-
september 2007, letnik 17, tevilka 9 www.monitor.si
MONITORTV V LOLJIVOSTI 1080i!se
ptem
ber 2
007
ISSN 1318-1017
cena: 6,22 EUR (1490 SIT)
Z DVD!
STRAN 28STRAN 26 STRAN 30
VSE O GOOGLEAPPS
GRAF
INE
KAR
TICE
E
-UPR
AVA Instant Internet
Mobilno omreje HSDPA je res e irokopasovno. Seveda le, e ste
pokriti s signalom
Nokia E90Novi komunikator ponuja veliko ve kot njegovi
predhodniki, pa kljub temu ni ne prevelik ne preteek.
Windows Home ServerEden redkih izdelkov, ki so ga pohvalili tudi
na spletnih straneh, na katerih so do Microsofta vedno
skeptini.
Telekomovi partnerjiRazpad Telekomovega partnerskega programa
ADSL
BiometrijaV sodelovanju s fakulteto za raunalnitvo in
informatiko
STRAN 92
STRAN 106
GRAFINE KARTICENovi ATIji in nove nVidie preizkuenih 41
modelov
STRA
N 38
E-UPRAVAKaj na dravnem spletiu deluje in kaj ne STRAN 48
-
6 UVODNIK 6 Rumeno, ki te ljubim rumeno
Matja Klanar
8 TEHNOMANIJA Vladimir Djurdji 10 PISMA BRALCEV 12 SEPTEMBRA NA
MONITORJEVI PLOI 14 Kako je nastajal MonitorTV HD
16 PRED DESETIMI LETI 16 NAPOVEDNIK 18 NOVICE 38 MOTOR ZA 3D
Peter epetavc
48 MOJ VIRTUALNI URADNIK Dare Hriberek
56 PRILOENO OB NAKUPU Matja Klanar
62 SISTEMATSKI PREGLED ZA RAUNALNIKE Gorazd Ropoa
68 KOLEDAR IN POTA VSEPOVSOD Peter epetavc
72 DOL Z WINZIP! David Vidmar
88 NOVE TEHNOLOGIJE 88 Biometrija
92 VARNOST 92 XSS 97 Enkratna gesla
100 NASVETI 100 Triki 103 Google Apps
106 PODROBNO 106 Telekomov partnerski program ADSL
108 MNENJA 108 Vendarle iFlop?
Dare Hriberek 109 Sodelovanje na daljavo
Vladimir Djurdji 110 Piramida na trhlih temeljih
Nikolaj Peenko 111 Fontastino
Uro Mesojedec
112 PRO ET CONTRA 112 Windows ali Linux?
GRAFINE KARTICERazvoj granih kartic morda ni tako hiter kot pred
leti,
kljub temu pa skoraj vsako leto izdelovalci granih procesor-jev
svojim partnerjem ponudijo povsem nov rod izdelkov, ki na novo
doloijo, kaj zmorejo dananji grani procesorji.
Zlati Monitor
....................................................................39DirectX
10 v Windows XP .............................................39Trni
delei
.......................................................................40Mobilni
procesorji
...........................................................42Navite
kartice
..................................................................44Grafikoni
z meritvami
....................................................46Kako smo
preizkuali
....................................................46
E-UPRAVAKomuniciranje z dravo je nekaj, proti emur ima veina
od
nas odpor. Ob obrazcih, taksah, dolgih vrstah in podobnem se
navadnemu smrtniku jeijo lasje. Toda v zadnjih letih se stvari,
etudi opotekaje, vendarle zaenjajo premikati v pravo smer.
PROGRAMSKA OPREMA ZA PRENOSNIKEe kar nekaj asa je minilo, odkar
smo namizne raunalnike, vsaj tiste za
poslovne uporabnike, nehali ocenjevati le po vgrajeni strojni
opremi. Na tem podroju so si vsi vse preve podobni. Po poti
namiznih raunalnikov gredo tudi prenosniki. Kako jih izdelovalci
loujejo od konkurence?
PROGRAMSKA OPREMA ZA PREGLED RAUNALNIKAKakne raunalnike imamo v
podjetju/omreju,
kakne strojne sestavne dele imajo, katera program-ska oprema je
nameena vanje.
KAKO NADOMESTITI OUTLOOKImamo mobilni telefon, ki bi ga radi
uporabljali tudi kot organizator, ven-
dar ne maramo Outlooka. Kako? Teko, vendar izvedljivo.
CENEJE JE BOLJEWinZip je program, ki ga najverjetneje najdemo v
najve raunalnikih v
Sloveniji, morda celo na svetu. No, na voljo so tudi zmogljiveji
programi, ki so celo brezplani. Pa e Damoklejevemu meu inpekcije
oz. BSA se z njimi iz-ognemo ...
Odgovorni urednik Matja KlanarStrokovna urednika Vladimir
Djurdji, Primo GabrijeliUrednitvo Uro Mesojedec, Nikolaj
PeenkoVodja laboratorija Grega imencSpletni urednik Matja
HorvatLektura Dora Mali
Oblikovanje, raunalnika grafika in stavek Peter Gedei Tehnini
urednik Grega KropivnikFotografije Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja
Naslov urednitva Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01)
230 65 00 faks: (01) 230 65 10, e-pota:
[email protected] v spletu
http://www.monitor.siNenaroenih rokopisov in fotografij ne vraa-mo.
Vse gradivo v reviji Monitor je last dru-be Mladina d.d. Kopiranje
ali razmnoevanje je mogoe le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.
4 Monitor / september 2007
Revija Monitor posebej odlinim izdelkom pri svojih preizkusih
podeljuje prizna-nje zlati Monitor. To je priznanje za konkretni
izdelek na konkretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v
propagandne namene vsako podjetje, ki ta izde-lek tri, s tem da
jasno navede, v kateri tevilki Monitorja je bil objavljen test in
kateri izde-lek je prejel priznanje.
Izdajatelj Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana,
davna tevilka: 83610405Direktor Andrej KlemencMarketing tel.: (01)
230 65 23 e-pota: [email protected]
Naronine in prodaja tel.: (01) 230 65 31 e-pota:
[email protected] Schwarz d.o.o., Ljubljana naklada: 8.400
izvodovDistribucija Delo Prodaja d.d., Ljubljana
VSEBINA SEPTEMBER 2007
Potnina za naronike plaana pri poti 1102, Ljubljana. V ceno
izvodov v maloprodaji s priloenim DVDjem je vkljuen DDV v viini
20%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v viini 8,5%. ISSN 1318-1017
-
78 PRENOSNI RAUNALNIKI 78 Toshiba Satellite Pro A200-1MA
79 GigaByte W251U
80 Lenovo Thinkpad T61
81 Toshiba Satellite A200-1M8
82 LASERSKI TISKALNIKI 82 Xerox Phaser 6180DN
83 Samsung CLX-3160 FN in CLX-2160N
86 Samsung CLP-650N
24 AmisTV
26 Nokia E90
27 Olympus E-510
28 Instant Internet
30 Windows Home Server
33 Iskalnik Midomi
34 Spletna kamera IP Axis 233D
36 Samsung BlackJack
36 Ura Sony Ericsson MBW-100
ALTERNA INTERTRADE ..............................23
AM LJUBLJANA .........................................99
ASBIS ..........................................................
1
CIKLUS
......................................................81
DIGITAL DATA COMMUNICATION ....OVITEK 2
D-LINK ........................................................
9
FIVIA
.........................................................75
INEA
..........................................................35
INTITUT ZA MULTIMEDIJE ........................59
KYE
...........................................................55
MIKROING TRADE .....................................29
MIKROPIS HOLDING ................................. 17
MLADINA DVD .........................................2,3
MLADINA ............................................45, 51
MOBINET ..................................................76
MONITOR ..................................................53
PRO ANIMA/KLIK ......................................87
RADIO ROBIN ............................................61
RADIO TUDENT .......................................37
RECAL
.....................................................102
SI.MOBIL .........................................OVITEK 4
SI.SPLET ...................................................
41
TEHNIKA ZALOBA .................................85
TELERAY-NOKIA .............................. OVITEK3
VIBOR .......................................................
31
XENON FORTE ............................................. 7
Monitor / september 2007 5
Seznam oglaevalcev
ISKALNIK MIDOMISte pevsko nadarjeni? Preizkusite se na Midomiju,
glasbenem iskal-niku.
AMISTVTrojki so e dodobra uveljavlje-ni. Po novem ga ponuja tudi
Amis s svojo AmisTV.
24 PREIZKUSI
77 NAJBOLJI IZDELKI
SAMSUNG BLACKJACKIme BlackJack spominja na BlackBerry, natanko
nanj tudi meri Samsung z novim pametnim tele-fonom.
LENOVO THINKPAD T61Intelovo novo vezje Santa Rosa je tu. Med
tistimi, ki ga imajo, je tudi novi Thinkpad.
SAMSUNG CLP-650NNovi barvni Samsung je videti zelo podobno kot
zelo ugodni model 510, vendar tiska enako hitro rno-belo in v
barvah.
Naroanje na revijo MonitorRevijo Monitor lahko naroite tako, da
plaate letno naronino in jo od naslednje tevilke naprej prejema-te
na eleni naslov. Fizine osebe imajo 25 % popusta na polno ceno.
Naroite se lahko z naroilnico, ki je vpeta v vsa-
ko tevilko revije, po telefonu, po faksu, ali po elek-tronski
poti [email protected].
Plailo je mogoe tudi s plailnimi karticami. Naronina se plauje
enkrat letno. e naronik ne
zahteva odpovedi, se naronina podalja za na-slednje obdobje.
Odpoved je mona pisno ali po telefonu. Vse dodatne informacije
lahko dobite po telefonu
(01) 230 65 31 ali po elektronski poti [email protected].
-
Grozno, res, toda tudi spletni mediji, ki naj bi bili name-njeni
informiranju bralcev (v resnici pa so namenjeni sluenju denarja,
kot skoraj vse, kar dandanes pone-mo ), postajajo ujeti v zaarani
krog hlastanja po im vejih dosegih in s tem, predvidevam,
potencialno vi-jih cenah oglasnih pasic. Vzemimo za primer
24ur.com, ki se ob vsakem merjenju dosegov pohvali, da je naj-bolj
brana noviarska stran v slovenskem spletu. Ta e kar nekaj asa
uporablja poceni zvijae, s katerimi naj bi to mesto e bolj
zanesljivo zadral. Na naslovni stra-ni, vsaj na tistem delu, ki je
predstavljen s fotograjamiin/ali video posnetki, je e dobra
polovica prostora re-zervirana za traarije o slavnih osebnostih, o
vesteh iz drubene smetane, za videoposnetke mokrih ma-jic (z
dekleti v njih) in seveda za Modiceve lanke o sek-su. Ni od tega me
pravzaprav ne moti, saj lahko vse to prav vsak preskoi, e ga ne
zanima ali morda celo moti. Preseneen pa sem nad tem, da so te
novice oitno med najbolj branimi na strani! No, ali pa vsaj med
najbolj komentiranimi. Pa omenjena spletna stran na tem podroju
sploh ni edina. Nekoliko manj lahko tenjo zasledimo tudi pri
delo.si, obasno, eprav red-keje pa tudi pri nance.si. Hej,
pravzaprav lahko ru-menost zasledimo tudi pri kar nekaj naih
raunalni-kih konkurentih, ki na naslovnici same revije proda-jajo
simpatina dekleta Vse to je pravzaprav alost-no (bolj kot grozno),
saj kae na to, da je treba v ved-no hitrejem tempu ivljenja (da,
klie ) uporabni-ke/bralce/gledalce ujeti tudi s tako poceni ntami,
kotje seks. Kot je e od nekdaj govoril moj predhodnik na mestu
glavnega urednika e bi hoteli res mastno za-sluiti, se ne bi
ukvarjali z raunalnitvom, temve s prostitucijo in zvodnitvom
;).
Druga tema, ki me je pritegnila ta mesec, je na-poved Telekoma,
da lahko uporabniki, ki so bili zara-di priklopa na ADSL prisiljeni
naroiti tudi ISDN, za-stonj presedlajo nazaj na navadno, analogno
poveza-vo. Pravzaprav lahko to ugodnost izkoristijo kar vsi
uporabniki ISDN. Seveda napoved ni zrasla na altru-istinem
Telekomovem zeljniku, temve je posledica odlobe APEK. Slii se sicer
lepo, e pravna drava, no, vsaj regulativa telekomunikacijskega trga
deluje, pa vendar to bolj kae na nemo urejanja naega
do_nedavno_monopolista. Namre, bodimo poteni tisoi (v resnici kar
nekaj deset tiso!) so bili na-tegnjeni in so tako paketno prodajo
morali sprejeti, Telekom pa je po nekaterih ocenah na ta raun
zaslu-il okoli 20 mio evrov.. Torej so vsa ta leta plaeva-li
bistveno previsoko naronino, nekateri so odplae-vali bistveno
predrage (ISDN) telefone in e kaj. Zdaj (leta prepozno!) pa pride
uredba, ki pravi, da si lah-ko spet omislimo analogno linijo, pri
emer pa prav
ni ne omenja, da bomo dobili vrnjeno tudi preplaa-no naronino,
kaj ele, da nam bo kdo ponudil tudi analogni telefon, ki smo ga v
tem asu gotovo e vr-gli v smeti (jep, ISDN seveda ne bo deloval, na
kar nas Telekomovi uslubenci ob poizkusu prehoda pri-jazno opomnijo
). e ve, ta uredba prav v niemer ne dokazuje kakrnekoli krivde
Telekoma, saj je to v domeni Urada za varstvo konkurence (UVK), ki
o to-vrstni kritvi razsoja e od leta 2004 (nekatere zade-ve pa
odloa e od leta 1999). Posamezniki bi sicer lahko za svoje tolarje
Telekom toili e sedaj, ele ko bo UVK ugotovil, da je lo za zlorabo,
pa bi bilo to ne-koliko laje. Prav veliko ve kot za prste ene roke
ta-kih uporabnikov gotovo ne bo, e posebej, ker zasta-ralni rok (3
leta) ni ravno dolg... Do takrat pa Telekom ni kriv. Tako kot ni
kriv pri domnevnem omejevanju podjetij, s katerimi je v zadnjem asu
sklenil poravna-ve v vrednosti nekaj milijonov evrov (poravnal se
je seveda zato, ker je treba pred prodajo tujcem poistiti omaro z
okostnjaki). Podjetja (AMIS, In.life), ki so ga toila, pa so se v
slogu Bolje vrabec v roki kot golob na strehi raje odloila za do
trikrat niji znesek od toenega. Taka je pa pri nas realnost, kar
zadeva na-cionalnega operaterja. Sicer pa na to temo oziroma na te
in podobne teme e nekaj mesecev redno piemo v rubriki Podrobno na
zadnjih straneh Monitorja.
