-
OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA junij 2020 –
246
Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna
tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva
Foto
: Maš
a Ba
hove
c
• pod keramiko • pod laminati, parketi • uporaba inteligentnih
termostatov
PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJAPoslovna cona Komenda
OGREVAM.SI45let ELEKTRIČNO TALNOOGREVANJE
tel.01 834 15 [email protected]
Kuhamo s ščepcem
MengešDomžaleKamnikTrzinČrnučeBežigradljubezni in
domišljije.
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
ai15790823807_Naslovnica.pdf 1 15/01/2020 10:59
izdelava po meriizdelava po meritapetništvotapetništvo
www.groselj.siwww.groselj.si
SALON Suhadole 57e, Komenda
10 let10 let
������������� �
�����������������
�����������
�������������������������� ����������������
��������������������������������������
������������������
� ������ ����
-
Modre novice2 OGLAS
Z lastno sončnoelektrarno proizvajate prihranke.
PAMETNA ENERGIJA
WWW.GEN-ISONCE.SI | 080 1558
S čisto, zeleno energijo do 75 %nižjih računov za električno
energijo.
NALOŽBA,KI SE IZPLAČA
€PROJEKTNA KLJUČ
BREZSKRBNOSTNA DOLGI ROK
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
oglas_GEN-I Sonce_Modrenovice_186x261_7112018.pdf 1 7. 11. 2018
14:35:49
-
junij 2020 3UVODNIK · KAZALO
MATEJA ŠTRAJHAR, GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA
Kako zveni, ko začnejo padati maske? Oglušujoče, hrupno, dušeče
ali tiho, olajše-valno, svobodno. Meni se zdi, da predvsem iskreno
in preprosto.
Zadnja dva meseca smo bili soočeni z realnostjo, ki se je do
tistega marčnega dne kazala zgolj kot utopija. Realnost, v kateri
ni minil dan, da se ne bi govorilo o takšnih in drugačnih maskah,
padanju le-teh in skriva-nju za njimi. Sama pa si nisem mogla
poma-gati, da me ne bi vsake toliko – kot Prousto-va magdalenica –
slike, ki smo jim bili priča, nehoteno popeljale v čas vojne za
Slovenijo. Zaradi tega se je za trenutek v meni zbudil do takrat
speči in nepoznani strah, vsakda-njik pa je postal čudno prepletena
mešani-ca sedanjosti in preteklosti. Začelo se je, ko smo ob
začetkih epidemije družinsko nekaj dni kot vkopani sedeli pred
televizijskimi ekrani in spremljali novice v zvezi z novim
viru-som. Ko se je vrnil še Jelko Kacin, je bila slika popolna.
Spomin mi je priklical dogodke izpred slabih tridesetih let, ko smo
tudi mi, takrat še otroci, znali z imeni in priimki našteti ključne
akterje takratnega dogajanja in se prav pametno pomenkovali o
njihovih dejanjih.
Nadaljevalo se je s prihodom v trgovino, kjer me je ob (delno)
praznih policah zaščemelo v prsih, pred oči pa so mi prihajale
po-dobe trinajstletnega dekletca, ki so jo nekoč davno odrasli v
trgovini skoraj pomendrali v boju za štruco kruha.
V zadnjih dveh mesecih je moje misli pogosto zasedal tudi
premi-slek o pomembnosti družine in občutek medgeneracijske
složnosti. V naši družini smo si pomagali, se veliko pogovarjali,
skoraj vsak dan po telefonu preverjali, če smo še vsi v redu in
zdravi, ter od-hajali v naravo, kolikor so nam ukrepi dopuščali.
Podoben občutek složnost mi je v spominu ostal, ko smo se leta 1991
po zvoku sirene v kleti našega bloka zbrali vsi sosedje. Vsak s
svojimi skrbmi, tudi medsebojnimi zamerami, a v tistem trenutku
skupaj in povezani.
Vsi v življenju nosimo masko. Šele, ko jo snamemo, se zavemo, da
je veliko lažje dihati brez nje.
MATEJ PRIMOŽIČ, ZUNANJI SODELAVEC
Spiderman, Batman, Darth Vader, Jo-ker so aktualni primeri
dobrih mask, ki bi še danes prišle zelo prav. Poleg tega, da gre za
zelo prepoznavne like, imajo vsi na obra-zih maske, s katerimi
skrivajo svojo pravo identiteto. Zanimivo je razmišljati o sicer
negativnem liku Dartha Vaderja, ki ima že sam po sebi težave z
dihanjem. Astmatično sopenje in karakterni basovski glas, ki mu ga
je posodil enkraten igralec James Earl Jones, sta nepozabna. Ubogi
Darth, če bi te srečal virus covid-19. Zdi se, da ne bi priso-pihal
niti do vrat bolnišnice. Pri Batmanu je zadeva nekoliko lažja, saj
ima zakrit le zgor-nji del, a mu pri virusu ravno zaradi odprte-ga
dela ust in nosu maska ne bi koristila. Zdi se, da bi jo Spiderman
pod tekstilno masko,
ki jo ima čez ves obraz, pri virusu kar dobro odnesel, vse
dokler ne bi ves zadihan opravil nekaj skokov z ene stolpnice na
drugo. Vsi kaskaderski vložki niso prav nič enostavni pod masko –
kar vpra-šajte Spidermana, ko ga srečate. Joker bi s svojim kislim
nasmehom v vsakem primeru nasrkal, saj ga ima le narisanega na
obrazu. Po drugi strani bi bil pa edini zmožen virus ustvariti in
ga razširiti med ljudmi. Kar tako, iz principa. Vsi omenjeni
kostumi naših (anti)junakov so, ugotavljam, pripravljeni za idealne
razmere, ne pa za izredne, ki smo jih vajeni. V minulem obdobju smo
z zanimanjem opazovali medijsko izpostavljene osebe (beri:
politike), pri katerih se je naš fokus osredotočal samo na zgornjo
polovico obraza, točneje na oči. Prav zanimivo, kako so pri
nekaterih oči izredno zgovor-ne, pri drugih pa se niti premaknile
niso. Obrazna mimika pri teh maskah v večini primerov zataji. Razen
v primerih, ko si je kreativ-nost dala duška in smo na maskah
različnih oblik videli razno razne vzorce, barve, grbe ... A pri
vsej gonji proti nedolžnim politikom, ki so nam pri nabavi opreme
želeli zgolj in samo dobro, se nihče ni spomnil, da bi naredili
modno revijo mask. Na ta način bi se izognili kakršnemukoli dvomu o
njihovi (ne)primernosti. Moja malenkost s primernimi (beri:
ogromnimi) dimenzijami glave bi bila namreč idealna za manekena.
Velika štrleča ušesa, proporcionalno velika usta in nos – če to ni
primerna analogija k obešalnikom sodobnih presušenih manekenk?!
Maska
AKTUALNO
JESENI ODPRTJE ŠPORTNE DVORANE V MENGŠU
V Mengšu so ob občinskem prazniku pripravili voden ogled po
nastajajoči večna-menski športni dvorani. Dela potekajo po
terminskem načr-tu, tako da bo športna dvorana končana jeseni.
Str. 4
USPEŠNE ZGODBE
ZA KMETA SE RODIŠ
Čeprav ni imel veliko zna-nja o kmetovanju, je leta 2015 takrat
dvaindvajsetletni Do-men Virant prevzel kmetijo svoje babice. Po
petih letih dela in izobraževanja danes vodi kmetijo Pri Ropet,
poznano po prireji senenega kozjega mleka in pridelavi jagod.
Str. 8
INTERVJU
POLONA LOVŠIN
Od konca maja so v galeriji Pogled v Kamniku na ogled iz-virne
ilustracije Polone Lovšin, z razstavo se ilustratorka pred-stavlja
tudi v domačem Trzinu. Za sebe pravi, da je raziskoval-ka svetov,
ki jih potem prelije tudi na papir.
Str. 16
ŠPORT
821 KILOMETROV ZA LEPŠI JUTRI
Že šesto leto zapored so Maistri tekli za lepši jutri. Na
nekomercialnem virtualnem tekaško-pohodniškem dogod-ku se je zbralo
131 tekačev in pohodnikov, ki so skupaj nani-zali 821
kilometrov.
Str. 32
-
Modre novice4 AKTUALNO
Jeseni odprtje športne dvorane v MengšuRojstni dan pisatelja
Janeza Trdina, 29. maj, je tudi praznik občine Mengeš. Ker ga letos
zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja koronavirusne
bolezni niso mogli obeležiti s slavnostno akademijo in podelitvijo
nagrad, so pripravili voden ogled po na-stajajoči večnamenski
športni dvorani. »Dela potekajo po terminskem načrtu, tako da bo
športna dvorana končana jeseni,« je dejal Nejc Vozelj, vodja
gradbišča pri podjetju SGP Graditelj iz Kamnika.
MATEJA ŠTRAJHARFoto: Mateja Štrajhar
Ko se sprehodimo po mengeškem parku pod Gobavico, je videz nove
večnamenske dvorane, ki tako za učence tamkajšnje osnovne šole, kot
za mengeške klube in društva ter rekreativne športnike po-meni
veliko pridobitev, že dobro viden. Pred južno stranjo dvorane bo
ploščad s košarkarskim in rokometnim igriščem ter tekaško ste-zo in
površino za skok v daljino. Podlaga obeh igrišč bo asfaltna, kar
naj bi omogočalo več načinov uporabe. V popoldanskem času bo
igrišče namenjeno rekreaciji zunanjih uporabnikov. Kot je pojasnil
mengeški župan Franc Jerič, že pripravljajo tudi ideje za ograditev
celotnega zunanjega igrišča, in sicer predvsem zaradi varnosti in
preprečevanja vandalizma. Vstop bo možen na dveh točkah, vendar bo
preprečeval dostop s kolesi, motorji ipd.
Tudi notranjost športne dvorane je že v dobršni meri narejena.
Vodja gradbišča Vozelj je pojasnil, da se bo poleti položil še
parket, nato se bo montirala športna oprema ter uredile fiksne in
izvlečne tribune, ki bodo omogočale do 800 sedežev, ter urejale
ostale finese. Posebnost dvorane so leseni nosilci, osem jih je in
eden je dolg 37,5 metra – po neuradnih informacijah gre za
najdaljše lesene nosilce, pripeljane v enem kosu. Iz Avstrije so
jih pripeljali s posebnim pre-vozom, za prehod skozi predor
Karavanke so potrebovali tudi po-sebno dovoljenje. Druga posebnost
so svetlobniki, ki v dvorano do-vajajo svetlobo, tako da je ta
enakomerna oziroma optimalna, hkrati pa čez dan ni potrebe po
električni osvetlitvi.
Ker bo po tleh dvorane položen parket, bodo tu lahko potekale
tudi druge prireditve, ne le športne, čeprav dolgoročna občinska
vi-zija ni naklonjena prekomerni komercialni uporabi. »Dvorana bo v
prvi vrsti namenjena uporabi v športne in ne komercialne namene,
saj se s tem izgublja njen prvotni namen, hkrati pa se lahko
pojavijo tudi negativni učinki,« je jasen mengeški župan.
Nova dvorana bo v Mengeš prinesla nove vsebine
Prvi šolski dan novega šolskega leta nova športna dvorana še ne
bo na voljo, zagotovo pa bo odprtje še to jesen. »Sledimo
terminske-
mu planu, tako da bo odprtje konec septembra ali v začetku
okto-bra,« je pojasnil župan ter dodal, da je s tako pomembnim
objektom nesmiselno hiteti, »če smo zdaj toliko let čakali na ta
objekt, ga je treba tudi dokončati kakovostno in ne z ihto.« Kot je
poudaril vodja gradbišča Vozelj, lahko na pridobivanje uporabnega
dovoljenja in s tem odprtje športne dvorane vpliva tudi gneča na
upravnih enotah.
»Vesel sem, da bomo v Mengšu kljub nasprotovanjem dobili ta
objekt, ki je nujno potreben, kajti s tem bomo v kraju pridobili
tudi določene dodatne vsebine, ki jih do sedaj zaradi neustrezne
infra-strukture nismo mogli imeti, od košarke, rokometa do
atletike,« ve-selja ni skrival Jerič in ob tem dodal, da je interes
za najem dvorane že sedaj velik.
Do dvorane brez kredita
Župan napoveduje, da bo nova športna dvorana zgrajena brez
najema kredita. »Dobili smo sredstva Eko sklada (844.641,50 evra),
Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (488.750,00 evra),
nekaj bomo dobili tudi od Fundacije za šport (65.000,00 evra). O
končnih številkah bom govoril na koncu, ko bo dvorana končana. Pri
določenih zadevah cena variira nekaj odstotkov, vendar le
mi-nimalno, tako da si upam trditi, da bo končen znesek tak, kot je
bil predviden na začetku, torej čez palec pet milijonov evrov,« je
zado-voljen Jerič, ki pa ob tem poudarja, da jih v Mengšu tudi v
prihodnje čakajo obsežne investicije, za katere pa morebiti bo
potreben kredit, »na prvem mestu je rekonstrukcija zdajšnje
osnovnošolske telovad-nice, pa rekonstrukcija Slovenske ceste, ki
jo bo v višini 600 tisoč evrov sofinancirala tudi država, potem je
pa še gradnja nivojskega parkirišča. To so projekti, ki so za naš
kraj vitalnega pomena, zato sem prepričan, da bodo tudi mengeški
svetniki glasovali za njih.«
Nova večnamenska športna dvorana v Mengšu bo
velika pridobitev tako za učence mengeške osnovne šole,
kot za klube in društva ter rekreativne športnike, ki
delujejo v tem kraju.
