UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO Monika Robnik RACIONALIZACIJA STROŠKOV PRI PREDLOGU VPELJAVE AVTOMATA ZA PAKIRANJE PELETOV V PODJETJU BIOMASA d. o. o. Diplomsko delo univerzitetnega študija Celje, avgust 2015
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Monika Robnik
RACIONALIZACIJA STROŠKOV PRI
PREDLOGU VPELJAVE AVTOMATA
ZA PAKIRANJE PELETOV V
PODJETJU BIOMASA d. o. o.
Diplomsko delo univerzitetnega študija
Celje, avgust 2015
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Monika Robnik
RACIONALIZACIJA STROŠKOV PRI
PREDLOGU VPELJAVE AVTOMATA
ZA PAKIRANJE PELETOV V
PODJETJU BIOMASA d. o. o.
Diplomsko delo univerzitetnega študija
Mentor:
red. prof. dr. Iztok Potrč
Somentor:
asist. dr. Šamec Blaž
Celje, avgust 2015
IZJAVA O AVTORSTVU
diplomskega dela
Spodaj podpisana Monika Robnik, študentka univerzitetnega študijskega programa
Logistika sistemov na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru z vpisno številko
20026943, sem avtorica diplomskega dela z naslovom:
Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju
Biomasa d. o. o.
S svojim podpisom zagotavljam, da:
• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;
• sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v
diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko
Univerze v Mariboru;
• sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v
seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili
Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;
• sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v
diplomsko delo, in sem to tudi jasno zapisala v diplomskem delu;
• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del bodisi v obliki citata bodisi
v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje
misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o
avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi
ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;
• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo
delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;
• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala ga. Funtek Simona.
V Celju, dne _____________ Podpis avtorja/-ice:__________________
ZAHVALA
Zahvaljujem se red. prof. dr. Iztoku Potrču in somentorju asis. dr. Šamec Blažu za
usmerjanje in napotke pri pisanju diplomske naloge.
Prav tako se zahvaljujem zaposlenim v podjetju Biomasa d. o. o., še posebej direktorju,
gospodu Roku Suhodolniku, za vso pomoč in spodbudne besede.
Zahvala pa seveda vsem družinskim članom, fantu Simonu in prijateljem za motivacijo
in da so mi ves čas pisanja diplomske naloge stali ob strani.
Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v
podjetju Biomasa d. o. o.
Pri pregledu celotne proizvodnje linije peletov smo opazili, da na koncu pri pakirni liniji
nastajajo visoki stroški ročnega pakiranja peletov v vreče po 15 kg. Z diplomsko nalogo
smo hoteli dokazati, da lahko z vpeljavo polavtomata za pakiranje peletov
racionaliziramo stroške, odpravimo odvečne manipulacije, odvečne notranje poti,
naredimo delo prijaznejše delavcu, povečamo produktivnost dela in omogočimo hitrejše
delo. Letno prodajo okoli 240.000 vreč peletov po 15 kg, povpraševanja po vrečah
paletov pa še narašča. Letni strošek obstoječega stanja znaša 30.970, 62 €. Z vpeljavo
polavtomatskega pakirnega stroja bi delno nadomestili človeški faktor in s tem
razbremenili delavca. Poleg pakirnega stroja bi vpeljali tudi polavtomatsko napravo za
ovijanje palet. Investicija bi skupaj znašala 25.925 €, povrnila pa bi se nam v manj kot
enem letu.
Ključne besede: peleti, proizvodnja, polavtomat, strošek.
Rationalization of cost proposal for the introduction of a pellet packing machine in
the company Biomasa d.o.o.
The review of the entire production line of wood pellets has shown us that in the end,
high costs incur due to manual packing of pellets in 15 kg bags on a packing line. In this
diploma paper we wanted to prove that we can rationalise costs, eliminate redundant
manipulation and internal routes with the semi-automatic packaging system. We can
also create an employee-friendly work environment, increase productivity and the pace
of work. Around 240,000 bags of pellets in 15 kg are sold annually and the demand for
them is still growing. The annual cost of the status quo is €30.970,62. With the
introduction of semi-automatic wood pellet packaging machine we would replace the
human factor and relieve workers. In addition to the packing machine, we would also
introduce a semi-automatic pallet wrapping machine. The total amount invested would
be €25,925 but it would be repaid in less than one year.
Key words: pellets, production, semi-automatic machine, cost.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. vi
KAZALO
UVOD ............................................................................................................................... 1
1.1 Opredelitev problema ......................................................................................... 1
1.2 Predstavitev okolja ............................................................................................. 2
1.3 Cilji in teze diplomske naloge ............................................................................ 5
1.4 Predpostavke in omejitve diplomskega dela ...................................................... 6
1.5 Metode dela ........................................................................................................ 6
2 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA .............................................................. 7
2.1 Opis procesa peletiranja v podjetju Biomasa d.o.o .......................................... 15
2.2 Opis procesa pakiranja peletov ......................................................................... 20
2.3 Stroškovna analiza pakiranja ............................................................................ 22
2.4 Kritična analiza ................................................................................................. 24
3 PREDLOGI IZBOLJŠAV ...................................................................................... 29
3.1 Opis vpeljave polavtomata za pakiranje peletov .............................................. 30
3.2 Stroškovna analiza polavtomata za pakiranje ................................................... 35
ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 38
Ocena uspešnosti rešitve problema ........................................................................... 38
Pogoji za postopno uvedbo rešitve ............................................................................ 39
Možnosti za nadaljnji razvoj ..................................................................................... 40
LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 42
PRILOGE
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. vii
KAZALO SLIK
Slika 1: Sedež podjetja Biomasa d. o. o. ........................................................................ 4
Slika 2: Biomasin biomasni center v Nazarjah ............................................................. 5
Slika 3: Shema kogeneracije na uplinjanje lesnega plina ............................................. 7
Slika 4: Shema BBC s horizontalnim trakom in polavtomatom .................................. 14
Slika 5: Elevator za žagovino ...................................................................................... 15
Slika 6: Mokri silos ...................................................................................................... 16
Slika 7: Skladišče sekancev ......................................................................................... 16
Slika 8: Mlin kladivar .................................................................................................. 17
Slika 9: Cevi, ki vodijo do peletirke ............................................................................. 18
Slika 10: Peletirka ......................................................................................................... 18
Slika 11: Hladilni stolp .................................................................................................. 19
Slika 12: Jumbo vreče .................................................................................................... 21
Slika 13: Transportni trak za refuzo .............................................................................. 21
Slika 14: Za polnjenje kamiona s peleti ......................................................................... 21
Slika 15: Vzročno-posledični diagram .......................................................................... 26
Slika 16: Končni del linije peletov - pakirna linija ....................................................... 30
Slika 17: Horizontalni transportni trak, ki dovaja pelete v skladišče ........................... 32
Slika 18: Polavtomatski pakirni stroj ............................................................................ 33
Slika 19: Opravila polavtomata .................................................................................... 34
Slika 20: Polavtomatska naprava za ovijanje pelet....................................................... 34
Slika 21: Grafikon stroškovne primerjave ..................................................................... 39
KAZALO TABEL
Tabela 1: Procesi v proizvodnji peletov ......................................................................... 12
Tabela 2: Raba energije za izdelavo peletov .................................................................. 13
Tabela 3: Čas pakiranja ene vreče peletov .................................................................... 22
Tabela 4: Letna prodaja peletov v raznih količinah ....................................................... 23
Tabela 5: Letni strošek ročnega pakiranja peletov v vreče ............................................ 23
Tabela 6: Letni stošek odvoza gotovih vreč peletov ....................................................... 24
Tabela 7: Strošek investicije ........................................................................................... 37
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. viii
SEZNAM KRATIC
BBC Biomasin biomasni center
EM PK Podjetje EM PK d. o. o., Luče
h ura
m meter
s sekunda
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 1
UVOD
Današnja uspešna podjetja težijo k temu, da bi odpravila še tako minimalistične napake,
zato se nenehno izpopolnjujejo, reorganizirajo skladišča in racionalizirajo stroške z
vpeljavo modernih avtomatiziranih naprav.