In ko sem e pri vsebini Monitorja, ne morem mimo tokratnega
eksperimenta, ki smo se ga lotili Monitor TV v loljivosti HD oz.
1920 1080 pik. Eksperimenta, ki nikakor ni obetal, da nam bo porl
toliko energije in ivcev. Od nabave same kamere z loljivostjo 1080i
se je zdelo, da bo postopek enosta-ven. Namesto posnetkov PAL naj
bi v na video ure-jevalnik Avid Liquid enostavno naloili posnetke
HD, vse skupaj zmontirali, enako kot vedno, in na koncu stisnili v
sicer primerno vejo datoteko AVI. Pa se je izkazalo, da je
loljivost HD priblino tako zahtevna, kot je bila leta 1994, ko smo
pisali o eni prvih stroj-nih kartic za pecejevsko obdelavo,
loljivost PAL. V asih, ko smo na raunalnikih gledali video
posnet-ke velikosti potne znamke (160 120 pik), kot se je temu
takrat reklo, so bili polnemu PALu (768 576 pik) kos le redki
raunalniki. In tako je danes s HDjem. Le redki raunalniki (no, PCji
brez ustrezne strojne podpore) so mu kos pri montai in le redki so
mu kos pri predvajanju, e ga zakodiramo s kode-kom Xvid. Kakorkoli,
na priloenem DVDju (e v ro-kah drite ustrezno razliico Monitorja)
si lahko ogle-date tako razliico HD kot obiajno PAL in ju
primer-jate v vseh pogledih, tudi procesorskem. Ve o tea-vah, ki so
nas spremljale pri izdelavi posnetka, pa si lahko preberete na 14.
strani.
Rumeno, ki te ljubim rumenoSte opazili, kako se nai mediji vse
bolj rumenizirajo? Seveda ste, navsezadnje so najbolje prodajani
dnevnik v deeli rumene Slovenske novice, da o raznih traarskih
revijah niti ne govorimo. Pa ste opazili, da se ta trend vse bolj
seli tudi v internet oz. v spletne izdaje razlinih medijev?
Matja Klanarodgovorni [email protected]
UVODNIK
Uredba pravi, da si lahko spet omislimo analogno linijo, pri
emer pa prav ni ne omenja, da bomo dobili vrnjeno tudi preplaano
naronino, kaj ele, da nam bo kdo ponudil tudi analogni telefon, ki
smo ga v tem asu gotovo e vrgli v smeti.
6 Monitor / september 2007
-
Tokratno Tehnomanijo je teko zae-ti brez komentarja, kaj se je
zgodilo ob
predstavitvi in pozneje dogajalo vse poletje v povezavi s
telefonom Apple iPhone. Marsikdo se po spektakularnem prvem dnevu
prodaje, ko so mnoice stale v vrsti za prve kose, lahko zgolj
smeji, zlasti zato, ker po zaetnem nava-lu iPhonov ni zmanjkalo,
kot se ponavadi v za-dnjih letih dogaja z izdelki, ki so vroi. Le
kak dan potrpljenja bi marsikomu prihranil dolge ure akanja v
vrsti.
Po prvih mnenjih amerikih kolegov so-de, so si domala enotni
iPhone je naj-
bolji iPod doslej, odlien mobilni spletni br-skalnik in, milo
reeno, povpreen mobilni te-lefon. Povrh vsega zainjen z izredno
nenavad-nim nainom aktivacije, ki zelo oteuje he-kanje telefona za
rabo drugih omreij razen predvidenega AT&T.
Toda hekerji so e na delu in po poletnih mesecih je videti, da
so opravili dve tret-
jini poti le telefonski del iPhona ostaja za zdaj trd oreh.
Verjamem pa, da je le vpraanje asa, kdaj mu bodo kos. Pritisk bo
najbr zmanjal za zdaj sicer e nenapovedan, vendar menda e skoraj
dogovorjen prihod iPhona v Evropo, kjer se telefonski operaterji v
posameznih dr-avah ostro borijo za to, kdo bo dobil eksklu-zivne
pravice za prodajo.
Poleg tega je bilo treba le nekaj tednov, da so spretni
razvijalci uredili povezavo telefona s kljunimi okenskimi
komponentami dosto-pom do strenikov Exchange in za pretvorbo
zapisov Windows Media. iPhone je torej zelo malo asa ostal zgolj v
domeni Jabolk.
Kako zelo so Ameriani navdueni nad novo elektronsko igrako, kae
tudi
raziskava, da je iPhone pripravljeno kupiti kar okrog 19
milijonov prebivalcev ZDA, s imer bi se Apple ez no zavihtel
navzgor po lestvici izdelovalcev mobilnih telefonov. Kako dober je
posel za Apple, govori tudi neuradna ocena, da so stroki izdelave
okrog 265 dolarjev. To po-meni, da ima Apple ve kot 50 % maro.
Smeje se tudi drubi AT&T, saj je med temi anketiran-ci 67 %
takih, ki uporabljajo druga omreja.
Raziskovalci z avstralske univerze Queensland v Brisbaneu so
opravili raz-
iskavo rabe laserskih tiskalnikov, ki je v pole-tnih mesecih
dvignila precej prahu (dobesed-no). Pokazala je namre, da laserji
med delova-njem spuajo v zrak obutno koliino mikro-delcev, to pa
naj bi potencialno kodilo zdravju. Prvi se je oglasil
Hewlett-Packard, ki je tudi za-radi velikega trnega delea prvi tako
med naj-bolj istimi kot tudi med najbolj pranimi tiskalniki. HP
odlono zanika, da bi bili laser-ski tiskalniki kodljivi za zdravje,
sploh pa tr-dijo, da raziskave niso pokazale korelacije med
zdravjem in koliino pranih delcev v zraku. Vsi pa so si edini, da
bodo nadaljnje raziskave nadvse pomembne za razsvetlitev
ugotovitev. Videti je, da se nam obeta e ena razprava, kaj je
kodljivo in kaj ne, v slogu mobilnih telefo-nov in sevanja.
To, da lahko z dobro, usmerjeno ante-no precej preseemo sicer
dokaj omejen
domet signala brezinih omreij Wi-Fi, ni no-bena posebnost. Toda
to, kar je dosegel razis-kovalec Ermanno Pietrosemoli na goratem
ob-moju Venezuele, se slii domala nemogoe. Med mestoma El Aguila in
Platillon je uspe-no vzpostavil omreje, kljub temu da sta kra-
ja med seboj oddaljena kar 382 kilometrov! Za povrh ne gre za
kak komaj uporaben kilobitni prenos, temve je dosegel povsem
solidnih 3 Mb/s, kar marsikdo zaradi motenj teko dose-e celo v
okviru lastnega stanovanja. Pri tem so bili uporabljeni zgolj
sestavni deli, ki jih zlahka kupimo v vsaki trgovini. Kdo pri takih
dose-kih sploh potrebuje WiMax?
Pripravite se na nov rod nezaelene pote, ki jo bo zelo teko
loiti od ele-
nih sporoil. Junija je internet preplavil napad sporoil, ki so
bila kamuirana kot zelo spre-tno oblikovana sporoila borznih hi.
Namesto klasinih sporoil so avtorji sestavili dokument PDF, ki je
spodbujal bralce k nakupu posamez-nih delnic na nemkem borznem
trgu. V dru-bi IronPort, specializirani za boj proti nezaele-ni
poti, so potrdili, da je bil napad eden od de-setih najvejih to
leto, zanimiv pa je tudi izid cena priporoenih delnic se je med
napadom v resnici zviala za 20 %, nato so neznanci naj-br prodali
svoje investicije z izdatnim dobi-kom. Doslej jih e niso
izsledili.
AMD je v zadnjih letih precej nael Intelovo prevlado na podroju
procesor-
jev, vendar stroki tega dolgoronega napada, podkrepljeni tudi s
e vedno neamortiziranim vlokom v nakup drube ATI, zaenjajo kaza-ti
temno plat medalje. Zaradi operativne izgu-be, ki jo AMD doivlja e
nekaj etrtletij, je po mnenju poznavalcev podjetje tako reko
prisi-ljeno k varevalnim ukrepom. Teko je verjeti, da bi se v
kratkem asu slika povpraevanja bi-stveno spremenila, zato je
najbolj verjetno, da bo AMD delno ali povsem nehal izdelovati
pro-cesorje v lastnih tovarnah. Zdaj ima dve veli-ki, ki sta po
mnenju mnogih poglavitni razlog za tehnoloko prednost, ki so jo v
minulem ob-dobju dosegli v primerjavi s tekmecom. V pri-hodnje naj
bi AMD proizvodnjo prepual zu-nanjim podizvajalcem, vendar
analitiki meni-jo, da bo tako teko obdrati korak z Intelom, ki e
vedno procesorje izdeluje sam.
e elimo pogledati, katera programska platforma bo v prihodnje
najbolj prido-
bivala na pomenu, je najbr zanimivo vedeti, kakne so danes
navade programerjev. e bi sodili po raziskavi drube Evans Data, so
lah-ko v Microsoftu glede tega e nekoliko zaskrb-ljeni. e lani se
je za okolje Windows odloalo okrog 75 % vseh vpraanih programerjev,
letos pa se je dele zmanjal na 65 %. V nasprotju s priakovanji pa
se programerji ne odloajo v poveanem obsegu za spletne programe,
tem-ve za Linux in zlasti na njem temeljee mobil-ne naprave. Teh je
danes e okrog 12 %, 34 % ve kakor lani.
TehnomanijaVladimir Djurdjistrokovni urednik
TEHNOMANIJA
Kako zelo navdueni so Ameriani nad novo elektronsko igrako, kae
tudi raziskava, da je iPhone pripravljeno kupiti kar okrog 19
milijonov prebivalcev ZDA.
8 Monitor / september 2007
-
Katera venamenska naprava?
Vasih je bilo znano, da Epson v svojih ti-skalnikih (venamenskih
napravah) uporablja tehnologijo, pri kateri je bila glava za izpis
lo-ena od kartue (glava je bila vgrajena v sam tiskalnik), medtem
ko je bila glava za izpis pri HPjevih tiskalnikih na samih kartuah.
V pri-meru okvare glave pri Epsonu je bilo treba za-menjati celotno
napravo, pri HPjih pa se je gla-va menjala vsakokrat, ko se je
menjala kartu-a (draje, vendar v primeru okvare glave ce-neje
:).
Zanima me, kako je zdaj s tem?Ali obe podjetji uporabljata e
isti koncept
glav za tiskanje?Ker se odloam za nakup venamenske na-
prave in kolebam med Epson Stylus DX6050 in HP Photosmart C4180,
me zanima, katera na-prava je po vaem mnenju bolja.
Sao
Sistem kartu je danes podoben, vendar neko-liko mean. Canon
namre premore nekatere (ce-neje) modele, pri katerih je glava
vgrajena kar v kartuo, medtem ko je pri drajih modelih to loe-no,
HP pa ima (draje) modele, pri katerih so gla-ve in kartue loene,
pri cenejih modelih pa ve-inoma vztraja pri skupni reitvi. No,
Epson pa e kar vztraja le pri loenih glavah in kartuah.
Med modeloma, ki ju navajate, bi bolj pripo-roali HPjevega.
Televizija namesto monitorja
Razmiljam, da bi namesto 19-palnega mo-nitorja LCD kupil kar 32
palni LCD TV, na ka-terega bi imel stalno priklopljen PC. PC bi
upo-rabljal kot vepredstavni center in za brska-nje po
internetu.
Ali je to po vaem mnenju smiselno? Bojim se namre, da bom imel
preve zrnato sliko (okrog 1400 800 pik na 32 palcih je morda malo
preve).
Hkrati sem v dvomih, kako dale bom mo-ral sedeti, ko bom hotel
brskati po internetu (to ponem 2 uri na dan).
Ste morda e objavili kak podoben lanek (v prejnji reviji so bili
iroki monitorji LCD, a to ne pokriva mojih potreb). Imate morda kak
spletni naslov, na katerem bi lahko nael po-drobneje info?
Saa
Omenjene kombinacije zaenkrat e nismo preizkusili, vendar
nekoliko dvomimo o smisel-nosti take rabe. e boste sistem
uporabljali kot HTPC (vepredstavni PC), bo zelo verjetno vse v
najlepem redu, saj je tak sistem prilagojen rabi na dale (2 ali ve
metrov stran od televizorja). O HTPCjih smo pisali v aprilski in
junijski tevil-ki leta 2005.
V nasprotnem primeru pa bi znala biti rau-nalnika slika, kot
sami ugotavljate, precej zrna-ta, poleg tega bi tudi beganje oi gor
in dol za-radi velikosti zaslona lahko postalo utrujajoe. Seveda
odvisno od razdalje, s katere bi spremlja-li TV, pa vendarle.