-
junij 2020 5NA KRATKO
Dela v Mengšu
Mengeš – V občini Mengeš nadaljujejo z investicijskimi
vzdrže-
valnimi deli na vodovodu in kanalizaciji.
V prvih mesecih letošnjega leta so se zaključila dela na
Zoranini ulici, kjer sta bila obnovljena kanalizacija in vodovod,
prav tako vsi hišni priključki. V vseh treh odcepih Zoranine ulice
se je asfaltiralo cestišče in uredilo meteorno kanalizacijo. Tudi
na Glavarjevi ulici poteka sočasna obnova kanalizacije, vodovoda in
hišnih priključk-ov. Dela se bodo v letošnjem in naslednjem letu
nadaljevala tudi na Levčevi ulici.
Maja se bodo pričela tudi investicijsko-vzdrževalna dela v ulici
Drnovo, ker bosta modernizirana dva odseka ceste ob stanovanjskih
stavbah Drnovo 1, 2, 3, ki ob izgradnji obvoznice še nista bila
asfal-tirana. Asfaltiranje cestišča bo predvidoma potekalo sočasno
z ob-novo vodovoda, ki ni bil obnovljen med gradnjo obvoznice,
obnovo vodovodnih priključkov in priključitvijo na javno
kanalizacijo.
Kolesa sistema Kamkolo zopet na voljoKamnik – Po uspešnem
delovanju sistema Kamkolo v lanskem
letu so kolesa od 20. maja zopet na voljo za izposojo. V načrtu
sta
tudi dve novi postaji, zaradi vandalizma pa je do nadaljnjega
za-
prta postaja na Duplici.
Uporabnikom je na voljo trideset električnih koles, ki si jih
bodo lahko izposodili na že vsem dobro poznanim postajah v mestu.
Prva postaja je pri nakupovalnem centru Qlandija, druga v
neposredni bližini pošte na Duplici, ki je zaradi vandalizma sicer
zaprta, tretja na železniški postaji Kamnik, četrta v bližini
Glasbene šole Kamnik, peta na glavni avtobusni postaji v Kamniku in
šesta pri Domu Kul-ture Kamnik. Vsaka postaja ima deset priklopov
za kolesa in pet električnih koles. Občina Kamnik v letošnjem letu
načrtuje tudi ši-ritev sistema z dvema novima postajama, in sicer
pri Zdravstvenem domu dr. Julija Polca Kamnik in v bližini Mercator
centra Kamnik. Na vsaki od obeh postaj bo pet novih električnih
koles, torej bo v sistemu Kamkolo skupno kar štirideset električnih
koles.
Enako kot v lanskem letu bodo lahko sistem uporabljali vsi
upo-rabniki s plačano letno članarino. Spremenjeni oziroma
dopolnjeni so tudi Splošni pogoji dostopa in uporabe sistema za
izposojo elek-tričnih koles v občini Kamnik. Občankam in občanom bo
še vedno na voljo 14 ur brezplačne izposoje na teden, uporaba
sistema pa je dovoljena starejšim od 14 let. Zaradi mnogih težav z
vandalizmom so bili na Občini primorani v letošnji zaostriti pogoje
in uvesti do-
datne sankcije za zagotavljanje nemotenega delovanja sistema
Kam-kolo. »Poleg plačila poškodb po veljavnem ceniku pooblaščenega
serviserja bomo v letošnjem letu uporabnikom za poškodbe, ki bodo
nastale zaradi nevestnega in malomarnega ravnanja, zaračunavali
tudi pogodbene kazni,« sporočajo iz Občine Kamnik.
Uporabniki sistema Kamkolo z lanskoletno članarino lahko sis-tem
uporabljajo še do konca izteka pogodbe. O poteku članarine,
možnostih plačila, prijavi in podaljšanju pogodbe bodo dosedanji
uporabniki pravočasno obveščeni. Vsi novi uporabniki pa bodo morali
najprej podpisati pogodbo in strinjanje s splošnimi pogo-ji, kar
lahko uredijo na Turistično-informacijski točki v Kamniku (Glavni
trg 2).
Krvodajalska akcija v Kamniku
Kamnik – V kamniškem domu kulture bo v ponedeljek, 8., in
torek, 9. junija, med 7. in 13. uro potekala krvodajalska
akcija.
Krvodajalci, ki bodo darovali kri, morajo obvezno predhodno pred
krvodajalsko akcijo poklicati na 051 389 270 ali 030 716 796 ali
051 671 147, kjer jih Zavod za transfuzijsko medicino RS evidentira
ter jim določil dan in uro odvzema krvi.
Investicije v Domžalah
Domžale – V Domžalah so aprila in maja zaključili kar nekaj
in-
vesticij, določene pa še potekajo. Dela na cesti Rova–Dolenje
so
zaključena, enako tudi projekt obnove kanalizacije, vodovoda
in
ceste v Krtini. Začela se je rekonstrukcija dotrajanega vozišča
in
gradnja pločnika skozi Škrjančevo, prav tako pločnik gradijo
v
Dragomlju, tu se izvajajo tudi investicijsko vzdrževalna dela
na
vodovodu. Na osnovni šoli Domžale se gradi prizidek za
razširi-
tev jedilnice.
V novem prizidku osnovne šole Domžale, ki bo namenjen
jedil-nici, bo prostora za približno 200 sedišč. Nova jedilnica za
učence domžalske osnovne šole bo kot dozidava umeščena med severni
in zahodni trakt šole in se bo raztezala proti obstoječi atletski
stezi. Pri-zidek jedilnice bo narejen kot enovit prostor, delno
vkopan, z ravno streho in nivojsko usklajen z ravnjo obstoječe
kleti oziroma kuhinje.
Dela na šoli bodo potekala še vse poletje, načrtuje se, da bodo
zaključena v drugi polovici oktobra. Ocenjena vrednost investicije
je 1,3 milijona evrov.
Od trgovine Vodoterm do avtomobilskega salona Honda Am-brož se
gradi nov pločnik ob desnem robu vozišča lokalne ceste v naseljih
Škrjančevo in Radomlje, preplastitev vozišča ter ureditev prehodov
za pešce v območju priključkov. Dela bodo potekala do konca
junija.
Foto
: Obč
ina
Kam
nik
Foto: Jana Goropečnik
-
Modre novice6 NA KRATKO
Aljaž Sladič državni prvak
Kamnik, Trzin – Pred dvema tednoma so se na Kaninu zbrali
številni deskarji na snegu. Dva tisoč metrov nad morjem so
si
po več kot dveh mesecih karantenskega premora znova pri-
peli deske, namestili čelade in zarezali v spomladanski
sneg.
V soboto so tudi tekmovali, in sicer na državnem prvenstvu
v olimpijski disciplini skoki prostega sloga (Big Air). Bilo
je
pestro. Najzahtevnejše trike na skakalnici so izvajali
izkušeni
A reprezentanti in reprezentantke, zelo visok nivo deskanja
pa so prikazali tudi njihovi nasledniki, mladi upi
slovenskega
snowboardinga. V konkurenci starejših dečkov (do 15 let) je
prestižni naslov državnega prvaka osvojil Aljaž Sladič iz
Stranj
pri Kamniku, z lepimi uvrstitvami pa sta se izkazala tudi
Jaka
Pančur iz Trzina (srebro v kategoriji mlajših dečkov) in
Matija
Pestotnik iz Lok v Tuhinjski dolini (5. mesto v kategoriji
sta-
rejših dečkov).
12-letni Aljaž Sladič je znova demonstriral nedvomni talent in
osredotočenost, ko gre za tekmovanja. Na prvi pokarantenski snež-ni
tekmi na svetu, ki sta jo organizirali ekipi SBC Bled in 1080
Free-skiClub (ob deskarjih prostega sloga so namreč nastopili tudi
njihovi ''freestyle'' smučarski kolegi) je Sladič v konkurenci
starejših dečkov (do 15 let) pokazal največ in zmagal. Na
stopničkah (drugo mesto) je stal celo v mladinski konkurenci (do 18
let), zaostal je samo za ude-ležencem letošnjih Mladinskih
olimpijskih iger, Ožbejem Kuharjem. Da mladi borderski up iz Stranj
kotira zelo visoko, nam pove tudi pog-led na absolutno razvrstitev,
kjer ga najdemo na četrtem mestu. Ab-solutna državna prvaka sta
postala Ljubljančan Marko Grilc in Blejka Urška Pribošič, oba
uveljavljena deskarja na mednarodnem nivoju.
»Vesel sem vrnitve na sneg in ponovnega srečanja z
deskarskimi
kolegi. Ponosen sem na nov naslov, ki mi daje motivacijo za
trening. Komaj čakam naslednjo zimo, poleti pa bom užival na
gorskem ko-lesu, skejtu in surfu ter trampolinskih treningih na
dupliškem Vir-tusu,« nam je povedal Aljaž, ki se kot pravi
profesionalec ni pozabil zahvaliti sponzorjem, opremljevalcem,
trenerjem, Smučarski zvezi Slovenije in družini, ki ga 100-odstotno
podpira. Poleg Aljaža, ki je že četrtič postal državni prvak, sta
se na Kaninu izkazala še dva mlada deskarja iz modronovične regije.
Jaka Pančur iz Trzina je v kategoriji mlajših dečkov (do 12 let)
osvojil srebrno kolajno (naslov je zgrešil za pičli 2 točki!),
Matija Pestotnik iz Lok v Tuhinjski dolini pa je v kategoriji
starejših dečkov osvojil peto mesto.
Foto
: Mat
ic K
lanš
ek in
Urb
an C
erja
k
KMETIJSKA ZADRUGA Z.O.O. DOMŽALE
Zg. Jarše, Industrijska c. 15, 1235 Radomlje
Trgovina Jarše 01/722 64 46Trgovina Ježica 01/561 48 00Trgovina
Lukovica 01/723 66 50
Trgovina Dol 01/563 93 50Komerciala 01/722 64 48
PRAVA ZADRUGAZA KMETOVALCE,
VRTIČKARJE,GOSPODINJSTVA!
OBIŠČITE NAS V NAŠIH PRODAJALNAH !
SE SPLAČA !
Loren Line - pravi naslov za prave rešitve!
Razmišljate o nakupu nove ali zamenjavi stare, dotrajane peči? O
tem, kako imeti najučinkovitejšo porabo? O obnovljivih virih
energije? Velikih prihrankih?
NUDIMO TUDIKvalitetne servisne storitve, hitro odzivnost,
doživljenjsko vzdrževanje za plinske peči in
Pustite našim strokovnjakom, da poskrbijo za vas v celoti:
dobava, montaža, zagon in nastavitve novega kondenzaci-jskega
plinskega grelnika. Storitev na ključ in doživljenjs-ko vzdrževanje
vašega ogrevalnega sistema!
ZAKAJ MI?Ker si zaslužite le najboljšo kvaliteto storitev in
opreme. Naše reference pa si lahko pogledate tudi na
www.loren-line.si.
Loren Line d.o.o.Brezovce 7, IOC Trzin 1236T: 01 565 86 30E:
[email protected]: www.loren-line.si
OGREVANJE NA PLIN
-
junij 2020 7NA KRATKO
Predstavitev telovadnice v naravi
Kamnik – Ker so bile telovadnice zaprte, so se na Osnovni
šoli
Frana Albrehta z izzivi poučevanja na daljavo spopadli
inova-
tivno in ustvarili telovadnico v naravi ter poučen film, ki
mu
bo kmalu sledilo tudi nadaljevanje.
Pri projektu so sodelovali učenec 6. razreda Urban Pate,
študentka 3. letnika Fakultete za šport v Ljubljani in nekdanja
učenka OŠ Fra-na Albrehta Katarina Kumer, Tamara Bračič,
profesorica športa na OŠ Frana Albrehta, in Jana Svetec,
profesorica razrednega pouka na mekinjski podružnici OŠ Frana
Albrehta. »Vrata telovadnic so se za-prla, ljudem željnim gibanja
pa so se odprla vrata novih možnosti in razsežnosti, ki smo jih
sicer poznali, a smo jih velikokrat v vsej naglici življenja le
bežno zaznali. Odprta vrata v naravo nas vabijo. Narava nam ponuja
lepše, bolj zdravo, nenavadno in kreativno gibanje. Mi smo ga
začutili in želimo ga deliti tudi z vami,« so zapisali ustvarjalci
filma, v katerem so prikazane fotografije različnih možnosti
gibanja
v naravi, od skokov po štorčkih in hoje po deblu do metanja
kamnov in preskokov čez jarek. Film si lahko ogledate na spletni
povezavi:
https://www.os-fa.si/predstavitev-telovadnice-v-naravi/.
