-
Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna
tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva
OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA | Februar 2019 –
231
ORIGINALNI IN ORIGINALOM ENAKOVREDNITRAKOVI, TONERJI IN
KARTUŠESERVIS PRINTERJEV
Kuhamo s ščepcemljubezni in domišljije.
C
M
Y
CM
MY
CY
CMY
K
Print Ready Add edit2.pdf 3/12/2018 2:17:35 AM
KRILAd.o.o.
KRILA d.o.o.
ključi za avto in dom
ključi za avto in dom
Graviranje: tablice, napisi za vrata, izdelava štampiljk
Brušenje: dleta, noži, škarje...
Poslovalnica KamnikLjubljanska 4atel: 01 031 18 48gsm: 031 756
001
Poslovalnica KamnikLjubljanska 4atel: 01 831 18 48gsm: 031 756
001
Graviranje: tablice, napisi za vrata, izdelava štampiljk
Brušenje: dleta, noži, škarje...
Graviranje: tablice, napisi za vrata, izdelava štampiljk
ključi za avto in dom
Brušenje: dleta, noži, škarje...
Poslovalnica KamnikLjubljanska 4atel: 01 831 18 48gsm: 031 756
001
• dovozi • klančine • stopnice • terase
TALJENJE SNEGA IN LEDUNA ZUNANJIH POVRŠINAH
PROJEKTIRANJE, IZVEDBA, GARANCIJA
OGREVAM.SI
Poslovna cona Komenda
45let
tel.01 834 15 [email protected]
KAMNIK - DOMŽALE - MENGEŠ - TRZIN IN OKOLICA
ZELO UGODNO, hiter odzivni čas!
www.taxialma.si
tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...tapeciranje kuhinjskih
kotov, stolov...
sedalne vrece, tabureji, blazine...sedalne vrece, tabureji,
blazine...
izdelava po meriizdelava po meri
tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...tapeciranje kuhinjskih
kotov, stolov...
sedalne vrece, tabureji, blazine...sedalne vrece, tabureji,
blazine...
izdelava po meriizdelava po meri
ww
w.
ww
w.4
3
2
5
tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...tapeciranje kuhinjskih
kotov, stolov...
sedalne vrece, tabureji, blazine...sedalne vrece, tabureji,
blazine...
izdelava po meriizdelava po meri
ww
w.
ww
w.
ww
w.
ww
w.
tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...tapeciranje kuhinjskih
kotov, stolov...
sedalne vrece, tabureji, blazine...sedalne vrece, tabureji,
blazine...
izdelava po meriizdelava po meri
ww
w.
ww
w.
-
Oglasa
AC Lovše d.o.o.Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil
TOYOTA.
DomžaleJarška cesta 11(01) 777-77-77
KranjCesta Staneta Žagarja 65b(04) 777-77-77
10 LET JAMSTVANA HIBRIDNO BATERIJO EKO SUBVENCIJA
www.aclovse.si
2Modre novice Februar 2019
-
25.1. 22.2. 22.3. 19.4. 17.5. 14.6. 5.7. 19.9. 18.10. 22.11.
13.12.30.8.
MODRE NOVICE - tudi na www.modre-novice.si Naslednja številka
izide 22. marca 2019Ustanovitelj in izdajatelj: IR IMAGE d. o. o. –
ISSN – 2386 – 0960 – Glavna in odgovorna urednica: Mateja Štrajhar
– Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Aco Kramar, Andrej Žalar,
Iris Kline Arih, Barbara Kopač – Tehnično urejanje, prelom in
priprava za tisk: IR IMAGE d. o. o. – Oddaja oglasov:
[email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR IMAGE d. o.
o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/
83 96 411, e-mail: [email protected] – Modre novice izhajajo enkrat
mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v
Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno –
Naslov uredništva: IR IMAGE d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241
Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB
d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo
– Tisk: Salomon, d. o. o., Ljubljana-Polje – Na podlagi zakona o
davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija
Modre novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje
davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.
e: [email protected], t: 01 839 64 00
Kaj izbrati, kaj pisati?Besede prazne, puhle in visokoletečeo
čisti poeziji, ki nas v srcu bolnem peče.Ki nas ne pusti hladnih,
bahavih,samopašnih,temveč daje nam uteho vsaj v dnevih
strašnih.
Ali pesniti kar sam?O objemu, stisku rok in nasmehu,o ljudeh, ki
nas v temnih dneh prepuščajo v grehu.Ki vzbuja strah, nemoč,samoto
in nemir,in tako postane gnilo za naš notranji prezir.
Kaj pa, če bi dvignil glavo?Visoko, mogočno potem hodil
okrog,mimo vas, vas in vas ter vas,navadnih,v porog in posmeh
služili bi mi vi,le tisti iskreni začutili, da trpim, in bi
šli.
Raje molčal bom, kajne?Moč besed je neizpeta, a hkrati kot napuh
prekleta,revnim vzema, lačne lakoti, bogatemu le da zaleta,ko ima
jo, je ne vrne, niti ne deli,še več jo grabi,lakomno si baše v
usta, žepe in za pas,jih ne obrabi.
Taka je usoda moja, žalostna in kdaj sramotna,ognja polna, a
tako slabotna.
Modre novice
France Prešeren: PohárköszöntõPrevod: Tandori Dezsõ
Éljenek mind a népek, kik várják a nagy napot, mely a
földkerekségnek hoz békésebb virradatot? Mennyi rab lesz szabad és
jó szomszéd a nap alatt!
Zanimivo je brati ali peti Zdravljico v tujih jezikih.
Priporočam vam, da najdete še kakšno bolj eksotično jezikovno
varianto, kot je zgornja madžarska. Sicer pa takole pravi zakon:
Himna RS je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica, na
melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka
Premrla.Predstavljam si, da ste prav vsi v letošnjem tednu
kulturnega praznika v živo slišali izvedbo slovenske himne (po tv
ne velja!). Sam sem jo trikrat: prvič v klavirski izvedbi, dvakrat
pa v izvedbi mešanega zbora, a med seboj zelo različni. Če je bila
prva čisto korektno izvedena, je v drugi bilo kar nekaj težav.
Morda zato, ker je šlo še za nikoli slišano priredbo, ob kateri smo
se poslušalci le nemo spogledovali. Začelo se je nekoliko zgrešeno,
saj je bilo treba po nekaj odpetih tonih petje ustaviti, dati še
enkrat intonacijo in začeti še enkrat. Pri himni se začetek ni
izšel? Drži, a pustimo to. Vse bolj se mi ob inflaciji himne ob 8.
februarju poraja vprašanje, zakaj se ne izvaja bolj pogosto, zakaj
le ob "zapovedanih" praznikih? Kakor mi amerikanizacija naše družbe
ni prav po godu, mi je ameriška navada, da se na vseh športnih in
drugih dogodkih izvede himna, zelo blizu. V Sloveniji je to,razen
na reprezentančnih nivojih, bolj redkost kot pravilo. Bi pa vse
skupaj pridobilo na večjem pomenu dogodka, posledično pa tudi pri
naši zavesti domovinskosti, ki si jo vse družbene in politične pore
tako želijo izboljšati. Pri samih izvedbah pa bi bil križ, vem. Kot
po tekočem traku bi bili priča variantam, ki niso niti blizu zgoraj
navedenemu zakonu: od slabih posnetkov do živih izvedb, od Damjana
Murka do opernih pevcev. A verjamem, da se da pravi način izvedbe
primerno razširiti in osveščati. Tudi sam sem s svojim vokalom
pripravljen pomagati. Tega res še nisem počel, bilo bi mi v čast,
tako da kar pogumno, ponudbe lahko sporočite na naše uredništvo. Ne
pozabite pa seveda na primeren honorar. Naj silnemu občestvu našega
bralstva razodenem, da ne odstopam od svoje tarife za takšno
storitev, ki znaša 60 min/h.
Poezija
Na naslovnici delo Tima Pezdirja (OŠ Roje) z naslovom Hiše
mojega mesta (Flerin).
Uvodnik
MODRA ISKRICADolgo je življenje, če je popolno. Po njegovih
dejanjih ga moramo meriti, ne pa po času. Zato hvalimo in štejmo
med srečne tistega, ki je dobro uporabil svoj čas, pa naj je bil še
tako kratek.
Seneka
3 Modre noviceFebruar 2019
-
Na kratko
Štefan Šubic in podobarska razstavaDomžale • Štefan Šubic s
Poljan nad Škofjo Loko se je od nekdaj navdu-ševal nad
podobarstvom. Gre za vejo umetnosti, ki temelji na izdelova-nju
kipov in rezbarij za namene okrasitve cerkva.
Tako Štefan kot tudi njegovih pet sinov se obrti niso lotevali
zgolj doma, temveč so svoje veščine uporabili za krašenje tudi
mnogih evropskih cerkva. Tedaj je bil glavni vir medsebojnih stikov
dopisovanje. Prav omenjena pisma pa so Maruši Košir predstavljala
osnovo za pisanje monografije Dom slikarjev Šubic, pisma
pripovedujejo, v kateri skozi pisma šestih ključnih avtorjev
pred-stavlja njihovo zgodbo.
Odprtje podobarske razstave je v začetku meseca potekalo v
prostorih pri-ljubljene Menačenkove domačije, kjer bodo omenjena
dela na voljo za ogled do 26. februarja. Osnovno strukturo razstave
je tudi tokrat pripravila kustosi-nja Katarina Rus Krušelj, samo
razstavo pa je ponovno postavil Roman Kos. Pri urejanju in
postavitvi je sodelovala tudi vsestranska zbirateljica in
profeso-rica filozofije in pedagogike Iva Podlipnik, dogodka pa sta
se udeležili tudi di-rektorica Zavoda Poljanska dolina Lucija
Kavčič ter avtorica zgoraj omenjene monografije Maruša Košir.
Katarina Rus Krušelj je izpostavila, da je cerkveno podobarstvo
devetnaj-stega stoletja v podeželskih in mestnih delavnicah
združevalo vse umetno-stne vrste, tako arhitekturo in rezbarstvo
kot tudi oltarne podobe in pozlatar-stvo. V družinsko obrt družine
Šubic so bili vpeti vsi, poleg očeta in sinov tudi širše sorodstvo.
Tako je iz družinske veje izšlo kar šestnajst umetnikov, čemur se
je še danes moč čuditi, saj je bila tovrstna obrt tedaj izredno
zahtevno delo. Šubičeva dela lahko najdemo po vsej Sloveniji,
središče njegovega ustvarjanja pa je bila cerkev na Poljanah.
Omenjena razstava je širšemu občinstvu prvič predstavila izvirna
dela, tako risbe in skice kot tudi poglobljene študije Štefana
Šubica, njegovih sinov in nekaterih učencev, ki gojijo tradicijo
slikarskih in rokodelskih veščin. Kul-turni program sta na odprtju
razstave popestrili še glasbenici Ivona in Sofija Lederer iz
Glasbene šole Domžale, za žlahtno kapljico pa je tudi tokrat
poskr-bela Vinska klet Vidmar.
Na Prešerna dan so na Menačenkovi domačiji ponudili tudi voden
ogled po razstavi, kjer je še nekaj svojega znanja ponovno predala
Iva Podlipnik.
Barbara Kopač
Manjkajoči del mengeške obvoznice bodo začeli graditi
marcaMengeš • Po skoraj treh letih pogovorov, usklajevanj, pa tudi
zapletov bo izbrani izvajalec, Gorenjska gradbena družba Kranj,
marca vendarle začel z gradnjo manjkajočega dela mengeške
obvoznice.
Skorajšnjega začetka gradnje se je razveselil tudi župan Franc
Jerič: »Po vseh letih prizadevanj, prerekanj, dogovorov in
pogovorov smo prišli do toč-ke, ko lahko rečemo, da se je vložen
trud poplačal. Številne neprespane noči in razlogi, zakaj ne, so
prav gotovo najbolj zaznamovale prebivalce, ki živijo ob glavni
cesti. Čeprav bi si vsi želeli, da bi se gradnja začela veliko
prej, pa smo zadovoljni, da se bo v marcu začelo graditi.«
1720-metrski odsek manjkajočega dela obvoznice v Mengšu naj bi
bil zgrajen v desetih mesecih. V okviru projekta bosta pri naselju
Topole urejeni avtobusni postajališči in pešpot do naselja. Na
določenih odsekih bo obvo-znica zavarovana tudi s protihrupnimi
ograjami. Izvajalci menijo, da sama gradnja ne bo vplivala na
promet v občini; delne zapore so predvidene samo v delu, kjer se bo
zgrajeni del obvoznice navezal na ostoječo cesto v Topolah.
»Možne bodo tudi kratkotrajne popolne zapore glavne ceste,« je
še pojasnil direktor Gorenjske gradbene družbe Kranj Stanislav
Remic.