Kateri 24-palnik?
Prosim za pomo pri izbiri LCDja. Rad bi 24-palnega, stane lahko
do 1000 evrov.
Uporabljal bi ga za pi-sarnike programe, progra-miranje,
oblikovanje slik v Photoshopu, ogled lmov ...
Igric pa ne igram.Sam izbiram med Samsungovim modelom
244T in Dellom 2407wfp. Predlagate morda kaj drugega?
Gregor
Obseni preizkus zaslonov LCD smo opravili pred kratkim, toneje
junija letos. Resda zlatega Monitorja med monitorji z veliko
diagonalo nis-mo podelili, pa vendarle se je zelo dobro obnesel LG
245WP, ki ponuja dobro razmerje med kako-vostjo in ceno.
Tabelo vseh preizkuenih zaslonov najdete tule:
www.monitor.si/6_LCD.
Sicer pa v naih trgovinah najdemo dva pod-modela tega monitorja
LG L245WPBN in LG L245WPSF. Malce guglanja razkrije, da se ozna-ka
-BN pojavlja (tudi) na npr. japonskih spletnih straneh, -SF pa samo
na evropskih trgih. Gre to-rej za enaka monitorja, namenjena
razlinim tr-gom po svetu.
iPhone pri nas?
Imam monost iz Amerike dobiti Apple iP-hone, pa me zanima, ali
imate morda kake po-datke o tem, ali bi stvar delovala tudi pri
nas? Mislim predvsem na omreja GSM/UMTS.
Primo
al ne, deluje le v omreju AT&T. Jeseni bo na voljo tudi v
Evropi, vendar dvomimo, da tudi pri nas. Ga je pa mogoe shekat, mu
izklopi-ti telefonski del in ga s tem spremeniti v zmog-ljiv ipod
...
Digitalne tv kartice
Prebiral sem si va zadnji test tv kartic za raunalnik in me je
zelo zmotilo, da niste testi-rali digitalnih oz. tv kartic za
digitalni signal. Za druge izdelovalce ne vem, vem pa, da ima
Leadtek vsaj dve novi kartici, verjetno najbolj-i med Leadtekovimi.
Zato bi bilo zelo dobro za vse, ki se odloajo za nakup tv kartice,
naredi-ti e preizkus digitalnih tv kartic.
Navsezadnje tudi v Slovenijo prihaja digi-talni signal in se od
analognega poslavljamo. Tako da bi bil ta test zelo zelo dober, e e
ne nujen.
Marko
Kaj natanko imate v mislih pod digitalni sig-nal?
Kartice za DVB-T smo v tem lanku omenili, kljub temu da signala
(razen testnega) v tem for-matu e kar nekaj asa ne bo.
Digitalni signal je sicer lahko tudi DVB-C (kabelski), DVB-S
(satelitski), IP TV (SioL TV, T-2 TV, AMIS TV) ...
Kako prilagoditi program za drugo platformo?
Zanima me, kako e je sploh mono lah-ko program, ki je napisan za
Windows CE, za-enem v Pocket PC. Ker imam posebne zahte-ve glede
programske opreme (avdio editorjev), sem nael dva programa, ki sta
sila enostavna, z majhnimi zahtevami in napisana tudi za CE, vendar
se na ronem raunalniku ne zaene-ta. To sta WavePad in MixPad. Ali
je mogoe ta programa posnemati ali kako drugae prilago-diti za roni
raunalnik?
Botjan
al programa, e nimate izvirne kode (in niste programer ;), ne
morete ustrezno spremeniti...
19-palni monitor
Rad bi nabavil 19-palni mo-nitor, ne irokega formata, temve
navadnega. Kaj pri-poroate? V reviji nisem na-el opisa omenjenega
moni-torja.
Darko
irokih zaslonov LCD e nekaj asa nismo pre-izkuali; smo pa zato v
letonji junijski tevilki preizkusili skoraj 30 zaslonov irokega
formata, ki so trenutno na pohodu pri nas.
e vseeno elite 19-palni monitor z razmer-jem stranic 4 : 3, vam
priporoamo, da si ogleda-te naslednje modele:
- Samsung SyncMaster 940B,- Philips 190C7FS,- NEC MultiSync
195VXM+.
Tiskanje na kuverte
Kupujem ceneji B laserski tiskalnik, ki bi tiskal neposredno na
kuverte A5 in 2311 cm, ne da bi jih pri tem mekal. Tega podatka ne
morem preveriti ne v tehnini dokumentaciji in ne v trgovini. Vesel
bi bil, e bi mi lahko sve-tovali pri nakupu.
PISMA
10 Monitor / september 2007
Piite nam na [email protected].
-
Monitor / september 2007 11
Slabe izkunje imam z Brother HL 5150D in Samsung 1520, dobre s
HP Laserjet 5L.
Andrej
Pri naih rednih preizkusih e nekaj asa ne preizkuamo ve monost
odtisa na kuverte. Dokler smo to poeli, pa so se dejansko najbolje
obnesli laserski tiskalniki HP.
Predlagamo vam, da pred nakupom preve-rite, kakna je najveja
gramatura papirja (g/cm2), ki ga je tiskalnik e sposoben sprejeti.
im veja je, tem veja je monost, da gre papir sko-zi tiskalnik po
bolj ravni poti. S tem je monost, da se bo kuverta pri tiskanju
zmekala, manj-a. Predlagamo HP Laserjet 1022 ali pa Canon Lasershot
LBP-2900.
sRGB?
Pri Philipsovem monitorju sem opazil, da ima oznako sRGB, pa me
zanima, kaj to pome-ni, ali mi lahko razloite?
Zvone
sRGB je barvna lestvica, ki sta jo ustvarila HP in Microsoft za
uporabo z monitorji in tiskalniki. V profesionalnih okoljih (tisk,
graka, oblikova-nje) se uporabljajo druge, bolj iroke barvne
le-stvice (npr. Adobe RGB).
Oznaka sRGB na monitorju le pomeni, da ta izdelek zmore
prikazati paleto barv, ki jo deni-ra omenjena lestvica.
Samsungov Origami
Nekaj dni nazaj sem v Dnevniku bral o Samsungovem prenosnem
PCju. Bila je tudi fo-tograja. Menda je zelo OK. A je vam kaj
zna-no o tej stvari? Se razume, ne govorim o lap-topih!
Gali
Verjetno imate v mislih Samsungov PC, nare-jen na platformi
Origami: Pri nas teh napravic e nismo zasledili in jih verjetno e
nekaj asa ne bomo. Ko bodo dobavljive tudi pri slovenskih
za-stopnikih, pa jih bomo seveda preizkusili tudi v Monitorju.
Sony Cybershot H9
Pri branju julijske tevilke Monitorja mi je padla v oi precej
ugodna (in tudi eno-tna) ocena za kakovost sli-ke kompaktnega
digitalnega fotoaparata Sony Cybershot H9 (stran 109). Omenjeni
fo-
toaparat je bil nekaj asa na mojem prednost-nem seznamu, vse
dokler se zanj v internetu niso zaeli pojavljati testi in mnenja.
Veinoma so preizkuevalci namre opozarjali na nepri-
akovano in notorino slabo kakovost slike. Zavedam se, da je
vsaka ocena subjektiv-
na, vendar pa je kakovost slike kljuna znail-nost in statistino
je malo verjetno, da to na podlagi toliknega tevila kritik pri tem
mode-lu res ni kamen spotike (seveda v svojem raz-redu). Prosil bi
vas, e mi morda napiete kaj ve o kakovosti slike (morda
primerjava), ker me e zmeraj mika, da bi fotoaparat glede na druge
tehnine znailnosti vseeno kupil. SLRji me zaenkrat e ne zanimajo
...
Za odgovor se vam e vnaprej najlepe za-hvaljujem in vas lepo
pozdravljam.
Alen
Teava tega fotoaparata je, da ima za odte-nek premono stiskanje
JPEG, kar odnese nekaj podrobnosti s posnetka. Pri vijih vrednostih
ISO pa sistem za zmanjevanje uma e dodatno po-see v posnetek, zato
so lahko nekateri posnetki videti e kar slabi.
Sicer pa je kakovost posnetkov dokaj dobra, vena dobra
reprodukcija barv in pravilna osvetlitev. Pograjali bi ne preve
posreen menuj-ski sistem, pohvalili pa dodatne zmonosti in
ma-lenkosti, ki v vsakdanjiku pridejo prav (nono IR slikanje, pa
tudi splono hitro delovanje in odziv-nost aparata ...).
Kupiti ali ne kupiti? Odvisno e iete popol-no kakovost posnetkov
v tem cenovnem razredu, potem verjetno ne. Sicer pa gre po naem
mnenju za kakovosten in zmogljiv aparat.
Lenovo R61?
Zanima me, ali boste v urednitvu preiz-kusili tudi prenosnik
Lenovo R61 (T7100, 1GB, Quadro NVS140M, 15,4 palca, 16801050,
80-2.11n, 6-celina baterija). Zanimam se namre za nakup takega
prenosnika, ne najdem pa no-benega preizkusa prenosnika s temi
specika-cijami.
Matev
V naem laboratoriju smo pravkar preizkusili Lenovo T61, ki je
sicer podoben R61, a nekoliko ro-bustneji od njega. Model R61 pa
zaenkrat od slo-venskega zastopnika e priakujemo in ga bomo
vsekakor preizkusili, br ko bo mogoe.
Zmeda pri oznakah DVD
Zanima me, kje si lahko bolj natanno pre-berem o DVDjih CDjih!
In kaj pomenijo ozna-ke zraven (npr. DVD+R, DVD-R, DVDR DL,...) in
e je treba nujno kupiti takega, kot pie na DVD pekau?
Rok
O DVDjih in CDjih smo v Monitorju e veli-ko pisali, res pa je,
da v zadnje ase to ponemo vedno manj. Te naprave se med seboj namre
vse
manj razlikujejo. e poenostavimo: DL pomeni DualLayer, to pa
pomeni, da
zna DVD peka zapisovati tudi dvoslojne, 8,5 GB DVDje.
- Plus ali minus R sta dva standarda zapi-sovanja in
nosilcev.
- Dobro je loiti e R in RW, pri emer lah-ko na prve nosilce
podatke zapiemo le enkrat, na druge pa vekrat.
Torej, e na zapisovalniku pie samo +R, potem morate kupiti
nosilce +R. e boste kupi-li nov zapisovalnik, teh teav ne boste
imeli, kaj-ti danes znajo prav vsi zapisovalniki DVD zapiso-vati na
obe vrsti nosilcev, pa tudi na nosilce (plus in minus) DL.
Avstrijci imajo ceneje Delle!
Kako to, da so prenosniki Dell pri nas ve-liko draji kot,
recimo, v sosednji Avstriji? e sem bolj podroben, ogledoval sem si
mo-del Inspiron 1720, katerega cena je pri nas v povpreju okrog
1800 evrov z ddv (FMC in Alldea), v Avstriji pa z enako konguracijo
na-nese okrog 1400 evrov (dell.at). To je 400 ev-rov razlike!
Klemen
Odgovor slovenskega zastopnika je:Dell je v Avstriji neposredno
navzo, kar po-
meni, da ima e v osnovi bolje razmere kot mi v Sloveniji. Tudi
trg je veliko veji, tako da lahko ponudijo ugodnejo ceno. Posledino
se to pozna pri konni ceni.
Morda bi kazalo tudi kaj pripomniti o pomanj-kanju konkurence, a
saj je to razvidno e iz same-ga odgovora ...
-
zadnjih letih na podroju programske opreme marsikje naletimo na
barok. Programska oprema, ki je bila neko alfa in omega, postaja
tako nabita z zmoglji-
vostmi, da je nepregledna, sistemsko zahtev-na in zaradi
debelosti seveda obupno poasna. Tako kopienje odvenega balasta so
pred leti zaznali razvijalci Mozille in se odloili za razvoj
Firefoxa, in to se jim je bogato obrestovalo, al pa e naprej ivijo
v zmoti ustvarjalci premno-gih legendarnih pripomokov, kot sta
ACDSee in Nero. Na septembrski ploi smo zbrali ne-kaj lahkih in
praviloma brezplanih orodij za zapisovanje podatkov na optine
nosil-ce, med katerimi seveda ni Nera, ki ga tudi sicer zelo redko
uvrstimo na Monitorjevo ploo. Jasno, saj Nero 7 v izdaji Premium
namesti gromozanskih 38 ikon najrazlinej-ih programov!
Samo, da ni Nero
Burn4Free CD & DVD je stalni sopotnik mnoice programov na
Monitorjevi ploi, ki ni le zastonj, temve pokriva zares velik
spekter nepogreljivih opravil pri delu z opti-nimi nosilci. Podpira
ve kot 2000 zapisoval-
nikov DVD in CD, zapisati zna podatke v raz-linih oblikah in
podpira tevilne zvone za-pise (WAV, WMA, MP3, OGG, FLAC, WavPack in
CDA). Omogoa tudi zapisovanje slik ISO, shranjevanje projektov,
preverjanje vsebine, tiskanje kompilacij in dvoslojno zapisovanje
na DVD.
InfraRecorder je eden izmed najnovejih brezplanih zapisovalnikov
plo, saj je lu sveta ugledal ele lani. Odlikuje ga odprtokod-na
zasnova, na voljo je tudi v prenosni razlii-ci (za katero ne
potrebujemo namestitvenega postopka), kljub mladim letom pa je
preveden
v kar 26 jezikov, kar pria o njegovi razirjeno-sti in
kakovosti.