K odhodu v gozd so nato spodbudili še ostale učence ter jih
poz-vali, naj pošljejo fotografije ali posnetke idej za gibanje v
naravi. »Se-daj zbiramo gradivo, na podlagi katerega bomo naredili
še en film-ček z novimi idejami,« nam je zaupala Tamara Bračič.
Prvi portal za mlade v občini Domžale
Domžale – V Domžalah so pod okriljem Centra za mlade in Ob-
čine Domžale vzpostavili prvi portal za mlade. Najdete ga na
spletni povezavi domzalezamlade.si.
S strategijo za mlade, ki so jo oblikovali v preteklih letih, si
Občina Domžale prizadeva vzpostaviti podporno okolje za razvoj
lokalnega mladinskega področja in mladim pomagati ter jih
spodbuditi k aktiv-nemu državljanstvu in osamosvajanju. Ugotovili
so, da je za to nuj-na posodobitev komunikacijskih kanalov, preko
katerih bodo mladi hitreje in bolje obveščeni o temah, ki so zanje
relevantne, kot so iz-obraževanje, zaposlovanje, stanovanja, ukrepi
občine, razpisi. Prav s tem namenom je bila ustvarjena osrednja
informacijska spleta stran – domzalezamlade.si, ki mladim na enem
mestu ponuja vse ključne in-formacije in jim daje prostor za objavo
lastnih vsebin. Na portalu bodo na voljo aktualne objave, dodatno
pa tudi povezave do drugih spletnih mest ter kontakti zdravstvenih
organizacij in zaupnih telefonov.
Poleg boljše informiranosti in komunikacije z mladimi daje novi
portal priložnost tudi drugim organizacijam, ki delujejo v
Domža-lah, omogoča lažji način informiranja in stopanja v stik z
mladimi, kar lahko ugodno vpliva tudi na bolj aktivno participacijo
mladih v mladinskih in drugih organizacijah znotraj občine.
Obarvajte svoj slog.Audi Q5že od
42.840 €*
Podatki o porabi in emisijah za Audi Q5:Poraba goriva (l/100
km), kombiniran način vožnje: 7,2 – 5,5. Emisije CO2 (g/km),
kombiniran način vožnje: 164 – 144. Emisijska stopnja: EU6. Emisija
dušikovih oksidov (NOx): 0,0755 – 0,0216 g/km. Emisija trdnih
delcev: 0,00062 – 0,00022 g/km. Število trdnih delcev: 1,70 x 1011
– 0,01 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni
plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal
zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju
kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim
koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih
oksidov. Poraba goriva in emisije CO2 so navedene v razponu, ker so
odvisne od izbranih pnevmatik/platišč. Slika je simbolna. Več na
audi.si
* Ponudba velja samo za vozila iz zaloge. Več na
porscheleasing.si Verovškova 78, 1000 Ljubljana,
tel.: 01 530 35 00, porscheinterauto.net
Porsche Verovškova
-
Modre novice8 USPEŠNE ZGODBE
Domen Virant: Za kmeta se rodišČeprav ni imel veliko znanja o
kmetovanju, je leta 2015 takrat dvaindvajsetletni Domen Virant
prevzel kmetijo svoje babice. Po petih letih vztrajnega dela in
izobraževanja je danes prepričan, da je delo na kmetiji njegova
prihodnost in, četudi ga tare pomanjkanje izkušenj, meni, da je s
tem rojen. »Delo na kmetiji me je od nekdaj veselilo, čeprav se
moja starša nista ukvarjala s kmetovanjem, pa tudi stara mama pred
mojim prevzemom že dlje časa ne. Zdi se mi, da je to nekako
zapisano v gene, s tem in za to je človek rojen. Ostali so v
študentskih letih hodili na zabave, sam pa sem bil zaposlen s
kmetijo. Pač druga vrsta zabave,« smeje pove Domen, danes gospodar
kmetije Pri Ropet iz Volčjega Potoka.
MATEJA ŠTRAJHARFoto: Mateja Štrajhar
Domen je po izobrazbi diplomirani geograf in zgodovinar, na tej
smeri je vpisal tudi pedagoški magisterij, opravil vse izpite in
tudi prakso, čakata ga še magistrska naloga in strokovni izpit za
učitelja. Tudi to dvoje, pravi, bo v prihodnosti končal. Zdi se mu
namreč pomembno, da ima zaključeno formalno izobrazbo, saj – kot
meni – v življenju nikoli ne veš, kako se obrne in kam te ponese.
Kljub drugačni izobrazbi pa Domen svojo prihodnost vidi na kmetiji.
Želja je že med študijem postala tako močna, da se je med
absolventskim stažem vpisal še v program upravljanja podeželja in
krajine ter ta, sicer dveletni višješolski program na Biotehniškem
centru Naklo zaključil v enem letu in tako pridobil naziv inženir
kmetijstva in krajine. »Želel sem pridobiti kmetijsko izobrazbo,
kajti moji starši se s kmetijstvom niso ukvarjali, tako da
tovrstnih znanj in izkušenj od njih nisem mogel dobiti. V enem letu
sem zaključil dva letnika; popoldan sem obiskoval predmete za prvi
letnik z izrednimi študen-ti, dopoldan pa tiste za drugi letnik z
rednimi študenti. Na ta način sem pridobil osnovna teoretska
znanja, ki so nujna, a jih tudi veliko kmetov ne pozna, kot je npr.
ekonomika ipd. Sicer ne vem, če bi se še enkrat odločil enako,
zagotovo pa mi danes ni žal, kajti ta znanja so mi v veliko pomoč
pri vodenju kmetije,« pove Domen.
Kmetija brez traktorja
Kljub znanju, ki ga je v višješolskem programu pridobil, se je
Do-men zavedal, da kmetija ob njegovem prevzemu ni v dobrem stanju.
»Nekaj zemlje smo oddajali, tako da so jo obdelovali drugi.
Kmetijski objekt je bil postavljen, vendar nismo imeli nobenih
strojev. Začel sem razmišljati, kje bi lahko pridobil sredstva, da
postavim kmetijo na noge. Brez sredstev ne bi imelo smisla niti
začeti s kmetovanjem, temveč bi bilo bolje zaključiti s temi
sanjami za vse večne čase,« razlaga Domen. Preko razpisa za mlade
prevzemnike je pridobil sredstva, s katerimi je kupil traktor in
ostalo kmetijsko mehanizaci-jo. »Pogoj za pridobitev sredstev je
bil, da sem na kmetiji zaposlen, zato sem to tudi storil in ostal
zaposlen do danes.«
Na kmetiji danes ponujajo jajca proste reje, seneno kozje mleko,
jagode, v ponudbi imajo tudi sezonsko zelenjavo, krompir, jabolčni
kis, marmelade in sokove iz jagod. »Paleta izdelkov, ki jih
ponujamo, je zelo široka, kar je fizično precej naporno, pa vendar
se ob svojem
Domen je v okviru projekta Odprta vrata kmetij
razvil programe prenosa znanj in izkušenj za različne
ciljne skupine.
-
junij 2020 9USPEŠNE ZGODBE
začetku nisem upal specializirati zgolj za eno panogo, kajti
nisem imel izkušenj niti s kmetovanjem niti s prodajo izdelkov.
Lahko bi posadil en hektar jagod, ampak komu in kako naj jih potem
pro-dam?« S tovrstnimi pomisleki se je ob začetku soočal Domen,
ven-dar so se v petih letih delovanja kmetije izluščili trije
glavni izdelki – domača jajca, seneno kozje mleko in jagode.
Na leto pridelajo med 600 in 1500 kilogramov jagod, odvisno od
letine, vendar Domen pravi, da je v primerjavi z ostalimi
slovenski-mi pridelovalci to še vedno malo. Letos so en del nasada
jagod pok-rili, tako da ne bodo več popolnoma odvisni od vremenskih
vplivov. Kmetija se ponaša tudi s certifikatom za prirejo senenega
kozjega mleka. »Imamo petindvajset koz molznic, deset mladic, tri
kozle in trideset kozličkov. Na dan namolzemo dobrih 40 litrov
mleka. Za krmo ne uporabljamo silaže, naše koze jedo travo, seno in
suha žita, ki so tudi vsa brez gensko spremenjenih organizmov,
torej je tako tudi naše kozje mleko. Na ta način je količinsko
mleka sicer manj, vendar ima to boljši okus, hkrati pa je tudi bolj
zdravo,« razloži Domen. Velik poudarek namreč namenjajo zdravju in
samooskrbi, Domen pravi: »Vse, kar na kmetiji pridelamo, jemo tudi
sami doma, tako da so naši kupci lahko brez skrbi. Opažam, da so
potrošniki zahtevni, včasih tudi nezaupljivi, saj je na trgu veliko
prekupčeval-cev. Poglejte samo stojnice s sadjem, ki stojijo ob
cestah! Nemogoče je zagotovo vedeti, ali je to sadje res slovensko
ali ne, sledljivost ni mogoča. Zato sam še najraje vidim, da kupci
pridejo k nam na kme-tijo in se na lastne oči prepričajo, kje, kaj
in kako delamo. Tako se vzpostavi zaupanje.« Veliko kupcev se tako
še vedno oglasi pri njih na kmetiji, poleg tega dostavljajo tudi po
naročilu – dvakrat na teden izdelke vozijo v Ljubljano, enkrat na
teden v Kamnik in okolico. Do-men razmišlja, da bi v prihodnosti
začel tudi s prodajo na tržnici, ki se mu zdi dobra odskočna deska
za večjo prepoznavnost.
Največja težava je pomanjkanje izkušenj
Med težavami, s katerimi se na kmetiji spopada od samega
začet-ka, Domen izpostavi tri: prva je birokracija, saj – tako
Domen – je za kmetovanje pristojnih veliko uradov, ki zahtevajo
ogromno papiro-logije; druga so javni razpisi, na katerih Domen s
svojo kmetijo ni upravičen do sredstev, zato apelira na pristojne,
da bi morali v tem sektorju pomisliti tudi na srednje velike
kmetije iz osrednjesloven-ske regije, ležeče na ravnini; kot tretjo
pa izpostavlja svoje pomanj-kanje izkušenj, zaradi česar se Domnu
zdi pomembno povezovanje in prenos znanj med kmeti in tudi laiki.
Tako je v okviru projekta
Odprta vrata kmetij razvil programe prenosa znanj in izkušenj za
različne ciljne skupine, pripravljena ima tudi mentorska programa.
»Prvi je namenjen mladim kmetom in kmetom nasploh ali pa la-ikom,
ki bi se želeli ukvarjati s pridelavo jagod ali prirejo senene-ga
mleka. Preučil sem strokovno literaturo in jo združil z znanjem
ostalih, ki so sodelovali pri tem projektu, ter dodal svoje
izkušnje. Vse to imam v pisni obliki in je na voljo vsakomur, ki bi
ga zadeva zanimala,« pojasni Domen.
Izobraževalni programi za otroke
Drugi izobraževalni program je namenjen vrtčevskim in
osnov-nošolskim otrokom, ki se med obiskom kmetije seznanijo z
jagodo, in sicer od sajenja do končnega pridelka, spoznajo žita in
tudi živali na kmetiji, ki jih lahko nahranijo, koze pa tudi
poskusijo molsti. »Le-tos nam je na tem področju načrte prekrižala
epidemija s koronavi-rusom, vendar se mi zdi ta izobraževalna smer
izredno zanimiva, zato bomo s tem nadaljevali. Na splošno je največ
zanimanja med vrtčevskimi otroci, ki so ob obisku kmetije
navdušeni, ugotovil pa sem, da so tudi, ko je treba obirati jagode,
zelo marljivi,« razlaga Do-men in doda, da se v osnovnih šolah
težje odločijo za obisk, saj imajo razdelane programe načrtovane
vnaprej, »ker imam pedagoško iz-obrazbo, sem pomislil tudi na to in
svoj program zasnoval tako, da sledi učnim ciljem učnega
načrta.«
Živeti s kmetijo
Domnov dan se začne zgodaj zjutraj, poleti so delovni tudi konci
tedna. A na kmetiji ni sam, pri delu mu pomaga dekle Laura, po
svo-jih močeh pa tudi oče in mama ter babica. »Stara mama je stara
84 let, vsak dan kuha za nas, obrezuje jagode in nam pomaga,
kolikor lahko. Tudi starša me podpirata, tako z delom kot finančno,
in sta v veliko pomoč. Še posebej sedaj, ko sta bila doma zaradi
ukrepov ob epidemiji s koronavirusom, smo v kratkem času naredili
veliko stvari, ki so prej že nekaj let čakale na ureditev. Laura
zaključuje s študijem zoologije, njeno področje so koze, izobražuje
se tudi v sme-ri naravne kozmetike oziroma izdelovanja le-te iz
kozjega mleka,« pove Domen.