Podjetje Biomasa d. o. o. je podjetje, ki še vedno raste oziroma se nadgrajuje. Sedež
podjetja je v Lučah ob Savinji v Zgornji Savinjski dolini, maja 2014 pa je odprlo
biomasni center v Nazarjah.
Biomasin biomasni center v Nazarjah (BBC) je poleg proizvodnje sekancev začel tudi s
proizvodnjo peletov. Že v začetku si je podjetje Biomasa z investicijo v deset
kogeneracij zagotovilo, da bo proizvodnja energetsko neodvisna oziroma bo podjetje
imelo celo presežek energije. Skozi sprehod po proizvodnji peletov opazimo, da pri
pakiranju peletov na koncu linije nastajajo stroški, ki bi jih lahko racionalizirali.
Ker ima biomasni center za sabo samo nekaj mesecev obratovanja, povpraševanje na
trgu po peletih pa je že v prvem letu večje od pričakovanega, bomo skozi diplomsko
nalogo opisali predlog vpeljave avtomata za pakiranje peletov na koncu linije. Spoznali
bomo stroške dosedanjega dela in jih primerjali s stroški dela, če bi vpeljali avtomat za
pakiranje peletov. Prikazali bomo tudi, v koliko letih bi se nam investicija v avtomat
povrnila.
Vsako podjetje, ki se mu kaže svetla prihodnost oziroma bo z izdelki lahko še dolgo na
trgu, se trudi, da bi si omogočilo boljše pogoje za delo, da bi zmanjšalo stroške dela in
da bi bili s svojimi produkti konkurenčni v primerjavi z drugimi podjetji.
1.1 Opredelitev problema
Problem se nahaja na koncu proizvodnje linije peletov. V biomasnem centru letno
proizvedejo 10.000 ton peletov, povpraševanje pa se še povečuje.
Peletirka bo izdelala enkrat več peletov, s tem pa bo nastal problem pri pakiranju
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 2
peletov v vreče. Povpraševanje po vrečah je namreč naraslo, saj je podjetje v zadnjem
letu v veliko gospodinjstev montiralo ogrevanje na njihov biomasni sistem. Poleg tega
bodo lahko letos poleti, ko še ne bo glavne sezone za kurjavo, pakirali pelete v vreče na
zalogo, saj imajo v bližini možnost skladiščenja; tja jih bodo lahko prepeljali z
viličarjem. Podjetje je prvo zimo večino peletov prodalo v razsutem stanju direktno na
kamion, nekaj v jumbo vrečah, po naročilu pa so jih ročno polnili tudi v vrečke po 15
kg. S predlogom vpeljave avtomata za pakiranje peletov bomo razbremenili delavce,
investicija v avtomatizacijo pa bo z leti zmanjšala stroške dela.
1.2 Predstavitev okolja
Naziv: BIOMASA d. o. o.
Naslov: Krnica 52
Poštna številka in kraj: 3334 Luče
Občina: Luče ob Savinji
Telefon: 03-838-40-86
GSM: 041-383-383
WEB: www.biomasa.si
Direktor: Rok Suhodolnik
ID številka za DDV: SI 26729172
»Biomasa d. o. o. je vodilno podjetje na področju lesne biomase v Sloveniji. Je edino
podjetje, ki pokriva celotni spekter biomase, to je projektiranje, dobavo, montažo,
izvedbo, servis, upravljanje sistemov, dobavo lesnih goriv in tudi soproizvodnjo
elektrike in toplote z uplinjanjem lesnega plina. Širši ciljni trg podjetja predstavljajo vsi
uporabniki lesnih goriv, ki kot energent uporabljajo polena, sekance in pelete ter
daljinski sistemi na lesno biomaso« (Špeh, 2014).
»Zgodba o podjetju Biomasa Rok Suhodolnik se je pričela pred skoraj petnajstimi leti v
Logarski dolini, ko je bil vgrajen prvi kotel na lesne sekance podjetja Fröling v
Sloveniji. Postali smo generalni uvoznik za proizvode avstrijskega podjetja Fröling za
področje Slovenije in JV Evrope. V zelo kratkem času smo se razvili v vodilno podjetje
na področju lesne biomase v Sloveniji.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 3
Smo mlado, ambiciozno in hitro rastoče podjetje, ki je do danes v Sloveniji postavilo
več kot 1000 kotlov na lesno biomaso za ogrevanje posameznih hiš, pa tudi
industrijskih kotlov za večje sisteme. Poleg zastopstva podjetja Fröling izvajamo
montažo in servis ogrevalnih sistemov na lesno biomaso, ukvarjamo pa se tudi z
mletjem in dobavo lesnih sekancev ter prodajo ekološke energije.
Obnovljivi energetski viri in ekološki način ogrevanja so naša prioriteta. Les je naraven
vir in njegova uporaba prinaša veliko prednosti, ki so žal premalo izkoriščene. Prispeva
k ohranjanju narave, zavira globalno segrevanje ter podnebne spremembe in je relativno
poceni.
Prav zato je naša vizija usmerjena v zagotavljanje vrhunske tehnologije, ki omogoča
izkoriščanje teh prednosti. Pri tem v ospredje postavljamo dolgoročno učinkovito,
varčno in cenovno ugodno ogrevanje, zadovoljstvo naših strank, predvsem pa
ohranjanje narave takšne, kot nam je bila podarjena« (Biomasa d. o. o., b. l.).
V zgornjem zapisu, ki je bil povzet s spletne strani www.biomasa.si, je napisano, da je
podjetje postavilo več kot 1000 kotlov na lesno biomaso. Po pogovoru z direktorjem
podjetja Rokom Suhodolnikom in po podatkih s pravkar prenovljene spletne strani pa je
število postavljenih kotlov na lesno biomaso naraslo že na več kot 3000.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 4
Slika 1: Sedež podjetja Biomasa d. o. o.
Vir: Biomasa d. o. o., b. l.
»Ker je les domač, lokalen energent, mu v podjetju Biomasa želijo posebno pozornost
posvečati tudi v prihodnje, prav zato so v svoji dejavnosti napravili še korak naprej. Z
veliko vloženega truda in na osnovi znanja ter pridobljenih izkušenj je v industrijski
coni Nazarje zrasel nov sodoben biomasni center, namenjen pripravi in izboljšavi lesne
biomase kot vira toplote, pa tudi elektrike. Ko se je že pred leti v podjetju porodila
ideja, da svojo dejavnost in širše področje upravljanja ter pridobivanja lesne biomase
kot energenta preteklosti in prihodnosti predstavijo tudi širšemu krogu ljudi, je bil
odziv, na prireditvi »DAN BIOMASE« leta 2010 in v nadaljevanju leta 2012, odličen.
Tradicionalno nadaljevanje je potekalo tudi leta 2014 v industrijski coni Nazarje.
Direktor Biomase, Rok Suhodolnik, je predstavil najnovejšo investicijo in novonastali
»Biomasin biomasni center v Nazarju« (BBC Nazarje), ki se v industrijski coni na
območju nekdanjega podjetja Glin razteza na ca. 50.000 m2, od tega je dobrih 7.000 m
2
pokritih površin. V novonastalem Biomasinem biomasnem centru Nazarje se v praksi
kaže uspešno povezan koncept celostne izrabe lesne biomase v energetske namene.