Morda najzmogljiveji brezplani pro-gram pa je ImgBurn, ki bi mu
teko za-merili kaj drugega kot nepodporo zapiso-vanju glasbenih plo
Audio CD (te sicer lahko navadno zapiemo tudi s predvajalni-kom
glasbe). Tudi ta zapiso-valnik je na voljo v prenosni razliici,
podpira obilico za-pisov, e posebej zmogljiv pa je pri snemanju v
zapis DVD-Video.
Ship Simulator 2008
Ker se poletje poslavlja, se verjetno marsikomu kolca po
dopustovanju na morju, urejenih plaah in morskih pre-voznih
sredstvih. Ship Simulator je rau-nalnika igra, ki simulira
krmiljenje naj-razlinejih plovil iz realnega sveta, med drugim
motornih olnov, jaht, vlailcev, trajektov, policijskih plovil,
tovornih la-dij, rotterdamskih vodnih taksijev in celo e zdavnaj
potopljenega Titanika. Zato je odlina za obujanje poletnih morskih
do-ivetij.
Igralec se mora kar najbolje znajti v raz-linih vremenskih
razmerah in razlinih pri-staniih, kot so npr. Rotterdam,
Hamburg,
Septembra na Monitorjevi ploi
Izpovedi nevarnega umaGeorge Clooney je znan predvsem kot
igralec v serijah in filmih, v Izpovedih ne-varnega uma pa se je
preizkusil v vlogi reiserja. Nasprotno je scenarij za film
napisal precej bolj prekaljeni Charlie Kaufman, v glavnih vlogah
pa sreamo Sama Rockwella, k i je tud i p r ipo -vedovalec, Drew B a
r r y m o r e , e e n k r a t G e o r g a
Clooneyja in Julio Roberts. Zvenea ime-na sicer navadno e niso
razlog za is-lanje filma, a tokrat si ga vendarle spla-a
ogledati.
Chuck Barris je televizijski producent med publiko nadvse
priljubljenih tv o-vov Zmenkarije in Mladoporoenci, po-leg tega pa
se v ivljenju ukvarja tudi z malo manj priljubljeno dejavnostjo. Je
na-mre tajni likvidator amerike Cie, tako da Zmenkarije in
Mladoporoence upo-rablja predvsem kot krinko za svoji do-polnilni
dejavnosti. Kljub temu da igra dvojno igro, je na obeh igriih
uspeen, a se mu zane ivljenje zapletati.
MONITORJEV DVD
Monitor je na voljo v razliici s priloe-nim DVD in brez njega.
Obe sta na voljo tako v prosti prodaji kot naronikom. Za kakrnakoli
vpraanja vam je na voljo na naroniki oddelek [email protected],
(01) 230 65 31.
12 Monitor / september 2007
V
Na naslednjem DVD ne spreglejte:
varnostne kopije, Plesalka v temi (Dancer in the Dark).
-
Monitor / september 2007 13
Southampton, Marseille, San Francisco in New York City. Cilj
naloge je im hitreje opraviti z naloeno misijo (uporabnik lahko
razvija tudi svoje), ki je sestavljena iz mnoice nalog.
Igra se odvija v prenjenem okolju treh raz-senosti, ki je v
razliici Ship Simulator 2008 precej izpopolnjeno glede na prvo
razliico 2006. Nova razliica je poleg tega prinesla tudi
druge novosti, npr. poudarjene valove, preho-de med dnevom in
nojo ter prenovljen nabor plovil in pristani.
Priloena razliica je preizkusna in omogoa uporabo le omejenih
monosti. Tako imamo na voljo samo eno ladjo, reilni oln in
pristani-e Cowes. Misija Ship Simulatorja 2008 Demo je realna
reevalna akcija jahte, ki se odvija v slabem vremenu, v velikih
valovih in se zane s klicem SOS. Veliko sree pri reevanju!
V tokratnem Monitor TV
Tudi na tokratni Monitorjevi ploi predstavljamo novo epizodo
Monitor TV, ki ponaza-rja nekaj najzanimivejih preizkusov izdelkov,
ki smo jih nedavno opravili v Monitorjevem laboratoriju. Posebnost
tokratne epizode je dosegljivost tudi v visoki loljivosti (1080i),
a to zmorejo predvajati samo raunalniki z zmogljivo strojno opremo.
Zato smo na ploo uvr-stili e oddajo v standardni loljivosti (720 x
480 pik), ki jo lahko predvajamo na vseh sodo-bnih raunalnikih.
Razliici HD in podrobni predstavitvi njenih tehninih znailnosti je
po-sveen poseben lanek v tokratnem Monitorju, mi pa si oglejmo
vsebino najnoveje epizo-de Monitor TV.
Grega imenc si je ogledal neoriginalne kartue za brizgalne
tiskalnike. Preuil je dva al-ternativna naina: polnjenje
izpraznjenih originalnih kartu z neoriginalnimi barvami, kar je
predstavljeno tudi na Monitor TV, in zamenjavo celotnih originalnih
kartu z neoriginal-nimi. Na celotnem preizkusu smo analizirali
tiskalnike vseh vejih izdelovalcev.
Igor H a rb se j e p o ig r a l s pr v i m Samsungovim pametnim
telefon na naem trgu, ki se imenuje BlackJack. Ne samo zara-di
imena, temve tudi zaradi polne tipkov-nice mono spominja na izdelke
BlackBerry. Operacijsk i sistem, k i ga poganja, je Microsoftov, z
aparatom dobimo dva akumu-latorja, podpira pa tudi HSDPA. Ali je
res tako pameten, kot pravi korejski izdelovalec?
In ker smo ravno v letu tajnega agenta Jamesa Bonda Laborant
imenc je predsta-vil tudi nadzorno kamero IP znamke Axis, ki
premore kar 35-kratno poveavo, njen objek-tiv pa je vrtljiv v vse
smeri. To pomeni, da je kakor nala za videonadzor na daljavo.
Oglejte si, ali bi je bil vesel tudi 007.
Sony Ericsson je izdelal posebno uro, ki se povee z mobilnim
telefonom in poleg prika-za asa omogoa tudi uporabo nekaterih
zmogljivosti mobilnih telefonov. To je preizkusil Igor Harb.
Peter epetavc ugotavlja, da oba velika izdelovalca granih kartic
novega rodu svoje iz-delke predstavljata redkeje kot pred leti, v
zadnjem asu pa smo doiveli kar nekaj prenovi-tev, ki si jih je z
veseljem ogledal.
Novi novinar Monitor TV, David Klasinc, si je ogledal ponudbo
izdelovalcev e-revij, ki omogoajo upravljanje revij v elektronskem
zapisu (ponavadi PDF) podobno kot pri klasi-nem listanju.
Arnold Marko, ki je tudi snemalec in producent Monitor TV, je na
iskalniku Midomi pre-izkusil svoje pevske sposobnosti. Midomi namre
omogoa iskanje glasbe tako, da prepros-to odpojemo del skladbe. Pa
je res tako uporaben, kot se slii?
Adobe ColdFusion 8ColdFusion MX 8 je prva razliica pro-
gramske opreme za razvijalce sodobnih internetnih aplikacij, ki
je nastala po Adobovem nakupu Macromedie, ki je pred tem razvijala
izdelek. ColdFusion pomaga pri reevanju vsakodnevnih razvojnih
izzi-vov in omogoa izdelavo vepredstavno bogatih aplikacij s
tehnologijama Adobe Flex in AJAX. Poleg tega je tudi pripomo-ek pri
uporabi podatkov v poslovnih oko-ljih, saj podpira Javo in .NET.
Omogoa delo z dokumenti PDF in obrazci ter so-deluje s strenikom
Microsoft Exchange, prek katerega lahko upravljamo elektron-sko
poto in koledarje. ColdFusion prina-a tudi dodano vrednost v
primerjavi z obiajnim razvojnim orodjem, saj ga lah-ko uporabimo
npr. za pretvarjanje iz zapi-sa HTML v PDF, poizvedovanje v zbirkah
podatkov prek ODBC in JDBC in razpore-janje opravil.
-
14 Monitor / julij-avgust 2006
MONITORJEV DVD
14 Monitor / september 2007
a to tevilko smo se odloili, da bomo na MonitorTV, ki ga najdete
na priloe-nem DVD, posneli v videu visoke lolji-vosti. Doslej smo
ga snemali s kamerami
DV v loljivosti PAL, zdaj pa smo preli na ka-mero, ki podpira
snemanje v zapisu HDV z lo-ljivostjo 1080i (Canon xh-g1). DV je za
dananje raunalnike razmeroma nezahteven format. Z loljivostjo 720
756 pik v nainu PAL in t. i. intraframe stiskanjem (torej je vsaka
slika stisnjena zase) po naih izkunjah ni teav niti pri urejanju na
kakem malo bolj zmogljivem AMDjevem Semperonu. Seveda e ne
uporablja-mo zahtevnih uinkov, velikega tevila prekri-tih stez
ipd., a tudi v tem primeru je sam pro-ces renderiranja dovolj
hiter, da je delo pov-sem normalno.
No, pa pride tudi v nae loge dolgo opevani HDV, in vse se
spremeni. Raunalnik, ki je do zdaj brez teav rabil za obirno
obdelavo videa (gre za dvoprocesorski sistem Xeon s taktom 2,8 GHz
in 2 GB pomnilnika), se zdi kar naen-krat podoben kakim 486kam, ki
so se neko davno trudile z obdelavo animacij. In progra-mi, ki so e
do veraj brez vejih napak in za-pletov rabili svojemu namenu (Avid
Liquid), se kar naenkrat obeajo, sesuvajo in na sploh postreejo s
kopico nenadejanih posebnosti, ki bi si jih vse prej kot eleli.
Teave pri montai
Montaa poteka v grobem nekako takole: Najprej naloimo video na
disk raunalnika, ga uvozimo v program za montao, vsak prispe-vek
zmontiramo v svojo sekvenco (torej reemo, prekrivamo in dodajamo
glasbo), vse sekvence zloimo v eno sekvenco, tej dodamo vmesne
animacije in ez poloimo e grake. Na koncuvzamemo e zvono stezo in
jo v urejevalniku zvoka popravimo (izenaimo, stiskamo ).
Prvi korak tudi pri HDV ni nakazoval vejih zapletov. e vzamemo v
zakup, da le redkoka-teri program pri zajemanju kae tudi ivo
sli-ko, je nain dela na mo podoben tistemu pri zapisu DV. Le da
veina zajemalnikov ne pod-pira t. i. scenskega zajemanja, torej
posamez-nih posnetkov (kadrov) ne zna loiti v posami-
ne datoteke. Za nadaljnje delo to pomeni nekoliko manjo
pregled-nost, saj je treba vedno znova pre-gledovati celoten
posnetek, ki je lahko dolg tudi do 62 minut (to pa je dolina kaset
MiniDV, ki se uporab-ljajo tudi za snemanje HDV).
V drugem ko-raku se zaplete. Samo rezanje in prekrivanje sicer
poteka dokaj nor-malno, ve je le za-mika med operaci-jami in tudi
pri pred-vajanju se kakna sliica iz-gubi ali preskoi, a to niti ni
tako hudo, da bi resno motilo. Se je pa zapletlo pri vsaki
operaci-ji, ki je nekoliko bolj zahtevna od tega. Zanimo s prelivi,
ki so poleg samih ostrih rezov neka-ko edini pogosto rabljen prehod
med dvema ka-droma. Pri delu z DV prehodov ponavadi nis-mo najprej
pustili obdelati, ker jih je bilo pov-sem brez teav mogoe
predvajati v realnem asu. Liquid (razliice 7, ki ga sicer
uporablja-mo za montao), je uinke, ki smo jih polagali na gradivo,
tako ali tako brez vejih teav ob-delal v ozadju, medtem ko smo mi
brez vejih teav lahko delali naprej. V HDV ni niti pribli-no tako.
Sistem tudi preprostih prelivov ni bil zmoen predvajati v realnem
asu, za obdela-vo le sekundo dolgega preliva pa je Liquid
po-treboval ve kot deset sekund, medtem ko je z istim uinkom DV
opravil v manj kot sekun-di (tako reko neopazno). Drugo so barvne
ko-rekcije. Za osnovno barvno korekcijo pri, de-nimo, 5-sekundnem
posnetku v DV potrebu-je program okrog 2 sekundi, za enak posne-tek
v HDV pa minuto in 40 sekund (!). Na teko-e delo brez vejih akanj
smo torej lahko kar pozabili. A e se je z vsem tem e dalo
preive-ti, je sodu izbilo dno, ko smo celotno monta-o eleli
opremiti z grakami. Najprej zato, kerje Liquid iz nam neznanih
razlogov nekoliko spremenil barvo celotni sliki, e smo ez poloi-li
zeleno pasico z napisi (al lahko to na tokrat-nem MonitorTV tudi
dejansko vidite ). No, po
spletnih forumih sode, je pojav znan tudi drugim in ga trenutno
ne znajo razloiti niti
pri Avidu (pa eprav se menda pojavlja celo na dragih sistemih
Chrome).
A ele, ko smo prek veine montae eleli poloiti logotip MonitorTV,
smo se predali. Samo as obdelave te prekrite grake z maskoin
dodanim mehalcem (blur) bi znaal (po oce-ni samega Liquida) osem ur
in pol (pri DV le ne-kaj minut). Pa smo se raje odloili, da bomo
ob-delavo uinkov pustili za tedaj, ko bomo video izvozili v konni
izdelek. In ko smo to zares na-redili, bi bil as obdelovanja (spet
po predvide-vanjih Liquida) ve kot 22 ur! Ker smo zaeli iz-vaati
ponoi, smo upali, da bo naslednji dan vse skupaj nekako konano. A
nismo imeli sre-e. Liquid je namre po dobrih 9 urah kratko malo
nehal izvaati, brez razloga in opozorila. Oitno celo program ni
opazil, da njegov modul za izvoz e davno niesar ve ne pone. Pa smo
ga prekinili in se zaradi asovne omejenosti od-loili za kraje
logotipe, ki se pokaejo in izgine-jo. as obdelave sekvence se je
skrajal na le uro in pol in pustili smo, da je program v miru vse
obdelal. In se ele nato lotili izvoza videa.