Ob stoletnici združili moči in izdali zbornikDomžale • V
letošnjem letu čebelarska društva Dolsko, Domžale, Krti-na Dob,
Lukovica in Moravče praznujejo stoletnico organiziranega
če-belarjenja. Ob tej priložnosti so združili moči in izdali
zbornik, natanko 100 let po ustanovitvi, 9. marca, pa pripravljajo
še strokovni simpozij in proslavo.
»Ustanovitev Čebelarske podružnice za brdski sodni okraj 9.
marca 1919, ki se je nato imenovala Čebelarska podružnica Krtina,
predstavlja mejnik v zgodovini organiziranega čebelarjenja na tem
prostoru, saj so se takrat če-belarji prvič zares množično
vključili v čebelarsko organizacijo, s čimer se je pričelo
kontinuirano organizacijsko in izobraževalno delo na tem področju
ter poteka še vse do današnjih dni. Organizacijske oblike in obseg
so se v ka-snejših letih spremenili, temelji za vse nadaljnje
podružnice, družine in dru-štva pa so bili postavljeni prav tistega
daljnega 9. marca 1919 pri Slaparju v Lukovici. Iz te podružnice so
nastala vsa današnja čebelarska društva v okoli-ci: Domžale,
Dolsko, Krtina Dob, Lukovica in Moravče, predstavniki vseh petih
čebelarskih društev pa so sklenili, da bodo to obletnico praznovali
skupaj in bodo v počastitev tega jubileja izdali spominsko
monografijo, ki bo predsta-vila zgodovino čebelarstva na tem
območju,« je na predstavitvi zbornika poja-snil Ine Peregrin
Stegnar, predsednik odbora za pripravo stoletnice nekdanje
Čebelarske podružnice za brdski sodni okraj, in poudaril, da so se
ravno zaradi okrogle obletnice čebelarji s tega območja še bolj
spoznali, začeli še bolj so-delovati, izmenjavati izkušnje in dobre
prakse.
V monografiji, katere glavni urednik je Blaž Otrin, je
predstavljena zgodo-vina vseh petih društev, dodan je seznam vseh
članov, opisan je začetek gra-dnje Čebelarskega centra Slovenije v
Brdu pri Lukovici, kot posebno vrednost knjige pa avtorji
izpostavljajo fotografije čebelnjakov članov društev: »Na njih so
razvidni delavnost, ponos, veselje in estetski čut današnjih
čebelarjev ter so gotovo dragocen pomnik današnjega trenutka za
bodoče rodove. Zbornik prikazuje del bogatega čebelarskega mozaika
in želi biti zahvala vsem dose-danjim čebelarjem, pomnik današnjega
trenutka in navdih za razvoj v priho-dnosti.«
Davčno svetovanjeUrejanje rezidentskega statusaPrijava prihodkov
prejetih v tujiniZastopanje v davčnih postopkihPoslovno
svetovanjeCelovite računovodske storitve
4Modre novice Februar 2019
-
Na kratko
V našem natečaju zmagala slika Tima Pezdirja iz OŠ RojeJanuarja
smo vse osnovne šole v regiji (Kamnik, Domžale, Men-geš, Trzin in
Komenda) povabili k sodelovanju v ustvarjalno-likov-nem natečaju
Modrih novic. Odzvale so se OŠ Frana Albrehta – PŠ Tunjice, OŠ
Roje, OŠ Rodica, OŠ Marije Vere Kamnik, OŠ Preserje pri
Radomljah.
Komisija je kot najboljšo izbrala sliko Tima Pezdirja (OŠ Roje),
ki si jo lahko ogledate na tokratni naslovnici, sicer pa bodo v
letošnjem letu na naslovnici naše revije objavljene še slike
naslednjih avtorjev: Klara Bre-žnjak (PŠ Tunjice), Zala Peček,
Marko Lukič, Bojan Vuk (vsi trije OŠ Roje), Luka Lenarčič, Tijan
Geci (oba OŠ Rodica), Nejc Štok, Ela Matoh, Aljaž Bajec (vsi trije
OŠ Marije Vere), Špela Herga in Breda Šketa, Anja Možina (vse tri
OŠ Preserje pri Radomljah). Natečaj je nagraden, zato bomo vsem
petim sodelujočim šolam podelili simbolična darila. O nagradah in
prevzemu bomo šole obvestili z dopisom.
Dvakrat dobrodelniKamnik, Moravče • Člani skupine Bojsi so
skupaj z glasbenimi pri-jatelji pripravili kar dva koncerta z
dobrodelno noto. Prvi je bil v Kamniku, drugi v Moravčah, na obeh
skupaj pa so s prostovoljnimi prispevki zbrali 971,21 evra.
»Stopimo skupaj in pomagajmo družinam v stiski, skupaj lahko
nare-dimo veliko. Naj že začetek leta obarvamo v bolj svetle barve
ljudem, ki to resnično potrebujejo,« so vabili člani skupine Bojsi
na dobrodelna kon-certa konec januarja. Odzvalo se je veliko ljudi
in skupaj so zbrali 971,21 evra za Anino zvezdico Kamnik. Kot je za
Modre novice povedala Eva Cocej, vodja Anine zvezdice Kamnik, bodo
s tem denarjem lahko pomagali 20 po-moči potrebnim družinam. »Take
projekte močno pozdravljam in si želim, da bi jih bilo več,«
zaključuje Eva.
Dan ozaveščanja o downovem sindromuKamnik • V okviru delovne
sobote so na kamniški Osnovni šoli Mari-je Vere pripravili Čarobni
dan s knjigo, ki je bil namenjen sprejema-nju drugačnosti in
predvsem ozaveščanju o downovem sindromu. Vse skupaj so združili
tudi z medgeneracijskim sodelovanjem.
Nekaj starejših učencev je obiskalo učence 1. in 2. triletja ter
z njimi preživelo eno šolsko uro. Zanje so pripravili predavanje o
downovem sin-dromu in prebrali knjigo Mire Dobravec V Klari je
nekaj več (tudi en majhen kromosom). Učenci 8. in 9. razreda, ki so
sodelovali na tekmovanju za Can-karjevo priznanje, so za učence 3.
triletja pripravili predstavitev knjige Kit na
plaži Vinka Möderndorferja, ki govori o dekletu, ki ima brata
z downo-vim sindromom.
V šolski knjižnici je 23-letni Jaka Blejc, ki ima downov
sindrom, v pogo-voru s specialno pedagoginjo Katarino Kesič Dimic
učencem 8. in 9. razre-da predstavil svoj svet in življenje. Med
gledanjem fotografij jih je popeljal po svojih izletih,
popotovanjih, na katere se skupaj z očetom odpravi tudi na motorju,
in razložil nekaj več o svojem delu v domžalski Naši trgovin'ci,
trgovini z oblačili in izdelki iz druge roke, ki v okviru
socialnega podjetja Verjamem vate zaposluje ljudi s posebnimi
potrebami. Jaka, ki se z začu-denimi pogledi, ki jih je velikokrat
deležen, ne obremenjuje preveč, nam je zaupal, da je doživel tudi
kakšne neprijetne situacije, ob katerih mu je bilo hudo. Ob takih
trenutkih se usede in svoje občutke prenese na papir. »Moj svet, v
katerem živim, je tak kot svet vsakega človeka. Prav tako
po-trebujem hrano, spanec, obleko, osnovne človekove potrebe,
predvsem pa je pomembno razumevanje, prijaznost in ljubeznivost
ljudi. Lahko sem sit in imam dobro obleko, a ko grem po ulici in
slišim besedo – kaj pa ta dela tukaj – me to zaboli. Ta človek me
ne pozna, ampak si vzame pravico, da me sodi na podlagi mojega
videza. On ne ve, da jaz tega njemu ne bi rekel nikoli, saj mi je
prijaznost pomembnejša. Mi z downovim sindromom potrebujemo in
dajemo predvsem ljubezen in prijaznost,« je Jaka napisal o tem, kaj
potrebujejo ljudje z downovim sindromom, in se s svojo odpr-tostjo,
iskrenostjo in uglajenostjo dotaknil prav vseh.
Po literarnem delu so si učenci 1. in 2. triletja ogledali
risanko Khumba, ki govori o zebri, ki se rodi s polovico prog, 3.
triletja pa španski film Jaz bi tudi, v katerem igra španski
igralec z downovim sindromom Pablo Pineda.
Čarobni dan s knjigo se je zaključil s prireditvijo ob kulturnem
prazni-ku, na kateri so se spomnili letošnje 170-letnice Prešernove
smrti. Prav posebni gostje na prireditvi so bili glasbeniki z
downovim sindromom iz skupine Strune, ki so zaigrali na zanje
prirejene citre, skupaj z njimi pa sta zapela tudi šolski otroški
in mladinski pevski zbor.
Novi zemljevid pohodniških poti v dolini Kamniške BistriceKamnik
• V Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik so izdali zemljevid
pohodniških poti v dolini Kamniške Bistrice, ki so ga že pohvalili
obiskovalci osrednjega slovenskega turističnega sejma Natour
Alpe-Adria, nedvomno pa se ga bodo razveselili tudi doma-čini.
Zemljevid je na voljo na osrednji TIC točki na Glavnem trgu v
Kamniku.
»Kamnik je tudi aktivna zelena destinacija. Obiskovalci osrednje
TIC točke in tudi agencije ter posamezniki na sejmih veliko
sprašujejo po pohodništvu. Zato smo se odločili, da izdamo
zemljevid z orisanimi po-hodniškimi potmi. Vsebino so pripravili
zaposleni na oddelku turizem na Zavodu za turizem, šport in kulturo
Kamnik, zasnova pa je delo Krešimirja Keresteša iz MapDesign,
kartografski studio d.o.o.,« je za Modre novice po-vedal Samo
Trtnik iz kamniškega Zavoda za turizem, šport in kulturo ter
pojasnil, da so se pri pripravi zemljevida osredotočili na
pohodniške poti, ki vsebujejo naravne ali kulturne znamenitosti,
ter tiste, po katerih obi-skovalci osrednje TIC točke v Kamniku
najpogosteje sprašujejo. Tako je na zemljevidu sedem poti:
Koželjeva pot do Doma v Kamniški Bistrici, pot do Slapa Orglice, do
treh balvanov v Kamniški Bistrici, do Spominskega par-ka, do
Rokovnjaških lukenj ter tudi poti na Sv. Primož in na Kamniški vrh.
Vsaka pot je označena na zemljevidu in tudi tematsko opisana ter
orisana s stopnjo težavnosti, dolžino, višinsko razliko in okvirnim
časom prihoda na cilj. Na zemljevidu so označena tudi parkirišča,
prenočišča in gostilne, ki ponujajo jedi blagovne znamke Okusi
Kamnika.
5 Modre noviceFebruar 2019
-
Na kratko
Kako bit óčeš poet in ti pretežko je v prsih nosít al pekel, al
nebo!Trzin • Tudi letošnje trzinsko slavje ob obeležitvi
Prešernovega dne ni razočaralo. Večer je odprl ženski pevski zbor
Trzinke, ki je s slo-vensko himno prebudil dvorano, nato pa jo je
nekdanji trzinski žu-pan in prejšnji minister za kulturo Tone
Peršak z zanosom povedel do spoznanja, da smo Slovenci res velik
narod. Ne le, ker so našo zgodovino oblikovali junaki, začenši s
Primožem Trubarjem, Valen-tinom Vodnikom, Antonom Tomažem
Linhartom, Rudolfom Mai-strom in drugimi, temveč ker sodobnost in
prihodnost ustvarjamo samozavestno in s pokončno držo. V svojem
nagovoru je vseskozi izpostavljal, da kultura ustvarja in ohranja
zavest naroda in da ta ne more obstajati brez le-te, četudi ima vse
ostale konstitutivne ele-mente (ozemlje, jezik in
prebivalstvo).
Četudi je Janez Bleiweis nekdaj trdil, da je slovenski jezik
primeren predvsem za pogovorno rabo, za sporazumevanje v domačem
okolju, je razvoj slovenske jezikovne kulture dokazal prav
nasprotno. Da bi se jezik namreč razvijal in napredoval, mora ta
razvoj potekati na vseh ravneh – ne zgolj na poljudnoznanstveni,
temveč tudi na strokovni ravni. In danes slovenski jezik na odru
zveni enako dobro kot tedaj nemški ali francoski, kot danes,
denimo, angleščina ali ruščina, kot so s pesmima Hišica draga
domača in Slovenec sem dokazale tudi pevke ženskega pevskega zbora
Trzinke, zatem pa še izjemne recitatorke, ki so dogodku primerno
občin-stvu predale nekaj Prešernovih lirskih besedil. Jelka Moravec
je z nami podelila usodo Andreja Smoleta, Olga Stopar se je
dotaknila Nezakonske matere, Helena Ogorelec pa je gledalcem
približala besedili Memento mori in Pevcu.