Med načrti izpostavi predvsem željo po nadgradnji in dodelavi v
panogah, kjer nastopajo sedaj. »Mogoče bomo dodali še jagodičevje,
maline, robide; na področju storitev bova pripravila tematski park
za različne ciljne skupine na temo lokalne samooskrbe; dolgoročno
bi bila smiselna tudi usmeritev v gostinsko oziroma turistično
pano-go, s čimer bi lepo zaokrožili našo punudbo, saj bi lahko
ponudili še hrano ali pa prenočitev,« o prihodnosti razmišlja
Domen. Vendar je zanj in Lauro ključen le en cilj: da bi kmetija
družini omogočila preživetje in življenje, primerljivo s tistim, ki
bi ga lahko imela, če bi hodila v službo.
Kmetija pri Ropet se ponaša s certifikatom za
prirejo senenega kozjega mleka.
DOSTAVA NA DOM 01 831 2449
Perovo 27, Kamnik na kamniški obvoznici, vsak dan od 9. ure
PRI NAS SI LAHKO PRIVOŠČITE PESTRO IZBIRO PIZZ, SOLAT, ZREZKOV
IN JEDI Z ŽARA.PON-ČET: 9-21, PET: 9-22,SOB: 10-22, NED IN PRAZNIKE
ZAPRTO
15 VRST MALIC V LOKALU PON-PET 9.00 – 14.00
Spet smo tu za vas!Ko te lakota matra in te žeja žge, zmigaj
ritko in ponovno v Skoka spravi se! :)
-
Modre novice10 KOLUMNA
Kako opolnomočiti svoje otrokePred dobrim letom sem gostil
srečanje s tremi strokovnjakinjami za obdobje zgodnjega otroštva –
Ivano Gradišek, Tino Deu in Evo Strmljan Kreslin.* Čeprav njihovi
nasveti za starše izhajajo z različnih vidikov, so se vse tri
strinjale o pravilu petnajstih minut. Predlagajo, da starši vsak
dan vsaj petnajst minut namenijo igranju s svojimi otroki, pri igri
pa naj upoštevajo otrokove želje. Če se želijo igrati z lego
kockami, krasno. Skrivalnice? Tudi sijajno. Branje knjige ali
strmenje v oblake? Vse velja. Igro naj izberejo otroci, starši pa
naj se ji posvetijo stoodstotno in brez motenj.
NOAH CHARNEY
Moje gostje so vztrajale, da mora ta čas, namenjen igranju,
pote-kati brez didaktičnih elementov. Če se igrate s številčnimi
kockami, potem se morate vzdržati in ne ves čas spraševati, katera
številka je narisana na kocki, kajti zaradi tega otroci ta čas
lahko dojamejo kot delo. Skupni čas, ki ga nemenite igri po
otrokovi želji, je krasno darilo za otroke, ki si želijo le
ljubezni, udobja in pozornosti svojih staršev.
V nadaljevanju našega srečanja pa sem malce podrezal. Ali ne bi
bilo dobro biti vsaj malo poučen? Sem profesor, torej je to v moji
naravi, hkrati pa vedno iščem načine učenja mojih dveh hčera,
med-tem ko smo skupaj. Sogovornice so se strinjale, da je učenje
skozi igro dober pristop, vendar ne sme posegati v čas, ki ga
nemenimo prostemu igranju, po katerem majhni otroci najbolj
hrepenijo. Zato sem predlagal, da si lahko vzamem petnajst minut
dnevno za prosto igro in prav toliko za igranje z učenjem. Vsem
trem se je to zdela dobra ideja, vendar sem zadevo želel še
nadgraditi oziroma k uče-nju skozi igro pristopiti profesionalno,
torej strukturirano in brez naključij. Tako sem razvil idejo, ki
sem jo opisal v knjigi, ki bo v omejeni izdaji na voljo le tistim,
ki me bodo podprli na Kickstarter-ju. Kampanja se začenja
junija.**
To knjigo bi sicer moral napisati čez npr. deset let, ko bi bili
hče-ri že najstnici in ne bi bili več osredotočeni na iskanje
starševske pozornosti. Moj Supermočni načrt, kot sem ga poimenoval,
ude-janjam že od obdobja, ko sta bili dekleti stari 3 in 5 let.
Izvajanje načrta sem nameraval beležiti, dokler ne bosta stari
približno 13 in 15. Kanil sem zapisovati, kaj sem ju naučil, od kod
sem črpal lekci-je, kaj je dobro delovalo, in na ta način ustvariti
priročnik, ki bi ga starši lahko uporabili kot predlogo za svojo
različico Supermočnega načrta, prilagojenega njihovim zanimanjem in
interesu njihovih ot-rok. To bi bila retrospektivna knjiga z
lekcijami, ki bi se razvijale z odraščanjem deklet, kajti s tem se
viša tudi stopnja njune pozornosti in razumevanja.
Najbrž bi knjigo še vedno lahko napisal čez deset let. Potem pa
se je zgodilo nekaj, česar nihče od nas ni mogel predvideti. Prišel
je covid-19 in nenadoma se je svet ustavil. Začel se je čas
koronavirusa, obdobje v letošnji pomladi, ki bo nekoč zabeleženo v
zgodovinskih knjigah. Prvič v svetovni zgodovini je namreč večino
svetovnega prebivalstva v istem času ogrožala enaka pandemija in
vlade po vsem svetu so uvajale prostovoljno samoosamitev ali pa jo
vsaj spodbujale.
A v knjigi ne bo govora o tem dramatičnem in katastrofalnem
dogodku. Rojstvo knjige bo prezgodnje, saj me je navdihnila
soli-darnost, ki sem ji bil priča – še posebej na družbenih
omrežjih, ki so jih pred tem mnogi obsojali, da ljudje preko njih
komuniciramo, na-mesto da bi to počeli osebno, sedaj pa so postali
edini način za varno druženje. Veliko simpatičnih ljudi je v tem
času ponudilo vsebine za poučevanje in zabavo ali zgolj za
pozitivno preživljanje časa. Svet je bil prisiljen ostati doma.
Delo je bilo na čakanju. Šolanje je potekalo na daljavo. Če imate
srečo in živite v hiši z vrtom, potem samoosa-mitev ne predstavlja
večje težave, vendar ogromno ljudi živi v sta-novanjih z omejenim
ali celo onemogočenim dostopom do narave. Medtem ko nastajajo te
vrstice, sta minila dva meseca samoizolaci-
je in ganjen sem, ko vidim ljudi, ki delajo, kar znajo najbolje,
zato da popolnim neznancem čas mineva pozitivno in koristno in tako
nimajo občutka, da ga izgubljajo. Večina vsebin je sicer namenjena
otrokom, a na ta način smo spremenili limono (ali, hm, limeto) tega
časa v nekaj pozitivnega. Vse to me je navdihnilo, da knjigo
napišem sedaj.
Čas samoosamitve ni spremenil mojega dela oz. načrtov z
nap-redovanjem mojega Supermočnega načrta. Ideja ostaja preprosta:
izberi učno uro, majhno, miniaturno, veliko, kompleksno, včasih
tako, ki skoraj ni učna ura, in vsak dan o tem pouči svoje otroke.
Učna ura je lahko včasih daljša, včasih pa veliko krajša od 15
minut. Pa vendar je teh 15 minut optimalnih oziroma zaradi več
razlogov predstavljajo maksimum. Prvič, 15 minut na dan staršem ne
delu-je zastrašujoče. Vsak starš si lahko vzame teh 15 minut in jih
brez motenj preživi z otroki ne glede na to, kako zaposlen je.
Drugič, ne deluje zastrašujoče niti za otroke. Če nekaj delajo 15
minut, četudi nad tem niso navdušeni, je to v redu. In tretjič, to
je vse, kar potre-bujete – včasih celo več, kot potrebujete – da
ste povezani s svojimi otroki in jih navdihujete ter imate občutek,
da ste jim vsak dan dali odličen, neoprijemljiv dar ter z njimi
delili poseben, dragocen čas in jim pomagate razvijati se na
pozitiven način. Vse to so sanje staršev, vendar je popolnoma
razumljivo, če se zdi, da jih je težko doseči. Zato bo nekaj
vodenja zelo dobrodošlo. Sam ponujam takega, ki ni niti dogmatičen
niti absolutističen. Ne obstaja en pravi način izvaja-nja ali ena
prava tema učenja. V tej knjigi enostavno uporabim svoje izkušnje
in staršem ponudim mehko predlogo, ki jo lahko uporabijo in
prilagodijo, kot se jim zdi. Ključ je v zadovoljnih in
izpopolnjenih otrocih in starših. Ko se boste ozrli na čas
koronavirusa, boste videli, da je imel pozitivne in produktivne
posledice.
Moj sistem bo deloval tudi kasneje, ne zgolj v času
samoosamitve, kajti oblikovan je bil na podlagi izkušenj, saj ga
uporabljam že leta v povsem običajnih časih. Ker je 15 minut tu in
tam enostavno vklju-čiti tudi v delovni dan, ti koncepti delujejo
tudi po vrnitvi v realno življenje. Obdobje koronavirusa me je pač
prisililo, da sem knjigo napisal in bo tudi hitro na voljo. Zato bo
izšla v samozaložbi, česar običajno ne počnem, kajti mojih 12 in
več knjig je izšlo pri velikih založbah – vendar tradicionalni
založniki izide načrtujejo leto ali več vnaprej, zaradi česar ideje
o knjigi enostavno ne bi mogel uresničiti dovolj hitro, da bi izšla
še v koronačasu, ko so bralci željni tovrstne-ga svetovanja.
V naslednji številki Modrih novic bomo nadaljevali s tem
član-kom in si pogledali, kako opolnomočiti svoje otroke.
* Posnetek srečanja si lahko ogledate na spletni strani
domzalec.si, kjer v iskalnik vpišete slovenologija.
** V mesecu juniju bo kampanja potekala na
Kickstarterju(https://www.kickstarter.com/projects/noahcharney/1977177512?re-f=9yxuex&token=6ab424ec),YouTubu
(https://youtu.be/YDMAq2YPxJo).
Noahu lahko sledite tudi na Facebooku in Instagramu.
-
junij 2020 11OGLAS
KNJIGA (OMEJENA IZDAJA) + APLIKACIJAJUNIJA ZAČETEK KAMPANJE NA
KICKSTARTERJU
Opolnomočite svoje otroke: Profesorjev priročniko učenju otrok v
samo 15 minutah dnevno
Avtor: dr. Noah Charney
O projektuOpolnomočite svoje otroke: Pro-fesorjev priročnik o
učenju ot-rok v samo 15 minutah dnevno je nova, zabavna,
inteligentna in angažirana knjiga (in tudi aplikacija), katere
ustvarjalec je avtor knjižnih uspešnic Noah Charney. Namenjena je
proak-tivnim staršem, ki jim je mar, in nudi odlično podporo pri
procesu učenja. Knjiga je skoraj končana in bo izšla po zaključku
kampanje.
Zbrana osnovna sredstva bodo zadostovala za pokritje osnov-nih
produkcijskih stroškov, kar pomeni izdajo knjige. Če bodo s
kampanjo zbrana dodatna sredstva, bo knjigo obogatila izvrstna
aplikacija za spremlja-nje otrokovega napredka, ki bo brezplačna za
vse podpornike.Naučite otroke vsak dan nekaj novega – vzelo vam
največ 15 minut dnevno. Lekcije so obli-kovane kot mini učni
načrti,
vsebujejo nekaj profesionalnih trikov, tako da so bolj zabavne
in si jih otroci zapomnijo dlje časa. Sistem učenja in
opol-nomočenja otrok temelji na preizkušenem sistematičnem pristop
in vsebuje tehnike, ki jih uporabljajo Nobelovi nagra-jenci.
Obsežno in zapleteno učno snov razdelite na majhne, kratke in
obvladljive koščke, prilagojene sposobnostim vaše-ga otroka … in
uživajte.
Za svoje otroke bi naredili vse, kajne? Kaj, če bi lahko za njih
naredili prav vse in to v zgolj 15 minutah na dan?
-
Modre novice12 AKTUALNO
Učenje mora potekati v naraviOb zaključevanju projekta lokalnih
akcijskih skupin Odprta vrata kmetij, kjer sodeluje tudi LAS Srce
Slovenije, smo se pogovarjali s predsednikom Sadjarsko-vrtnarskega
društva Tunjice Valentinom Zabavnikom, ki je z nami delil svoje
dosedanje izkušnje s sode-lovanjem v tem projektu.
SAŠA CEGLAR VIDMAR
S čim se ukvarja Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice?
Smo edino društvo, ki se ukvarja izkjučno z ohranitvijo starih
sort sadja. Društvo šteje šestdeset članov; vsi, razen enega, smo
ljubitelji, ki smo v triindvajsetih letih, odkar društvo obstaja,
pridobili veliko znanja, tako iz literature kot prakse in od ust do
ust. V vzorčnem sadovnjaku imamo 159 različnih sort. To je pomembna
stvar, ker je veliko starih sort, ki so kakovostne. Prav med
epidemijo smo bili priča velikim spremembam. Zavedati se moramo,
kako pomembna je samooskrba, ki je v Sloveniji mnogo premajhna.