A tudi tu ni lo brez zapletov. Izkazalo se je namre, da je
Liquid brez opozorila in razloga nehal tudi procesirati v montai
kratko malo obstal je. Takrat je e resno kazalo, da MonitorTV
tokrat sploh ne bo, ker bo zamudil konec redak-cije Nato smo
vendarle poizkusili e z drugi-mi zapisi. Najprej zapis 2VUY, ki ga
Liquid upo-
Kako je nastajal MonitorTV HDObasno doseemo v razvoju
raunalnikih zmogljivosti toko, ko se zdi, da je poveevanje
hitrosti, loljivosti, velikosti pomnilnika in diskov e kar odveno.
In e to za veino namenov, za katere raunalnike uporabljamo na
splono (razen morda za igranje iger), e kar dri, pa je e vedno
nekaj podroij, na katerih je napredek e kako uporaben. A tudi pri
aplikacijah, kot so npr. obdelava zvoka, animacije, 3D oblikovanje
in video, se veinoma zdi, da smo dosegli raven, ki uporabniku
zadostuje za normalno, dokaj udobno delo, pa tudi programska oprema
z raznimi hudimi zapisi ponavadi nima ve vejih teav. A videz lahko
tudi vara.
Arnold Marko, Matja Klanar
Z
-
Monitor / marec 2006 15Monitor / september 2007 15
rablja kot vmesni kodek (tako, da med delom ne stiska v MPEG-2,
kar bi hitro vplivalo na ka-kovost), a bi bila konna datoteka (za
17 minut in pol videa) dolga 76 GB, za samo obdelavo pa bi na disku
porabil e dodatnih 176 GB prostora. In smo namesto zapisa HDV 1080i
(torej 1440 1080 pik) pri izvozu uporabili polni MPEG-2 HD (torej
smo izvozili video loljivosti 1920 1080 pik). etudi je izvoz
namesto obljubljene ene ure trajal dobre tri, smo konni video
vendarle dobi-li. No, ja al ne popolnoma. Ponavadi namre zvok
obdelamo v nadaljnjem procesu izloimo
ga iz videa, obdelamo in potem zamenjamo. V zapisu DV je zvok
mogoe zelo enostavno zame-njati, medtem ko za MPEG-2 HD nismo nali
re-itve, ki ne bi zahtevala vnovinega (ure in ure trajajoega)
obdelovanja. Pa smo se spet vdali in vam postregli z zvono nekoliko
manj korek-tnim izdelkom ...
Iz MPEG-2 v MPEG-4
Konni rezultat do tega trenutka je bila da-toteka AVI, dolga
nekaj manj kot 4 GB, ki jo
je bilo treba za potrebe distribucije na naem DVD (na katerem je
vendarle le 8,5 GB prosto-ra, ki ga polovico zasede e lm ) e
zmanj-ati. Pretvoriti torej v nekakno razliico MPEG-4, kar smo
poeli tudi do zdaj s posnetki PAL. Po trenutno dosegljivih
informacijah bi bili najuspeneji, e bi posnetek zakodirali s
ko-dekom H.264 (ki se uporablja tudi za lme naploah Blu-ray in HD
DVD), vendar je ta ko-dek plaljiv in tako na hitro (beri: ez konec
tedna) nam iskanje v tej smeri ni uspelo. Zato smo izbrali enako
reitev, kot smo jo uporab-ljali pri loljivosti PAL kodek Xvid, ki
podpira tudi loljivosti HD. Pognali smo torej program AutoGK
(www.autogk.me.uk), izbrali kakovost 65 %, poakali slabo uro in pol
(na raunalni-ku Core 2 Duo 2,66 GHz z 2 GB RAM!) in si v BSPlayerju
z uitkom ogledali na prvi visoko loljivi MonitorTV.
Konec dober, vse dobro, smo pomisli-li. Dokler nismo posnetka
poskuali predva-jati tudi na manj zmogljivih raunalnikih Prenosnik
s Core 2 Duo 2 GHz z njim sicer ni imel teav, isti prenosnik pa je
pri delovanju na akumulator (takrat se hitrost procesorja znia na 1
GHz) video predvajal neuporabno cukajo-e. Enako se je zgodilo tudi
z nekaterimi dvo-jedrnimi AMDji, da o Pentiumu 4 (2 GHz) niti ne
govorimo. Od starejih procesorjev se je lepo obnesel le prvi
Intelov dvojedrnik Pentium EE 3,46 GHz. Poudarjamo, da so bili to
vse raunal-niki s starejimi granimi karticami, brez po-speevanja
HD. Rezultati so bili nekoliko bolj-i, e smo za predvajanje
uporabili VLC, ven-dar ne veliko
Glede na to smo se odloili poizkusiti e s kakim kodekom, a brez
uspeha. Divx (ki tudi podpira HD) se je izkazal e nekoliko slabe
(tudi Pentium EE 3,46 mu ni bil ve kos), med-tem ko nam
Microsoftovega Media Encoderja 9, ki naj bi nam naredil video WMV,
v tako krat-kem asu ni uspelo pripraviti do delovanja. Na enem
raunalniku (z Visto) se je namre obe-al, na drugem pa kot konni
rezultat izplju-nil video datoteko, ki je imela zapisan le zvo-ni
del
Ostajamo pri PAL
Konni rezultat na DVD smo zapekli tudi zmanjano iroko PAL
razliico posnetka Tak je bil torej na prehod v svet visoke
loljivosti. Seveda bomo v blinji prihodnosti iskali naine, da bi
bilo delo z videom HDV vsaj sprejemlji-vo, e e ne normalno. Monosti
je kar nekaj od nadgradnje raunalnika, uporabe vmesnih kodekov
(npr. AspectHD) pa do strojnih dodat-kov za obdelavo videa HD (npr.
Canopus NX ali Matrox RT.X2). In nenazadnje kodeka H.264. A o tem,
kaj bomo odkrili, ve v prihodnjih te-vilkah.
Zapisa DV in HDV se, kljub podobnemu imenu in kljub temu da sta
ponavadi zapisana na enak nosilec (kasete MiniDV), povsem
razlikujeta. DV namre stiska vsako sliico pose-bej torej
informacija o vsaki sliici zasede enako dolino na traku ali v
datoteki (gre za t. i. stiskanje interframe), HDV pa uporablja t.
i. stiskanje interframe, torej so sliice stisnje-ne tudi po asu.
Organizirane so v sklope po 15 sliic (t. i. GOP ali Group of
Pictures). Prva je t. i. I-sliica, druge pa so izraunane na podlagi
te (in vseh nadaljnjih do petnajste). Podatkovni tok pri loljivosti
1080i ostaja sicer enak kot pri PAL, to je 25 Mb/s, pri loljivo-sti
720p pa je 19 Mb/s (ta loljivost sicer uporablja GOP velikosti est
sliic in je zato pri hi-trih sekvencah bolj natanna).
Vse to pomeni, da je treba za izraun in obdelavo posamezne
sliice veliko ve proce-siranja, to pa se pozna e pri navadnem rezu,
e posebej pa pri obdelavi. A stiskanje ni edi-no, ki potrebuje vejo
procesorsko mo. Precej odloilen dejavnik je tudi loljivost. DV PAL
ima loljivost 720 576 pik, tj. kar 414.720 pik, medtem ko ima
standard HDV 720p lolji-vost 1280 720 pik (921.600 pik), 1080i pa
se ponaa z loljivostjo 1440 1080 pik (za-radi manje obutljivosti
vida za vodoravne podrobnosti le 1440, vendar se te pri
pred-vajanju raztegnejo na 1920 pik), kar je enako 1.555.200 pikam.
1080i ima torej kar 3,74-krat toliko pik kot video PAL, 720p pa le
2,2-krat. Barve sicer oba sistema zapisujeta po-dobno, po sistemu 4
: 2 : 0. To pomeni, da se izpua polovica barvne informacije ob
ohra-nitvi same ostrine. loveko oko je namre bistveno manj
obutljivo za barvne podrobno-sti kot za ostrino. No, pri samem
procesiranju in predvajanju se uporabljajo polne barve in to prenos
podatkov v primerjavi s PAL povea od 6- do 7-krat (pri 1080i). Pri
tem seveda ni upotevano samo stiskanje, ki zahteva e dodatno
mo.
Glede na povedano, si lahko mislimo, da tudi najzmogljiveji
raunalniki PC le teko sle-dijo zahtevam pri urejanju videa HDV v
realnem asu. Je pa seveda razlika v podrobnostih in kakovosti slike
HD tako privlana, da bodo tako uporabniki kot ustvarjalci vedno
bolj po-segali po cenovno ugodnem standardu HDV. To je seveda voda
na mlin razvijalcem strojne opreme, ki bodo tudi v prihodnje z
razlogom lahko tekmovali pri ustvarjanju vedno zmoglji-vejih in
hitrejih reitev.
Ena rka, velik preskok
Loljivost HD je drastino vija od tega kar smo bili vajeni
dosedaj. 1920x1080 pik proti 720x576 pik, koli-kor znaa iroki
format zapisa na DVD
-
16 Monitor / julij-avgust 2006
PRED DESETIMI LETI
V PRIHODNJIH TEVILKAH
OKTOBRSKA TEVILKA IZIDE 25. SEPTEMBRA. OBIITE NAS V SPLETU:
WWW.MONITOR.SI
Windows 98 Vladimir Djurdji
Sedaj ni ve nobenega dvo-ma. Nova razliica Microsof-tovih Oken
se bo imenovala Windows 98 in bo zopet napol-nila sicer e prepolno
blagajno izdelovalca. Zato ker novi rau-nalniki ne bodo mogli brez
Oken 98, in nasprotno. Pa naj kdo e ree, da se zgodovina ne
ponavlja.
O okolju Microsoft Windows je bilo e toliko napisanega in
pove-danega, kakor za noben drug raunalniki program v vsej
zgodovi-ni raunalnitva. Kot najpomembneji izdelek trenutno
najmoneje-ga izdelovalca programske opreme je e lep as v srediu
pozorno-sti milijonov uporabnikov v vseh dravah sveta. Zato se ni
treba u-diti, da s priblievanjem izida nove razliice raste tudi
temperatura v vseh raunalnikih krogih. Fragmentirane podrobnosti in
pekula-cije o novi razliici Oken prihajajo iz Redmonda e od zaetka
leta, Windows 98 pa so sredi poletja tudi uradno zaeli preskuati in
pra-vijo, da bo preskuanje zopet potolklo vse rekorde. Ne bi se
udil, e bi tudi vi v naslednjih mesecih dobili eno od sedanjih ali
prihodnjih preskusnih razliic.
Nomai bere, pie in brie Vladimir Djurdji
Bilo je le vpraanje asa. Po enotah CD-ROM in CD-R (CD
Recordable, za-pisljiv) so sedaj na vrsti enote CD-RW (CD
Rewritable, izbrisljiv). To pomeni, da na ploe s premerom 12 cm
lah-ko podatke zapisujemo, jih z njih be-remo, po potrebi pa tudi
briemo. Na prvi pogled enote CD-RW torej zmorejo isto, kar so e
pred leti poeli magnetno-optini diski, e pre-cej pred tem pa
magnetni diski in tevilne druge naprave z magnet-nim zapisom, med
drugim tudi edalje bolj priljubljeni izmenljivi di-ski (SyQuest,
Iomega). A e nekoliko natanneji ogled tehninih last-
nosti in naina delovanja pokae, da je razlik kar precej.
Mnogi menijo, da so enote CD-RW zadnja stopnja v razvoju enot
CD-ROM, kakrne poznamo danes, in hkrati pred-hodnik enot DVD-ROM in
DVD-RAM, ki bodo menda postale najbolj priljubljen nosilec v zaetku
naslednjega tisolet-ja. Razlog za nastanek enot CD-RW lah-ko poiemo
v neizmerni priljubljenosti in razirjenosti plo CD-ROM, ki po
tevilu zlahka prekaajo vse druge iz-menljive medije, razen morda
disket, ki pa vsekakor ne sodijo v isto ka-tegorijo
Digitel dobil krila GSM Luka Dekleva
Vodstvo drube Digitel, ki je kandidat za opravIjanje storitev
mobil-ne tehnologije GSM v Sloveniji, se pospeeno pripravlja za
vstop na trg mobilne tehnologije. Po delni odlobi ustavnega sodia
RS, ki je preso-jalo o 67. lenu zakona o telekomunikacijah, je
Digitel v pravnem po-menu legitimna druba, ki ji mora uprava za
telekomunikacije izdati e ustrezna dovoljenja.
Direktor drube, Franc imar, je poudaril, da je odloba ustav-nega
sodia prvi in najpomembneji korak na poti k jasnemu cilju podjetja
- postati majhen, a trno zanimiv izvajalec mobilnih tehno-logij, s
poudarkom na uskladitvi storitev GSM uporabnikom, ki potu-jejo v
ZDA, in nasprotno. Digitel bo najprej postavil celino jedro
si-stema GSM, saj naj bi z vstopom na trg sredi prihodnjega leta
zdru-evali 45 tujih omreij po svetu, tudi v ZDA. To naj bi bila
tudi ena od prednosti pred konkurennimi podjetji, vodstvo drube pa
ocenjuje, da bi se morala osnovna naloba, 60 milijonov amerikih
dolarjev, po-vrniti v 15 letih.
lan uprave drube, Boris Milevoj, je e poudaril, da bi morali, e
bi hoteli poslovati z minimalnim dobikom, pridobiti 45.000
naronikov, kar pa bi po njihovem mnenju ne smelo biti ovira.