Za glasbeno ozadje sta poskrbela mlada glasbenika iz glasbene
šole Lartko. Rebeka Košir je odlična kitaristka, ki poje tudi v
pevskem zboru, hkrati pa je izredno dejavna tudi v šolskem
orkestru. Tokrat nas je nav-dušila z izvedbo skladbe Scotta Joplina
The Entertainer. Pridružil se ji je mladi Matic Jeraj, umetnik na
diatonični harmoniki, s katero sta eno že več let. Razveselil nas
je s prvovrstno izvedbo pesmi Slovenija, od kod lepote tvoje. Da je
izreden harmonikar, pričajo tudi števila priznanja, državna in
mednarodna, med drugim tudi trije zlati avseniki. Slovesnost pa z
njunim nastopom še ni bila zaključena. Za večeru primerno slovo je
poskrbel vse-stranski glasbenik Anže Šuštar, ki je s pesmimi Zakaj
tajiš, Ko mene več ne bo in Solinar slovesnemu dogodku še dodal
ustrezne globine.
Barbara Kopač
Slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku tudi v MengšuMengeš
• Slovesni večer ob kulturnem prazniku je v Mengšu odprla Mengeška
godba, za nadaljevanje glasbene tradicije pa je poskrbel orkester
Mihaelove strunice, ki je ustvaril nadvse primerno vzdušje za
nadaljnji potek kulturno obarvanega programa. Kot povsod je tudi tu
prvo točko večera predstavljala slovenska himna, s katero se niso
poklonili zgolj Prešernu, temveč celotnemu slovenskemu
narodu. Konec koncev na Prešerna dan ne slavimo zgolj dela in
ži-vljenja največjega slovenskega pesnika, temveč slovensko kulturo
nasploh.
Nadalje je rdečo nit programa povzela pripoved o Valentinu
Vodniku, novinarju, jezikoslovcu, frančiškanu, prevajalcu in
pesniku, ki se je vsesko-zi boril za razvoj slovenske besede. Kot
časnikar je vodil Lublanske novi-ce, pisal pesmi, hkrati pa pri
pisanju vzpodbujal in usmerjal tudi samega Prešerna. Tega je v
otroštvu oče želel preusmeriti v kmetijsko dejavnost, medtem ko se
je mama borila za to, da bi se izobrazil in postal duhovnik. Kot je
vsem znano, ga je pot speljala v pravniške vode in četudi je
pravniški izpit opravil s težavo, je bil menda hvalevreden pravnik,
ki svojih načel ni zapustil niti tedaj, ko bi ga ta lahko stala
zmage v primeru. Enakih nazorov je bil pri pisanju pesmi, kar je
šlo v nos marsikomu, med drugim tudi Jer-neju Kopitarju. Kopitar je
bil tedaj namreč kot dvorni bibliotekar in cenzor velika avtoriteta
in ko je zaustavil objavo Prešernovih del, je imelo to ve-liko
težo. Morda je bila prav Kopitarjeva cenzura tista, ki je bila
kriva, da je veliki pesnik pesnitve za nekaj časa tudi odložil in
tako slovenstvo gotovo prikrajšal za marsikatero kakovostno
delo.
Kulturni večer pa se ni oprl zgolj na delovanje Vodnika in
Prešerna, temveč je omenjal tudi položaj slovenskega jezika danes.
Ta ne predsta-vlja zgolj konstitutivnega elementa naroda, temveč
ima tudi povezovalno vlogo in ideološki pomen. Jezik je imel za
Slovence od nekdaj poseben pomen, zato je ob praznovanju kulturnega
dne še toliko bolj izpostavljen. Redkokatera država namreč sploh
praznuje kulturni dan, redkokje je to dela prost dan, še redkeje pa
so obeležitve takšnega obsega kot pri nas.
Za češnjico na vrhu smetane je poskrbel vsestranski gledališki
in film-ski igralec Pavle Ravnohrib, ki mu je Prešeren nadvse
blizu. Poleg tega, da ga izredno časti in spoštuje kot avtorja
pesniške besede, ga je upodobil tako v filmski različici kot tudi v
nadaljevanki. Njegovo poznavanje Pre-šernovih del je zato obsežno
in poglobljeno, s čimer je resnično navdušil poslušalstvo. Njegova
recitacija Zdravljice je pustila močan vtis.
Ob zaključku večera so bila podeljena še posebna priznanja za
različ-ne doprinose k razvoju kulture. Te so iz rok predsednice
Zveze kulturnih društev občine Mengeš Nataše Vrhovnik Jerič prejeli
Helena Testen, ki si je srebrno priznanje prislužila kot izredno
dejavna članica Likovnega dru-štva Mengeš, Meta Golob, ki je zlato
priznanje prejela za svoje delovanje kot sopranistka v Mešanem
pevskem zboru Svoboda Mengeš, ter Pavel Veider, ki je prejel
Listino Zveze kulturnih društev občine Mengeš za foto-grafski
prispevek k ohranjanju zgodovine in delovanju društva.
Barbara Kopač
Domovina, ne beži, ostani pri meniKamnik • Veličasten program
kamniške prireditve v počastitev kultur-nega praznika so pripravili
dijaki in profesorji Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra
Kamnik v sodelovanju z Zavodom za turizem, šport in kulturo
Kamnik.
Že lanski gledališko-glasbeni recital je navdušil, tako da so
bila pričakovanja velika tudi letos. Dijaki jih niso zgolj
upravičili, temveč še nadgradili, in stoje-če ovacije publike v
Domu kulture Kamnik so bile več kot zaslužene. Osrednja
6Modre novice Februar 2019
-
Na kratko
Sveti Duh 139, 4220 Škofja Loka,
[email protected]
• 080 87 74MODRA ŠTEVILKA
vrhunska okna, vrata, senčila,
protivlomna in alu vhodna vrata
slik
a je
sim
bol
ična
Okna in vrataVeka Ineo 76VELIKA PONUDBAPVC, PVC/ALU,ALU OKEN,
VRATTER SENČIL
BREZPLAČNA IZMERA!
tema prireditve je bil odhod od doma in zapuščanje domačega
kraja. V kulturno umetniškem programu z naslovom Domovina, ne beži,
ostani pri meni, je ob-činstvo spoznalo dijaško interpretacijo
poezije Otona Župančiča, Mileta Klopči-ča in Franceta Prešerna ter
prozo Ivana Cankarja. Dijaki so to literarno umetnost
interpretirali z besedno, glasbeno in gibalno izpovedjo.
Bernarda Trstenjak, ravnateljica Gimnazije in srednje šole
Rudolfa Maistra, dr. Tomaž Simetinger, direktor Zavoda za turizem,
šport in kulturo Kamnik, in Matej Slapar, župan občine Kamnik, so
vsi trije v svojih govorih poudarili, da ima kultura neizmerno moč
in vpliv na preživetje majhnega naroda, kot je slovenski. Vendar je
posameznikovo dojemanje kulture in umetnosti tudi zelo intimno.
»Umetnost nas nenehno izprašuje, se nam kaže, nas graja in nas
postavlja v ne-lagodne položaje, nas ziba v lepoti ali poskuša
izreči stvari, ki jih drugi mediji ne znajo ali ne zmorejo,« je med
drugim dejal dr. Simetinger in ravno ves ta vrtiljak vlog umetnosti
je rahločuten gledalec lahko občutil v Kamniku na predvečer
kulturnega praznika.
Kulturni praznik v občini DomžaleDomžale • Verjetno ste bili ob
pogledu na koledar ob letošnjem kultur-nem prazniku zelo
zadovoljni, saj je dela prost dan padel na petek. Šele potem ste
morda razmišljali o pomenu praznika in prireditvah ter do-godkih,
ki se jih v spremljajočih dneh 8. februarja lahko udeležite. V
obči-ni Domžale je bilo možnosti za kulturno preživljanje res
veliko, udeležili smo se jih kar nekaj.
Najprej je v Kulturnem domu Franca Bernika občina Domžale
praznovala s programom pevke in pripovedovalke Ljobe Jenče in
pianista Jureta Goruča-na. Slavnostni govor je imela predsednica
Godbe Domžale Ana Pavlič in med drugim opozorila, da najstarejše
domžalsko kulturno društvo letos praznuje kar 135 let delovanja.
Polna dvorana je bila priča zanimivemu zgodovinskemu prerezu
ljudske pesmi iz lokalnega okolja in sodobnejši upodobitvi. Prav na
kul-turni dan je v Slamnikarskem muzeju potekala proslava, ki jo je
organizirala Zve-za kulturnih društev Domžale. Nastopili so
Katarina Kozjek (violončelo) in Teja Komar (klavir), recitator Luka
Štiftar in Domžalski komorni zbor z zborovodjem
Foto: Klemen Brumec/Zavod za turizem, šport in kulturo
Kamnik
Foto: domzalec.si
Gregorjem Klančičem. Prireditev, ki je lepo združila različne
umetniške zvrsti, je napolnila muzej. Skratka, v občini Domžale je
veliko društev izvedlo različne prireditve, med drugim je bila
prireditev v Grobljah, Škocjanu itn. V Kulturnem domu Radomlje pa
je Foto kino in vido klub Mavrica praznoval 50-letnico, a o tem
podrobneje tudi na teh straneh.
Delavnica keramike z Lučko ŠičarovKamnik • Če vas zanima svet
gline, ne spreglejte dvodnevne delavnice, ki jo bo v ateljeju
Narobe svet na Šutni imela priznana keramičarka Lučka Šičarov, in
sicer 25. in 26. februarja.
»Za sodelovanje sva se odločili, ker obe iskreno želiva
predstaviti neverjetno mavrico možnosti in načinov izraznosti v
keramiki. Kaj vse keramika je, od stre-šnika do straniščne školjke,
potičnika, kaktusa, torbice, od tradicionalnih izdel-kov do najbolj
odštekanih skulpturalnih izdelkov,« pravi Mojca Žalik, motor in
srce atlejeja Narobe svet.
Lučka Šičarov, ki se z oblikovanjem unikatne keramike ukvarja že
več kot dvajset let, je prejemnica več nagrad in priznanj ter od
leta 1996 v okviru JSKD in Univerze za tretje življenjsko obdobje
Domžale in Ljubljana tudi poučuje o delu s keramiko, bo predstavila
svoj edinstven pristop dela z glino. V izdelkih iz kera-mike, mali
plastiki in skulpturah se spogleduje s opredmetenjem
vsakodnevnih izkušenj in zgodb. Razpoznavni znak njenega
umetniškega ustvarjanja so kera-mične torbice, kaktusi, torte,
klobuki, keramični čeveljci. Izdeluje tudi uporabne
keramične forme – posode, svetilke, cvetlične lonce, ki se
odlikujejo s pripove-dnostjo, barvitostjo in humorjem.
Udeleženci delavnice bodo naredili lastno edinstveno
kreacijo, izvedeli veliko novega in se ravno tako veliko tudi
naučili.
Foto: osebni arhiv
7 Modre noviceFebruar 2019
-
Na kratko
Žive naj vsi narodi …Kamnik • Glasbena šola Kamnik že vrsto let
prireja glasbene prireditve, ki so vedno tematsko obarvane. Ob
tokratnem Prešernovem dnevu so glasbeniki izhajali iz
slovensko-francoske glasbene naveze ter skozi glasbene ritme
poudarjali vzajemni doprinos ene glasbene kulture drugi. Tokratni
program je občinstvu predstavil pihalna glasbila.
Slavje je odprla izvedba slovenske himne, ki so jo izvrstno
odpeli člani pevskega zbora Glasbene šole Kamnik, glasbeno nit pa
so nadalje vodili po-samezni mladi glasbeniki. Tako so nas najprej
navdušili mladi saksofonist, glasbenica na prečni flavti ter
klarinetistka.
Po uvodnih taktih nas je globlje v glasbene vode popeljal
pogovor med Egonom Bajtom, profesorjem petja na Glasbeni šoli
Kamnik, ter Jožetom Kotarjem, rednim profesorjem na Akademiji za
glasbo v Ljubljani in klari-netistom, ki je dvanajst let kot solist
deloval v Simfoničnem orkestru Slo-venske filharmonije. Skozi njun
pogovor o pomenu in razvoju slovenske pihalne glasbe smo izvedeli
nekaj več o samih godbah, ki sicer izvirajo iz Francije, kjer so
prvotno opravljale le vojaško funkcijo. Kot priznani klari-netist
je gost večera izpostavil, da je klarinet venomer deloval kot
vodilno pihalo v godbi, se je pa njegova funkcija spreminjala.
Sprva je imelo pihalo le šest tipk, pozneje dvanajst, danes
obstajajo celo tovrstna glasbila s šest-najstimi tipkami.
Poleg glasbene spremljave je bilo podanih tudi nekaj ključnih
točk, ki slovensko glasbo razlikujejo od francoske. Slednja namreč
slovi po izpopol-njenem tehničnem vidiku. Francozi naj bi bili kot
glasbeniki namreč tehnič-no dovršeni, je pa zven njihove glasbe
ušesom manj prijazen kot, denimo, zven slovenske glasbe. Tonsko se
francoske izvedbe tako precej razlikujejo od preostalega sveta.