Pridelava hrane je strateška zadeva, v času obilja o tem ni nihče
razmišljal, čeprav je to osnova. Po 2. svetovni vojni je bil ta
učni proces prekinjen, danes v šoli tega predmeta ni več, ne
poznajo ga niti učitelji. Skozi projekt Odprta vrata kmetij smo
imeli veliko skupin vrtcev, šol, upokojen-cev. Videli smo, da
otroci hitro dojemajo, kažejo veliko zanimanje, zanje je to igra,
morajo se dotikati zemlje, sadik. To si zapomnijo za vse življenje;
učenje mora potekati v naravi.
Kakšne programe ste razvili v okviru projekta Odprta
vrata kmetij?
Razvili smo programe za vrtce, osnovne šole, dijake, turiste,
kmečke ženske in ljudi s posebnimi potrebami, mentorske pro-grame.
Primerni so za vsakogar. Ob prikazu povemo vse, kako se vzgaja od
pečke do sadike. Zraven imamo majhne parcele, uporab-ljamo samo
peške iz lesnik (stara sorta jablane), naslednje leto sadike že
lahko cepimo, še isto leto jeseni so že primerne za presaditev na
stalno mesto. Koreninski sistem teh sadik je izjemno močan, gre za
visokodebelna drevesa. Ti sadovnjaki v Sloveniji izginjajo, naše
dru-štvo promovira vračanje teh sadovnjakov. Ta drevesa bodo
dočakala prek 100 let, teh starih sort se praviloma ne škropi,
sadje ima izje-mno aromo in okus. Danes žal kupujemo z očmi, v
reklamah je vse popolno, nam v društvu pa je pomemben okus.
Kakšne so vaše izkušnje s programi, ki ste jih razvili?
Ugotovili smo, da bi skupine otrok morale biti manjše; npr. po
10 otrok, ker ti ves čas rabijo igro, vsi morajo nekaj izvajati,
biti aktivno
vključeni. Na ta način imajo lahko ves dan igro oz. učenje v
sadov-njaku. Vrtci in šole so bili iz Kamnika. Invalidi so
specifična skupina, po petnajstih minutah rabijo spremembo. Lahko
bi bilo več skupin tudi iz ostalih občin v LAS.
Kakšni so vaši načrti v zvezi z razvitimi programi v bodo-
če, po zaključku projekta? Kaj načrtujete sicer v prihodnje
v
vašem društvu?
Veseli bomo vsake skupine, ki bo prišla na ogled od koderkoli.
Za vsakogar si vzamemo čas, tudi za naključne pohodnike ali
nena-povedane skupine. To mora biti stalna praksa, to je šola v
naravi, posebej za mlade. Prikaz obrezovanja sadnega drevja v
Mekinjah in Tunjicah je pokazal, da je med obiskovalci zelo velik
interes, manj-ka nam splošno znanje o drevesih, naravi. Agronom Jan
Bizjak z Bleda je povedal, da bodo namesto cipres sadili sadno
drevje, tujci namreč še manj vedo kot mi, od kje pride sadje, zato
se fotografirajo s sadnim drevesom, mi pa jim povemo celotno
zgodbo. Povedal bi še zgodbo o župniku Jakobu Razboršku, ki je bil
po duši sadjar. Če je bilo na vrsti npr. cepljenje, ni bilo verouka
in maše. Naredil je pregled stanja po kmetijah in ukazal kmetom,
naj posadijo sadike, ki jih je sam zagotovil, učil jih je vsega
potrebnega o sadjarstvu. Leta 1932, ko je bilo mokro leto, žito ni
obrodilo, slišal je zgodbo moža, ki je dejal, da če župnik takrat
ne bi prisilil očeta v sadjarstvo, otroci ne bi preživeli, tako pa
so imeli za preživetje suho sadje.
Kot narod moramo spremeniti dojemanje kmetovanja in odnosa do
kmeta, do pomena samooskrbe. Pred štirimi leti smo bili na obi-sku
pri ministru Židanu in mu povedali o primeru Švice, kjer je bila
pred 500 leti huda lakota, takrat so v ustavo zapisali, da mora
biti obdelan vsak kvadratni meter zemlje, danes so velik izvoznik
vina in žita. Predlagali smo, da lahko kot prvi slovenski minister
predlaga, da se to zapiše tudi v našo ustavo, lani smo ponovili
isto, ko je bil tradicionalni slovenski zajtrk. Vedno to
povemo.
V Sadjarsko-vrtnarskem društvu Tunjice so v okviru
projekta Odprta vrata kmetij razvili programe za vrtce,
osnovne šole, dijake, turiste, kmečke ženske in ljudi s
posebnimi potrebami.
-
junij 2020 13OGLASI
BOGATA IZBIRA PREVERJENIH RABLJENIH VOZIL
+ veliko drugih
BODITE DEL NAŠEGA TIMA!
Čufarjeva ulica 24, Vir, 1230 Domžalewww.veitteam.si, 031 395
395
OPEL ASTRA 1.6 CDTI INNOVATION START STOP• Letnik
1.registracije:2015• 69260 km• diesel motor, 1598 ccm, 100 kW / 136
KM• ročni menjalnik (6 pr.) 12.290,00 €
ČE SE ODLOČITE ZA NAKUP V TEM MESECU, DOBITE GRATIS CELOLETNO
VINJETO + POLN TANK GORIVA!
IZKORISTITE ENKRATNO PRILOŽNOST.
FORD S-MAX 2.0 TDCI BUSINESS• Letnik 1.registracije:2016• 111842
km• diesel motor, 1997 ccm,
110 kW / 150 KM• ročni menjalnik (6 pr.)15.990,00 €
MAZDA CX-3 G120 CHALLENGE• Letnik 1.registracije:2015• 96500 km•
bencinski motor,
1998 ccm, 88 kW / 120 KM• ročni menjalnik (6 pr.)12.490,00 €
Vaterpolo najbolj varen šport
Člani kluba Calcit vaterpolo so začeli s treningi v do-
mačem bazenu Pod skalco. Pod dveh mesecih in pol so se
vse generacije vrnile v vodo in so zadovoljne s trenutni-
mi pogoji. Sedaj čakamo odločiteve Zveze vaterpolskih
društev o nadaljevanju tekmovanj. Vaterpolo sodi med
najbolj varne in zdrave športe – izkoristite priložnost in
se nam pridružite!
Konec junija bomo začeli s pla-valnimi tečaji, ki bodo pri-merni
za otroke od treh let in pol dalje (ponedeljek, sreda in petek ob
18. uri). V Cirius se zopet vračamo oktobra.Rekreacija odraslih in
mla-
dostnikov bo potekala ob torkih in četrtkih ob 20. uri in vsak
dan od ponedeljka do petka dopoldan.Vaterpolo šola (od pet let in
pol dalje): ponedeljek, sreda in petek v popoldanskem času, po 29.
6. 2020 pa tudi dopoldan. Od 29. 6. dalje vam bomo vsak ponedeljek
dopoldan omogo-čili preizkus vaterpola (od 8 let dalje).Vsi
programi bodo prilagojeni takratnim razmeram v
zvezi s covidom-19. Več informacij najdete na naši spletni
strani www.vaterpolsko-drustvo-kamnik.si.
-
Modre novice14 STRIP
Avtorica stripov je Mateja Štrajhar. Stripi so nastali v okviru
individualnih ur striparstva pod mentorstvom znanega kamniškega
ilustratorja Ivana Mitrevskega.
-
junij 2020 15MODRA ŠOLA TEKA
Uspešen sestanek in prvi trening!
Začela se je že sedma Modra šola teka z Avtohišo Real. Čeprav je
sedem pravljična številka, pa letošnje leto za take in drugačne
športne prireditve ter organizacije ni prav nič pravljično. Pa
vseeno – prve tekaške korake so naši Modri tekači in tekačice že
nare-dili, še pred tem pa smo se dobili na uvodnem sestanku.
MATEJ PRIMOŽIČ
Pred tekači je pet tekaških mesecev. Glede na prejšnja leta smo
letos začeli štirinajst dni kasneje, a nič manj zagnano. Prvi
sestanek Modre šole teka z Avtohišo Real, ki smo ga imeli na prvi
junijski dan, je uspel. Na sestanku smo se pogovorili o poteku
treningov in pogojih, hkrati pa ves čas ugotavljali, kako smo vsi
že komaj čaka-li, da začnemo. Pomerili smo tudi odlično opremo
Craft, saj bomo tudi letos trenirali v enotnih majicah, tekaških
hlačah in nogavicah. Torej, če srečate tekače v modro-črni
kombinaciji, potem nam le pomahajte – to smo Modri tekači, sedma
generacija!
Za nami je tudi že prvi trening, za katerega lahko trdimo, da je
bil uspešen. Čeprav je vsak začetek težak, nas povezujeta skupinski
duh in pozitivna naravnanost, tako da nam do živega ne pridejo niti
strogi trenerji.
Naši trenerji bodo tudi letos Polona, Peter in Nejc, ki
prihajajo iz ekipe našega osrednjega partnerja Bodifit. Poleg
treningov dvakrat tedensko bodo imeli naši tekači na voljo tudi
vodene in ostale vadbe v centrih Bodifit. Izgovorov torej ne bo
več. Pred nami je tekaško
poletje in prav taka jesen, zato upamo, da nam bo vreme čim bolj
naklonjeno in bomo v skupini tekačev začetnikov usvojili osnovno
znanje, medtem ko je nadaljevalna tekaška skupina že vajena
treni-rati tako v dobrih kot v slabih razmerah.
Vsi naši sponzorji so zlati!
Naj omenimo, da nas poleg že omenjene opreme Craft in
stro-kovnega partnerja Bodifit že vsa leta podpirata tudi podjetje
Sano-labor in trgovina Zlata ptička. Celoten projekt bi težko
izvedli brez osrednjega sponzorja, letos je to Avtohiša Real.
Upamo, da nas kdaj obiščejo s kakšnim od svojih Renaultovih
lepotcev. Ne smemo pa pozabiti niti na podjetje Količevo Karton, ki
letos obeležuje 100-le-tnico delovanja, in sponzorsko podpira vse
dogodke, ki jih organizi-ra ekipa Modrih novic.
Hvala vsem za podporo! Tekači se bomo potrudili, da bomo na
treningih marljivi. Želimo si še, da bi se nas poškodbe popolnoma
izognile, za ostalo bomo poskrbeli sami.
Pa srečno in dober tek!
športna oprema pokrovitelj pokrovitelj strokovni partnerGlavni
pokrovitelj dogodkov
Modrih novic 2020
100
-
Modre novice16 INTERVJU
Polona Lovšin: Deklica s čopičiNisva se pogovarjali v živo. Pa
kljub temu je najina komunikacija po elektronskih medijih dala
slutiti, da je slikarka in ilustratorka Polona Lovšin pristna in
prijetna oseba, mogoče celo malenkost pravljična – prav taka, kot
so njene ilustracije. »Poslovno in osebno sem oseba, ki znova in
znova raziskuje svetove in se skozi njih razvija. To velja tako za
delo, ko risbe prelijem na papir, kot osebno, ker sem mama dveh
deklic,« sebe opiše 46-letna Trzinka, ki nas je v tokratnem
pogovoru popeljala v svet, ki je – čeprav označen za otroškega – še
kako tudi ogledalo odraslega. Svet ilustracij je Polonin svet.
MATEJA ŠTRAJHARFoto: osebni arhiv Polone Lovšin
Ste ilustratorka. Kako vas je pot pripeljala do tega
poklica?
Pri šestnajstih letih mi ni uspelo opraviti sprejemnih izpitov
za srednjo oblikovno šolo, danes je to Srednja šola za oblikovanje
in fotografijo v ljubljanskih Križankah. Po nasvetu staršev sem se
odločila za ekonomsko šolo v Kamniku, kjer je gimnazijsko smer
obiskoval tudi moj starejši brat Peter. Po zaključku srednje šole
sem obiskovala Pedagoško fakulteto, tu zaključila dva letnika, nato
pa sem se po priporočilu profesorja Hermana Gvardjančiča
preizkusi-la na sprejemnih na Akademiji za likovno umetnost in
oblikovanje, smer slikarstvo. V četrtem letniku sem zanosila,
diplomirala in ob opazovanju moje male hčerke postala
ilustratorka.
Je ilustratorstvo po vašem poklic ali poslanstvo?
V mojem primeru poslanstvo, saj sem že kot majna deklica
go-vorila, da bom slikarka. V moji rodbini ni bil nihče del
umetnosti. Nisem odraščala v svetu galerij, imela sem zgolj
slikanice, v katerih
sem opazovala ilustracije. Velik del otroštva sem preživela pri
starih starših v Skaručni pri Vodicah. Danes še kako rada
upodabljam te svetove iz otroštva ... Kmečko okolje, naravo in
deklico, ki raziskuje skrivnosti tega sveta.
Na vas je vplival tudi Kamničan, igralec Uroš Potočnik?
Hodil je v isto srednjo šolo, le drugo smer. Nekega dne je
vsto-pil v naš razred in prebral okrožnico. Bil je visok, oblečen v
črno, s črno obrobljenimi očmi in daljšimi lasmi. Sama pri sebi sem
si rekla: »Njega pa hočem spoznati.« Sedela sem v prvi vrsti in do
njegove-ga prihoda komaj kdaj nosila črna oblačila, potem pa ...