Ocenjujejo da bo v Sloveniji na prelomu tisoletja 200.000
naronikov, ki naj bi se porazde-lili na tri izvajalce mobilnih
tehnologij.
SEPTEMBER 1997
ZDRULJIVE KARTUETiskalniki so poceni, kartue z barvilom pa
drage, to nam je jasno e kar nekaj let. Prav tako vemo , da so
na trgu prav toliko asa na voljo tudi alternative. Preizkusili bomo
nekaj modelov brizgalnikov razlinih blagovnih znamk in jim namesto
originalnih barvil ponudili zdru-ljiva, pa tudi tista, ki jih v
kartue nabrizgamo sami. Pogledali bomo, ali je zaradi rabe
neo-riginalnih izdelkov kakovost odtisa kaj slaba, kako je z
obstojnostjo takih izdelkov, seveda pa bomo popisali tudi to,
koliko so taki odti-si ceneji.
LCD TELEVIZIJESte se v zadnjem asu kaj sprehodili po tr-
govinah z domao elektroniko? Stare katodne
televizije (po monosti s ploskim zaslonom) so nadomestili modeli
LCD. Modelov je veliko, kon-kurenca huda, ponudba pa hkrati zelo
enolina veinoma si lahko ogledujemo razstavljene modele z diagonalo
32 palcev, le redko se kje bohoti tudi 37- ali 40-model. Preesali
bomo slovenski trg in preizkusili vse, kar je na tem podroju mogoe
preizkusiti.
SPLETNI PROTIVIRUSNIKIZaita pred virusi je posel, na to kae
ved-
no ve podjetij, ki se ukvarjajo z njim, tudi pri nas. Kljub temu
pa veina vejih ponudnikov take programske opreme ponuja tudi
brezpla-ne spletne razliice protivirusnih pregledovalni-kov.
Ogledali si bomo in preizkusili, koliko zmo-rejo in ali jim gre
zaupati.
16 Monitor / september 2007
-
NOVICECanonove novosti
Canon je predstavil tiri nove fotoaparate.Modeli PowerShot G9,
SX100 IS, A650 IS in
A720 IS imajo tipala z loljivostjo od 8 do 12,1 milijona pik in
6- ali 10-kratno optino pove-avo. Loljivost aparata IXUS 960 IS je
12,1 milijo-na pik, modela 860 IS pa 8. Oba premoreta 3,7- oz.
3,8-kratno poveavo.
SLR EOS 40D fotogra-je zajema s hitrostjo 6,5posnetka na sekundo
in naredi 75 zaporednih po-snetkov, loljivost tipala je 10,1
milijona pik, di-agonala zaslona meri 3 palce, zagonski as pa traja
le 0,15 sekunde.
Vrhunski EOS-1Ds Mark III se lahko pohva-li s pet posnetki na
sekundo in z 21 milijoni pi-kami, kar pomeni velikost fotograj tudi
vekot 100 MB. Ima dva procesorja DIGIC III in tri-palni
zaslon.www.canon.si
Citrix kupuje XenSource
Medtem ko v drubi VMware z navdue-njem spremljajo strmo rast
delnic drube po zaetnem nastopu na borzi, so v podjetju Citrix
prevzeli enega poglavitnih tekmecev na podro-ju virtualizacije,
podjetje XenSource. Citrix s tem krepi svoj portfelj reitev za
dostop do apli-kacij na razline naine, v virtualnem in ter-
minalskem okolju. Citrix bo tudi v prihodnje ponujal in razvijal
virtualizacijske izdelke, ki temeljijo na odprtokodnem sistemu Xen,
hkra-ti pa jih bo tesneje povezoval s svojimi orod-ji. Tudi vnaprej
nameravajo razvijati reitve za strenike, ve pa nameravajo vlagati v
raz-
voj in trenje izdelkov za de-lovne postaje. Za XenSource so po
trditvah podjetja odte-li 107 milijonov dolarjev, novi izdelki pa
naj bi bili kljuni za rast drube v naslednjih letih, ki se hoe
zavihteti v rang 5 milijard letnega prometa. Zanimivo, da v Citrixu
javno
oznanjajo, da je prevzem XenSource opravljen tudi z odobravanjem
Microsofta, ki je med dru-gim sam pred asom sklenil dogovor o
sodelo-vanju s XenSource.www.citrix.comwww.xensource.com
Sony Ericsson P1i
Sony Ericsson je predstavil pametni tele-fon naslednjega rodu,
ki lahko postree med drugim tudi z navigacijskim sistemom GPS
Waynder Navigation 7, opremljenim z glaso-vnim vodenjem. Sony
Ericsson se je za ta korak odloil na podlagi nedavne raziskave, ki
je po-kazala, da si eli 50 odstotkov uporab-nikov na svojih
mobilnih telefonih aplikacijo GPS.
Novi model Sony Ericsson P1i sicer ima zaslon z diagonalo 6,6 cm
in loljivostjo 240 x 320 pik, osnovni 160 MB pom-nilnik, digitalni
fotoaparat z 3,2 milijona pik, samodejnim ostrenjem in 3x zumom,
vmesni-ka Wi-Fi in bluetooth, deluje pa v omrejih GSM/GPRS in
UMTS.
Podpira pomni ln ike kar t ice Memory Stick Micro, na raunalnik
ga prikljuimo prek vmesnika USB, operacij-ski sistem je Symbian
9.1, podobno kot dru-
Skype nedostopen
Uporabniki spletnega telefonskega servisa Skype so se 6. avgusta
za-man poskuali vpisati v storitev. Ker obenem niso delovali tudi
streni-ki, v katerih so forum uporabnikov in druge s skypom
povezane stra-ni, je bilo sprva kar teko priti do kakrnegakoli
pojasnila. Prve peku-lacije so govorile celo o sesutju celotnega
sistema, oziroma da naj bi bil Skype rtev kibernapada. No, Estonci
so se s skopim pojasnilom oglasi-li dan kasneje. lo naj bi za
napako v algoritmu v Skypovem spletnem vmesniku, na mestu, ki
nadzoruje povezavo med posameznimi odjemal-ci in omrejem. Zato je
bil onemogoen vpis, prenose iz njihovih stre-nikov pa naj bi
blokirali sami. Ker se je napaka zgodila prav v asu, ko
je bila na voljo nova razliica programa, z nekaj dodatnimi
monost-mi, kot je prikaz videa v prolu, je neprijetnost
najverjetneje povezanas tem. Sprva so zagotavljali, da bodo napako
odpravili v 24 urah, a so ta rok zdaj popravili na bolj
neoprijemljivi im prej.
Skype je e ves as svojega delovanja tara kritik zaradi
svojstvene-ga protokola, na katerem je zasnovan, namesto na katerem
od standard-nih, kot so H.323, Inter-Asterisk eXchange ali SIP.
Kritiki obtoujejo av-torje, da s tem dolgorono onemogoajo
konkurenco. Skype ima zdaj e okrog 220 milijonov uporabnikov, ti pa
za nekatere storitve, denimo Skypeout, tudi plaujejo.
www.skype.com
18 Monitor / september 2007
Mobilna gostovanja se cenijoMobitel in Simobil sta objavila
cenike
nove evrotarife, ki jo je konec maja odredil evropski parlament
in s tem podprl uredbo Evropske unije, ki bo zniala cene pogovo-rov
z mobilnimi telefoni v dravah EU.
Cena odhod-nih kl icev med gostovanjem v dravah EU bo 58,8 centa
na minuto, kar je ravno zgornja do-voljena meja (49 centov brez
DDV), za dohod-ne pa bo treba odteti 28,8 centa (24 centov brez
DDV).
Na novo evrotarifo se je treba predhod-no naroiti v skladu z
navodili operaterja.
Uredba EU bo veljala v naslednjih treh letih. Cene odhodnih
klicev so lahko v pr-vem letu najve 49 centov brez DDV na minuto, v
drugem 46 in v tretjem 43, pri dohodnih klicih pa 24, 22 in 19
centov na minuto.
Operaterja priakujeta, da bo del izpa-da dohodka zaradi nijih
cen pokril veji promet. Cene so povpreno od 20 do 30 odstotkov nije
od sedanjih.www.simobil.netwww.mobitel.si
gi Sony Ericssonovi telefoni pa se lah-ko pohvali z bogatimi
vepredstav-
nimi funkcijami. Mere telefona so 106 x 55 x 17 mm, tehta pa
124
gramov. Vgrajeni program GPS uporablja regionalne zemlje-
vide Tele Atlas, uporabni-ka pa vodi do cilja prek
jasnih glasovnih navo-dil skupaj s premikajo-im se zemljevidom
in
ikonami za prikaz smeri. Uporabniki lahko po enem letu
enostavno razirijo storitev ali pa ku-pijo dodatne
zemljevide.
www.sonyericsson.com
-
Monitor / september 2007 19
NOVICE
Epsonovi tiskalniki za vsak ep
Epson je sredi avgusta predstavil nov rod brizgalnih tiskalnikov
in vefunkcijskih naprav, ki se lahko pohvalijo z zelo privlanimi
cenami, a hkrati visoko hitrostjo tiska in bogato opre-mo. Novi
tiskalnik Stylus C120 zmore tako ti-
skati 25 strani na minuto v privzetem nainu in kar 37 strani na
minuto v hitrem nainu, omogoa pa tudi posebno tiho tiskanje, ki
si-cer nekoliko zmanja hitrost, a tudi hrup. V ZDA bo naprodaj po
90 dolarjev.
Zanimivo, da ta enonamenski izdelek ni najceneja novost, saj
bodo kupci lahko v krat-kem za okrog 70 dolarjev kupili
venamensko
napravo Stylus CX7400, ki je hkrati tiskalnik, optini bralnik in
fotokopirni stroj s hitrost-jo 28 strani minuto, pri tem pa niso
pozabili tudi na tiskanje fotograj, pri emer pride pravvgrajeni
bralnik za pomnilnike kartice.
Za 100 dolarjev dobimo nekoliko zmogljivej-i model Stylus
CX8400, ki premore v primerja-vi z manjim modelom e 2,5-palni
zaslon za hitri ogled fotograj in laje nastavitve tiska-
nja, omogoa pa e nekoliko hitreje tiska-nje, okrog 30 strani na
minuto. Najzmogljiveja novost je mo-del Stylus CX9400, ki ima
po-leg vsega natetega hitrost ti-skanja 32 strani na minuto,
sa-modejni podajalnik papirja in pod-poro prejemanju in poiljanju
tele-faksov. Ta model stane v ZDA 150
dolarjev.www.epson-europe.com
Symantec in Intel za varnost
Symnatec in Intel druno razvijata nove teh-nologije, ki bodo
varnost popeljale na nijo ra-ven od operacijskih sistemov.
Partnerja razvija-ta sistem, s katerim bo mogoe varnostne pro-grame
izvajati neposredno na procesorju oziro-ma brez potrebe po uporabi
operacijskega siste-ma. Projekt Hood, kot se imenuje skupno
sode-lovanje med drubama, temelji na Intelovi vir-tualizacijski
tehnologiji, ki jo izdelovalec pro-cesorjev e vgrajuje v svoje
izdelke. Ob pomo-i le-te bo mogoe izvajati programe neposred-no na
procesorju in vzporedno z operacijskimi sistemi, kot so Windows,
Linux in drugi. Nove tehnologije so namenjene preteno poslovnim
okoljem, tako strenikom kot delovnim posta-jam, pozneje pa pridejo
na vrsto e raunalni-ki za rabo doma. Intel bo, kot kae,
tehnologi-jo uporabil tudi za druge izdelke, kot so orod-ja Trusted
Platform Module in orodja za nadzor delovanja raunalnikov, ki jih
bodo prav tako preselili na to raven. Projekt Hood je e v zgod-nji
razvojni fazi, rezultate pa lahko priakuje-mo ele naslednje
leto.www.symantec.comwww.intel.com
Sun UltraSPARC T2
Sun je predstavil nov procesor UltraSPARC T2, ki ga bodo prvi
ponudili na prostem trgu, ne zgolj v kombinaciji s svojimi
streniki. UltraSPARC T2 je obenem prvi streniki pro-cesor, ki se
lahko pohvali z osmimi jedri, vsa-ko jedro pa lahko vzporedno
poganja do osem procesnih niti. Skupno lahko tako en procesor
poganja do 64 niti, vsaka pa lahko teoretino uporablja svoj
operacijski sistem. Arhitekturo za procesor, ki je sicer nastajal
pod delovnim imenom Niagara 2, bo Sun obenem objavil brezplano pod
odprtokodno licenco, od esar si obetajo iro podporo procesorski
arhitektu-ri, ki je bila doslej bolj ali manj zgolj v dome-ni drube
Sun.
UltraSPARC T2 sodi med energijsko najbolj varne procesorje. To e
posebej velja, e meri-mo porabo na posamezno procesno nit, pri
e-mer mu ni para. Tu novinec porabi okrog 2 vata na nit, to pa naj
bi bilo okrog desetina tistega,
Razpis za prodajo Telekoma pred vrati
Direktor direktorata za elektronske ko-munikacije na ministrstvu
za gospodar-stvo Matja Jana je sporoil, da naj bi bil javni razpis
za prodajo Telekoma Slovenije objavljen 24. avgusta.
Vsebina razpisa za prodajo dravnega delea v enem izmed zadnjih
dravnih te-lekomov v Evropi naj bi bila e dokonno usklajena, sicer
pa je moen tudi do teden dni dolg zamik.
Razpis bo predvideval tri monosti pro-daje: prodajo celotnega
delea hkrati, pro-dajo dela drube s triletnim zamikom ali
kombinacijo navzkrinega lastnitva.