Trije zmogljivi sekalniki skrbijo, da letno proizvedejo do 170.000 nm3 sekancev, ki so
zračno sušeni. Ločeni skladišči sušenih in svežih sekancev trenutno dopolnjuje sistem
desetih kogeneracij na lesni plin. Veriga se nadaljuje s sušilnico sekancev in žagovine,
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 5
ki omogoča proizvodnjo do 80.000 nm3 tehnično sušenih sekancev letno, sklenjena je s
peletirko zmogljivosti 1,5 tone na uro in letno proizvodnjo ca. 10.000 ton pelet. Na ta
način ob učinkoviti soproizvodnji sistem električno energijo pošilja v omrežje, toploto
pa skozi celo leto učinkovito izkorišča za sušenje lesne biomase. Ob uradnem odprtju
BBC Nazarje so v podjetju predstavili tudi napravo za soproizvodnjo elektrike in
toplote iz lesnega plina, široko paleto najsodobneših kotlov na lesno biomaso Fröling,
demonstrirali pa so tudi delovanje zmogljivih sekalnikov za izdelavo lesnih sekancev,
vključno s še vedno enim od najzmogljivejših mobilnih sekalnikov v tem delu Evrope
Bentele, ki zmore proizvodnjo do 500 nasutih kubičnih metrov lesnih sekancev na uro«
(Biomasa d. o. o., 2014).
Slika 2: Biomasin biomasni center v Nazarjah
Vir: Biomasa d. o. o., b. l.
1.3 Cilji in teze diplomske naloge
S pomočjo diplomske naloge bomo dobili natančno analizo trenutnega stanja in pa tudi
stanja, kakršno naj bi bilo, če bi podjetje vpeljalo avtomat za pakiranje. Tudi podjetje
samo bo dobilo lep prikaz stanja v podjetju in predlog o možnosti avtomatizacije in s
tem racionalizacijo stroškov. Iz diplomske naloge bomo dobili tudi izračun, v koliko
letih bi se nam investicija v avtomat povrnila in koliko let bi z avtomatom pozitivno
poslovali.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 6
Hipoteze, ki jih postavimo na začetku pisanja diplomske naloge:
1. hipoteza: Z vpeljavo avtomata za pakiranje peletov bi z leti zmanjšali stroške dela
2. hipoteza: Delo z polavtomatom bi bilo delavcu prijaznejše
1.4 Predpostavke in omejitve diplomskega dela
V podjetju Biomasa d. o. o. se bomo osredotočili samo na njihov lesno predelovalni
center v Nazarjah, ne pa tudi na ostale storitve in proizvode, s katerimi se podjetje še
ukvarja, omenili jih bomo le na grobo. V diplomski nalogi bomo opisali potek
proizvodnje peletov, spet pa se bomo podrobneje posvetili izhodno skladiščni enoti, o
kateri bo podrobneje tekla cela diplomska naloga.
1.5 Metode dela
Predvidene metode dela:
metoda deskripcije, s katero bomo opisali pojme in spoznana dejstva;
metoda opazovanja, s katero bomo opazovali proizvodne procese;
metoda analize, ki bo služila razčlenjevanju ugotovitev iz prakse in teorije.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 7
2 POSNETEK OBSTOJEČEGA STANJA
Proces peletiranja se dogaja v Biomasinem biomasnem centru v Nazarjah. Delo poteka
v dveh izmenah. Izdelajo okoli 1 do 1, 5 t/h. Z investicijo v deset kogeneracij podjetje
soproizvaja električno energijo, ki jo pošilja v omrežje, in soproizvaja toploto, ki jo
podjetje skozi celo leto uporablja za sušenje lesne biomase.
Trenutne kogeneracije na uplinjanje lesnega plina so skupne nazivne moči 450 kW
elektrike in 1.000 kW toplote.
Prednosti kogeneracij:
uporaba cenovno ugodnih lesnih nesušenih sekancev;
samooskrba z elektriko niža stroške;
visoko učinkovit toplotno-električni sklop.
Slika 3: Shema kogeneracije na uplinjanje lesnega plina
Vir: Biomasa d. o. o., b. l.
»Kogeneracija oziroma soproizvodnja toplote in električne energije (SPTE) je eden
izmed najučinkovitejših načinov izrabe razpoložljivih energetskih virov, saj tehnološko
napredni sistemi dosegajo skupne izkoristke tudi preko 80 %. Prednosti uporabe lesne
biomase v kogeneracijskih postrojenjih se številne. Glavna prednost je v visoko
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 8
učinkoviti pretvorbi nizko kvalitetnega goriva, kot so gozdni ostanki, odpadni in manj
kakovosten les, v sintetični plin, iz katerega pridobimo kvalitetno električno in toplotno
energijo. Proces pretvorbe je popolnoma varen in okolju prijazen, saj ob ničelnih
emisijah žveplovih in drugih nevarnih spojin realno zmanjšuje emisijske vrednosti
ogljikovega dioksida.
Soproizvodnja električne energije in toplote je sestavljena iz šestih glavnih sklopov:
priprava lesne biomase;
uplinjanje lesne biomase;
ohlajanje in čiščenje sinteznega plina;
proizvodnja električne energije;
rekuperacija toplote;
krmiljenje in nadzor postrojenja.
Priprava lesne biomase
Priprava lesne biomase je ena izmed najpomembnejših faz za stabilno delovanje
celotnega sistema in s tem zagotavljanje optimalne kvalitete in ustrezne količine
sinteznega plina.
Primarni energent v kogeneracijskih postrojenjih Tehnosol so naravni lesni sekanci brez
vsebnosti kovinskih in mineralnih delcev ter vsebnostjo vode med 15 in 20%. Za
doseganje najugodnejših pogojev za potek reakcij pri procesu uplinjanja biomase je,
poleg ustrezne vlažnosti, ključna tudi velikost delcev, ki mora biti granulacije G50-100
po ÖNORM M 7133 standardu.
Za pripravo lesne biomase uporabljamo ustrezne sekalnike in v kolikor sekanci niso
naravno sušeni, rotacijske, tračne oziroma silosne sušilce. Sekalniki in sušilci niso
standardno vključeni v ponudbo kogeneracijskega postrojenja.
Ustrezno pripravljeni sekanci se na lokaciji postrojenja shranjujejo v zalogovniku, ki je
opremljen z opremo za transport biomase do uplinjevalnika.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 9
Uplinjanje lesne biomase
Uplinjanje lesne biomase je kompleksen termo-bio-kemični proces, ki pretvarja
kemično energijo trdega biomasnega goriva v mešanico visoko gorljivega sintetičnega
plina s sledečo sestavo: metan (CH4; 1 - 2.5%), vodik (H2; 16±4%), ogljikov monoksid
(CO; 21±3%), ogljikov dioksid (CO2; 11±3%), kisik (O2; 0,2 - 0,9%) in dušik (N2;
55±6%).
Postopek uplinjanja poteka v reaktorju uplinjevalnika in je sestavljen iz štirih ključnih
procesov: sušenje goriva, piroliza (termični razpad), zgorevanje (oksidacija) in
uplinjanje (redukcija), pri čemer so sušenje goriva, piroliza in redukcija endotermni
procesi, ki uporabljajo toploto, nastalo pri procesu oksidacije. En kilogram lesne
biomase proizvede od 2,5 do 3,0 Nm3 sintetičnega plina z kalorično vrednostjo med 4,2
in 5,4 MJ/Nm3.
Stranska produkta v procesu uplinjanja sta pepel in lesno oglje, ki ju lahko nadalje
koristno uporabimo kot organsko gnojilo oziroma gorivo.
Ohlajanje in čiščenje sinteznega plina
Sintezni plin, ki prihaja iz uplinjevalnika, ima temperaturo okoli 500 oC in vsebuje
določen delež nečistoč. Pred uporabo v plinskem motorju ga je potrebno ohladiti na
temperaturo okolice in ustrezno očistiti. V kogeneracijskih postrojenjih Tehnosol
uporabljamo patentiran sistem suhega filtriranja in ohlajanja sinteznega plina. Sistem je
sestavljen iz niza šestih specializiranih filtrov in treh toplotnih izmenjevalcev.
Rezultat je ohlajen ultra čist sintezni plin z vsebnostjo katrana in drugih nečistoč manj
kot 10mg/Nm3, kar v popolnosti ustreza evropskim normam za uporabo v plinskih
motorjih s trajnim delovanjem.