Ponovno sem ga srečala v lokalu Pod gradom, pristopil je k meni in
rodilo se je prijateljstvo. Z njim sem spoznavala svet Škuca, K4 v
Ljubljani, mlade nadebudne pesnike, se zaljubila v pevca Nicka
Cava. In ne nazadnje – verjel je v moje sanje, da bom nekoč
slikarka ... verjetno pri odraščanju potrebuješ nekoga, ki verjame
v tvoje svetove.
Je bilo potem odločilno na vaši poti, da ste obiskovali
srednjo
ekonomsko šolo v Kamniku? Mogoče bi se stvari obrnile druga-
če, če bi bili sprejeti na srednjo oblikovno šolo?
-
junij 2020 17INTERVJU
Verjetno je do tega, da sem postala ilustratorka, vodilo več
poti. Ne morem reči, da je zgolj Kamnik vplival na moj notranji
glas, da bom nekoč slikarka. V šoli pri razredničarki nisem imela
podpore; pred ustnim spraševanjem me je vedno cinično nagovorila:
»No, sli-karka, ali kaj znaš?« Imeli smo tudi predmet spoznavanje
umetnosti, pa karkoli sem narisala, učiteljica ni verjela, da je to
moje delo, tako da ... Ampak imeli smo tudi druge učiteljice, ki so
me nagovorile, naj poslikam učilnico. Pa moji sošolci in njihovi
prijatelji, ki sem jim risala na džins jakne.
Kakšne spomine imate na srednješolska leta v Kamniku?
Na srednješolsko družbo imam lepe spomine. Glede same šole in
učne snovi pa sem se veliko spraševala, kaj delam tam. A sem
prilagodljiva in sem se znašla v tem svetu številk in financ. Še
vedno pa zagovarjam, da je v tej starosti še najbolj pomembna
družba in ne toliko sama šola.
S Kamnikom ste povezani tudi drugače. Po končani akademiji
ste leto dni počevali na osnovni šoli v Kamniku. Zakaj ste
prene-
hali s poučevanjem?
Pisalo se je leto 2000. Moja hčerka je takrat dopolnila eno
leto, pa je bilo treba preživeti. Kot ilustratorka še nisem imela
dovolj naročil, da bi lahko preživljala družinico. Oba s partnerjem
sva se trudila, da bi si lahko čim prej ustvarila dom, gnezdece. A
kot učiteljica nisem videla perspektive, saj so takrat vse delavce
za določen čas med po-čitnicami odpuščali in potem bi morala
septembra zopet zaprositi za delo. Sama pa sem izrazito previdna in
potrebujem varnost, zato mi je bilo delo učiteljice nesmiselno,
čeprav so bili učenci krasni. Po tej izkušnji sem začela zaupati
vase in verjela, da se bom lahko preživljala kot ilustratorka.
Je bila v vašem življenju tudi ključna oseba, ki vas je
spodbudila,
v vas vzbudila vero vase?
Neke ključne osebe ni bilo. Zdi se mi, da sem dovolj zaupala
vase; je pa bilo fino imeti ob sebi še nekoga, ki je verjel v moje
sanje. Bila sem zelo marljiva in veliko risala. To me je
osrečevalo. Ni kar tako rek, da vaja dela mojstra, brez marljivosti
ni nič. Talent in želja nista dovolj.
Rišete ilustracije za slikanice. Kako nastane ilustracija?
Kako
izberete motiv, ki ga boste naslikali? Koliko besede ima pri
tem
avtor besedila in koliko urednik, založba?
Ponavadi prejmem besedilo. Pri nekaterih založbah imam popol-no
svobodo, brez kakršnihkoli sestankov. Drugje pa si izmenjamo želje.
Vendar prej upoštevam likovnega urednika kot samega avtor-ja, vsaj
tako je pri založbi Mladinska knjiga. Nekje naredim skice, drugje
pa kar takoj brez skic začnem barvati oziroma snovati na papirju.
Ponavadi je prvi priblisk, kako naj bi bila ilustracija videti,
najboljša izbira. Je pa tako, da iz slikanice v slikanico rastem in
razi-skujem. Rada imam popolno svobodo.
Priznam, da imam velik problem z roki, ker težko usklajujem
svoje delo z družino. S partnerjem sva ločena, on živi v
Amsterda-mu, tako da sem za vse sama. Nikoli ali pa zelo redko se
je zgodilo, da sem iskala pomoč pri starših.
Ali je vaša ilustracija v slikanici slika besedila ali je slika
tistega,
česar v besedilu ni?
Odvisno. V vsako delo poskušam vnesti nekaj svoje zgodbe in tako
besedilo še nadgraditi.
Katere premisleke naredite pred začetkom slikanja? Želite v
ilustracijo ujeti čustva, pokrajino, dogajanje – kaj vam je
najbolj
pomembno, čemu dajete poudarek?
Vsemu, kar ste našteli; vse je prepleteno. Tudi v slikanju zgolj
narave so vidna čustva. Vsaka barva ti pove, analizira neko čustvo.
Tu gre za harmonijo vsega.
Zanimivo je, da so vaše ilustracije v slikanicah tako žive,
barvite,
polne, medtem ko na svojem facebook profilu zadnje čase upo-
dabljate svet v sivini s koščkom rdeče. Kako to?
Meni osebno so te ilustracije mnogo boljše kot marsikatera
barv-na. Narejene so z ogljem in črno barvo ter rdečo barvico na
akva-relnem papirju. Oglje vedno odraža, kako spreten si v risbi,
ker tu pa resnično ne moreš ničesar prekriti. Lep je tudi odziv,
kajti mnogi me nagovarjajo, naj te sličice izdam v knjižni obliki.
Potrebujem le še založnika. V njih sem upodobila sebe in našega
valižanskega ovčarja, corgija, ime mu je Gucci. Z risbicami na
hudomušen način nagovar-jam gledalca. To je nekaj, kar občudujem,
moja izpoved osebi, ki mi je blizu, ali ne nazadnje samemu
gledalcu, pa tudi odziv na izolacijo, karanteno.
Se kdaj počutite ujete v svojem stilu?
Ne nikakor. Ves čas raziskujem in skozi čas se spreminjam ...
lah-ko bi rekla iz slikanice v slikanico.
Kaj ustvarjate trenutno?
Trenutno delam ilustracije za založnico in pisateljico Heleno
Kraljič, založba Morfemplus.
Ustvarjate v tišini ali ob glasbi?
Nikoli v tišini. Ponavadi ustvarjam ob glasbi, izbor zvrsti je
od-visen od mojega počutja. Včasih si zavrtim film, tako da slišim
zgolj glasove. Od letošnjega marca ustvarjam ob prisotnosti obeh
hčera in njunega učenja, tako da je precej pestro.
Katera je vaša najljubša barva? Zakaj?
Moja najljubša barva je črna, ker se v njej najbolje počutim.
Red-ko posežem po drugi barvi, morda rdeči. Modna oblikovalka Coco
Chanel je dobro rekla – črna barva ti poudari oči.
Ponavadi ustvarjam ob glasbi, izbor zvrsti je odvisen
od mojega počutja.
-
Modre novice18 INTERVJU
Katera je vaša najljubša slikanica? Zakaj?
Najljubša je trenutno zadnja izdana, in sicer Drevo Tomaža
Pen-gova, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Po izidu, ko jo
obja-mem, pa slikanica Deklica z vžigalicami, ki jo bo izdala
založba Sanje. Pravljico Hansa Christiana Andersena sem prenesla v
današnji čas. Slikanica vsebuje precej moje osebne izpovedi, vendar
ne toliko v sami zgodbi. Fino sem rešila tudi slikanico Samo še pet
minut Patri-cije Peršolja (založba Malinc), ki mi je zaradi
tematike (ločena druži-nica in čakanje dečka na svojega očka) zelo
blizu.
Za katero zgodbo, pravljico pa si želite naslikati
ilustracije?
Čisto iskreno nimam nekih želja. Razen morda za ljubezenske
pesmi, pa naj bo to za odrasle ali otroke. Ne razmišljam toliko o
tem, kajti imam veliko dela.
Ustvarjali ste tudi za tujino oziroma tuje založbe. Kakšna je
razli-
ka med tujino in Slovenijo?
Pri nas si lahko svoboden. V tujini se moraš zelo prilagoditi
na-ročniku, še posebej, če gre za neko organizacijo. Poleg tega
imajo tudi nusmiljeno kratke roke. Drugače je z večjimi založniki.
V av-torskih honorarjih so pecejšne razlike, a ni vse denar.
Kako poteka delo za tujino?
Podobno kot pri nas, le da tam res zahtevajo skice. Ostalo je
isto.
Ali potem, ko je ilustrator uveljavljen, ko dobi priznanje ali
je
predlagan zanj, in dela za naročnike iz tujine, lahko izbira,
kaj bo
delal in česa ne, ali je Slovenija premajhna za kaj takega?
Pomembno je samo, kako dober si. Potrebuješ tudi kanček sreče.
Naše nagrade nimajo nikakršne teže v tujini. Vsaj meni se tako
zdi.
V svojem življenju ste se soočili tudi z boleznijo, ki ponavadi
člo-
veku ponudi nov uvid v svoje delo, ustvarjanje, življenje
nasploh.
Kako je bolezen vplivala na vas in vaše delo?
Pri meni je bolezen pustila manjši pečat kot ločitev oziroma
raz-drta družinica, kajti slednja mi je predstavljala temelj in
notranji mir. Brez črevesja lahko normalno delaš, ko pa ostaneš sam
z dvema ot-rokoma, pa ni enostavno. Izgubiš oporo in objem ...
Na bolezen sem gledala zelo pozitivno, normalno delala in v meni
osebno se ni nič spremenilo, ker je nisem jemala, kot da bo sedaj z
menoj konec, čeprav sem si v nekem trenutku na intenzivni negi
želela smrti in preprosto umreti. Me pa je presunil stavek
gastroe-nteorologa dr. Ferkolja, ko me je pred drugo operacijo
odstranitve črevesja vprašal, ali je partner sprejel mojo stomo,
ker je zelo veliko moških ne sprejme in zapustijo partnerke. Takrat
niti nisem slutila, da to čaka tudi mene.
Imate dve hčeri. Sta onidve vaši ''preizkuševalki''?
Ne, onidve sta moja inspiracija, sta moji učiteljici in
ljubezen.
Bosta stopali po vaši poti?
Mislim, da ne.
Od konca maja so na ogled vaše izvirne ilustracije in knjižne
iz-
daje slikanic v galeriji Pogled v Kamniku, do nedavnega so
bile
na ogled tudi na spletu, z razstavo pa se predstavljate tudi v
do-
mačem Trzinu. Ali se prvič predstavljate pred domačim občin-
stvom? Kakšni so občutki?
Trzin je tako majhen, da se vsi praktično poznamo in moje delo
ni nekaj novega. Pa nekako sem že vajena razstavljati.
Kaj pa radi počnete, ko ne rišete?
Rada gledam filme.
Bila sem zelo marljiva in veliko risala. To me je
osrečevalo. Ni kar tako rek, da vaja dela mojstra, brez
marljivosti ni nič. Talent in želja nista dovolj.
-
junij 2020 19OGLASA
Ponovno vabljeni v Gostilno Repnik, ki bo z visoko kakovostjo in
butično domačnostjo razvajala vaše burbončice. Tradicijo živimo in
ustvarjamo, znanje prednikov pa smo nadgradili z modernimi
tehnikami ter estetskimi dražljaji. Vse te sestavine skupaj
ustvarijo jed, ki vam bo ostala v izvrstnem spominu.
Gostilna Repnik, Vrhpolje 186, Kamnik +386 (0)51 300 357 | +386
(0)40 695 137 (penzion)[email protected] |
www.gostilna-repnik.si
Doživetje je blizu. Se vidimo.
Gostilna
Penzion Catering
Doživetja
Donja Bričina 53, Mali Lošinj
Rezervacije: gsm: +385 99 831 9067e-mail:
[email protected]
www.vilamirakul.com
Vila MIRAKUL *** Mali Lošinj APARTMAJI (20. 06. – 10.
07.)APARTMAJI (20. 06. – 10. 07.)
CENE ZA APP 5 … že za 735,00 eur 663300,,0000 EEUURR | ZA APP 2
STUDIO … že za 525,00 eur 455,00 EUR455,00 EURTuristične takse in
prijave za vse osebe ter čiščenje in razkuževanje apartmaja že
vključeni v cenah.
-
Modre novice20
Sabotin (608 m) Hrib, prepleten s kavernami in vojaškimi jarki,
na vrhu je muzejska zbirka prve svetovne vojne, po njegovih
pobočjih je potekala soška fronta, razglašen za Park miru, ki se
ponaša s prečudovitim razgledom od morja do Triglava? Uganili ste,
to je Sabotin. Razgledni vrh nad Gorico, pogled seže na Sveto Goro,
Škabrijel, Vipavsko dolino, Kras, furlansko nižino, Goriška brda in
Julijske Alpe ter seveda na smaragdno reko Sočo. Končno so meje
občin odprte! Po dveh mesecih, ko sem na Kamniškem odkrila še tista
pobočja, ki jih do zdaj nisem poznala, je moj cilj Goriška.