A kot smo bili priča na omenjenem glasbenem večeru, slovenske
izvedbe tudi tehnično ne zaostajajo za francoskimi oziroma jih
marsikje tudi preka-šajo, kar sta s svojo izvedbo skladb ob
zaključku večera podkrepila še mlada pevec in glasbenica, ki je iz
svoje prečne flavte izvabila nekaj izjemnih zvokov.
Tako priprave na kulturni praznik v Kamniku niso bile zgolj
literarno, temveč tudi glasbeno obarvane.
Barbara Kopač
50. obletnica FKVK Mavrica RadomljeRadomlje • Kulturno obarvano
slavje je potekalo tudi v prostorih Kul-turnega doma Radomlje, kjer
se niso osredotočili zgolj na delo Franceta Prešerna, temveč
nasploh na kulturno delovanje krajevne skupnosti.
Tako smo si po uvodni himni ogledali filmsko projekcijo o
Prešernovem življenju in delu ter o ustvarjalnem razvoju
radomeljskega društva Foto, kino in video klub Mavrica. To je
nastalo v letu 1969, ko je skupina mladih in nade-budnih
ljubiteljev fotografije in filma vzela potrošniški kredit in začela
pisati svojo zgodbo. Ker niso imeli dovolj znanja niti izkušenj, še
danes cenijo po-moč, ki sta jim jo tedaj nudila Kino klub Maribor
in ljubljanski ŠOLT. Namen njihovega delovanja je bil (in je še
danes) ustvarjanje filmov, ki vsebujejo dušo in duh tedanjega
časa.
Igor Lipovšek, povezovalec programa, je zatem na oder vnovič
povabil Me-šani pevski zbor Drouz, ki pod umetniško taktirko in
glasbenim vodstvom Ur-šule Jašovec ustvarja že dobrih sedem let.
Tokrat so nas navdušili s pesmimi Pa se sliš, Planinska in Dajte,
dajte. Po glasbenem uvodu je zborovodkinja Uršula, tokrat v vlogi
podpredsednice Krajevne skupnosti Radomlje in kot njihova
pred-stavnica nagovorila zbrano občinstvo in podala nekaj
spodbudnih misli tako o samem kulturnem prazniku kot tudi o
hvalevrednem ustvarjanju kluba, ki je marsikdaj in marsikje na
svojem področju oral ledino in pripravil podlago za podobne
ustvarjalne podvige sorodnih klubov in društev.
Sledili so ogledi filmov Valj, Skrivnosti pomladnega parka, 650
let Radomelj, Brez prve ni druge ter hudomušnega prispevka Glej
tička. Skozi prikaze in iz po-danih nagovorov smo lahko spoznali
zgodbo Mavrice, njene spodletele posku-se in izjemne uspehe, vzpone
in padce, nagrade in priznanja, ovire in izzive. Na samem dogodku
je bila prikazana tudi projekcija fotografij, ki so predstavile
de-lovanje kluba, hkrati pa izpostavile nekaj izjemnih
posameznikov, ki so z ostrim očesom zaznali in v objektiv ujeli
neprimerljivo lepoto. V preddverju kulturnega doma je bila na ogled
tudi fotografska razstava udeležencev počitniškega foto-grafskega
krožka z naslovom Jesen na deželi.
Kot je na prireditvi povedal Igor Debevec, s fotografijo res
lahko ustaviš čas in ustvariš nepozabne spomine. In to v Mavrici
počno že zadnjih petdeset let, mi pa jim želimo še najmanj toliko
tudi v prihodnosti.
Barbara Kopač
8Modre novice Februar 2019
-
Na kratko
Gasilci z največ članiKomenda • V občini Komenda, ki je poznana
po številnih društvih in klubih, že od konca januarja in tudi ves
februar, potekajo občni zbo-ri, na katerih člani pregledujejo in
ocenjujejo delo v minulem letu. Med društvi z največ člani so v
občini Komenda gasilci.
V vseh treh društvih so že pregledali in ocenili delo minulega
leta. Kar 883 članov v gasilskih društvih Komenda, Moste in Križ
povezuje Gasilska zveza Komenda s predsednikom Jožefom Sušnikom.
Letošnja že dvajse-ta skupščina zveze bo ocenila delo, sprejela
program za letos, podelili pa bodo tudi priznanja, in sicer 5.
aprila ob 18. uri v prostorih Gasilskega dru-štva Komenda.
Enega največjih uspehov gasilcev v GZ Komenda so v minulem letu
do-segli gasilci PGD Moste, ki so si zgradili nov gasilski dom. V
vseh treh dru-štvih pa posebno skrb namenjajo mladim in
izobraževanju. Mladi gasilci v komendski gasilski zvezi so še
posebej poznani po uspehih na mladinskih tekmovanjih in tekmovalnih
uspehih žensk članic. V vseh treh društvih skrbijo tudi za opremo,
komendski gasilci pa so zadnja leta poznani še posebno po
organizaciji tekmovanja v spajanju sesalnega voda. Lanskega
decembrskega tekmovanja se je udeležilo kar 33 ekip iz vse
Slovenije. Za gasilce na Križu je znano, da najbolje vedo, kako se
organizira vsako leto uspešna veselica.
Drugo največje društvo po številu članic in članov je Društvo
upoko-jencev, v katerem bodo tudi letos marca na občnem zboru
čestitali zla-toporočencem, med katerimi pa bo, kot smo izvedeli
neuradno, tudi par s 60 leti skupnega življenja. Društvu
upokojencev s številnimi sekcijami oziroma dejavnostmi predseduje
Marija Pirnat.
Turistično društvo Komenda, predseduje mu Vid Koritnik, ima
poleg številnih dejavnosti na hipodromu tudi poznano Tržnico, ki jo
bodo letos še razširili. 2. marca bo na prostoru Tržnice na
hipodromu Maškarijada, 11. marca pa bo ob ribniku na Križu
gregorjevo, ko bodo spuščali ladjice oz. "luč v vodo vrgli".
Med večjimi in poznanimi tudi v Sloveniji in širše pa je še
Konjeniški klub Komenda s predsednikom z najdaljšim stažem
predsednikovanja Lojzetom Lahom. Klub je po vsej Sloveniji poznan
po kasaških prireditvah, izven Slovenije pa že 23 let tudi po zelo
obiskanih kmetijskih in sejmih z različno ponudbo. Letošnji 24.
Spomladanski sejem v Komendi bo od 12. do 14. aprila, ko bodo spet
tri dni vse poti vodile v Komendo. Po zadnjih podatkih je že
prijavljenih prek 500 (petsto) razstavljavcev.
Andrej Žalar
V Domžalah nagradili najboljše med športnikiDomžale • Točno sto
nagrajencev v petnajstih kategorijah smo na-šteli na podelitvi
priznanj najboljšim športnicam, športnikom in športnim delavcem v
občini Domžale v letu 2018.
Ne bomo naštevali vseh, zapišimo le najboljše med najboljšimi:
špor-tnica leta je postala Lana Smolnikar iz Plesnega kluba Bolera,
športnik leta Marjan Bolhar iz Kluba borilnih veščin Domžale,
moštvo leta pa (že drugo leto zapored) članska ekipa Nogometnega
kluba Domžale. Pri-znanje za življenjsko delo so podelili Marjanu
Tanciku, ki je že vrsto let vključen v občinski šport na zelo
različnih področjih. V času službovanja
na OŠ Rodica, kjer je bil učitelj telovadbe, je bil vodja
Šolskega športnega društva na osnovni šoli in odigral pomembno
vlogo pri aktivnem vključe-vanju mladih v vse športne panoge. Kot
navdušen tekač je predano opra-vljal naloge v Atletskem klubu
Domžale, bil atletski sodnik, soorganizator šolskih in občinskih
krosov ter atletskih tekmovanj in tekov v Domžalah. Bil je aktiven
v Športni zvezi Domžale in dolgoletni član Strokovnega sve-ta
Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, najbolje pa ga poznamo kot
go-rečega gorskega kolesarja, ki je skupaj s sinovoma ustvaril
kolesarki klub Športno društvo Energija, v katerem mladim
kolesarjem predajajo svojo ljubezen do športa in skrbijo za razvoj
gorskega kolesarstva.
Prireditev, ki je že drugo leto potekala prav na valentinovo,
zaradi česar so jo organizatorji iz Zavoda za šport in rekreacijo
Domžale poi-menovali Zaljubljeni v šport, je simpatično povezoval
Sašo Stare, ki se je poklonil prav vsakemu nagrajencu, kar je sicer
pomenilo nekoliko daljšo prireditev, a prav je, da podeljevanje
nagrad ni zgolj tekoči trak, temveč resnično priznanje športnicam
in športnikom za vložen trud in uspehe, ki jih dosegajo. Sploh v
luči problematike, na katero je opozoril Uroš Križa-nič, direktor
Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. »Več tisoč športnikov imamo
v naši občini, še več si jih želimo, infrastruktura je primerna.
Toda ali smo dovolj pripravljeni in ali dovolj pripravljamo naše
športnike za življenje po športu?« se je spraševal Križanič in
poudaril, da bo treba tej temi v prihodnosti nameniti veliko
pozornosti.
Neja Kršinar in Sašo Štalekar najboljša v KamnikuKamnik • Tudi v
Kamniku so razglasili najboljše športnice, športni-ke in podelili
priznanja za delo v športu za leto 2018.
Naj športnica občine Kamnik je postala atletinja Neja Kršinar,
naj špor-tnik odbojkar Sašo Štalekar, naziv naj športne ekipe pa so
si prislužile čla-nice Calcit Volley.
9 Modre noviceFebruar 2019
-
Aktualno
Mateja Štrajhar
»Ko se občinski zavodi ujamejo v politični pingpong, takrat ni
direktorja, ki bo odnesel celo kožo, in ga ni, ki bo imel dobre
rezultate,« je ob koncu predstavitve pred Občinskim svetom Občine
Kamnik dejal novi direktor Zavoda za turizem, šport in kulturo
Kamnik dr. Tomaž Simetinger ter kamniškim svetnicam in svetnikom
položil na srce, da se je za dobro delovanje zavoda treba dvigniti
nad osebne in politične interese, hkrati pa s tem orisal tudi
preteklo turbulentno pot tega zavoda, v katerem so se v zadnjih
nekaj letih pogosto menjavali direktorji pa tudi zaposleni. Kot je
opozoril Simetinger, slednje že predstavlja težavo pri strateških
projektih, zato je kot enega ključnih strateških vidikov izpostavil
tudi dvig kompetentnosti zavoda.
Foto: arhiv ZTŠKK
Dr. Tomaž Simetinger, sicer Korošec, ki že vrsto let živi v
Ljubljani, je s Kamni-kom povezan že dlje časa, saj je pred leti
sodeloval v strokovni komisiji ob Dne-vih narodnih noš in oblačilne
dediščine, pred nastopom direktorske funkcije v Zavodu za turizem,
šport in kulturo Kamnik je bil po odstopu prejšnje direktori-ce
Božene Peterlin pol leta vršilec dolžnosti direktorja, hkrati pa od
začetka leta 2017 tudi vodja oddelka kultura. Simetinger, po
izobrazbi etnolog in kulturni antropolog, je v strokovni javnosti
poznan predvsem po delovanju v folklori. »Zelo stereotipno me
povezujeo s folklorno dejavnostjo, čeprav mene zani-ma bistveno
širši koncept. V osnovi sem etnolog, ki se ukvarja s kreativnimi in
umetniškimi procesi bolj ali manj v smislu razumevanja nastajanja
stereotipnih predstav o folklorni dejavnosti,« razmišlja Simetinger
in doda, da so predstave pod njegovim umetniškim vodstvom pogosto
dvignile veliko prahu, saj je v njih načrtno vnašal elemente, ki so
nagovarjali stereotipe publike. Kljub temu stro-kovna javnost
prepoznava, da je njegova vizija odločilno vplivala na
vzpostavi-tev novih smernic na tem področju. To dokazuje tudi zlati
znak, eno najvišjih priznanj Javnega sklada RS za kulturne
dejavnosti, ki ga je Simetinger prejel ko-nec januarja za
dolgoletno uspešno strokovno delovanje na področju folklore.
Ključni projekti posameznih področijMed ključnimi nalogami na
področju turizma Simetinger izpostavlja umesti-
tev Velike planine na seznam kulturne dediščine – tako na
nacionalni ravni kot tudi v Unescov seznam svetovne dediščine,
obuditev in nadgradnjo paradnega
produkta kamniškega turizma Okusi Kamnika in pridobitev
zaščitene označbe geografskega porekla trniča, omenja pa še
spodbujanje gradnje infrastrukture za električna kolesa, razvoj
digitalne destinacije in v sodelovanju z večjimi ka-mniškimi
turističnimi ponudniki razvoj kartice ugodnosti.