Proizvodnja električne energije
Čist in ohlajen plin preko varnostnega filtra dovajamo v plinski motor z notranjim
izgorevanjem, na katerega je priključen trifazni generator. Električna energija,
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 10
proizvedena na generatorju, se nato preko nizkonapetostnega stikalnega bloka
sinhronizira z električnim omrežjem.
Plinski motor kot tudi generator sta proizvoda priznanih svetovnih blagovnih znamk in
sta prilagojena trajnim obremenitvam.
Rekuperacija toplote
Pri delovanju plinskega motorja in v procesu ohlajanja sinteznega plina nastaja toplotna
energija v dvakrat večji količini glede na generirano električno energijo. To toploto
rekuperiramo preko sistema cevnih in ploščnih toplotnih izmenjevalcev, ki se nahajajo v
procesu uhajanja sinteznega plina ter hlajenja motorja in njegovih izpušnih plinov.
Pridobljeno toploto lahko koristno uporabimo za sušenje lesne biomase in/ali daljinsko
ogrevanje.
Krmiljenje in nadzor
Celoten proces soproizvodnje toplote in elektrike je popolnoma avtomatiziran. Preko
senzorjev in merilnih mest, ki se nahajajo na vseh ključnih elementih sistema,
centralno-krmilna enota nadzira in krmili posamezne procesne faze ter skrbi za
učinkovito in varno delovanja kogeneracijskega postrojenja.
Upravljanje s sistemom je mogoče preko lokalne PLC enote ali preko daljinskega
dostopa« (Tehnosol d. o. o, b. l.).
Proizvodnja peletov v Sloveniji
Procesi pri proizvodnji peletov
»Peleti so sodobna oblika biomase v obliki tablet premera 5 do 15 mm in dolžine 10 do
30 mm, ki jih izdelujejo iz ostankov lesa pod visokimi tlaki. Njihova značilnost je
manjša prostornina, kot jo ima originalna biomasa in posledično večja energijska
vrednost na enoto prostornine, kar znižuje stroške transporta in skladiščenja. Definirana
enotna oblika omogoča avtomatičen dovod goriva v zgorevalni prostor kurilne naprave
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 11
in kakovostno zgorevanje.
Mletje
Neobdelan les je potrebno zmleti, da se zagotovi enakomerno strukturo za dovajanje v
peletirko. Običajno se uporabljajo batni mlini. Po podatkih proizvajalca se mlini
odlikujejo po veliki stopnji drobljenja (1 : 50) in po veliki kapaciteti mletja (do 2000
m3/h). Na voljo so v različnih velikostih (premer rotorja: 800 - 2000 mm, širina rotorja:
400 - 2800 mm) in s številnimi dodatki (ogrevane stene rotorja, hidravlično dodajanje
itn.).
Sušenje
Kurilnost lesa je močno odvisna od vsebnosti vlage (vode) v gorivu. Peletov ne moremo
izdelovati, če vlažnost lesa presega 17 %. Zato ga potrebno sušiti, kar poteka v
bobnastih - parnih sušilnikih (posrednih ali neposrednih) ali sušilnikih na vroč zrak.
Peletiranje
Peletiranje biomase poteka v mlinih za izdelavo peletov. Nevezan material se dodaja v
mlin, kjer se zaradi rotacije in tlačnih sil skozi matrico material iztisne v pelete. Posebni
noži režejo pelete na določeno dolžino. Mlini za pelete imajo lahko ravno matrico ali
matrico v obliki koluta. Pri ravni matrici je le-ta nepremična in se vrtijo posebna kolesa.
Pri matrici v obliki koluta pa se matrica premika. Določen del vlage se izloči tudi v
mlinu.
Hlajenje
Hlajenje je zelo pomemben del proizvodnega procesa. Ko peleti zapustijo mlin za
izdelovanje peletov, so zelo vroči (običajno od 90 do 95 °C). S hlajenjem jih
stabiliziramo, otrdimo in oblikujemo v pelete.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 12
Kakovost peletov
Poznana sta dva glavna kriterija za ugotavljanje kakovosti biogoriva: kemične in
fizikalne značilnosti. Kemične značilnosti podajajo elementarno sestavo goriva (Cl, N,
S, K, težke kovine), vsebnost pepela, vlage ter kurilnost. Fizikalne značilnosti podajajo
vizualne parametre in procese, katerim so bili peleti podvrženi. Peletiranje ima največji
vpliv na fizikalne značilnosti, bistveno se zniža vsebnost vlage. Druge kemične
spremembe so manj verjetne, saj je uporaba kemičnih ali naravnih dodatkov za izdelavo
peletov prepovedana. Kakovosti peletov ne moremo definirati brez navedbe tehnologije
zgorevanja, saj različne kurilne naprave zahtevajo različno kakovost goriva. Za večje
sisteme je trdnost peletov manj pomembna, medtem ko je za njihovo shranjevanje
trdnost varčna. Pri shranjevanju ne sme nastajati prah, saj lahko povzroča tehnične
probleme pri polnjenju in zgorevanju. Nekatera vprašanja glede kakovosti peletov in
tehnologij zgorevanja ostajajo še odprta. Neraziskan je vpliv kemičnih in bioloških
lesnih parametrov na proces peletiranja in predvsem na kakovost peletov (npr. vsebnost
vlaken, različne kemične spojine itn.). Prav tako pa tudi še niso popolnoma raziskani
določeni tehnični vplivi (temperatura, tlak). Potrebno je nadalje analizirati tehnične,
kemične in fizikalne dejavnike« (Butala & Stritih, 2002, str. 2–3).
Tabela 1: Procesi v proizvodnji peletov
1. Mletje Vhodni material se zmelje v majhne in enotne delce.
2. Sušenje Lesni prah se osuši na 8 do 10 % vlažnost (vir energije je lahko
les ali plin v sušilnikih z rotirajočim bobnom).
3. Peletiranje Suhi les se iztiska v pelete z uporabo peletirnih mlinov in suhe
pare. Običajno se ne uporabljajo dodatki. Lignin v lesu deluje
kot vezivo, saj se v procesu peletiranja zmehča.
4. Hlajenje Peleti se nemudoma ohladijo z zrakom, da se lignin strdi in s
tem peleti stabilizirajo.
5. Ločevanje Ostanki pri izdelavi se ločijo in ponovno uporabijo.
6. Shranjevanje Peleti se shranjujejo v vreče ali silose (avtomatiziran proces).
Vir: Butala & Stritih, 2002, str. 2.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 13
Tabela 2: Raba energije za izdelavo peletov
Povprečna raba energije v procesu izdelave peletov:
mletje 15 kWh/tono zmletega materiala
sušenje 1 MWh/tono osušene vlage
peletiranje 60 kWh/tono proizvedenih peletov
hlajenje 5 kWh/tono ohlajenih peletov
Vir: Butala & Stritih, 2002, str. 3.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa d. o. o. 14
Slika 4: Shema BBC s horizontalnim trakom in polavtomatom
Vir: Šmerc, 2015a.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 15
2.1 Opis procesa peletiranja v podjetju Biomasa d.o.o
Začetek proizvodnje linije peletov se začne izven pokrite hale, in sicer pri elevatorju,
kamor kamion pripelje žagovino.