Sredi septembra naj bi se konala ce-nitev drube, ki bo po
Janevih priakova-njih podala nijo vrednost od cene na bor-zi, rok
za oddajo ponudb pa bo predvido-ma 8. oktober.
Prvi krog izbora se tako utegne konati novembra, ko bodo tudi
znani ponudniki, z najugodnejimi med njimi pa se bodo za-tem zaela
pogajanja, predvsem o ceni.
Jana ne izkljuuje monosti, da bi jim uspelo ponudnika izbrati e
pred kon-cem leta. Trenutno naj bi se za Telekom Slovenije zanimalo
od 10 do 15 ponud-nikov.www.telekom.si
kar dosegajo drugi procesorji na trgu. Sun predvideva, da
bodo
novi procesor uporabljali tudi drugi izdelovalci v streni-
kih, pomnilnikih sistemih in omreni aktivni opre-
mi. Ne izkljuujejo tudi monosti rabe v manj-ih napravah, kot so
ti-
skalniki, in celo na po-droju zabavne elektronike. Novi
procesor podpira operacijski sistem Solaris, na voljo pa je tudi
Linux. Sun bo zael novi pro-cesor prodajati e v tem etrtletju za
manj kot 1000 dolarjev. Do konca leta naj bi bili na voljo
razliice, ki bodo zasnovane na podlagi odpr-tokodne
arhitekture.www.sun.com
Epson C120
Epson CX7400
Epson CX8400
Epson CX9400
-
20 Monitor / september 2007
NOVICE
SCO JE IZGUBILPodjetje SCO Group je pred leti zabredlo v hudo
finanno sti-sko, zato se je odloilo poskusiti sreo na sodiu. Leta
2003 je vloilo tobo proti IBM v vredno-sti milijardo dolarjev, e da
je njihovo tehnologijo pretihotapil v nekatere komponente Unixa in
Linuxa. Potem so vloili tobo e proti Novellu (in drugim
pod-jetjem), ki naj bi si po krivem la-stil pravice do Unixa. A
sodie se je postavilo na stran Novella, po vsej verjetnosti pa bo
SCO kmalu klonil tudi v drugih prime-rih, predvsem proti IBM, od
ka-terega so med drugim zahteva-li, naj neha prodajati operacijski
sistem AIX.www.sco.comwww.novell.comwww.ibm.com
TUDI UNIVERSAL BREZ DRMPonudnikom glasbe v zapi-su brez zaite
DRM se je pri-druila tudi glasbena zaloba Universal Music Group in
tako postala druga izmed tirih veli-kih zalob, ki ponujajo
nezai-teno glasbo.Skladbe v bitni hitrosti 256 kb/s bodo po 99
cen-tov na voljo v prodajalnah Amazon, Rhapsody, Wal-Mart,
PureTracks, Best Buy in drugih, med njimi pa ne bo priljubljene-ga
Applovega iTunes.UMG bo glasbo prodajal v po-skusnem obdobju od 21.
avgu-sta do 31. januarja.Sony BMG in Warner se zaen-krat e nista
odloila za ponud-bo nezaitene glasbe, ki bi jo bilo mogoe neomejeno
proda-jati na vseh predvajalnikih.www.universalmusic.com
LENOVO ZA 199 DOLARJEVKitajski Lenovo bo v domovini ponudil
poceni raunalnike za podeelsko okolje, ki naj bi ve-ljali samo 199
dolarjev (145 ev-rov) in bodo vsebovali samo centralno enoto, miko
in tip-kovnico.Namesto zaslona naj bi rabil kar tv sprejemnik,
podrobnosti o iz-biri programske opreme pa za-enkrat e niso znane,
vendar se Microsoft gotovo ne bo zlahka odpovedal 800 milijonom
pre-bivalcev kitajskega podeelja. Podobno strategijo je ubral tudi
Dell, vendar njegove reitve sta-nejo med 223 in 515 dolarji, kar je
glede na povpreni letni do-hodek na kitajskem podeelju, ki ne
presega 500 dolarjev, od-lono predrago.www.lenovo.com
STANDARD ZA REZINEIntel je obenem objavil tudi spe-cifikacijo za
nov rod streni-kih rezin, ki prinaa na to po-droje standardizacijo
kompo-nent, predvsem pa potencial-no precej nije cene kot pri
do-sedanjih sistemih. Specifikacija Server System Infrastructure
(SSI) doloa celoten referen-ni model, skupaj s podatki, kot so
velikost osnovne ploe, tip in poloaj prikljukov in drugo, kar lahko
prispeva k zdruljivo-sti sistemov razlinih izdeloval-cev. Vpraanje
je, kako se bodo na pobudo odzvali izdeloval-ci strenikov, ki vsi
po vrsti go-jijo lastne standarde. Trenutno je na svetu 17 razlinih
standar-dov za strenike rezine.www.intel.com
IBM AIX 6 BETA JAVNO DOSTOPENIBM je prvi v zgodovini objavil
javno dostopno beta razliico prihodnje izdaje svojega
opera-cijskega sistema AIX.Prihajajoa razliica izkoria novosti
nedavno predstavlje-nega procesorja Power6, pred-vsem napredno
varevanje z energijo in virtualizacijske teh-nologije, delovala pa
bo tudi v sistemih s procesorji Power4, PowerPC 970 in
Power5.Poglavitne novosti AIX 6 naj-demo na podroju virtualizaci-je
(Workload Partitions), var-nosti, upravljanja in zagotavlja-nja
nepretrganega delovanja. Tehnologija Live Application Mobility
omogoa prenaanje delujoih particij med streniki, ne da bi bilo
treba znova zagna-ti aplikacijo.www.ibm.com/aix
Na kratko
AMD prenavlja kartice ATI FireGL
AMD je napovedal nov rod granih karticATI FireGL, ki so
namenjene najzahtevneji pro-fesionalni rabi. Nove kartice ATI
FireGL V8650, FireGL V8600, FireGL V7600, FireGL V5600 in FireGL
V3600 temeljijo na novem rodu gra-nih procesorjev, ki so sposobni
obdelati do 320 vzporednih granih operacij. Poleg tega sorazvijalci
prvi omogoili, da lahko posamez-na grana kartica krmili kar 2 GB
grane-ga pomnilnika, vse skupaj pa omogoa okrog 300 % vejo
zmogljivost kot pri dosedanji ge-neraciji kartic. Pomembna novost
je funkcija AutoDetect, ki zna samodejno prilagoditi de-lovanje
gonilnikov v odvisnosti od trenutno uporabljenih programov. To
pride e posebej prav pri preklapljanju med razlinimi progra-mi.
Nove kartice so e optimizirane za delo v okolju Windows Vista,
podpirajo pa vmesnike DirectX 10 in OpenGL 2.1. Naprodaj bodo od
septembra.ati.amd.com/products/firegl.html
Fujitsu LifeBook U810
Fujitsu je za zaetek jeseni napovedal nov miniaturni raunalnik,
ki je po videzu in na-inu rabe pravzaprav pomanjana razliica
na-vadnih prenosnikov. Fujitsu LifeBook U810 sicer
temelji na podobni platformi kot raunalniki UMPC (enak je,
denimo, procesor, Intel A110 s taktom 800 MHz), vendar ima vgrajeno
tipkov-nico, vrtljivi zaslon, obutljiv za dotik, pa lahko
uporabljamo tako kot pri podobnih, a vejih ta-blinih raunalnikih.
Mini prenosnik tehta ko-maj 680 gramov in meri 17 x 13 x 2,6 do 3,2
cm (odvisno od vrste akumulatorja), vendar kljub temu premore 1 GB
RAM, 40 GB disk, uporab-lja pa okolje Windows XP. Zaslon ima
diagona-lo 5,6 palca in loljivost 1024 x 600 pik, ob tem pa
vgrajeni akumulator po navedbah izdeloval-ca omogoa kar do 5,5 ur
delovanja.
Od drugih sestavnih delov velja omeniti dve rei za pomnilnike
kartice Compact Flash in SD, vgrajeni bralnik prstnih odtisov,
kame-ro VGA, vmesnika Wi-Fi (802.11n) in blueto-oth. Ob pomoi
zunanjega prilagojevalnika na kablu lahko na raunalnik prikljuimo e
na-vadni monitor in ethernetni prikljuek, zara-di majhnih mer pa je
vgrajen le en vmesnik USB. Pozneje nameravajo predstaviti e
nekoli-ko bolje opremljeni model, v katerega bo vgra-jen tudi
vmesnik HSDPA. Fujitsu LifeBook U810 bo naprodaj po vsem svetu,
vendar pod nekoli-ko razlinimi imeni. V Evropi ga bodo najbr tr-ili
pod blagovno znamko Fujitsu-Siemens, stal pa naj bi priblino toliko
kot v Ameriki; tam je treba zanj odteti dolar manj kot
tisoak.www.fujitsu.comwww.fujitsu-siemens.com
Festival FRiSK7. in 8. septembra se bo v murskosobo-
kem gradu odvijal Festival raunalnitva in sodobnih komunikacij
(FRiSK 2007), ki ga skupaj z drugimi pomurskimi organiza-cijami
prireja Gibanje za mladino.
Program sestavljajo predavanja in de-lavnice, predstavitve
nekaterih vodilnih svetovnih in slovenskih podjetij s podro-ja
informatike, potekal pa bo tudi pomur-ski informacijski forum, na
katerem bodo lokalna podjetja predstavila lastne reitve na podroju
IKT tehnologij.
V Murski Soboti bo na ogled muzej ra-unalnitva, poskrbljeno pa
bo tudi za za-bavo. FRiSK 2007 bo glede na svojo pro-gramsko
pestrost prvi tovrstni dogodek v severovzhodnem delu Slovenije, ki
ga bo otvoril minister dr. iga Turk.www.frisk.si
Nov iMac, iLife, iWork in .MacApple je na posebnem dogodku za
novinar-
je predstavil nov rod namiznih raunalnikov iMac, novo razliico
zbirke vepredstavnih oro-dij iLife '08, novo zbirko pisarnikih
programov iWork 08, prenovil je ponudbo spletne storit-ve .Mac in
dodal e nekaj manjih posodobitev svoje ponudbe.
Raunalniki iMac so doiveli prvo vejo pre-novo od zadnje
predstavitve nove oblike leta 2004. Podobno kot Applovi izdelki za
poslovno rabo jih sestavlja aluminijasto ohije, prednji sloj pa je
steklen. Oblika je sicer podobna prej-nji, le da je tanja, zaslon
je svetle, po priako-vanjih pa je izpadel model s 17-palnim
zaslo-nom. Raunalnike poganja procesor Intel Core 2 Duo in imajo 1
GB pomnilnika (do 4 GB). Vsi modeli podpirajo brezini internet po
standar-du 802.11n in Bluetooth 2.0, vgrajeno pa ima-
-
Monitor / september 2007 21
NOVICE
NEC Displays z novimi izdelkiNEC Displays je na tiskovni
konferen-
ci predstavil obseno paleto novih izdel-kov, ki naj bi omenjeno
podjetje e utrdi-li v srednjem in vijem cenovnem razre-du
monitorjev, projektorjev in javnih za-slonov. Podjetje, ki e do
zdaj ni merilo na najniji razred, bo namre v prihodnje e utrdilo
svoja prizadevanja, da svoje bla-govne znamke utrdi predvsem v
vijih ce-novnih razredih, medtem ko se po njiho-vih besedah ne
nameravajo spustiti v boj z izdelovalci izdelkov v najnijem
razre-du, kjer so koliine sicer najveje, a do-biki zaradi velikega
tevila izdelovalcev zelo majhni.
Najve novosti je pri projektorjih. Prenovili so celotno ponudbo
projektor-jev, izstopa pa predvsem en model, NP60. Odlikuje ga
nizka tea (tehta le 1,6 kg), obenem pa ima za ta velikostni razred
za-vidljive tehnine znailnosti. Loljivost, 1024 768, je sicer
standardna, a je to najlaji projektor s svetilnostjo 3000
lum-nov.
NEC je predstavil tudi obseno paleto javnih zaslonov, tako
plazemskih kot LCD. Nova druina zaslonov LCD, Multeos, za razliko
od veine javnih zaslonov sicer ni namenjena prikazu statinih
podatkov, temve videu, se pa kljub temu lahko po-hvalijo s
tehninimi znailnostmi, ki jih postavljajo nad obiajne televizorje
LCD. Izdelovalec izpostavlja predvsem to, da gre za zaslone,
prilagojene stalnemu de-lovanju: vklopljeni so lahko neprestano
(24/7), pa to ne vpliva na kakovost slike, saj je vanje vgrajen
napreden hladilni si-stem, ki elektroniko in zaslon ohladi tudi ob
velikih obremenitvah.
NEC ima v Evropi na trgu javnih zaslo-nov 13,1-odstotni dele,
prevladuje pa pri javnih zaslonih LCD, kjer je njihov trni de-le ve
kot etrtina (26,2 %). Najbolj so na-predovali pri projektorjih,
kjer so bili leta 2006 e drugi med izdelovalci, njihov trni dele pa
je 8,8 %. Pri monitorjih in zaslo-nih za poslovno rabo so v Evropi
s plazem-skimi zasloni na drugem mestu, z LCD pa na tretjem, v prav
vseh razredih, kjer na-stopajo, pa se v svetovnem merilu uvra-jo
med vodilne tri izdelovalce.www.necdisplay.com
jo optino enoto SuperDrive z osemkratno hi-trostjo in kamero
iSight.
Nova je tudi tipkovnica, katere fotograjeso pred asom zakroile
po internetu. Tipke so podobne tipkam na tipkovnici MacBookov, ki
jo povsem posnema kompaktna, brezina iz-vedba.