Za kamniški šport bi bila bistvena lokalna športna strategija, s
katero bi do-ločili prioritete, tudi kar se tiče infrastrukture in
novih investicij. »Vse naenkrat ne bo možno, to ni realno. Pomembno
pa je, da naredimo korak naprej, se zme-nimo za eno stvar, jo
dokončamo, potem pa se lotimo naslednjega projekta,« je jasen
Simetinger. Poleg tega bo treba v prihodnosti sistemsko urediti
športna in otroška igrišča.
Na področju kulture Simetinger omenja pilotni projekt oživljanja
industrij-ske dediščine, za katerega naj bi dobili pol milijona
evra evropskih sredstev in je vezan predvsem na področje, kako
razumeti prostore nekdanje industrijske dediščine, ki jim damo nove
vloge. Kje v Kamniku bodo projekt izvajali, sicer še ni določeno,
vendar Simetinger verjame, da se bodo ključne potencialne toč-ke,
kjer bi se v Kamniku lahko začelo odpirati razmerje med
gospodarstvom in umetnostjo oziroma kulturo, pokazale med samim
projektom. V urbanistič-nem smislu se bo Simetinger zavzemal za
kulturno četrt na prostoru Doma kul-ture in južnem delu nekdanje
Smodnišnice, poudarja pa tudi, da so pomembna povezovanja. Da bi
bil Kamnik eden ključnih partnerjev Ljubljane, ki kandidira za
evropsko prestolnico kulture leta 2021, že potekajo pogovori, prav
tako za festi-val Europa Cantat. Tudi na področju kulture bo nujna
lokalna kulturna strategi-ja, ki pa jo mora sprejeti Občina, medtem
ko bo zavod njen ključni sogovornik.
Vodenje zavoda je menedžerska funkcijaNovi direktor vodenje
kamniškega zavoda prepoznava kot menedžersko
funkcijo, predvsem v smislu razumevanja delovnih procesov,
notranjih potreb in potreb financerja, torej Občine Kamnik. »Bistvo
vodenja zavoda je vzposta-vljanje razmerij med željami lokalnega
okolja in željami znotraj občine ter za-voda in v povezavi s tem
strateških odločitev financerjev in zavoda,« poudarja Simetinger,
ki ni zagovornik avtoritarnih pristopov vodenja, za katere pravi,
da prinesejo več slabega kot dobrega, »vsi v tem procesu smo
enakovredni dele-žniki in pomembno je vzpostaviti razmerja, ki sem
jih omenjal.« Simetinger pri vodenju ni neizkušen, saj je v
preteklosti vodil tudi do 100 ljudi. Sicer poudar-ja, da so bile
okoliščine drugačne, kajti šlo je za delo na projektih z
ljubiteljsko osnovo, pa vendar je bilo treba – tako Simetinger –
imeti določene spretnosti in občutek za vodenje skupine ljudi.
Delovanje kamniškega zavoda bodo v prihodnosti krojili vsaj
trije pomemb-ni premisleki: o strukturi zavoda, viziji posameznih
področij ter iskanju ravno-težja med turističnim razvojem
destinacije in organizacijo prireditev.
Vsa tri področja delovanja zavoda so enakovrednaSimetinger
opozarja, da se v lokalni skupnosti pojavlja prepričanje, da je
pri-
marni namen zavoda turizem, s športom in kulturo kot zgolj
priveskoma. »To se mi zdi zelo problematično, kajti gre za tri
enakovredna področja. Pomembno je, da se tega zavedamo, kajti sam
si Kamnika brez kulture in športa ne predsta-vljam,« poudarja
Simetinger, ki kot ključen za prihodnost izpostavlja premislek in
dogovor, kaj želi Občina s temi tremi področji narediti. »Turizem
se bo v bo-doče razvijal podobno kot doslej. Tako kažejo tudi
smernice na državni ravni. Imamo Strategijo razvoja in trženja
turizma v občini Kamnik, ki pa jo bo treba prej ali slej dopolniti.
Na področju kulture nam zakon nalaga pripravo lokalne kulturne
strategije. Podobno velja za šport. Na tem področju nam lokalne
špor-tne strategije ne nalaga zakon, pa kljub temu bi bilo dobro,
da določimo stra-teške športne projekte za naslednjih nekaj let,«
strateško razmišlja Simetinger, vendar se mu zdi nespametno, da bi
zavod to počel sam, kajti za izoblikovanje skupne vizije je ključno
delovanje z roko v roki z Občino Kamnik.
V povezavi s strateškimi usmeritvami posameznih področij, ki jih
pokriva kamniški Zavod za turizem, šport in kulturo, se takoj
pojavi vprašanje organiza-
Dr. Tomaž Simetinger: Če bo vsak samo svoj mali garteljc videl,
ne bomo prišli daleč
10Modre novice Februar 2019
-
Aktualno
cijske strukture, kajti vsako od teh treh področij je veliko in
bi morda lahko bolje delovalo pod okriljem svojega zavoda ali
službe. Že v preteklosti so se v Kamni-ku pojavljala različna
stališča – nekateri menijo, da bi bila sprememba v struktu-ri
zavoda smiselna, spet drugi, da dobra ekipa zmore in doseže vse.
Simetinger prizna, da na vprašanje o razdruževanju zavoda ali pa
priključitvi katerega od področij drugemu zavodu nima nedvoumnega
odgovora, kajti vsaka taka odlo-čitev prinaša tako pozitivne kot
negativne posledice. »Za turizem vemo, kakšne so dolgoročne
smernice. Ko se bomo odločili, kaj bi na dolgi rok radi naredili s
kulturo in športom, bomo imeli tudi odgovor, v katero
organizacijsko smer naj gre zavod,« poudarja Simetinger.
Razvoj destinacije in organizacija prireditevKot pomembno
vprašanje, na katerega bodo v prihodnosti morali poiskati
odgovor, Simetinger izpostavlja tudi premislek o razmerju med
razvojem de-stinacije in organizacijo prireditev. »Razvoj
destinacije vključuje ukrepe mehke narave, ki niso vezani na
lokalne prireditve. Z leti se je začelo dogajati, seveda ne samo v
Kamniku, ampak širše po Sloveniji, da so tovrstni zavodi postali
svo-jevrsten servis Občini ali ostalim zavodom ter lokalnemu
prebivalstvu v smislu organizacije prireditev. Kar samo po sebi ni
nič narobe, če gre za primerno struk-turo in ustrezno število
dogodkov, ki jih je treba organizirati. Ko se začnejo ta razmerja
krhati ali rušiti in začne področje turizma samo po sebi trpeti,
ker se mora ekipa nenehno ukvarjati s produkcijo novih prireditev,
pa se odpre vpra-šanje, do katere mere še organizirati tovrstne
prireditve,« razmišlja Simetinger, ki rešitev vidi v soorganizaciji
prireditev. Kot primer dobre prakse izpostavlja Turizem Ljubljana,
pod okriljem katerega poteka vrsta prireditev, vendar ne v njihovi
izvedbi. Simetinger je naklonjen predvsem sodelovanju z nevladniki,
za katere meni, da so zelo kooperativni, in ima z njimi – tudi v
Kamniku – zelo do-bre izkušnje.
Strateški pristop in sodelovanjeV osnovi je dr. Tomaž Simetinger
pristaš sodelovanja, povezovanja in strate-
škega premisleka: »Na Slovenskem radi postavljamo ograje. Ograje
med sosedi, na mejah ... kjerkoli so lahko, tam so ograje. Ne
razumemo, da je bolj pametno pristopiti strateško, povezovalno in
sodelovalno. Če bo vsak samo svoj mali gar-teljc videl, ne bomo
prišli daleč.«
Poraba pri mešanem ciklu: 4,338– 6,699 l/100 km. Emisija CO2:
114-151 g/km. Emisijska stopnja: EURO6C, EURO6Dt. Emisija NOx:
0,0209 – 0,0364 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00018 – 0,00222
g/km. Število delcev (x1011): 0,1 – 0,4. Vrednosti meritev porabe
in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP. Ogljikov dioksid
(CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno
segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno
prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo
zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev
PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.Več informacij o ponudbi,
nakupu in pogojih nakupa je na voljo na dacia.si. Slika je
simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511
Ljubljana.
*Ob nakupu vozila preko Dacia financiranja prejmete podaljšano
jamstvo za 5 let ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej, brezplačno
osnovno kasko zavarovanje za prvi 2 leti ter redno vzdrževanje
vozila za 3 leta oziroma 60.000 km, karkoli se zgodi prej.
že za 8.200 €ZIMSKIH PNEVMATIKPAKET+
Dacia. Zanesljiv partner GRZS. www.dacia.si
2 LETIBREZPLAČNEGA OSNOVNEGA KASKO ZAVAROVANJA*
JAMSTVA*5 LET
VZDRŽEVANJA*3 LETA
Dacia Sandero
www.visitkamnik.com
Torek, 5. marecPovorka bo krenila ob 17.00
izpred rojstne hiše Rudolfa Maistra na Šutni.
@visitkamnik #visitkamnik
LIVIN’ KAMNIK
KARNEVALKAMNISKI
V
11 Modre noviceFebruar 2019
-
Uspešne zgodbe
Polona Štolfa
Božanske slaščice, ki popolnoma nič ne redijo, in sadje, ki
uspeva vse leto? Ja, prav ste prebrali. Renata Medved, pod
umetniškim imenom Brlogarka, ustvarja najbolj hudomušne uhane, ki
vedno narišejo nasmeh na obraz. Zelenjava, sadje, sladoled, rožice
in slaščice. Pri njej lahko dobite celo uhančke v obliki avokada
ali keksa Domačice.
Renata Medved – Brlogarka
Usodni božični sejemSvoje prve kose nakita je Renata izdelovala
že pred več kot petnajstimi
leti. Zase, za prijateljice, za hobi. Medtem ko so se ob
odraščanju drugi interesi menjali kot za šalo, je bilo modeliranje
njena edina stalnica. Leta 2013 je bila povabljena na prvi božični
sejem in pred udeležbo niti pomi-slila ni, da si je s tem začrtala
svojo prihodnost. Rodila se je Brlogarka. Ime je produkt besedne
igre na temo Renatinega dekliškega priimka (Med-ved),
dejstva, da se je blagovna znamka prvič predstavila na blogu, in
tega, da svoj atelje rada poimenuje brlog.
Navdih iz naraveBrlogarka ideje črpa iz vsakdanjega življenja in
narave. Obožuje na-
ravne teksture, barve in oblike ki jih je pravi izziv ujeti v
polimerno glino. Bolj kot so izdelki realistični, bolj uživa v
izdelavi. Njen največji navdih je ravno narava in detajle v
izdelkih najde v cvetlicah, sadju, lesu ipd. Navdihujejo jo tudi
potovanja, kjer najde drugačne oblike in barve nara-ve kot doma.
Težko izbere svoj najljubši motiv. V zadnjih šestih letih je namreč
izdelala nešteto različnih. Vsakič, ko nek novi motiv izpopolni in
dokonča, je v tistem trenutku njen najljubši.
Tehnika svetovno znanih umetnicRenata stremi k stalnim novostim,
vsak dan se uči, preizkuša nove
tehnike, meša nove barve, kombinira različne medije in
izpopolnju-je svoje izdelke. Redno se udeležuje tudi delavnic
svetovno priznanih umetnic, tako usvaja nove trike in tehnike, ki
jih uporablja pri razvijanju lastnih kolekcij nakita. Marsikdaj
proces učenja izdelave novega izdelka zahteva ure, dneve, tedne in
kar nekaj zavržene polimerne mase. Največ dela zagotovo zahtevajo
cvetlični motivi. Vsaka cvetlica je namreč izde-lana iz več deset
cvetnih lističev, ki so skrbno sestavljeni v celoto. Veliko truda
zahtevajo tudi maline, ki so prav tako sestavljene iz miniaturnih
kroglic. Največ časa pa ji vzamejo prav nove ideje in usklajevanje
barvnih odtenkov.
Družinsko podjetjeOdkar je Renatin mož postal njen uradni
sodelavec, je izdelava lažja,
saj ima "desno roko" ves čas na voljo. Ravno mož Marko pa je
njen naj-večji podpornik in motivator, a hkrati tudi najstrožji
kritik. Mnogokrat
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in
zdravih nogah.
Diabetiki, negujete vaša stopala?
ZDRAVSTVENA NEGA STOPALPančur d.o.o.
01/72 45 106031/353 347
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Vabljeni v gostišče GTC 902 Črnivec.
Pustovanje in ples ob dnevu žena s skupino Joker.
Gostišče GTC 902 Črnivec, Tirosek 73, 3342 GORNJI GRAD, E:
[email protected], W: www.gtc902.com,T: +386 3 839-46-02, M: +386 41 689
865
Pri nas lahko praznujete poroke, abrahame, birme, obhajila,
krste ... Vabljeni tudi na sobotna, nedeljska in praznična
kosila.
sobota, 2. marec
sobota, 9. marecwww.zlatapticka.si
Šutna 2, 1240 Kamnik / E: [email protected] / T: 01 8392
793
PODPIRAMO MAJHNA PODJETJA, SLOVENSKE KMETIJE
IN BUTIČNE USTVARJALCE.