Slika 5: Elevator za žagovino
Po elevatorju gre žagovina v mokri silos, kamor iz drugega skladišča pridejo še
nesušeni sekanci, ki so namenjeni zmesi za pelete. Sekanci so vlažnosti od 12–15 %,
granulacije do G30 (frakcije do dimenzije 3x2x1cm).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 16
Slika 6: Mokri silos
Slika 7: Skladišče sekancev
V sušilnici naredijo zmes za pelete; razmerje med žagovino in sekanci je 50 : 50. V
sušilnici je tudi magnetni lovilec, ki lovi drobce jekla oziroma kovin, če le-ti zaidejo
med sekance. Po polžnih transporterjih gre zmes za pelete po ceveh na ventilatorje do
mlina, ki zdrobi grobe sekance.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 17
Slika 8: Mlin kladivar
MLIN KLADIVAR, MILLER, model FRT02
Moč motorja 90 kW
Kapaciteta 1.200/ 1.800 kg/h pri mletju sekancev G30 (max. 3x2x 0,6 mm)
Vlažnost pod 15%
Nº 2 mreži z odprtinami premera 5 ali 6 mm
Nº 84 plošč za mletje
Po mletju sekancev gre zmes za pelete po ceveh na ventilatorje do suhega silosa, ki je
prostornine 20 m3 in služi skladiščenju zmesi za pelete. Iz silosa pa gre zmes po ceveh
do peletirke.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 18
Slika 9: Cevi, ki vodijo do peletirke
Peletirka v eni uri naredi od 1 do 1, 5 ton. Če se pojavi kakšna napaka, začne peletirka
najprej spuščati opozorilne zvoke z oranžno lučjo, če v tem času ne odpravijo napake
oziroma gre za večjo okvaro, pa se spusti rdeča luč s sireno, ki opozarja, da je potrebno
peletirko izklopiti.
Slika 10: Peletirka
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 19
PELETIRKA NOVA PELLET
Stroj za predelavo lesnih ostankov v pelete
MODEL N-PLUS, moč motorja 132 Kw
Kapaciteta 1.100- 1.500 kg peletov/ h
Elektro omara s kontrolno enoto PLC sistem
(Touch Screen- aktivni zaslon)
Prikaz temperature matrice
Merilnik vlažnosti s prikazom na ekranu kontrolne enote
1x matrica, 2x kompresijski valj (vgrajeno na stroju),
izdelan v skladu s C.E. varnostnimi normativi
Iz peletirke se premikajo peleti po nagibnem transportnem traku v vibrirno sito za
odstranjevanje prahu. Od tod gredo po 6 m dolgem nagibnem traku za transport peletov
do hladilnega stolpa, saj iz peletirke pridejo z zelo visoko temperaturo.
Slika 11: Hladilni stolp
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 20
HLADILNI STOLP ZA PELETE, model N-CO700
Moč motorja 1,5 kW
Kapaciteta hlajenja 1.400 kg peletov/ h
Iz hladilnega stolpa se premikajo peleti nato najprej po vertikalnem transportnem traku s
»skodelicami« do horizontalnega transportnega traku. Horizontalni transportni trak pa je
dožine 7,35 metrov in vodi v skladiščni del.
2.2 Opis procesa pakiranja peletov
Za celo linijo peletov so na eno delovno izmeno postavljeni trije delavci, včasih pa tudi
kakšen več, odvisno od različnih servisov, ki se izvajajo dopoldan in pa v času, ko je
povpraševanje po peletih največje. Eden od delavcev skrbi in nadzoruje kogeneracije,
drugi delavec skrbi za nemoteno delovanje peletirke, tretji pa je nameščen na koncu
peletne linije, in sicer je zadolžen za pakiranje peletov oziroma za izhodno skladiščno
manipulacijo.
Po naročilu sekance pakirajo v vreče po 15 kg, v jumbo vreče ali pa jih iz skladišča po
transporterju nasujejo direktno na kamion. Ker je podjetje v prvem letu delovanja ciljalo
samo na rinfuzo oziroma na razsuti tovor in jumbo vreče, ki ji polnijo ročno, se v
začetku delovanja ni odločilo za nakup avtomata za polnjenje peletov v vreče po 15 kg.
Polnili so jih kar ročno. Po vgraditvi vse več kotlov na pelete v gospodinjstvih pa je tudi
povpraševanje po manjših pakiranjih peletov naraslo.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 21
Slika 12: Jumbo vreče
Slika 13: Transportni trak za refuzo
Slika 14: Za polnjenje kamiona s peleti
Peleti pridejo v skladišče po cevi iz drugega nadstropja, tako da sujejo s stropa. Ko se
naredi velik kup, lahko delavec prestavi cev v zgornjem nadstropju na drugo točko. Ko
polnijo kamion, si delavec pomaga z lopato, da lahko pelete spravi na transportni trak.
Za demonstracijo si poglejmo časovni opis ročnega pakiranja peletov.
Najprej si je delavec pripravil vrečo. Odtrgal jo je s koluta in jo nato postavil na tla. Za
pripravo mu je vzelo 10 s. Delavec je pelete z lopato nalagal v vreče do črte, ki je
nakazovala na težo 15 kg. Polnjenje vreče mu je vzelo 25 s. Po tem, ko je pelete nasul,
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 22
je vrečo nesel še 6 m do naprave, ki je bila namenjena varjenju vreče. Hoja mu je vzela
novih 8 s. Naprava je vrečo varila 5 s. Po tem, ko je bila vreča zaprta, jo je prestavil še
na 3 m oddaljen prostor, kjer je bila paleta in s tem nove 4 s hoje. Vrnil se je nazaj do
vreč in peletov, za kar je spet potreboval 8 s hoje. Postopek je nato ponavljal, dokler ni
bilo na paleti 66 vreč. Ko je bila paleta naložena, jo je delavec še ovil v folijo, nato pa z
viličarjem naložil in odpeljal v skladišče.
Podjetje uporablja za nalaganje vreč evropalete dimenzije 800 x 1200 mm.
»Evropaleta (ang. EUR-pallet, Euro-pallet ali EPAL-pallet) je standarna paleta, zgrajena
po specifikacijah "European Pallet Association (EPAL)". Dimenzije palete so
1200×800×144 mm. Zgrajena je iz lesa in ima najmanj 78 žebljev, teža palete je okrog
20-25 kilogramov. Paleta lahko nosi vsaj tono tovora. V tipičen polpriklopnik gre 32-34
evropalet. Evropalete se zlahka prepozna dimenzijah in vžignih logotipih "EUR" ali
"EPAL", velikokrat tudi oznaka železnice npr. DB ali SNCF. Evropalete so namenjene
večkratni uporabi in so zamenljive« (Evropaleta, b. l.).
Tabela 3: Čas pakiranja ene vreče peletov
Priprava vreče za polnjenje 10 s
Polnjenje peletov v vreče 25 s
Čas hoje z vrečo do naprave za varjenje 8 s
Čas varjenja vreče 5 s
Čas hoje do palete 4 s
Čas hoje nazaj do vreč in peletov 8 s
Skupni čas pakiranja ene vreče peletov 60 s
2.3 Stroškovna analiza pakiranja
Za izračun stroškov pakiranja si bomo pomagali s časovnim opisom delavca, ki je ročno
pakiral pelete. Z urno postavko delavca in z zgoraj izračunanim časom, ki ga je delavec
porabil za zapakiranje ene vreče peletov, bomo lahko dobili stroške pakiranja v evrih.
Stroške bomo računali na letni ravni. Ker lesno predelovalni center Nazarje obratuje
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 23
šele pol leta, bomo predpostavljali, da bo tudi naslednje pol leta posloval v isti meri kot
prve pol leta. Izračunali bomo tudi dobiček podjetja, ki ga zasluži s prodajo peletov v
razsutem stanju v enem letu in ga kasneje primerjali z dobičkom podjetja, ki bi ga
podjetje v enem letu dobilo s prodajo peletov v vrečah po 15 kg.
Podjetje lahko letno proizvede okoli 10.000 ton peletov. Po dosedanji prodaji sklepamo,
da podjetje proda 4 % peletov v jumbo vrečah, 30 % v vrečah po 15 kg in 60 % vseh
peletov v razsutem stanju, ki jih kupcem dostavi s kamioni.