NA IZLET
KADJAR: ko se odločimo, da osvojimo vse vrhove
Robusten mestni terenec z neustraš-nim videzom. Velik in udoben
prostor za potnike vam omogoča, da se podate na dogodivščino s
kančkom prefinjenosti. Za volanom se vsak dan prepustite
navduše-nju nad avanturami. okusa.
Po Goriškem smo se potepali z Renault Kadjarom.
Izhodišče: Solkan (100 m) • Zahtevnost: lahka • Čas hoje: 3–4
ure • Najprimernejši čas: vse leto (zaradi vročine priporočam v
pomladnih in jesenskih mesecih) • Časa vožnje: 90 minut v eno
smer
BOGOMIRA SKVARČA JESENŠEKFoto: Bogomira Skvarča Jesenšek
Legenda o Soči pripoveduje, da so nekoč v dolini Trente živeli
bogovi: Triglav, Jalovec in Mangrt. Pri ljudeh so bili
priljubljeni, saj so radi priskočili na pomoč. A nekega dne je v
Trento prišel velikan, ki so mu rekli Vodobruhec, saj je iz
njegovih odprtih ust bruhala voda. Ker je bil velikan hudoben, je
neprestano odpiral usta in veli-ko vasi je bilo poplavljenih.
Ljudje so se pritožili nad njim pri bogu Jalovcu in ta se je
odločil, da bo temu početju naredil konec. Toda komaj se je
velikanu približal, že je ta odprl usta in curek vode je za-del
boga Jalovca, tako da se mu ni mogel približati. Jalovec je
poklical na pomoč še druga dva. Vsi trije skupaj so ukrotili
Vodobruhca in ga zvezali. Toda niso se mogli dogovoriti, kam naj ga
zaprejo. Pa se je bog Triglav, ki je bil najpametnejši, domislil in
predlagal, da ga zap-rejo v votlino, ga položijo na tla in mu
odprejo usta. Tako bo voda namakala dolino in velikan bo popravil
škodo, ki jo je naredil. Le-genda pravi, da so tako tudi storili.
In od takrat na tem mestu izvira
Soča. Bog Triglav je še rekel, da bodo velikana Vodobruhca
izpustili in rešili, ko bo odslužil svojo kazen. Upajmo, da je do
takrat še daleč, kajti takrat naj bi smaragdna reka za vedno
presahnila.
(Vir: http://www.slapovislovenije.info/soca.htm)
Peljemo se po avtocesti in jo zapustimo pri Novi Gorici,
usme-rimo se v smeri Solkana, kjer na parkirišču pred mostom
parkira-mo. Pot nadaljujemo peš čez most, do ostrega desnega
ovinka, kje se usmerimo v gozd na Sabotin po ''južni'' poti. Pot se
na začetku strmo vzpne, nato prečka glavno cesto, se vzpne po
stopnicah in se nada-ljuje po mulatjeri, nato pa spet v gozd po
kamniti poti. Po kakšni uri pridemo do ruševin cerkve sv.
Valentina, nato pa nas pot vodi po grebenu, vse do vrha z razgledom
na reko Sočo, ki jo podaljšamo vse do okrepčevalnice. Južna pot je
zelo razgledna in dobro označena. Na vrhu se okrepčamo, si vzamemo
čas za ogled muzejske zbirke in se vrnemo po isti poti.
-
junij 2020 21
NOVO V KAMNIKU!
Keršmančev parkTOREK – PETEK: 10. – 20. ure
SOBOTA, NEDELJA: 12. – 20. urePONEDELJEK: ZAPRTO
KRIŽANKA
NAGRADNI RAZPIS SLIKOVNE KRIŽANKE1. bon v vrednosti 15 €2. bon v
vrednosti 10 €3. bon v vrednosti 5 €
Nagrade podeljuje SHOW FOOD d.o.o. Potrdila o nagradah bomo
izžrebancem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v
Modrih novicah, ki bodo izšle 3. julija 2020.Rešitve nagradne
slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslo-vom
pošljite do petka, 26. junija 2020, na naslov: Modre novice, IR
IMAGE d. o. o., Med-vedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna
križanka.
IZŽREBANI REŠEVALCI:
1. športni nahrbtnik Jack Wolfskin: Lenart Andrejc, 1230
Domžale2. športni nahrbtnik Jack Wolfskin: Sara Kolarič, 1241
Kamnik3. športni nahrbtnik Jack Wolfskin: Dragica Kosterov, 1236
Trzin
Nagrade podeljuje Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota
Ljubljana, Verovškova 60 b, Ljubljana.
Geslo nagradne križanke lahko oddate tudi na
www.modre-novice.si!
Ime in priimek Naslov Podpis E-mail 1
3 6 10 7 4 2 11
9 3 12 3 4 5 6 7 8
1
2
345
6
7
8
9
10
11
-
Modre novice22 OGLAS
Od leta 1998 smo del Skupine Mayr-Melnhof in proizvaja-mo
kartone iz recikliranega papirja in svežih vlaken ter bele
premazane liner kartone na dveh kartonskih strojih. Raznovrsten
portfelj in raz-lične proizvodne zmogljivosti nam omogočajo večjo
proi-zvodnjo kartonov iz svežih vlaken, iz recikliranega pa-pirja
ali linerja, odvisno od povpraševanja, in zagotavljajo hitro
prilagajanje spreminja-jočim se zahtevam trga.
Po drugi svetovni vojni
Konec vojne je podjetje doča-kalo v vzpodbudnem stanju. Ni bilo
porušeno ali poško-dovano. Proizvodnja je tekla. Primanjkovalo je
surovin in rezervnih delov. Kljub izzivom tistega časa je podjetje
novem-bra 1945 že polno obratovalo. Zaposleni so se začeli vračati.
Tovarniški stroji PSI, PSII in KSI so bili v kar dobrem sta-nju,
samo brez pogonskih jer-menov. Ključno pomanjkanje pa je bilo
čutiti na področju kadrov. Vsi, ki so se vračali v podjetje, so
bili sprejeti z od-prtimi rokami. Imeli pa smo tudi srečo. Eden
izmed bivših delavcev je bil mobiliziran v cestno službo na
Koroško, od koder se je vrnil na delo s 5-tonskim tovornjakom in
se
pripeljal v službo v papirnico. Tako smo imeli na voljo vozi-lo
za prenekatere izzive. Vozi-lo smo morali kot vojni plen oddati
JLA. Kot nadomestilo smo prejeli vojaški UNRAA tovornjak. Prevažati
smo za-čeli razni pomožni material in 11. novembra 1945 smo zopet
polno obratovali. Leta 1946, natančneje 19. ju-lija, je papirnica
formalno začela poslovati kot državno podjetje. 3. marca 1950 pa je
z odredbo vlade FLRJ prešla v gospodarsko upravo LRS. Takrat smo
tudi uradno prev-zeli naziv Papirnica Količevo.
Izgradnja KSII in rekon-
strukcije
Za izgradnjo Kartonske-ga stroja II so se intenzivne priprave
začele že leta 1956. V tistem času je bilo potrebno vlogo za
investicijo predložiti Investicijski banki Beograd v okviru
panožnega natečaja.
Papirnica Količevo s svojim programom in svojo prvo vlo-go ni
uspela, zato smo morali počakati še nadaljnji dve leti. S poskusno
proizvodnjo na KSII smo pričeli 1. decembra 1960. Zaradi
tehnološkega ra-zvoja tiskarske tehnike smo se kmalu odločili tudi
za rekon-strukcijo KSII, ki smo jo izved-li v letih 1968 in 1969.
Takrat smo vgradili prvo premazno napravo in izgradili pripra-vo
premazne snovi. Druga rekonstrukcija KSII je sledila leta 1973, ko
smo naredili so-dobnejše prostore in prenovili postopke v dodelavi
kartona.
Priprave na izgradnjo KSIII
Takoj po izgradnji KSII so se pojavile ideje o postavitvi KSIII
s kapaciteto 15.000 ton kartona na leto. Poleg kar-tonskega stroja
smo načrtovali tudi parno turbino, parni stroj in lesobrusilnico.
Prvi projekt za izgradnjo KSIII je bil izde-
lan julija 1964. Po terminskem planu naj bi izgradnja trajala 4
leta in bi bila končana ko-nec leta 1968. Ker je leta 1965 stekla
gospodarska reforma in močno ohromila investicijsko dejavnost, smo
projekt usta-vili. Po letu 1968 so se gospo-darske razmere malo
umirile in ideja o novem kartonskem stroju je oživela. Avgusta 1971
so izdelali orientacijski pro-gram izgradnje KSIII s kapaci-teto
49.000 ton letno. Priprave so potekale leta 1974 in 1975.
Združitev slovenske papir-
ne industrije
Medtem ko smo na Količe-vem intenzivno pripravljali načrte za
nov KSII, so bile v spomladanskih mesecih 1974 zaključene tudi
priprave za združitev slovenske papirne industrije. Nastala je
orga-nizacija združenega dela
Slovenija Papir. Glasova-nje za združitev je potekalo 16.5.1974
v vseh delovnih organizacijah. Delovna skup-nost Papirnice Količevo
pa je glasovala tudi o svojem bo-dočem razvoju in realizaciji
projekta KSIII. Glasovanje je potekalo pod geslom »Zdru-ženi
močnejši, v razvoju
hitrejši«.
Nadaljevanje sledi ...
Lidija ZupančičKoličevo Karton – podjetje s tradicijo, 2.
del
Podjetje je nastalo na pogorišču prve svetovne vojne. Od takrat
ostajamo v ospredju. Sto let proizvajamo izdelke
iz papirja, začenši z lepenko in papirjem za knjige, vse do
danes, ko proizvajamo premazne kartone za živilsko in
farmacevtsko industrijo. Naš cilj se ni spremenil: le najboljša
kakovost za naše kupce. Trenutno proizvedemo skoraj
280.000 ton kartona letno. V preteklosti je bilo rekordno
proizvesti 7000 ton letno. V letu 1925 smo proizvedli 600 ton
z 89 zaposlenimi, leta 1940 pa 7210 ton z 272 zaposlenimi.
100
Med prvimi se je vrnil ing. Jože Krisper:
»Vsi smo s težkim srcem čakali konec vojne in si želeli, da bi
se vrnili v
svoja delovna okolja, ki smo jih zapustili že leta 1941 ali
tekom vojne.
Sam sem si tudi želel, da bi se vrnil v tovarno. Po radiu smo
slišali , da
naj se vsi, če je le mogoče, javijo na svojih prejšnjih delovnih
mestih
oziroma v podjetjih. Nismo vedeli, ali bodo vsi ljudje
pravočasno de-
mobilizirani. Osebno sem se takoj javil na ministrstvu
industrije in
rudarstva Slovenije in zelo hitro dobil dekret, naj grem v
Papirnico. Z
delom sem začel 9. maja 1945.«
-
junij 2020 23OGLASI
i: www.ir-image.sit: 01 839 64 00
Podjetja v času po koroni
Pacient številka ena. Socialna distanca. Samoizolacija. Vse to
so besede, ki na začetku tega leta niti približno niso bile del
našega
vsakdanjega besedišča. Neizpodbitno dejstvo je, da bo ta
pandemija v prihodnjih letih, morda celo desetletjih, vplivala na
živ-
ljenja nas vseh. Katere tri makrotrende pa prinaša čas po
koroni?
1. Prihodnost je digitalna
Številni, ki ponujajo nenujne storitve – trgovine, frizerski
saloni, pisarne – so zaprli vrata svojih fizičnih izpostav in
ugo-tovili, da so brez kakršnih koli tehnoloških znanj in orodij za
preživetje.V naši agenciji smo bili priča velikemu povečanju
števila podjetij, ki bili sedaj pripravlje-ni na skok v digitalno
tehnolo-gijo. Ključnega pomena je, da
podjetja lahko ne le preživijo, ampak uspešno poslujejo z
iz-boljšanimi spletnimi mesti in prisotnostjo na družbenih
ka-nalih. Povpraševanje po e-tr-govinah, po oglaševanju na
družbenih omrežjih, chatbotih in mobilnih aplikacijih je večje kot
kadarkoli prej, saj se tudi manjša podjetja pridružujejo tehnološki
revoluciji v novem desetletju.
2. Kibernetska varnost
S porastom števila zaposlenih, ki so med izbruhom virusa delali
na daljavo, se je pojavilo več kršitev varnosti podatkov in
kibernetskih napadov. Več podjetij bo prisiljenih vlagati v
tehnologijo za posodabljanje in varovanje spletnih strani in
strežnikov, ki je varna, nad-gradljiva, dostopna na daljavo
in v skladu s predpisi o zaseb-nosti in varnosti podatkov.