ROČNOIZDELAN
NAKIT
12Modre novice Februar 2019
-
Uspešne zgodbe
skupaj preučujeta barve, oblike in že marsikdaj ji je dal idejo
za tisto piko na i.
Odkar je Brlogarka postalo družinsko podjetje, je delovnik mnogo
lažji. Medtem ko je prej običajen delovni dan trajal vsaj 10 ur in
se mno-gokrat zavlekel pozno v noč, je sedaj primerljiv z običajno
službo. Vsak dan se začne enako – z veliko skodelico kave in
izdelavo ter pripravo naročil prejšnjega dne. Nadaljevanje je bolj
raznoliko in vsak dan dru-gačno – fotografiranje novih izdelkov,
sprejemanje in izdelovanje večjih naročil poslovnih partnerjev ter
najpomembnejše, razvoj novih izdelkov in motivov, kar je najbolj
zabaven, a hkrati najbolj dolgotrajen proces njenega dela.
Prsti in ljuba šivankaRenatino glavno orodje so prsti. Zaupa
nam, da pincete sploh ne zna
uporabljati. Vsekakor pa ne gre brez njene ljube šivanke, ki ji
je sama izdelala ročaj iz polimerne mase, da je bolj prijetna za
uporabo. Potem pa pridejo še skalpeli, ostra rezila, modelirke in
glavno – stroj za valjanje rezancev, s katerim mehča in valja
polimerno maso. Ko pridejo dnevi, ko prsti ne ubogajo več ali pa v
glavi ni pravih idej, pa skrbi za družabna omrežja, komunicira s
strankami in poslovnimi partnerji, pripravlja em-balaže in pakira
končne izdelke.
Ročno deloVsi uhani so od začetka do konca izdelani povsem
ročno. Modelirani
so iz polimerne gline ter pečeni v pečici. Nekatere peče samo
enkrat, zah-tevnejše tudi do petkrat. Nanje je pritrjena še
kovinska osnova, pri čemer lahko stranke izberejo tudi povsem
nealergen titan, ki ga je pred leti v kombinaciji s polimerno glino
prvič predstavila na slovenskem trgu. Izdel-ki potrebujejo tudi
nekaj počitka in nato končno embaliranje. Vsak uhan gre vsaj
desetkrat čez njune roke, preden je končan.
Renati se zaiskrijo oči, ko opazi, da ljudje cenijo ročna dela,
kot so uhanč-ki, keramična skodelica za kavo, potiskan prt ali doma
zašita torbica. Ročno izdelan izdelek ima dušo. In temu bo gotovo
prikimal vsakdo, ki ima doma kaj od zgoraj naštetega. Ravno to je
tisto, k čemur stremijo vsi ustvarjalci.
Najboljše stranke na svetuBrlogarkini izdelki so hudomušni in
zabavni, pritegnejo marsikateri
pogled in vedno narišejo nasmeh na ustnice. Nekateri motivi, kot
so npr. cvetlice, pa so prefinjeni, nežni in šik. Namenjeni so vsem
ženskam, ki znajo biti razigrane in si dovolijo nekaj hudomušnosti
v svojem življenju. Renato osrečujejo in motivirajo navdušenje,
pohvala in iskren nasmeh zadovoljnih strank, ki ji res veliko
pomenijo. Svoje stranke opiše kot nasmejane, prija-zne, pozitivne.
Vedno rada pove, da ima najboljše stranke na svetu.
Brlogarko tudi sama poznam kot toplo, predano, kreativno mlado
podjetnico in res prijetno sogovornico. Zase pa pravi, da je
zagnana in marljiva, potrpežljiva pa le takrat, ko je to nujno
potrebno. Obožuje svo-jega moža, najbolj posebnega psa in najbolj
gnetljiv material za ustvarja-nje. Zaljubljena je v naravo, njene
barve in posebne efekte, s katerimi nam rada postreže. Vse zgoraj
našteto odražajo njeni izdelki, narejeni z veliko mero natančnosti
in veselja. Celotno galerijo Brlogarkinih kreacij si lahko ogledate
v kamniški Zlati ptički in na njeni spletni strani.
*Cena velja za model Renault Kadjar Life TCe 140 FAP in že
vsebuje standardni popust v višini 1.500 €. Ob nakupu vozila prek
Renault Financiranja prejmete popust ob menjavi staro za novo 1.000
€. Ob nakupu prek Renault financiranja in sklenitvi obveznega in
osnovnega kasko zavarovanja za prvo leto prek Renault Financiranja
prejmete dodatni popust v višini 1.500 €. **Renault Financiranje ni
pogoj za pridobitev paketa zimskih pnevmatik.Poraba pri mešanem
ciklu 4,747 7,278 l/100 km. Emisija CO2: 131 159 g/km. Emisijska
stopnja: EUR6Dt. Emisija NOx: 0,0198 0,02949 g/km. Emisija trdnih
delcev: 0,00016 0,00084 g/km. Število delcev (x1011): 0,01 1,29.
Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novem standardu
meritev WLTP. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni
plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal
zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju
kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim
koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih
oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na
voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija,
d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
že za
16.490 €*
Paket zimskih pnevmatik**
Renault priporoča renault.si
SUV RenaultKADJARNovi
Vaš trgovec v DomžalahAVTO SET-SETNIKAR d.o.o.Dragomelj 26, 1230
Domžale
Vaš trgovec v Cerkljah na Gorenjskem,PREŠA, d.o.o.,
CerkljeSlovenska cesta 51, 4207 Cerklje na Gorenjskem
13 Modre noviceFebruar 2019
-
Zaljubljen v Slovenijo
Kolumna
Noah Charney
Leta 2000, ko sem kot ameriški študent študiral v Londonu, sem
se lotil projekta potovanje z Eurorailom. Tovrstne počitnice za
ameriške študente predstavljajo skoraj obvezno iniciacijo. Eurorail
ponuja pestro izbiro potovanj v evropska mesta, in sicer lahko
kupiš odprto vo-zovnico, s katero poljubno potuješ po Evropi.
Natovorjen z nahrbtnikom, po možnosti ovekovečenim s kanadsko
zastavo (ko potujemo po tujini, se Američani včasih zamaskiramo kot
povsod priljubljeni Kanadčani), lahko po želji prestopaš z vlaka na
vlak in raziskuješ mesto za mestom. Ali bi radi dan preživeli v
Lizboni? Dva v Kopenhagnu? Pa pojdite! Da boste svojo denarnico še
bolj razveselili, se lahko na vlak vkr-cate zvečer, med potjo
spite, zjutraj pa se prebudite v drugem mestu in tako niti ne
potrebujete postelje v hostlu.
Pred svojo Eurorail dogodivščino sem svoj vodnik "Lonely Planet:
Euro-pe on a Shoestring" posodil petim prijateljem, ki so že bili
na takem potova-nju, in jih prosil za opombe, predloge, komentarje.
Vseh pet, pa niso skrivaj sodelovali, mi je povedalo, da je Blejsko
jezero v Sloveniji daleč najlepši kraj, kar so ga videli v vsej
Evropi.
Pa prevrtimo čas v leto 2006, ko sem bil podiplomski študent in
sem se vkrcal na svojo daljšo in slow food različico potovanja z
vlakom. Živel sem v osmih različnih evropskih mestih, v vsakem vsaj
en mesec, da sem začu-til, kako bi bilo, če bi se tja preselil za
nedoločen čas. Osvajal sem Benetke, Firence, Rim, Madrid, Leiden in
ostala mesta, pristal pa v Ljubljani, kjer sem se tudi zaljubil –
tako v deželo kot sedanjo (in prihodnjo) gospo Charney.
In tu je tisto, v kar sem se zaljubil. Da sem jo smel omožiti,
sem moral na najin poročni dan preživeti tre-
pet vzbujajočo šrango, sestavljeno iz zastrašujočih predporočnih
podvigov dokazovanja moškosti, kot jo morajo vsi ambiciozni ženini
onstran meja te slovenske gorske vasice, če želijo omožiti
domačinko. Ko sem se prebil sko-zi živce parajoče brušenje kose,
odstranjevanje lubja, vihtenje sekire, in, ja, celo tradicijo
kupovanja žene, in so mi zlovoljni vaščani dovolili vstop v cer-kev
in nadaljevanje poročnega obreda, sem začutil, da je to prostor
zame, in sem se začel počutiti kot del tega.
Po mojem mnenju je Slovenija dežela priložnosti. Sem skoraj
edini an-glofonski pisec v tej državi z dvema milijonoma
prebivalcev, nedvomno pa sem najbolj aktiven v medijih. Tako sem
postal nekakšna tuja navijačica Slovenije. Popotnikom in celo
potencialnim priseljencem zagnano pripove-dujem o čudesih te male
dežele. Pred časom je izšla tudi moja knjiga "Slo-venologija:
Življenje v najboljši deželi na svetu in popotovanje po njej",
se-stavljena iz spominov, potopisa in zbirke esejev, ki poje
hvalnice tej deželi.
Omejeno je, kolikokrat lahko Slovenijo označimo za skriti
dragulj, in še vedno trdimo, da ostaja skrita. Toda za tiste, ki
pridejo v to malo deželo, vgnezdeno med Alpe in Jadransko morje, je
videti, da neizogibno začutijo, da so odkrili malo poznan raj.
Zaradi poceni letov iz Londona je dežela po-stala dostopna kot
destinacija za oddih konec tedna, prestolnica je postala popularna
kot kraj za fantovščine ali dekliščine, celotna država pa ima
po-krajino kot v deželi čudes. Izven meja očarljive, Zürichu
podobne Ljubljane je Slovenija destinacija, po kateri obiskovalci z
lahkoto potujejo, kajti an-gleški jezik na visokem nivoju govorijo
skoraj povsod po državi, in je ena od najbolj varnih držav na
svetu, da ne omenjamo najbolj čistih (leta 2017 zmagovalka National
Geographic World Legacy Award kot najbolj trajno-stna turistična
destinacija, medtem ko je bila Ljubljana zelena prestolnica Evrope
leta 2016).
Toda to vam bodo povedali tudi turistični vodiči. Ker sem to
državo iz-bral za svojo novo domovino in se ustalil v Kamniku,
očarljivem alpskem mestu s tremi gradovi, sem jo hotel spoznati
globlje in bolj intimno. Želel sem spoznati zorni kot domačinov o
prikritih vidikih tega skritega dragulja. Tako je nastal načrt.
Sistematično sem začel kontaktirati ljudi, ki sem jih občudoval
ali so se mi zdeli zanimivi, npr. vrhunski glasbenik Vlado Kreslin,
svetovno znani chef Janez Bratovž, igralec in režiser Branko
Djurić, in jih prosil za intervju. V moje zadovoljstvo so vsi
privolili. V Sloveniji vsi sami odgovarjajo na svojo elektronsko
pošto in tudi predsednik vlade je oddaljen le eno elektronsko
sporočilo. Z mnogimi, ki sem jih spoznal med prebijanjem skozi
seznam kdo je kdo med zanimivimi Slovenci, sem se spoprijateljil in
vzpostavil so-delovanje.
Slovenska glasbena legenda Vlado Kreslin mi je predstavil čudesa
Prek-murja, najbolj odročne slovenske regije. Ta ravnina s
štorkljami, počasi vrte-čimi se mlini na Muri in z živahno in
kulturno vplivno populacijo Romov ter vzdušjem, ki spominja na
tisto, kar je Irska nekoč bila Angliji – nekoliko rev-nejša in manj
razvita dežela poetov. Kreslin je tu odraščal, v očetovi gostilni
je poslušal glasbene skupine, ki so jih sestavljali tako Slovenci
kot Romi, in govoril v narečju, ki je nerazumljiv večini Slovencev.
Z ženo sva obiskala
zabavo v tamkajšnji Kreslinovi vikend hiši. Z ducatom ostalih
gostov različ-nih profilov, od DJ-ev do vladnih ministrov, smo
zbrani okoli žuborečega kotla bograča trančirali ocvrtega soma,
ulovljenega v bližnji Muri. Po večerji je Kreslin s svojimi
prijatelji, člani njegove skupine in tudi gosti, zagrabil
in-štrumente in zgodil se je spontan koncert, namenjen zgolj
zabavi, medtem ko je luna vzhajala visoko nad bučanjem in
vrtinčenjem zvokov harmonike, violin, kitare in cimbale.