Tabela 4: Letna prodaja peletov v raznih količinah
Peleti v jumbo vrečah 4 % 4oo ton/ leto
Peleti v vreče po 15 kg 36 % 3600 ton/ leto 3600/0,015t = 240.000
paketov
Peleti v razsutem stanju 60 % 6000 ton/ leto
Skupaj: 100 % 10.000 ton/ leto
Tabela 5: Letni strošek ročnega pakiranja peletov v vreče
Št. paketov peletov (15 kg) proizvedenih na leto 240.000 paketov
Čas ročnega pakiranja ene vreče peletov 60 s
Skupni čas letnega ročnega pakiranja pelet v vreče (15kg) (s) 14400000 s
Skupni čas letnega ročnega pakiranja pelet v vreče (15kg ) (h) 4000 h
Strošek delavca na liniji (EUR/h) 7,47 EUR/h
Letni strošek ročnega pakiranja peletov v vreče (15 kg) (EUR) 29.880 EUR
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 24
Tabela 6: Letni strošek odvoza gotovih vreč peletov
Št. paketov peletov (15 kg) proizvedenih na leto 240.000 paketov
Št. prepeljanih palet na leto (66 paketov vreč/1paleto) 3636
Število ciklov odvoza gotovih palet (1 paleti/cikel) 3636
Čas enega cikla odvoza gotovih paketov peletov (s) 144 s
Skupni čas odvoza gotovih paketov peletov (s) 523.584 s
Skupni čas odvoza gotovih paketov peletov (h) 146 h
Strošek delavca transporterja (EUR/h) 7,47 EUR/h
Letni strošek odvoza gotovih vreč peletov (EUR) 1090,62 €
2.4 Kritična analiza
Ker menimo, da bi lahko z vpeljavo avtomata za pakiranje peletov z leti zmanjšali
stroške, bomo pod to točko z diagramom ribje kosti prikazali možne vzroke, ki
trenutnemu stanju v podjetju omogočajo manj produktivnejše delo oziroma delo z
nepotrebnimi stroški.
Ribja kost
»Ta tehnika je lahko v pomoč pri strukturiranju procesa prepoznavanja možnih vzrokov
nekega problema. Možni vzroki so v obliki povezanih vej predstavljeni v različnih
stopnjah detajla, kjer stopnja detajla narašča navzven. Zunanja veja je vzrok notranje
veje, s katero je povezana. Tako najbolj zunanje veje običajno predstavljajo temeljne
vzroke problema.
Diagram spodbuja bolj poglobljeno in objektivnejšo predstavitev problema in
zagotavlja, da so vsi udeleženci na tekočem in na pravi poti. Nadalje odvrača delne ali
prezgodnje rešitve in kaže relativno pomembnost in povezanost med različnimi deli
problema.
Ishikawin diagram uporabljajo ekipe za reševanje problemov kot sredstvo za
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 25
sistematično in grafično zbiranje vseh idej (vzrokov za problem, ki ga rešujejo), ki jih
običajno zbirajo z eno od tehnik ustvarjanja idej. Tako se ekipe lahko osredotočijo na
izvor problema, namesto da bi proučevale zgodovino vseh simptomov ali druge teme, ki
se oddaljujejo od bistva postopka. Diagram prav tako prikazuje ažurni posnetek skupnih
idej ekipe, saj se nenehno obnavlja.
Metoda se običajno izvaja v več srečanjih, kar omogoča skupini, da se temeljito ukvarja
s problemom. Med premori lahko nastajajo novi predlogi o možnih vzrokih, prav tako
pa se poveča verjetnost, da udeleženci pozabijo, kdo je podal katero idejo, in so zato
kasnejše diskusije manj ovirane.
Postopek je naslednji:
Na širok list papirja po sredini narišemo dolgo horizontalno puščico, ki kaže v desno.
Na puščico napišemo problem, ki ga je potrebno razložiti. Puščica predstavlja ˝ribjo
hrbtenico˝. Iz ˝hrbtenice¨ za vsak verjeten vzrok, ki se ga skupina domisli, potegnemo
po eno črto (ost) pod kotom 45 stopinj in jo na koncu označimo. Nato dodamo pod-osti,
ki predstavljajo pod-vzroke. Vse vzroke, ki se pojavijo več kot enkrat, označimo –
morda so pomembni. Skupina naj nato prouči vsak vzrok ali pod-vzrok, začenši z
najpreprostejšim, delno zaradi jasnosti, pa tudi zato, ker so kompleksne razlage lahko
nepotrebne zaradi dobrih preprostih razlag. Najbolje je, da diagram ponovno narišemo
tako, da pozicija vzdolž »hrbtenice« označuje relativno pomembnost različnih delov
problema – najpomembnejši del narišemo pri »ribji glavi«. Vse, kar bi lahko bil ključni
vzrok, obkrožimo, tako se lahko pozneje nanj osredotočimo. Izkušeni uporabniki
diagrama glede na učinkovitost pri reševanju problema dodajajo več vej in/ali
uporabljajo različne kategorije.
Obstaja več načinov tolmačenja Ishikawinega diagrama. Najhitreje in najpreprostejše je,
da skupina izbere 5 glavnih vzrokov na diagramu in jih s pomočjo skupnega znanja in
podatkov, ki so na voljo, razvrsti. Izbor poglavitnih vzrokov se lahko opravi z
glasovanjem ali na katerikoli drug način, ki omogoča skupini soglasje o razvrstitvi.
Izbrani vzroki se obkrožijo na diagramu in oštevilčijo glede na pomembnost. Nato lahko
skupina vzroke podrobneje prouči in uporabi tehnike za reševanje problemov, da jih
odpravi« (»Ribja kost« [Iforest], b. l.).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 26
Vzroki, ki v podjetju povzročajo neproduktivno delo:
odvečne notranje transportne poti;
odvečne manipulacije;
visoki stroški dela;
ročni proces.
Slika 15: Vzročno-posledični diagram
Odvečne notranje transportne poti
Med zaključno fazo, kjer se oblikuje transportno skladiščna enota, nastaja veliko
notranjih transportnih poti, ki so nepotrebne. Delavec mora namreč vsak paket prenašati
do 6 m oddaljenega varilca, od varilca pa ga prestavi na paleto, nato pot ponovi nazaj do
peletov. Ko je paleta naložena s 66 vrečami peletov, jo delavec prepelje v kot z milk run
vlačilcem, če pa je prostorska stiska v skladišču, pa paleto z viličarjem prepelje v drugo
skladišče.
Delavec mora viličarja voziti previdno, saj ko paleto prestavlja v drugo skladišče, gre
ven iz skladišča na prosto in se vozi po istih poteh, kjer se pripeljejo in odpeljejo tudi
kamioni, ki nalagajo pelete. Poleg kamionov se mimo vozijo tudi druga prevozna
sredstva, po cesti pa hodijo tudi delavci, ki nadzirajo delo in pa raznorazni kupci, ki
pridejo po blago.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 27
Odvečne manipulacije
Vse manipulacije opravlja delavec, ki je namenjen oblikovanju transportno skladiščne
enote. Pri vsaki vreči peletov se dogajajo iste manipulacije. Nekatere se večkrat
ponovijo, druge pa vzamejo veliko časa.
Visoki stroški dela
Pri pakiranju peletov nastanejo visoki stroški dela. Pakiranje peletov polni delavec
ročno v vreče, kar pomeni, da je potrebno delavca plačati za vso opravljeno delo, ki pa
poteka zelo počasi. Delavec zato predstavlja visok strošek dela.
Višek sezone peletov oziroma povpraševanja po peletih je jeseni. Takrat delajo v tri in
pa tudi štiri izmene. V glavni sezoni seveda naraste potreba po večjem številu delavcev.
Sezonski delavci so ponavadi plačani še več. Ker proces ni avtomatiziran in je vključen
človeški faktor, moramo seveda upoštevati tudi bolniške, zaradi katerih je delavec
odsoten.
