za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Ta cilj bo dosežen z razvojem transnacio-nalnega partnerstva, ki omogoča izmenjavo izkušenj, znanja in

dobrih praks ter vodi v izvajan-je skupnih ukrepov na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Celot-na vrednost projekta TRACE, ki je sofinanciran v višini 85 %, je 1.555.115,62 evra, vrednost projekta za Zavod KSSENA pa je 84.576 evrov.

V okviru Evropskega tedna trajnostne energije 2013 (European Energy Sus-tainable Week 2013), ki je potekal konec junija v Bruslju, je projekt Euronet 50/50, katerega projektni partner je tudi Zavod Energetska agencija za Sav-injsko, Šaleško in Koroško (Zavod KSSENA), prejel 1. nagrado v kategoriji Izobraževanje (Learning). Prestižna nagrada je dokaz, da je projektna ideja do-bro zasnovana ter da smo in še bomo z izvajanjem projekta veliko dosegli.Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Zavod KSSENA) je partner projekta Euronet 50/50 max, ki smo ga v prenovljeni in iz-popolnjeni verziji lani prijavili na program Inteligentna ener-gija Evrope (IEE), uradno pa začeli izvajati mesec dni nazaj (18. 4. 2013). Podoben projekt z imenom EURONET 50/50 smo uspešno izvajali že tri leta, in sicer med letoma 2009 in 2012.Osnovna nit projekta je bila in je izvajanje aktivnosti za učinkovito rabo energije (URE) v šolah. Glavni cilj projekta je zmanjšanje rabe energije v šolah, s tem pa tudi zmanjšanje stroškov. Na vsaki od sodelujočih šol so določili enega do tri učitelje, ki so zbrali svojo energetsko skupino (v večini primerov je bila energetska sku-pina cel razred) in s pomočjo priročnika, ki smo jim ga pri-

Slika 1: Zaključni dogodek v ok-viru projekta Euronet 50/50 na OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu

Junij 201314učencev, učiteljev in hišnikov. Kar 40 šol je doseglo prihranke pri rabi energije; povprečen pri-hranek na šolo je bil 2.100 ev-rov. Porabljenih je bilo več kot 1.100 MWh manj energije, v ozračje pa je bilo tako emitira-nih 339 ton manj toplogrednih plinov. Poleg vsega tega se je raven ozaveščenosti na vključenih šolah izredno povečala. Otroci, ki so v projektu sodelovali, so prišli do mnogih spoznanj, med drugim, da lahko že samo z učinkovitim ravnanjem z en-ergijo, torej s spremenjenimi navadami (ugašanjem luči, znižanjem temperaturnega režima na šoli, zapiranjem ra-diatorskih ventilov, medtem

ko se prostor zrači, itd.) nekaj prihranijo in veliko dosežejo, svoje navade pa prenesejo tudi v domače okolje.Zavod KSSENA je v prvem delu projekt vodil v petih osnovnih šolah, in sicer v treh velenjskih šolah (OŠ Antona Aškerca, OŠ Mihe Pintarja Toleda, OŠ Šalek), v eni celjski (OŠ Frana Roša) ter v OŠ Šmartno pri Slovenj Gradcu. Ker je projekt na teh šolah dobro zaživel, se je zavod KSSENA v lanskem letu z novo projektno prijavo zavezal vključiti najmanj 30 osnovnih šol ter 3 druge javne zgradbe, zato vse zainteresirane šole vljudno vabimo, da pris-topijo k projektu.

Okrogla miza MeshartilitySašo Mozgan, univ. dipl. ing. str., KSSENA

Ob pričetku drugega leta delovanja projekta Meshartility je med drugimi ak-tivnostmi ena pomembnejših tudi izvedba serije okroglih miz v evropskem in v nacionalnih okoljih.

Tako je bila 23. maja izvedena prva evropska okrogla miza v Bruslju, in sicer na temo prido-bivanja energetskih podatkov za potrebe priprave trajnostnih energetskih akcijskih načrtov »SEAP« (Sustainable Energy Action Plan) v lokalnih okoljih. Ugotovitve okrogle mize bodo služile za izhodišče pri prip-ravi nacionalnih okroglih miz, ki bodo organizirane v posa-meznih državah partnerskega konzorcija. Partnerski konzorcij projekta Meshartility je sestav-ljen iz 17 partnerjev iz 12 držav.Glavne obravnavane teme ozi-roma zaključki evropske okro-gle mize se nanašajo na spodaj zapisano.- Za dobavitelje energije je ključnega pomena, da so zahteve za podatke čim bolj poenotene in standardizirane z namenom, da se izognejo številnim do-datnim obdelavam obstoječih podatkov in s tem povezanimi