Po daljem asu je bila delena prenove tudi plaljiva spletna
storitev .Mac, ki zdaj ponuja 10 GB prostora, lastne domene pri
objavi splet-nih strani z iWeb in nekaj izboljav vmesnika za delo z
elektronsko poto. Storitev e vedno stane 100 dolarjev na leto.
Poglavitna novost pa je spletna galerija, ki omogoa objavo in
skupno rabo fotograj in vi-deoposnetkov ob pomoi orodij iPhoto in
iMo-vie, prenos v polni loljivosti, dodajanje vsebin s strani
drugih uporabnikov, celo iz iPhona.www.apple.com
Hitachi prvi z blu-ray kamero
Hitachi je objavil prvo video kamero, ki zmore snemati video
posnetke v visoki lolji-vosti neposredno na nosilce BD-R. V ta
namen so razvili in predstavili tudi povsem nove no-silce s
premerom 8 cm, na katere je mo spravi-ti do eno uro posnetkov v
polni loljivosti (1920 x 1080 pik) ali dve uri v srednji loljivosti
(1440 x 1080 pik). Novosti sta pravzaprav dve mo-del DZ-BD70 ima
enoto, ki zna zapisovati na no-silce BD in DVD, v DZ-BD7H pa je
poleg tega vgrajen e 30 GB disk, na katerega lahko ne-
posredno snemamo posnetke in jih po po-trebi prenesemo na optini
nosilec. Disk za-dostuje za okrog 4 ure posnetkov v visoki
loljivosti. Video kamera lahko deluje tudi kot digitalni fotoaparat
z loljivostjo 4,3 mi-lijona pik. Vgrajen je vmesnik HDMI, s
kate-rim je mogoe kamero neposredno priklju-iti na ustrezno
opremljen televizor. Obe ka-meri bosta v redni prodaji oktobra, v
ZDA pa naj bi stali 1300 oziroma 1500 dolarjev.www.hitachi.com
Mnoica novih HD video kamer
Panasonic je le nekaj dni po predstavitvi majhne video
kamere HDC-SD5 predstavil e manji mo-del HDC-SD7, ki prav tako
zmore snema-ti posnetke v visoki loljivosti. Novinec sodi med
kamkorderje, ki jih drimo po-konci, tehta pa komaj 285 gramov in
meri 5,2 x 8,7 x 11 cm. Po tehnini plati je do-mala enak modelu,
predstavljenemu ne-kaj dni prej, kar pomeni, da imajo video
posnetki loljivost 1920 x 1080 pik, vgrajen je 10x optini zum,
podatke pa hrani na karticah SD in SDHC.
V tekmo malih, a zmogljivih HD video ka-mer se je vmeal tudi
Canon, ki je predstavil model HG10, za katerega trdijo, da je
najmanj-i na svetu z vgrajenim diskom velikosti 40 GB. Ta zadostuje
za okrog 5,5 ur video posnetkov v najviji loljivosti, posnetih v
zapisu AVCHD. V ZDA bo naprodaj oktobra po 1300
dolarjev.www.panasonic.comwww.canon.com
Panasonic HDC-SD7
Canon HG10
-
22 Monitor / september 2007
NOVICEDigitalni fotoaparati e vedno za med
Nedavna raziskava drube IDC je pokazala, da se prodaja
digitalnih fotoaparatov e naprej hitro vea, kljub predhodnim
napovedim, da se trg poasi blia zasienosti. Zaradi zelo dobre
prodaje v zadnjem etrtletju, ki je za 22 % pre-segla tisto iz
enakega obdobja 2006, so v dru-bi IDC e popravili napoved za
celotno leto, ki bo po vsej verjetnosti za izdelovalce precej
bolj-e od napovedi.
Eden izmed poglavitnih razlogov za pove-ano povpraevanje so novi
modeli fotoapara-tov, zaradi katerih so se tevilni kupci odloi-li
za zamenjavo starejih modelov. Pomembno vlogo imajo tudi vse nije
cene, ki so posledica ostre konkurence na vseh segmentih
digital-nih fotoaparatov.
Po tevilu prodanih fotoaparatov ostaja vo-dilni Canon, ki
obvladuje okrog 26 % celotnega trga. Drugi je Sony, ki je dosegel v
zadnjem e-trtletju 18 % celotne prodaje, tretji pa je Kodak s
skupno 12 %. Slednji je edini med vodilnimi, ki mu prodaja upada, v
zadnjem obdobju celo za 15 %. Najsvetleja zvezda v zadnjem
etr-tletju pa je nedvomno Samsung, ki je v rekord-nem asu dosegel
etrto mesto s skupno 11 % trga (torej je zelo blizu tretjemu), pri
tem pa pometel z Nikonom, Olympusom, Panasonicom, Pentaxom in
drugimi.www.idc.com
Vodno hlajenje za diske
V raunalnikih sistemih so diski poleg pro-cesorjev najbolj
obutljivi za temperaturo delo-vanja, zlasti v vepredstavnih
delovnih posta-jah in strenikih, kjer se nenehno berejo in
za-pisujejo podatki. NEC in Hitachi sta zato razvila poseben sistem
hlajenja za diske, ki uporablja vodo kot medij za odvajanje
toplote. Izdelovalca sta na svoj izdelek zelo ponosna, saj deluje
sko-
raj neslino (manj kot 25 dB) in precej manj obremenjuje okolje
kakor drugi hladilni siste-mi. Hladilnik bodo sprva uporabljali v
AV de-lovnih postajah in sistemih za profesionalno rabo. Po
nekaterih informacijah naj bi NEC po-zneje vodno hlajenje za diske
uporabil tudi v nekaterih osebnih
raunalnikih.www.hitachi.comwww.nec.com
Wikipedija popravlja Britannico
O delovnem modelu proste enciklopedije je bilo prelitega e
veliko rnila, saj so mno-gi prepriani, da zaradi veli-ke svobode
uporabnikov - av-torjev pri dodajanju vsebin prihaja do tevilnih
zlorab in zavajajoih zapisov.
Kljub temu ni mo prezreti izjemnega raz-cveta Wikipedije, ki je
s pomojo milijonov uporabnikov, ki jo prebirajo in hkrati tudi
do-polnjujejo, postala najveja in najhitreje rasto-a enciklopedija
na svetu.
Zdaj pa so ti uporabniki sklenili napasti zagovornike klasinih
enciklopedij, ki nasta-jajo v zaprtem krogu, in zbrali obseen
sez-nam napak iz Britannice, ki jo skeptiki vei-noma uporabljajo za
argumentiranje napak v Wikipediji.www.monitor.si/link/WP-BR
EU TOI INTEL, BRANI AMDIntel je naletel na novo oviro v Evropski
uniji, saj ga ta toi za-radi monopolnega delovanja. Predstavniki EU
trdijo, da je Intel v preteklem obdobju svo-je procesorje prodajal
pod trno ceno ali z zelo velikimi rabati, da bi onemogoil tekmeca,
drubo AMD. EU ima menda celo doka-ze, da je Intel izdelovalcem
ra-unalnikov plaeval, da bi za-mudili ali povsem preklicali ob-javo
raunalnikov z AMDjevo tehnologijo. Intel obtobe za-nika, v desetih
tednih pa mora pripraviti svojo obrambo. e bi mu dokazali oitano
ravnanje, lahko priakuje kazen v viini ve sto milijonov
evrov.europa.eu
NOV INI OMRENI STANDARDSkupina Higher Speed Study Group pri
organizaciji IEEE se ukvarja z razvojem prihodnje-ga standarda na
podroju inih omrenih ethernetnih povezav, ki nosi oznako IEEE
802.3ba.Sprva so bile v igri tiri razli-ne hitrosti 40, 80, 100 in
120 Gb/s, zaradi neenotnosti pa se je skupina na koncu odloila
standardizirati kar dve hitrosti 40 in 100 Gb/s.Vije hitrosti namre
niso vedno najbolja izbira, saj zahtevajo drajo in bolj potratno
opremo.www.ieee.org
ZMOGLJIVEJI XEONIIntel s predstavitvijo dveh no-vih procesorjev
Xeon nadaljuje strategijo vejedrnih sistemov z nizko porabo
energije. Nova Xeona X5365 in L5335 imata tiri procesorska jedra,
name-njena pa sta diametralno raz-linim strenikom. Xeon X5365 sodi
v kategorijo izdelkov za naj-zmogljiveje strenike in delo-vne
postaje, procesorski takt pa so v Intelu poveali na 3 GHz. Tak Xeon
porabi pri delovanju 120 vatov, medtem ko se nje-gov sorodnik L5335
zadovo-lji s komaj 50 vati. Zaradi vare-vanja z energijo ta model
deluje pri taktu 2 GHz. www.intel.com
SEAGATE OPUA IDESeagate bo e letos nehal izde-lovati diske vrste
IDE in se bo osredotoil samo e na hitreji vmesnik SATA, kar je prva
taka napoved med velikimi izdeloval-ci diskov, a zagotovo ne
zadnja.Po poroanju avstralskega ITNews je bilo e januarja med diski
za namizne raunalni-ke kar dve tretjini diskov SATA, med diski za
prenosnike 44 %, dele diskov z vmesniki IDE pa se zmanjuje tudi v
podjetjih.www.seagate.com
LENOVO KUPUJE PACKARD BELLKitajski izdelovalec osebnih
ra-unalnikov Lenovo se dogovar-ja za prevzem nizozemskega podjetja
Packard Bell (lani ga je NEC prodal Johnu Huiju), s i-mer eli
okrepiti svoj poloaj in trni dele v Evropi. Po mnenju strokovnjakov
je Packard Bell, ki je trenutno tret-ji najveji izdelovalec osebnih
raunalnikov v Evropi, vreden okrog 580 milijonov evrov.Lenovo se je
v zgodovino zapi-sal z nakupom IBMovega od-delka osebnih
raunalnikov leta 2005.www.packardbell.comwww.lenovo.com
Na kratko
V poletni tevi lk i smo v lanku ACDSee v ko zapisali, da noben
od opisanih programov ni na voljo v pre-nosni razliici. Pozoren
bralec nas je br popravil, da imata programa FastStone Image Viewer
in XnView tudi prenosno razliico. Bralcem se za netono naved-bo
opraviujemo.
Prehod nazaj na PSTNApek je e 8. junija odredil, da mora
Telekom Slovenije uporabnikom, ki so mo-rali kot pogoj za
pridobitev prikljuka ADSL nadgraditi stari prikljuek PSTN na ISDN,
na njihovo zahtevo omogoiti brezplaen prehod nazaj na prikljuke
PSTN.
Agencija za poto in elektronske komu-nikacije je izdala tudi
obvestilo uporabni-kom o monosti prehoda nazaj na priklju-ek PSTN,
za katerega se plauje cenej-a naronina.
Urad za varstvo konkurence naj bi do konca letonjega leta izdal
dokonno od-lobo o upravienosti nekdanje poveza-ve pri prodaji ADSL
in ISDN, s katero je Telekom po nekaterih ocenah zasluil 25
milijonov
evrov.www.monitor.si/link/telekom_cenikwww.telekom.siwww.apek.si
-
24 Monitor / september 2007
PREIZKUSI
Najbolji izdelkiNovi laserji in prenosniki
Nokia E90Novi komunikator ponuja veliko ve kot njegovi
predhodniki, pa kljub temu ni ne prevelik ne preteek.
STRAN 77 STRAN 26 STRAN 28
onudba je namenjena predvsem zaseb-nim uporabnikom omreja Amis,
pri-kljuenim prek tehnologije ADSL ali ADSL2+. Dostop je mogo
povsod tam,
kjer ima Amis svojo t. i. kolokacijo DSL v pros-torih central
Telekoma Slovenije, pa tudi tam, kjer ima nacionalni operater
zadostne zmog-ljivosti za ponujanje storitev IPTV prek svoje-ga
omreja DSL. Od tega je sicer odvisna tudi cena same storitve
(paketi prek Telekoma so
nekaj draji), ki je na voljo zgolj v paketu z in-ternetom ali v
t. i. trojku internet, telefoni-ja, televizija.
A dovolj o tehnikalijah, oglejmo si storitev v praksi. Naronik
prejme sprejemnik oz. STB izdelovalca Sagem. Kot je pri sistemu
IPTV e v navadi, moramo za morebitne dodatne tele-vizorje v
gospodinjstvu dokupiti svoje napra-ve STB pri Amisu nas bo vsaka
dodatna sta-la celih 180 evrov. Resda gre za precej zmog-ljivo in
napredno katlo (npr. e vgrajena pod-
pora dekodiranju MPEG-4), pa vendarle. Sicer pa gre vsaj na
videz za povsem enako napra-vo, ki jo prejmejo (novi) naroniki
konkuren-ne SiolTV.
Podobnosti s SiolTV pa tu e ni konec. e ob vklopu nas preseneti
uporabniki vmesnik, ki je z izjemo barve sheme praktino enak
prvot-nemu vmesniku SiolTV. To niti ni nujno slabo, saj je bil
(stari) vmesnik SiolTV (e pred uvedbo videa na zahtevo in monosti
snemanja) prav-zaprav zelo dober hiter, pregleden in dovolj
informativen. To zatorej velja tudi za vmesnik pri AmisTV, ki se
lahko pohvali z monostjo urejanja pro-gramov po skupinah,
zaklepanja programov itd. Koristen je tudi si-stem EPG oz.
elektronski program-ski vodi, ki ob menjavi programa prikae
informacijo o trenutni od-daji in o naslednji na sporedu, pa tudi
na vedno koristen prikaz to-nega asa niso pozabili.
Programska shema se s tono 50 programi zdi morda nekoliko
skromna, pa vendarle zajema ve-ino, e e ne kar vseh pogosto
gle-danih programov. V Amisu pravijo, da bodo shemo po potrebi e
raz-irili. A bolj kot tevilo programov razoara sama vsebina vsi
pro-grami, ki so na vol