Kot turist sem obiskal tudi Blejsko jezero, popolno kot
skodelica čaja. Pa vendar sem čarobnost, ki jo lahko pričara, videl
šele, ko sem ga obiskal z Brankom Djurićem, skupaj z Radom
Šerbedžijo soorganizatorjem blejskega filmskega festivala, ki pa ni
trajal dolgo. Blejsko jezero občudujem, toda zdi se mi malenkost
preveč osladno. Ljubše mi je sosednje Bohinjsko jezero, ki je bolj
divje, veličastno in dramatično zanemarjeno. Tiste noči pa se je
Bled pokazal v vsem svojem sijaju. Bil sem v vlogi selektorja
celovečernih filmov za festival. Medtem ko sem se pripravljal za
slovesnost ob podelitvi nagrad, smo se zbrali v vili na klifu nad
jezerom, ki je nekoč bila najljubša rezidenca Tita. Pili smo
kozarce prazničnega domačega žganja. Ko se je spustila noč, so nas
s pletno odpeljali na otok s cerkvijo, pletno je upravljal izbran
ple-tnar. Sled sveč je lebdela na gladini jezera in nas vodila do
kaskade kamnitih stopnic, ki vodijo od otokovega sidrišča do
srednjeveške cerkve. Festivalski gosti so uporabili stopnice kot
sedišča in sidrišče je postalo oder, na ka-terem smo podeljevali
nagrade. Glavna nagrada je bila podeljena. Ko se je začela zabava,
je na oder prišel ... kdo drug kot Vlado Kreslin (Slovenija je
majhna država, v kateri se vsi kulturniki poznajo med seboj). To je
bilo Blej-sko jezero v najboljši različici, brez znamenja turizma
in v tako čarobni luči ter na tako čudnem dogodku, kot si le lahko
predstavljate. Če boste kdaj imeli možnost z Armandom Assantejem
piti domače žganje na alpskem otočku, vam močno priporočam, da to
tudi storite.
O svoji posvojeni domovini pa sem se največ naučil na poletnem
popo-tovanju z Janezom Bratovžem, medtem ko smo poskušali avtohtone
slo-venske sestavine za njegovo novo kuharsko knjigo. Bratovž, ki
ga vsi po-znajo kot JB-ja, je bil imenovan za desetega najboljšega
chefa v Evropi in je bil boter nove kuhinje v nekdanji Jugoslaviji;
prvi, ki je predstavil karpačo in rdeče zapečen zrezek v deželi
okusnih, a dobro pečenih kotletov, namoče-nih v smetanastih omakah.
JB je izbral dvajset ključnih sestavin, ki jih upo-rablja v svoji
kuhinji, in skupaj s fotografom Matjažem Tančičem smo preži-veli
poletje križemkražem po Sloveniji in obiskovali najboljše
proizvajalce teh sestavin po JB-jevem mnenju. V Goriških Brdih, le
korak od italijanske meje, smo poskusili pršut, za katerega
prenekateri menijo, da je najboljši na svetu. Uroš Klinec z
ljubeznijo pripravi letno le osemdeset nog avtohtonih čudovito
zadebeljenih krškopoljskih pujsov, ki so vnaprej prodane izbranim
restavracijam po svetu. Iz "karavadžovske" teme njegove kleti, ki
je z obeše-nimi prašičjimi kračami nočna mora za vegetarijance,
meni, mesojedcu pa predstavlja radost, smo šli na njegovo s soncem
obsijano verando z razgle-dom na vinorodne griče in poskusili
pršut, ki je tako nežen in lahek, da se stopi v ustih in ga ni
treba niti žvečiti. Na drugi strani dežele v Kreslinovih
prekmurskih nižinah smo poskusili najboljše štajersko bučno olje,
ročno stiskano v stoletja starih stiskalnicah Kocbekove družine, ki
je tako aroma-tično in okusno, da se ne uporablja zgolj za solate,
ampak tudi kot preliv za sladoled ali sestavina tablice temne
čokolade. Vzpenjali smo se po ovinka-
Noah Charney je Američan, ki živi v Kamniku. Je umetnostni
zgodovinar in avtor svetovne uspešnice Tat umetnin ter
Slovenologije, zbirke esejev o življenju v Sloveniji.
14Modre novice Februar 2019
-
Kolumna
sti cesti na tolminskih hribih nad smaragdno reko Sočo in prišli
do kmetije, ki oživlja soško postrv, z mesom tako okusnim in
nežnim, da je postreže-no samo kot karpačo. To je mesto
Hemingwayeve knjige Zbogom orožje in kraj, kjer je ta kraljica
postrvi skoraj izumrla zaradi pretiranega ribolova med prvo
svetovno vojno, ko so lačni vojaki v reko metali ročne bombe, da bi
prišli do obroka. Na antičnih solinah blizu Pirana smo se srčali z
Dariom, čigar družina že generacije pobira sol na solinah, ki
segajo v rimski impe-rij, ko so sol uporabljali kot plačilo (izraz
plača – angleško salary – izhaja iz salaria, kar pomeni sol).
Povzpeli smo se na planino h kmetu, ki vzreja ovce in nam je z
veseljem pokazal posestvo. Ko smo prišli na vrh hriba, smo našli še
tople ostanke napadene ovce, kar je pomenilo, da se je nekje blizu
v temi skrival medved, ki ga je zadrževal le pojemajoči polmrak.
Odločil sem se ostati v avtu, medtem ko je Tančič fotografiral
kmeta in JB-ja, ki sta ka-dila in oprezala za medvedi ter volkovi.
Spustili smo se na istrski polotok, kjer smo srečali bivšega
nepremičninskega odvetnika Aleša Winklerja, ki je prodal svoje
imenitno stanovanje v Ljubljani, kupil trideset koz za košnjo trave
okrog svoje podeželske vikend hiše, se s pomočjo spleta naučil
izde-lovati kozji sir in v enem letu na Hrvaškem postal prvak v
pripravi kozjega sira. Taisto leto je imel tudi osrednje predavanje
v okviru organizacije Slow Food International, kjer je učil
Francoze in Italijane, kako narediti pravi kozji sir (chevre). Na
prostranih zelenečih travnikih alpske planote Velike plani-ne,
posejane s čudnimi nizkimi pastirskimi kočami, podobnimi Šajerski,
in zaznamovanimi z lokalno tradicijo, smo poskušali sir v obliki
ženskih prsi, ki se imenuje trnič in je vedno v paru. Potovanja
tega poletja z JB-jem so razkrila lokacije in okuse, ki jih sam ne
bi nikoli našel in za katere sem zelo hvaležen, kajti s pomočjo
ozvezdja domačih sestavin so mi pokazala inti-mni, insajderski
portret moje posvojene domovine.
V Slovenijo pa tudi v mojo slovensko ženo, za katero sem
pretrpel tako nenavadne podvige moškosti, ostajam zaljubljen kot
vedno in z veseljem delim svoje navdušenje. Kajti Slovenija
strastnih in razgledanih Slovencev je tista, ki ponuja največ
čara.
Zato sem vesel, da lahko napovem svojo naslednjo knjigo, imenuje
se Zvezdologija in je zbirka intervjujev s slavnimi, zanimivimi,
strastnimi Slo-venci. Večina njih je zvezd in večina njih je mojih
prijateljev, zato je to ne-
koliko nenavaden pogled na tukajšnje čudovite ljudi. Zvezdniki
bodo pred-stavljeni kot ljudje in ne kot velika imena, o katerih
beremo v opravljivih rubrikah. Tisti, ki so obiskovali moje redne
brezplačne pogovorne večere, vedo, da namenoma postavljam čudna
vprašanja, se veliko šalim, pogovor je neformalen in zabaven. Vse
to se odraža v teh intervjujih, skupaj z eseji o nekaterih
dogodivščinah, ki sem jih doživel s temi zvezdami. Med prebira-njem
Zvezdologije boste dobili Noahov vpogled v Slovenijo in na Slovence
ter spoznali popolnoma drugačno plat zvezdnikov. Kajti ta dežela je
res ozvezdje, sestavljeno iz približno dveh milijonov zvezd –
nekaterih bolj po-znanih od ostalih, toda vsaka oseba, ki sem jo
srečal, me je kaj naučila in mi prinesla nadaljnjo veselje v tej
moji posvojeni deželi, za katero še vedno menim, da je življenje v
njej najboljše na svetu.
Če vas knjiga Zvezdologija zanima, me lahko kontaktirate preko
Facebo-oka ali preko spletne strani www.noahcharney.com, kjer lahko
rezervirate svoj izvod s popustom, ko bo knjiga spomladi izšla.
Družinska kmetija - Rožman Matjaž,Počehova 52, 2000 MariborT: 02
251 00 56, M: 031 397 732M: 040 229 926, M: 040 657 059E:
[email protected]
Prodajni čas za kupce in gostePonedeljek - petek: 10.00 - 18.00,
Sobota: 8.00 - 14.00
Smo družinska kmetija, ki se ukvarja s predelavo ter prodajo
vina in soka. Prodajamo tudi bučno olje, sezonsko zelenjavo ter
sadje. Sprejemamo predhodno naročene zaključene družbe in
degustacije.
VinaRumeni muškat
TraminecSauvignon
ChardonnayRenski rizling
Sivi PinotModra frankinja
Fino vino Vino iz Počehove
STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI
TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik
hitro, kvalitetno in ugodno
031 689 832 - Boštjan
ODLIČNI OCVRTI PIŠČANCINAJBOLJŠE PICEVIKEND KOSILA
NA VELIKI TERASI !031-30-22-21
15 Modre noviceFebruar 2019
-
Renault KADJAR BOSE TCe 140 FAP, robusten mestni terenec z
neustrašnim vide-zom. Velik in udoben prostor za potnike vam
omogoča, da se podate na dogodivščino s kančkom prefinjenosti.•
pomoč pri parkiranju spredaj in zadaj• žarometi Full Led Pure
Vison• platišča iz lahke litine 48 cm (19)• multimedijski sistem R
link z vgrajenim
18cm zaslonom na dotik• radio Bose Energy Efficient Series
Mihecraziskuje
Planinanad VrhnikoIzhodišče: Vrhnika (300 m)Zahtevnost: lahka
Čas hoje: 1,5–2,5 ureNajprimernejši čas: v vseh letnih časihČas
vožnje: 40 minut v eno smerPokrovitelj rubrike: Avtohiša Real
733 m
Zgodba pripoveduje, da je slavni grški junak Ja-zon s svojimi
možmi odšel na drzen pohod po čarobno runo zlatokrilega ovna.
Najspretnejši grški graditelj mu je zgradil krasno ladjo na
petdeset vesel in to iz lesa, ki v morju ne trohni. Po svojem
graditelju je ladja dobila ime Argo, kar pomeni "hitra" ladja. Z
njo so Jazon in nje-govi možje (argonavti) ukradli zlato runo
kralju, ki je imel svoje kraljestvo na obali Črnega mor-ja. Ko je
ladja Argo bežala pred zasledovalci, je pomotoma zaplula v ustje
reke Donave, name-sto da bi se obrnila proti Egejskemu morju. Za
ubežnike, ki so imeli zasledovalce za seboj, ni bilo poti nazaj,
zato so nadaljevali pot proti toku Donave, nato Save in končno
priveslali do izvira reke, ki jo danes imenujemo Ljubljanica.
Takrat se je naenkrat dvignil strašen vihar, ki je grozil, da bo
ladjo treščil ob skale v Velikem Mo-čilniku. Tedaj je Jazon, ki je
bil junak nad junaki in je imel veliko trdo pest, udaril po
navpični steni, da se je vdala. S svojo junaško pestjo je kot z
mogočnim sidrom zasidral ladjo. Nato so Jazon in argonavti
potegnili ladjo na kopno, jo razstavili in po kosih prenesli do
Jadranskega morja ter nadaljevali pot proti domu. Ladja je bila
namreč tako lahka, da so jo lahko na ramah nosili dvanajst dni
hoda. Sled Jazonove pesti je dobro vidna v skali nad izvirom Velike
Ljubljani-ce. Še preden pa je Jazon z argonavti priveslal do
izvira Ljubljanice, naj bi naletel tudi na veli-
Vrhnika je znana po junaku Jazonu in argonavtih, rojstnem kraju
Ivana Cankarja in tudi spo-minih na čase, ko smo se še po stari
cesti vozili na morje. No, tudi danes se zaradi zastojev velikokrat
peljem proti Primorski mimo Vrhnike in opazujem leseni razgledni
stolp nad tem krajem. Na sončno soboto se odločim in se odpravim na
Planino na Cankarjevo skodelico kave. Razgledni stolp, ki stoji na
Planini nad Vrhniko, je eden najvišjih lesenih samostoječih
objek-tov (22 m) v Sloveniji. Z vrha se odpira čudovit razgled na
bližnjo in daljno okolico, ob lepem vremenu nam pogled seže vse do
Triglava. Kaj pa zgodba o Jazonu in argonavtih?
Na Planino nad Vrhniko nas je odpeljal Renault Kadjar.
ko jezero, kjer se je boril z močvirsko pošastjo. To naj bi bil
tisti zmaj, ki ga danes vidimo v lju-bljanskem mestnem grbu.