dodatnimi stroški in časovnimi zamudami. Pri tem poudarjajo, da se opravila ne smejo pod-vajati s številnimi obstoječimi poročanji v najrazličnejših ob-likah. Za dobavitelje bi bilo najustreznejše le eno posredo-vanje podatkov do ene agencije ali ustanove v zahtevanem po-datkovnem formatu. - Za lokalne skupnosti je najpomembneje, da lahko pri-dobijo podatke na uporabniku enostaven način in v obliki, ki bo zajela določeno lokalno skupnost in bo iz nje mogoče enostavno in natančno ovred-notiti izhodiščna stanja emisij toplogrednih plinov. S tem bo glavni del priprave SEAP osredotočen na pripravo en-ergetskih ukrepov. Učinki re-aliziranih ukrepov bodo tudi realno primerljivi, saj bodo podatki pridobljeni iz poenote-nega sistema izmenjave podat-kov. Podatki morajo smiselno

pokriti vse sektorje energetske rabe (npr. gospodinjstva, javne zgradbe, javno razsvetljavo, ter-ciarni sektor itd.).- Pri posredovanju podatkov se na določenih mestih pojavlja vprašanje zaupnosti podatkov in dovoljenosti izmenjave le-teh, vendar se izmenjava podat-kov na različnih nivojih že od-vija, kar pomeni, da je potrebno občutljive informacije ustrezno zavarovati.- Pri pregledu evropske in nacio-nalnih zakonodaj je ugotovlje-no, da je Direktiva o energetski učinkovitosti (EED - Energy Eff- iciency Directive, 2012/23/EU) v fazi prenosa v nacionalne zakonodaje, ta pa mora biti zaključena do junija 2014. Tako je sedaj pravi čas, da se prob-lematika izmenjave energetskih podatkov na nacionalnih nivo-jih aktivno obravnava in se s tem pripomore k učinkovitemu delovanju lokalnih skupnosti

pravili, opravljali energetske oglede šol in izvajali določene aktivnosti v smislu URE. V ok-viru projekta so učenci skupaj z učitelji izvedli naslednje ak-tivnosti oz. dogodke: dan brez elektrike, osveščanje celotne šole o projektu in aktivnostih preko šolskega radia, plakate o URE, opozorilne nalepke – zapri vodo, ugasni luč itd., šolske igre o onesnaženosti ozračja, maskoto Žarka, ekorap, ekskurzijo z ogledom sončne elektrarne, vožnjo z električnim kolesom itd. Pri projektu so sodelovali part-nerji iz devetih držav, vanj pa je bilo vključenih 43 lokalnih skupnosti in 58 šol. Tako je pri aktivnostih sodelovalo 6.900

Junij 2013 15

Evropski projekt OCR in javna razsvetljava z vidika energetske učinkovitosti, onesnaževanja in vplivov na okolje

Klavdija Polutnik, univ. dipl. ekon., Energetska agencija za Podravje

na področju trajnostnih ener-getskih rešitev in doseganju ciljev okoljskih zavez.V Sloveniji okroglo mizo na predstavljeno tematiko orga-nizira Zavod KSSENA 9. ok-tobra v Velenju. Vabljeni gos-

tje bodo predstavili stanje in izkušnje pri pridobivanju ener-getskih podatkov za potrebe ob-ravnave v lokalnih skupnostih. Na okrogli mizi bo potekala tudi razprava o možnih izboljšavah postopkov za pridobivanje en-

ergetskih podatkov v Sloveniji, kar je tudi glavni cilj okrogle mize in eden izmed pomembnih projektnih ciljev.

Energetska agencija za Po-dravje sodeluje v evropskem projektu OCR (Implementacija naprednih tehnologij varstva okolja in kreativno razisko- vanje na prostem) programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija–Madžarska 2007-2013. V projektu sodeluje 6 projekt-nih partnerjev iz dveh držav (Slovenije in Madžarske): Ener- getska agencija za Podravje, Univerza v Mariboru, Občina Starše, dva partnerja iz mesta Zalakaros in Prostovoljno gasil- sko društvo mesta Vasvar. V okviru projekta bo zgrajeno multifunkcijsko omrežje, ki bo poleg izobraževanja na prostem omogočalo tudi izobraževanje na daljavo. S projektom bomo lokalne skupnosti spremenili v raziskovalno okolje, kar bo v izbranih območjih bistveno povečalo pretok raziskovalcev tako v čezmejnem smislu kot tudi v smislu dotoka raziskoval-cev iz ostalih držav.Namen projekta je s čezmejnim delovanjem doseči boljše bivalne pogoje, omogočiti izobraževanje na prostem, po-nuditi raziskovalcem dobre pogoje za izobraževanje ter spodbujati čezmejno sodelovan-je strokovnjakov z Madžarske

in iz Slovenije. Splošni cilj je povečanje izmen-jave kadrov, znanja, izkušenj in primerov dobre prakse ter vključenost v raziskovalno deja-vnost šol in lokalnega okolja. S tem bo omogočeno ozaveščanje prebivalcev na čezmejnem pro-storu, projektno območje pa bo inovativno, zdravo, kvalitetno za življenje in delo.Madžarski partner (Mesto Zalakaros) in slovenski part-ner (Občina Starše) bosta s pomočjo projekta OCR skušala poleg nove javne razsvetljave z nameščenimi LED svetilkami pridobiti tudi novo multifunk-cijsko OCR infrastrukturo, ki bo ob raziskovalnem namenu imela še funkcijo nadzora nad javno razsvetljavo.