3. Poslovanje “na daljavo”
Srečanja iz oči v oči in stiska roke video zagotovo ne more
nadomestiti, lahko pa prihrani čas in stroške vseh vpletenih. Zato
predvidevamo, da se bo naslednjih nekaj let trend virtu-alnih
sestankov nadaljeval – ne le v poslovnem svetu, temveč tudi v našem
vsakdanu. Prav tako se bo po tej zdravstveni krizi povečal odstotek
zapo-slenih, ki bodo lahko delali od doma. Mnoga podjetja, ki so
prej nasprotovala delu na da-ljavo, se namreč zdaj, ko so bila
primorana zapreti svoje pisar-ne, zavedajo, da so zaposleni tudi
pri delu od doma še vedno lahko učinkoviti. Ti trendi bodo
relevantni
ne le v letu 2020, ampak verje-tno še dolgo po tem. Sprejema-nje
pravih odločitev in uvajanje sprememb, ki bodo v skladu s temi
trendi, bosta zagotovila, da bo vaše podjetje pripravljeno in v
ospredju nove revolucije na področju digitalne tehnologije.
Hana Jaksetič
DIGITALNA ALEJA
Kombinirana poraba goriva: 8,0 – 4,7 l/100 km. Emisije CO2: 126
– 207 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Temp. Emisije NOX: 0,0181 -
0,0577g/km. Emisije trdnih delcev: 0,0002- 0,00092g/km. Št. delcev
(x1011): 0,01– 1,67. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo
novemu standardu meritev WLTP (globalno usklajen postopek
testiranja za lahka vozila).
*Ponudba velja ob nakupu vozila v akciji Cash Plan preko Nissan
Financiranja. Stranka je v okviru akcije Cash Plan upravičena do
promocijskega popusta v višini do 6.640 € z vključenim DDV, ki
velja za Nissan X-Trail 1.7 dCi XT 4WD Tekna s kovinsko barvo,
možnosti odloga pričetka odplačevanja mesečnih obrokov do 120 dni
in brezplačnega podaljšanega jamstva. Pogoj akcije je sklenitev
finančne pogodbe z minimalno financirano vrednostjo 5.000 € in
minimalnim trajanjem financiranja 24 mesecev. Odlog pričetka
odplačevanja do 120 dni je omogočen v primeru minimalnega 20%
pologa in v primeru ustrezne bonitete stranke. **7 let jamstva
obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5.
leto po programu “As new”, 6. in 7. leto pa po programu Basic. oz.
za 160.000 km, karkoli se zgodi prej. Ponudba velja za omejeno
število vozil na zalogi. Akcija velja do 30.6.2020. oz. do
razprodaje zalog. Renault Nissan Slovenija, d.o.o. si pridržuje
pravico, da akcijo predčasno zaključi ali jo podaljša. Pridržujemo
si pravico do napak. Slike so simbolne. Več na www.nissan.si
KRULC d.o.o. Cesta heroja Vasje 8, 1251 MoravčeDelovni čas
08-18, sobota 08-12.Tel: 01 723 12 00 www.nissan-krulc.si
ČAS ZA DOBRE PONUDBE
VOZILA NISSAN IZ ZALOGE
DO 6.600 € PRIHRANKA*7 LET JAMSTVA**
-
Modre novice24 AKTUALNO
Vrnitev v šolske klopiV tem tednu so se v šolske klopi vrnili
vsi osnovnošolski otroci. Mi pa smo preverili, kako je pouk potekal
v prvem tednu sproščanja ukrepov, ko so se v šole vrnili učenci
prvega triletja.
MATEJA ŠTRAJHARFoto: Mateja Štrajhar
Kot pravita Branka Kralj Čižmešija in Sara Rode, profesorici
razrednega pouka iz Osnovne šole Trzin, je bilo prvi dan vrnitve v
šolske klopi opaziti kar nekaj resnih, prestrašenih otroških
obrazov pri jutranjem sprejemu. »A so se, ko so po dolgem času
ugledali so-šolce in svoje učiteljice, dokaj hitro tudi na resnih
obrazkih narisali nasmehi. Led je bil prebit takoj, ko smo se
pozdravili in si začeli pri-povedovati dogodivščine, ki so se nam
zgodile med karanteno,« sta povedali za Modre novice.
Najtežje je vzdrževati medsebojno razdaljo
Da je učencem najtežje ves čas upoštevati ukrep o minimalni
medsebojni razdalji vsaj en meter in pol, še dodajata profesorici.
»S stalnimi opozorili učiteljev je sicer nekoliko lažje, a še
posebej naj-mlajšim učencem na šoli je težje dopovedati, da telesni
stik v tem času ni priporočljiv, saj pri skrbno izbranih igrah še
vseeno prihaja do dotikanja.«
Njunemu opažanju se pridružuje tudi Barbara Janežič Bizant,
ravnateljica Osnovne šole Komenda Moste: »Učenci, sploh mlajši, se
trudijo upoštevati pravila, a jim ne zmorejo popolnoma slediti.
Starejši učenci pa se še težje družijo na varni razdalji. Zavedajo
se, da preživljajo zadnje skupne dneve – skrivnosti so premočne,
tam je potrebnega več opozarjanja.«
Na splošno vse tri sogovornice ugotavljajo, da so tako učenci
kot učitelji sprejeli ukrepe in se jih trudijo tudi upoštevati,
seveda pa so le-ti s seboj prinesli tudi nekaj težav. »Tako učenci
kot učitelji so ukrepe sprejeli kot nujno zlo v boju proti širjenju
okužb. Zavedajo
se, da nas napačni koraki hitro lahko pripeljejo na začetek
zgodbe. Učitelji poučujejo z maskami. Pravijo, da so se kar
navadili, a peti z njimi je težko. Težave so tudi pri poučevanju
tujih jezikov in pri po-učevanju v nižjih razredih – učiteljev vzor
pri izgovorjavi je ključen, izredno povedna je tudi mimika obraza,
ki se je ne da razbrati, če se je ne vidi. S pokritim obrazom je
bistveno težje vzpostavljati poziti-ven odnos z učenci, ta pa je
pomemben motivator učenčevega dela in napredka,« pojasnjuje Barbara
Janežič Bizant.
Starši so se v letošnjem šolskem letu izkazali
Osnovnošolsko izobraževanje temelji na trikotniku odnosov med
učitelji, učenci in starši, zato je vloga slednjih ključna pri
vzpo-stavitvi zdravih temeljev poučevanja. Sogovornice ugotavljajo,
da so starši tako med samo epidemijo in izvajanjem pouka na
daljavo, kot tudi sedaj ob vrnitvi otrok v šolske klopi,
pripravljeni na sodelova-nje. »Starši so zelo kooperativni in
razumevajoči. Razumljivo je, da jih tudi malce skrbi, kako bo. Kot
vse nas,« povesta Branka Kralj Čižmešija in Sara Rode, tudi Barbara
Janežič Bizant pravi, da so se starši v letošnjem šolskem letu zelo
izkazali. »V zadnjih treh mesecih ni bilo nikomur lahko, ne učencem
ne učiteljem, še posebej pa ne staršem. Ti so večinoma na svoje
rame poleg fizične skrbi za otroke prevzeli še učiteljsko vlogo.
Krmarili so med navodili in stranmi z gradivi, jih razlagali in
spremljali delo svojih otrok, vse to pogosto še ob delu na daljavo.
Kljub velikim obremenitvam pa jih je le malo tarnalo – nekateri so
(upravičeno) prosili za počasnejši tempo, drugi za kakšno
prilagoditev ali pojasnilo, le redki so dopustili, da njihovi
otroci uberejo lažjo pot v iskanju načinov, kako se izogniti vsemu
nenujnemu šolskemu delu.«
Socialna dimenzija življenja v šoli je močno okrnjena
Sicer pa ravnateljica komendske šole opaža, da z
organizacijskega vidika pouk poteka dokaj gladko, saj je v
pedagoški proces po vrnitvi v šole vpetih bistveno več ljudi, mnogo
več je dežurstev zaposlenih, rokovanje s hrano je urejeno po
natančnih protokolih, enako prevoz učencev in njihov odhod iz šole.
»Tehnično smo sistem dobro izpi-lili. Šolsko osebje trenutno
izjemno velik delež časa nameni vodenju
ODLIČNI OCVRTI PIŠČANCINAJBOLJŠE PICEVIKEND KOSILA
NA VELIKI TERASI !031-30-22-21
-
junij 2020 25AKTUALNO
majhnih skupin po stavbi, skrbi za dosledno umivanje rok, skuša
za-gotavljati varnostno razdaljo in se držati zarisanih koridorjev
premi-kanja, razkužuje mize pred malico in po njej ter do minute
natančno pripelje učence v jedilnico na kosilo ter iz nje,« pojasni
Barbara Janežič Bizant, vendar kritično dodaja, »če pa pogledamo
socialno dimenzijo življenja v šoli, se težko pohvalimo. V
jutranjem varstvu učenci sedijo na svojih mestih, med odmori ne
zapuščajo razreda. Učitelji opozarjajo na varnostno razdaljo med
otroki, učenci med seboj ne morejo niti šepetati, kje je šele
skupna igra z igračami. To je nova resničnost, takšna iz temnih
utopičnih napovedi prihodnosti.«
Razrede s petnajstimi učenci bi lahko obdržali
Vrnitev v šolo je prinesla tudi nove načine dela. Učenci so se
nedvomno razveselili dejstva, da šolske torbe ostajajo v šoli,
kajti to pomeni, da ni domače naloge. Ukrep pa ni razveselil
učiteljev. »Po-sledično je treba več nalog predelati v šoli, čeprav
ima posamezna učna ura še vedno le 45 minut,« pravita Branka Kralj
Čižmešija in Sara Rode.
Glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje so
šole ob vrnitvi učencev prvega triletja in devetega razreda
oblikova-le razrede oziroma učne skupine, ki štejejo največ
petnajst učencev. Profesorici Branka Kralj Čižmešija in Sara Rode
omenjeni ukrep pozdravljata, po njunem mnenju, ki se mu pridružuje
tudi veliko učencev in staršev, bi lahko tak normativ v šolah
obdržali tudi po koncu ukrepov. »Tako učencem kot učiteljem je delo
olajšano zaradi zmanjšanega števila učencev v posamezni skupini.
Razredi so tako številčno manjši, zato je učno delo neprimerno
lažje in metodično enostavnejše, učno šibkim učencem pa se učitelj
dosti lažje posveti. Učiteljice ugotavljamo, da svoj poklic lahko
opravljamo bolj kako-vostno, strokovno in v njem zelo uživamo. Ta
normativ, petnajst učencev na razred, bi se moral kar obdržati,
navdušeno ugotavljajo tako učenci, kot tudi učitelji, prav tako
veliko število staršev in skrb-nikov,« poudarjata profesorici
Osnovne šole Trzin.
Brez predanosti zaposlenih ne bi šlo
Barbara Janežič Bizant izpostavlja, da se obe spremembi, ki smo
jima bili priča v zadnjih mesecih – tako vzpostavitev pouka na
da-ljavo kot ponovna vrnitev v učilnice – ne bi bili mogoči, če ne
bi v šolah zaposlovali predanih in srčnih delavcev: »Sama le kratek
čas ravnateljujem – pred tem sem delovne dneve preživljala v
učilnici, navdušena nad domislicami in miselnim potencialom svojih
učen-cev. Trenutno sem odmaknjena od te silovite mladostne
energije, ki polni učilnice, a kljub temu čutim veliko predanost
posameznikov, ki pišejo zgodbe slovenskega šolstva. V letošnjem
šolskem letu je šolska barka najmanj trikrat korenito zamenjala
smer – procesi, ki so po svoji naravi dolgotrajni in počasni, so
bili izvedeni v nekaj dneh. Da smo uspeli praktično v enem vikendu
pouk iz učilnic prestaviti v spletno okolje, vzpostaviti
individualne spletne strani učiteljev, se povezovati
videokonferenčno in izvajati pouk v spletnih učilnicah, da smo na
novo ustvarili urnike prevozov, razpolovili oddelke, pri-lagodili
pouk spet popolnoma novemu konceptu (in kot kaže, ga bomo morali še
enkrat) – tu igrajo ključno vlogo vsi tisti, ki so prev-zeli skrb
za skupine, ki dopoldne izvajajo pouk v razredu, popoldne pa še na
daljavo (naj bo za učence, ki se iz zdravstvenih razlogov niso
mogli vrniti v šolo, ali pa gre za učitelje, ki so dopoldne v
razre-du, ker imamo pač še enkrat več skupin, popoldne pa se
ukvarjajo z delom v oddelkih, ki jih sicer poučujejo.) Pa ne gre le
za srčnost učiteljev, predanost čutim tudi pri kuharskem osebju
(marsikdo iz-med njih bi bil upravičen do nadomestila in bi lahko
ostal pri svojih otrocih, a čuti dolžnost do naših učencev in hodi
v službo), pri zapo-slitvah preko javnih del (brez oklevanja
prevzamejo mnoge naloge,
ki niso bile v prvotnem obsegu del in nalog), pa tudi pri
čistilkah in hišnikih, ki otrokom zagotavljajo čim varnejše okolje.
S takšnimi zaposlenimi, ki jim je delo poslanstvo, se lahko piše
velike zgodbe in danes