Peljemo se po avtocesti iz Ljubljane proti Kopru in se usmerimo na
izvoz Vrhnika. V križišču za-vijemo levo proti Logatcu in se
peljemo po stari cesti vse do križišča, kjer nas usmerjevalna tabla
usmeri proti Planini. Peljemo se naravnost, vse do parkirišča, kjer
parkiramo in sledimo ozna-kam za Planino. Pot nas najprej popelje
mimo grmičevja do asfaltirane ceste, nadaljujemo čez vas Storžev
grič, kjer zavijemo levo v gozd vse do županove klopi, kjer se pot
razcepi "MIMO BUKVE" ali "ČEZ ŠPICO". Izbrala sem slednjo, ki je
bolj zahtevna, saj je bolj strma vse do vrha. Na vrhu se lahko
povzpnemo na stolp, od koder se nam odpre prečudovit razgled. Koča
na Planini je bila nedavno prenovljena; tu se lahko okrep-čamo in
popijemo Cankarjevo skodelico kave. Vrnimo sem se po poti "MIMO
BUKVE".
Bogomira S. Jesenšek
16Modre novice Februar 2019
-
Križanka
Nagradni razpis slikovne križanke• 2-krat dve vstopnici za
predstavo Bog masakra (Drama SNG Maribor), ki bo v četrtek, 4. 4.
2019, ob 19.30 v Domu kulture Kamnik• 1-krat knjižna nagrada
Nagrade podeljujejo Modre novice v sodelovanju z Zavodom za
turizem, šport in kulturo Kamnik. Potrdila o nagradah bomo
izžrebancem poslali po pošti. Imena nagrajencev bomo objavili v
Modrih novicah, ki bodo izšle 22. marca 2019.Rešitve nagradne
slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom
pošljite do petka, 15. marca 2019, na naslov: Modre novice, IR
IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna
križanka.
IZŽREBANI REŠEVALCI: 1. Vrednostni bon 50,00 €, velja za vse
storitve: Marijan Rozman, 1218 Komenda2. 30 % popust za rezano
cvetje in lončnice: Bernardka Us, 1230 Domžale3. Set 4 kemičnih
svinčnikov Rosa Vita: Valentina Lorenčič, 1230 Domžale
Nagrade podeljuje Cvetličarna Rosa Vita, Dušan Meznarič s.p.,
1231 Ljubljana - Črnuče.
Ime in priimek
Naslov
Podpis E-mail 1 2 3 4 5 6
7
Geslo nagradne križanke lahko oddate tudi na
www.modre-novice.si!
1
2
4
3
10 5 6
7
8
9
11
8 9 10 11
Kamnik, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda
17 Modre noviceFebruar 2019
-
Intervju
Pravijo, da moraš navdih poiskati v sebi, a če si srečen,
običajno pride kar sam. Veliko mi pomeni, da imam zdrave
in vesele otroke ter super partnerico in potem je vse lažje.
Samuel Lucas: Glasba nima začetka in koncaLuč sveta bo kmalu
ugledal novi album Samuela Lucasa, sicer njegov drugi, pa vendar
prvi avtorski. Naslov albuma je Sebe dajem in konec marca bo prvič
predstavljen javnosti v domžalskem klubu Blunout. Samuel že dve
leti in pol živi v Trzinu, za katerega pravi, da mu ni všeč le to,
da nima morja.
Mateja Štrajhar
Ste nočna ptica, ustvarjate ponoči. Ali tudi na naša vprašanja
odgovarjate ponoči?
Ja, res nisem jutranji tip človeka. Bolje funkcioniram po 12.
uri in seve-da zvečer, ko so nastopi. To je vsekakor zaradi
obrnjenega bioritma, ki ga imam zaradi svojega dela. Telo se tega
navadi. Ni pa vedno fajn in pred-vsem ni najbolj zdravo, a žal ne
morem nič pomagati. In res je, tudi na ta intervju sem začel
odgovarjati zvečer. (smeh)
Marca bo izšel vaš novi album. Kateri po vrsti?
V začetku marca bo izšel moj novi album z naslovom Sebe dajem.
Je dru-gi po vrsti, a prvi avtorski. Večino glasbe za novi album
sem napisal sam, pri drugih skladbah pa so sodelovali še drugi
prijatelji – glasbeniki: Rok Lunaček, Igor Pirkovič, Teo Collori,
Amir Karalić in Dean Bakić.
Kakšen je občutek, ko ste vse dneve v studiu in ustvarjate.
Imate proti koncu že vsega dovolj ali ravno obratno – si želite, da
bi trajalo?
Ustvarjanje albuma je kar dolgotrajen in zelo naporen proces, a
hkrati neizmerno uživam. Glasbo sem ustvaril lansko poletje na
morju, ko sem si prvič v življenju vzel skoraj dva meseca dopusta
in bila sta res zelo produktivna. Jeseni so nato nastala besedila
in z ekipo smo pričeli s snemanjem vokala in vseh inštrumentov.
Konec leta smo imeli ogro-mno nastopov in koncertov, tako da je
nastajanje albuma malo stalo. Zato sem letos moral dati v šesto
prestavo in sedaj sem že od začetka leta z ekipo, ki soustvarja
album, vse dneve v studiu, kjer dokončujemo in pilimo izdelek.
Kakšen je novi album?
Od izdaje prvega albuma je minilo že devet let. Ves ta čas sem
se morda tudi iskal in zorel, a zdaj vem, da je prišel čas, ko vem,
kaj publiki lahko
dam. Zato je tudi naslov albuma Sebe dajem. Album bo nekaj
posebnega, vsaj meni se zdi tak, saj je mešanica popa, rocka,
bluza, jazza. Glede na prve odzive, ki sem jih dobil s strani
kolegov glasbenikov, ki so poslušali demo posnetke, verjamem, da
sem na dobri poti. Seveda pa bo imela glavno be-sedo publika.
V zadnjem času v vaši skupini sodeluje tudi vaša hči Ari-jana.
Kako je videti to sodelovanje? So tudi tipične oče-hči situacije,
npr. trenja, prepričevanja, zavijanje z očmi?
Mojemu bandu The Groove Station se je lansko jesen pridružila
tudi Ari-jana, česar sem zelo vesel, in ponosen nanjo. Je šele na
začetku glasbene poti in se mora še veliko naučiti ter se skaliti,
vendar ima izjemen talent in željo, tako da smo skupaj super ekipa.
Zavijanje z očmi pa je seveda kdaj pa kdaj prisotno, tako kot pri
vseh ostalih mladostnikih, ki jim starši brez zveze težimo.
(smeh)
Kje iščete navdih za glasbeno ustvarjanje?
Pravijo, da moraš navdih poiskati v sebi, a če si srečen,
običajno pride kar sam. Veliko mi pomeni, da imam zdrave in vesele
otroke ter super par-tnerico in potem je vse lažje.
Foto: Marko Delbello Ocepek
18Modre novice Februar 2019
-
Kako pomemben vam je imidž na splošno? V zadnjih letih se namreč
zdi, da je ta bolj pomemben od dejanskega glasben-ega (ali
kateregakoli drugega) ustvarjanja.
Ker sem moški, se ne ukvarjam veliko s svojim videzom, a vendar
moram na odru imeti spodobno podobo. Z razmahom spleta in družbenih
omrežij je postalo vse bolj pomembno, kako si videti, in ne, kaj
delaš in kako dober si v tem. Ljudje smo na splošno bolj vizualna
bitja in veliko jih tudi glasbo žal posluša le z očmi. Jaz sem še
vedno pristaš dobre in kakovostne glasbe, ne glede na videz, zvrst,
vero in barvo kože.
Baje ste začeli igrati na kitaro pri šestih letih. Kako se je
rodila ta ljubezen?
Kitara je bila res ljubezen na prvi pogled in dotik. Igral jo je
že moj oče in večkrat sem mu jo na skrivaj vzel in brenkal po
strunah. Starši so me želeli vpisati v glasbeno šolo in ker so bile
ure kitare že zasedene, so mi tam rekli, da naj poskusim s
trobento. Šel sem na prvo uro in to je bila tudi zadnja. Želel sem
igrati kitaro in zato sem se začel učiti sam.
Kaj pa petje? Kdaj ste začeli peti in kdaj s tem profesion-alno
ukvarjati? Ali ste samouk ali izučen pevec?
Sem popolnoma samouk, tudi kar se tiče petja. Vsega sem se
naučil sam, in sicer po posluhu. Notnih zapisov ne poznam. Že v
osnovni šoli sem nastopal na raznih proslavah ter kasneje po Obali,
ker prihajam iz Kopra, profesionalno pa se z glasbo ukvarjam in od
nje živim 28 let.
V javnosti ste znani tudi kot odličen imitator Toša Pro-eskega,
imeli ste tudi nekaj koncertov, na katerih ste peli njegove pesmi.
Zakaj ste prenehali?
Toše je bil in bo za vedno ostal velik človek in glasbenik.
Nikoli in nikdar ga nisem imitiral, njegove pesmi sem enostavno
zapel po svoje. Imam pa podobno barvo glasu, zato mi njegove pesmi
ležijo, v njih je toliko emocije, da sem jih začutil in s koncerti
želel ohraniti le to, da se njegove pesmi po-jejo še naprej, saj
jih vsi z veseljem prepevamo.
Posneli pa ste tudi pesem, ki je bila sicer namenjena njemu.
Kako je prišlo do tega?
Prelepa balada Ona nije više tu mi je bila predstavljena kot
pesem, na-menjena Tošetu, a je žal zaradi prezgodnje smrti ni uspel
posneti. Na žalost je bila to le laž, da bi pristal k snemanju in
posnel sem jo z mislijo na njega in jo zapel z veliko emocijami.
Niti malo mi ni žal, da sem jo posnel, saj ima res prelepo glasbo
in besedilo. Bila je tudi uspešnica, saj se je vrtela na vseh
nacionalnih radijskih postajah na Hrvaškem in tudi v BiH ter
Srbiji. Še vedno je to ena mojih najlepših, zato si zasluži posebno
mesto na moji novi plošči.
Kot odličen imitator ste se izkazali tudi v oddaji Znan obraz
ima svoj glas. Kako vam je bilo sodelovati v tej oddaji?
Zagotovo mi bo ta oddaja ostala v spominu vse življenje. Bila je
nova in zahtevna izkušnja, a sem v njej užival in se zabaval.
Predvsem pa verjetno tudi gledalci, ko so me videli, kako se lomim
v petkah. (smeh)
Intervju
Tujina mi je dala izredno širino in kilometrino, kar se tiče
glasbe, jezikov, spoznavanja drugih kultur in ljudi, saj sem bil v
veliko državah – od Avstrije,
Italije, Švice, Nemčije, pa vse do Švedske in Finske, vendar mi
je vzela tisto
najpomembnejše – odraščanje Arijane in Dajane, ki sta bili
takrat še zelo majhni.
Kasneje mi je bilo žal in še danes mi je, ker izgubljena leta
težko nadoknadiš, a takrat sem šel v tujino zaradi boljšega
zaslužka.
Marca boste nastopili v domžalskem klubu Blunout. Ali boste
predstavljali nove pesmi ali bodo obiskovalci lahko slišali tudi
starejše uspešnice?
Ja, konec marca bo prvi koncert Sebe dajem po izdaji albuma prav
v Domžalah, ki se ga zelo veselim, saj sem tam nastopil že večkrat
in vedno je bila super energija ter vzdušje. Na koncertu bom zapel
vse svoje skladbe z novega albuma in zagotovo še kakšno iz
prejšnjega, saj jih ljudje na kon-certih vedno želijo.
Kakšen se vam zdi ta klub in publika, ki zahaja sem?
Blunout je res odličen klub, ne le po prijetnem intimnemu
ambientu, predvsem cenim odličen glasbeni program vseh zvrsti.
Čestitke šefu Alešu, ki je s trdim delom in vztrajnostno naredil
enega najboljših klubov, takega niti Ljubljana nima. Res je bil
potreben čas, a ljudje so prepoznali kakovo-stno glasbo v živo in
so ga sedaj vzeli povsem za svojega, ne glede na to, katera
glasbena zvrst je na programu. Zato se v Blunout vedno rad vračam
in naj povabim vse vaše bralce, ki so iz tega okoliša, da ga ob
priliki obišče-jo, ne bo jim žal.
Ustvarjate že več kot 25 let. Se kdaj naveličate? Ima
ust-varjanje za vas še takšen žmoht, kot ga je imelo na začetku ...
ali mogoče po toliko letih morda še celo večjega?
Glasba nima začetka in konca, če jo zares čutiš … enostavno
pride in osta-ne za vedno. Nikoli se je nisem naveličal in
vsakokrat rad stopim na oder. Vsak nastop je drugačen in prav to
daje čar mojemu poklicu, nikoli ne veš kakšen bo tvoj dan oz. večer
v službi? Od glasbe živim že vse od svojega 20. leta in če glasba
ne bi bila moja strast, tega prav gotovo ne bi mogel početi.
Ali imate po vseh letih nastopanja še kaj treme, ko stopite na
oder? Ker ob prvem nastopu ste zmrznili, niste hoteli na oder