Pomen javne razsvetljaveMestna območja se danes soočajo z izzivom, kako ure-diti javno razsvetljavo, ki bo zadostila načelom prometne in osebne varnosti, energetske učinkovitosti, varovanja kul-turne dediščine in okolja, ki bo temeljila na novih tehnologijah nadzora in doprinesla k lepši ce-lostni podobi mesta. Naloga je zelo obsežna in zahteva izdela-vo celovite strategije prenove

in razvoja javne razsvetljave. Osvetljevanje ulic je bistveno spremenilo življenjske navade sveta. Spreminjanje noči v dan loči starejša obdobja teme od industrializirane ter elektrifici-rane sodobnosti. Odgovornost za ustrezno posodobitev javne razsvetljave je predvsem v ro-kah lokalnih organov, njihove odločitve pa morajo biti v skla-du z nacionalnimi in evropski-mi smernicami ter zakonodajo. Dobro strategijo prenove lahko pripravimo in jo kasneje tudi postopoma implementiramo le ob sodelovanju vseh relevant-nih akterjev, s partnerskim pris-topom. Javna razsvetljava je bila in je še vedno eden pomembnejših segmentov v mestih in tudi izven mest. Je nepogrešljiv del našega življenja. Kako-vostna javna razsvetljava vpliva na izboljšanje varnosti ter varčevanje z električno en-ergijo, je pa tudi ekološko neoporečna.

Vpliv na okoljeV preteklosti se javni razsvetlja- vi ni posvečalo veliko pozor-nosti. Sistem javne razsvetljave se tudi ni širil ali povečeval. Zaradi širjenja mest in občin

Junij 201316

Ime publikacije:SINENERGIJALetnik 2013, št. 1, junij 2013 Publikacijo izdaja:Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) Naslov izdajatelja: Titov trg 1, 3320 Velenje

Kontaktni podatki izdajatelja:telefon: 03 896 15 20faks: 03 896 15 22e-pošta: [email protected] naslov: www.kssena.si

Uredniški odbor:Boštjan Krajnc, Nedisa Trumić,Gregor Tepež, Gregor Podvratnik, Sašo Mozgan, Lidija Stvarnik, Celostna grafična podoba: OPA: celicaPrelom in oblikovanje:InovisTisk:TAMPOTISK, Boris Niegelhell, s.p.,VelenjeŠt. izvodov: 3000 ISSN 1855-3583ISSN za splet: 1855-3591

© Zavod Energetska agencija zaSavinjsko, Šaleško in KoroškoProjekt je sofinanciran s straniustanoviteljev KSSENA: Mestna občina Velenje, Mestna občina Celje, Mestna občina Slovenj Gradec ter Komunalno podjetje Velenje

Publikacija in ostale informacije so na voljo na spletnem naslovu: www.kssena.si v rubriki O nas, Sinenergija.

pa se je začel sistem javne razsvetljave povečevati, kar je posledično povečalo tudi svetlobno onesnaževanje, iz-pust toplogrednih plinov ter vzdrževalne in obratovalne stroške. Javna razsvetljava vpliva na življenjski ritem določenih živalskih vrst, kot so na primer netopirji, ptice in žuželke. Zato bi pravilna, mo- derna razsvetljava s sodobnimi LED svetilkami, zelo zmanjšala svetlobno onesnaženost in po-rabo energije, s tem pa tudi stroške, saj se javna razsvetlja-va uvršča na sam vrh največjih porabnikov energije.

Svetlobno onesnaževanje okoljaSvetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja. Je vsako nekontrolirano uhajanje svet-

lobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve, še posebej, če je usmerjeno nad vodor-avnico. Glavni viri svetlob-nega onesnaževanja so nep-rimerna javna razsvetljava in napačno usmerjeni reflektorji za osvetlitev kulturnih spome-nikov, kar povzroča številne negativne posledice. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo os-vetljenost in zaradi bleščanja ogroža varnost v prometu. Prav tako zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, s sevanjem proti nebu pa po ne-potrebnem porablja električno energijo.Svetlobno onesnažena so pred-vsem mesta in mestna središča,

kjer se z neustrezno in razkošno javno in dekorativno razsvetlja-vo ter z osvetljevanjem reklam-nih panojev, nakupovalnih središč in zabavišč pogosto pre-tirava. Nakupovalna središča se selijo na rob mest, z njimi pa tudi viri svetlobe, ki tako vplivajo tudi na primestna ter podeželska območja. Nad mesti in nad nekaterimi manjšimi nase- lji lahko svetlobno onesnaženje že od daleč opazujemo kot svet-lobno kupolo. Vzrok temu je sevanje svetlobe pod majhnimi koti nad horizontom.

Vir: Študija Racionalizacija javne razsvetljave v Mestni občini Maribor z vidika en-ergetske učinkovitosti, svet-lobnega onesnaževanja in upoštevanja načel varovanja kulturne dediščine

Slika 1: Javna razsvetljava v Mari-boru danes (Titov most)

Slika 2: Javna razsvetljava v Mari-boru v preteklosti (Titov most)

Sinergija junij 2013

Environment