Poleg delavca nastanejo stroški tudi pri amortizaciji viličarja in stroški različnih
dejavnikov, da lahko viličar nemoteno deluje. Ko nastane prostorska stiska v glavnem
skladišču, ki je namenjen peletom v razsutem stanju in pa le parim paletam z vrečami
peletov, se morajo ostali prepeljati v drugo skladišče, kar pa pomeni, da nastajajo
stroški skladiščenja.
Ročni proces
Ker proces pakiranja peletov ni avtomatiziran, je potreben človeški faktor. Zaradi
ročnega pakiranja peletov je delo fizično naporno. Hitrost delavca je odvisna tudi od
starosti delavca, saj dolge delovne urnike in pa tudi delo v tri ali štiri izmene zahteva
svoje.
Zaradi nepozornosti delavca v napornem delavniku lahko pride do nepravilnosti pri
polnjenju vreče, nepravilnem varjenju vrečke in do nepravilnega nalaganja na paleto,
kar se lahko izkaže za zelo neprijetno zadevo, da se paleta z vrečami podre, za kar je
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 28
potrebno ponovno ponoviti postopek nalaganja vreč na palete. Pri padcu vreč iz palete
bi lahko prišlo do tega, da bi se vreča strgala in bi bilo potrebno dobiti novo vrečo, jo
napolniti in zavariti.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 29
3 PREDLOGI IZBOLJŠAV
Kot že velikokrat povedano, je lesno predelovalni center Nazarje v prvem letu
obratovanja. Pri vsaki stvari, ki jo začneš na novo, se med delovanjem oziroma po tem,
ko začnejo stvari resno teči, pokažejo dejavniki, ki bi jih bilo potrebno popraviti
oziroma izboljšati. Glede na trenuten poskok povpraševanja po peletih, pakiranih v 15
kg vrečah, bi bilo potrebno, da bi proces pakiranja peletov v vreče avtomatizirali.
Razbremenili bi delovno silo, delo bi potekalo hitreje, z leti pa bi zmanjšali tudi visoke
stroške dela, ki nastajajo.
Predlogi:
vpeljava polavtomata za pakiranje peletov in vpeljava polavtomatske naprave za
ovijanje palet;
vpeljava pakirne linije.
Mi smo se odločili za predlog vpeljave polavtomata za pakiranje peletov.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 30
3.1 Opis vpeljave polavtomata za pakiranje peletov
Slika 16: Končni del linije peletov - pakirna linija
Vir: Šmerc, 2015b.
Polavtomat za pakiranje peletov bi vpeljali na mesto, kjer je bil sedaj varilec za vreče.
Poleg avtomata z vsemi njegovimi dodatki je potreben tudi nakup horizontalnega
transportnega traku – tračnega transporterja dolžine 6, 25 m. Ta transportni trak bi
potekal do vertikalne cevi, ki bo nasipala pelete v zalogovnik pakirnega stroja.
Horizontalni transportni trak - tračni transporter
»Tračni transporterji so naprave, ki so glede na kapaciteto in dolžino, katero
premagujemo z njimi, zelo ekonomične. Uporabljajo se za transport sipkih in zrnatih
materialov.
Tračni transporterji so izdelani v različnih izvedbah. Osnovna izvedba je ravni ali
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 31
poševni tračni transporter, ki je nameščen na enem mestu, lahko pa so tudi ravni in
poševni tračni transporterji, ki so nameščeni na prevoznih konstrukcijah.
Tračni transporterji so lahko izdelani tudi v zaprti izvedbi, v "S" obliki ipd. Izdelani so
lahko iz navadnih jekel ali iz nerjavečih jekel različnih kvalitet« (Mlinostroj d. d., b. l.).
Horizontalni transportni trak bi bil speljan po stropu, tako kot tudi drugi horizontalni
trak, ki pelete dovaja v skladiščni del. Voden bi bil preko programa oziroma
programskih senzorjev.
V zalogovnik pakirnega stroja se lahko shrani 450 kg peletov. Ko ima pakirni stroj
dovolj peletov v zalogovniku, nam v programu na računalniku sveti zelena luč. Preko
senzorjev nato v program sporoči, če zmanjka peletov v zalogovniku, prižge se rdeča
luč. Ta rdeča luč avtomatsko sproži, da se transportni trak, ki vodi v pakirni stroj,
premakne in združi skupaj s transportnim trakom, ki vodi v skladiščni del. Priključitev
traka traja približno 90 s. Peleti gredo preko tračnih transporterjev do cevi, ki vodijo v
zalogovnik pakirnega stroja. Ko se zalogovnik napolni, se v programu spet prižge
zelena luč in transportna trakova se ločita, za kar je potrebno zopet 90 s, peleti pa nato
nadaljujejo svojo pot v razsutem stanju v skladiščni del.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 32
Slika 17: Horizontalni transportni trak, ki dovaja pelete v skladišče
Polavtomatski pakirni stroj
Pakirni stroj rabi 3-fazni električni priključek. Z električno energijo v podjetju nimajo
problema, saj kot že rečeno z desetimi kogeneracijami, ki jih ima podjetje vgrajene,
uplinjajo lesni plin in s tem pošiljajo energijo v omrežje. Zadostuje jim, da pokrijejo
celotno proizvodnjo z energijo oziroma imajo celo presežek.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 33
Slika 18: Polavtomatski pakirni stroj
Vir: Ekomprof d. o. o., b. l.
Pakirni stroj, ki bi ga vpeljali, ima pod zalogovnikom tehtnico (1) v obliki malega
zalogovnika, kjer je vedno pripravljenih 15 kg peletov, vsaj v našem primeru. Da se
nasuje 15 kg peletov, smo pred nasipom vnesli v program. Sicer lahko v programu
nastavljamo željene količine itd. V času varjenja vrečke (5), se tehtnica polni. Zaradi
natančnega merjenja peletov pri vrečah ne pride do nobenih odstopanj, ampak je v vseh
vrečah nasuta enaka količina peletov.
Na pritrjeno železno palico (3) pride kolut s PVC vrečkami, v katerem je 150 vreč, kar
zadostuje za dve evropaleti, napolnjeni s peleti. Vreče PVC lahko naročimo kjerkoli, saj
je trgovina z njimi zelo razširjena.
Delavec odtrga vrečo, si jo ustrezno pripravi in postavi na dvižno mizo (4). Nogo
postavi na desno pedalo (6) in s pritiskom sproži nasip peletov. Dvižno mizo je mogoče
prilagajati različnim velikostim vreč.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 34
Naslednje opravilo, ki ga delavec naredi, je, da zgornji del vrečke upogne in rob potisne
skozi špranjo (5). S pritiskom na levo pedalo (7) sproži, da se vrečka zavari, v istem
času pa se nasuje 15 kg peletov v tehtnico (1).
Slika 19: Opravila polavtomata
Vreča peletov je s tem končana. Delavec jo prestavi na paleto, ki jo ima 1 m za sabo.
Ob nakupu avtomata bi se bilo dobro odločiti tudi za nakup polavtomatske naprave za
ovijanje palet. Polavtomatsko napravo za ovijanje palet bi postavili 1 m za pakirnim
strojem. Paleto bi postavili na podlago naprave. Po tem ko bi bilo na paleti 66 vreč, bi
delavec s pritiskom na gumb sprožil, da bi se začela podlaga vrteti. S koluta bi potegnil
folijo, jo namestil na spodnji del palete, počakal en krog, potem pa bi se paleta s
pomočjo naprave ovila v eni minuti in tridesetih sekundah. S pomočjo dovoza na
podlago naprave bi nato milk-run vlačilec naložil paleto in jo odpeljal s podlage, da bo
lahko pripravljeno za naslednjo paleto. Viličar bi kasneje odpeljal naložene palete v
skladišče.
Slika 20: Polavtomatska naprava za ovijanje palet
Vir: GOLDPACK, Zlatorog Oprema d. o. o., b. l.
Začetek Priprava vrečke
Nasipanje peletov
Varjenje vrečke
Nalaganje na paleto
Konec
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 35
Ker je pakirni stroj polavtomatski, je tudi delo delavca izrednega pomena. Pakirni stroj
podjetja, ki bi ga vpeljali tudi v podjetje Biomasa d. o. o., ima že na spletni strani opis,
da je skupni ciklus pakiranja do največ 40 s, seveda pa je ta čas odvisen od hitrosti
delavca.
Da si delavec pripravi vrečo za polnjenje, je potrebnih 8 s. V pripravo vreče je zajeto, da
delavec odtrga vrečo iz koluta, si jo raztegne, jo postavi na dvižno mizo in s pritiskom
na desno pedalo sproži nasip peletov. Nasip peletov v vrečo traja 4 s. Ko je vreča polna,
se delavec zamudi še 2 s, da pripravi vrečo za varjenje in pritisne pedalo za začetek
varjenja. Varjenje vreče traja 3 s. Delavec nato še naloži vrečo na paleto, kar mu vzame
še dodatne 3 s. Za celoten ciklus potrebuje delavec 20 s, da zapakira en paket peletov in
da ga prestavi na paleto.
3.2 Stroškovna analiza polavtomata za pakiranje
Stroškovne analize vpeljave polavtomata za pakiranje peletov smo se lotili tako, da smo
stopili v kontakt z dobavitelji, ki izdelujejo oziroma prodajo polavtomat za pakiranje, in
pa z dobavitelji, ki so potrebni še za dodatno konstrukcijo, ki je potrebna za nemoteno
delovanje procesa pakiranja.
Po predlogu podjetja smo v zvezi s polavtomatom vstopili v kontakt s podjetjem
Ekomteh in s podjetjem EM PK za dodatno konstrukcijo. Podjetje Biomasa je že pri
celotni peletirni liniji sodelovalo z omenjenim podjetjem, podjetje EM PK jim tudi
redno opravlja servise, sodelovali pa so tudi že pri mnogih projektih.
Podjetje EM PK se nahaja v Podvežah v občini Luče. Njihova glavna proizvodnja je
izdelava karoserij za avtomobile, proizvodnja prikolic in proizvodnja polprikolic,
prilagodijo pa se tudi željam kupcev.
Z zastopnikom EM PK-ja, Emilom Češnovarjem, smo se osebno dobili. Začetno
pakirno linijo peletov zelo dobro pozna, saj je podjetje EM PK sodelovalo pri izdelavi
le-te, zato je sodelovanje potekalo brez zapletov. G. Češnovar je prisluhnil našim željam
oziroma našim zamislim, kako bi dokončali pakirno linijo peletov. Zanimale so ga
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 36
predvsem dolžine horizontalnega traku; za material trakov pa smo se dogovorili, da bo
enak kot pri ostalih trakovih, ki so že namontirani na pakirni liniji (vertikalni trak,..).
Ponudbo smo dobili v 3 dneh. Prosili smo, da poleg cene trakov v ponudbo napišejo
tudi ceno za montažo trakov. Ponudbo smo priložili tudi diplomski nalogi, označena je
kot priloga 1.
V ponudbi je cena transportnega traku in montaže, in znaša 10.550 € brez DDV. V
ponudbi je napisan rok izdelave, ki znaša 30 dni, veljavnost ponudbe, ki je prav tako 30
dni, garancija traku pa je 2 leti od zagona. 40 % cene se plača ob naročilu, 60 % pa 15
dni po prevzemu.
Podjetje Ekomteh se nahaja v Železnikih. V ponudbi imajo lesno predelovalne stroje,
stroje za izdelavo peletov, stroje za izdelavo briketov, naprave za toplotno tehniko.
Podjetje se ukvarja z zastopanjem podjetij, ki se ukvarjajo z zaključnim procesom
predelave lesne biomase, med katerimi je tudi peletirka Nova Pellet.
Ponudbo smo podjetju Ekomteh poslali preko podjetja Biomasa d. o. o. Zanimali smo se
za zalogovnik za shranjevanje in zbiranje peletov pred pakiranjem, dimenzije 2x2, v
izvedbi za prestavljanje z viličarjem, za polnjenje peletov v BIG-BAG ali v PVC vreče.
Poleg zalogovnika pa tudi za opremo za 1 delovno mesto za ročno pakiranje, ki zajema
tehtnico za vreče nosilnosti 5 do 25 kg, krmilno omarico, napravo za varjenje PVC
vreč, nosilno ohišje s policama in pedalom za doziranje peletov in tehtnico v izvedbi s
predtehtanjem, kamor se peleti nasujejo v času varjenja predhodne vreče.
Cena v ponudbi teh delov pakirnice znaša 11.100 €, dodatno pa smo povprašali tudi za
polavtomatsko napravo za ovijanje palet z zložaji vreč peletov, ki pa znaša 4.275 €.
Garancija velja 24 mesecev.
Stroškov električne energije ne bomo računali, saj ima podjetje s kogeneracijami celo
presežek električne energije.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 37
Tabela 7: Strošek investicije
Horizontalni transportni trak 10.550,00 €
Polavtomatski pakirni stroj 11.100,00 €
Polavtomatska naprava za ovijanje palet 4.275,00 €
Skupaj 25.925,00 €
Stroškovna analiza
Stroške obstoječega stanja bomo primerjali s stroškom investicije. Letni strošek ročnega
pakiranja v vreče znaša 29.880 €, letni strošek odvoza gotovih vreč peletov pa znaša
1.090,62 €, kar skupaj nanese 30.970,62 €. Investicija v horizontalni transportni trak v
viseči izvedbi bi nas stala 10.550 €, polavtomatski pakirni stroj za pelete s tehtnico in
zalogovnikom pa znaša 11.100 €. Če bi se odločili še za nakup polavtomatske naprave
za ovijanje palet z zložaji vreč peletov, bi nas investicija stala še dodatnih 4.275 €.
Skupaj torej 25.925 €. Na letni osnovi bomo izračunali povrnitev investicije.
Povrnitev investicije = strošek investicije
stroški obstoječega stanja=
25.925,00 €
30.970,62 €= 0,84 let [1]
Investicija bi se nam torej povrnila v manj kot enem letu. Po tem času bi začelo podjetje
poslovati z dobičkom.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 38
ZAKLJUČEK
Ko smo šli skozi celotno linijo izdelave peletov, smo opazili, da na koncu linije
nastajajo nepotrebni stroški. Diplomsko delo je temeljilo na racionalizaciji stroškov na
koncu linije. Izračun stroškov obstoječega stanja je pokazal celo višje letne stroške, kot
je vredna celotna investicija v horizontalni transportni trak, polavtomat in
polavtomatsko napravo za ovijanje palet. Res je, da so se stroški na koncu linije
bistveno povečali v zadnjem letu, kot pa v prvem letu delovanja, saj je povpraševanje
po vrečah peletov naraslo predvsem v zadnjem letu, ko je podjetje vgradilo vse več peči
na pelete, kar je seveda povzročalo večje stroške na koncu linije.
Z uvedbo polavtomata za pakiranje peletov bi:
razbremenili delavce;
racionalizirali stroške;
izboljšali produktivnost;
odpravili odvečne notranje poti;
odpravili odvečne manipulacije.
Ocena uspešnosti rešitve problema
Zastavljene hipoteze bomo v tej točki zavrgli oziroma potrdili. Hipoteze so bile
naslednje:
1. hipoteza: Z vpeljavo avtomata za pakiranje peletov bi z leti zmanjšali stroške dela
2. hipoteza: Delo z polavtomatom bi bilo delavcu prijaznejše
Hipotezo 1 potrdimo. Z investicijo v polavtomat za pakiranje peletov zagotovimo
zmanjšanje stroškov.
Investicija v polavtomat bi se nam že v prvem letu povrnila. Stroški investicije v prvem
letu bi bili 25.925 € , kar je še vseeno manj za okoli 5.000 € od stroškov obstoječega
stanja, ki v enem letu znašajo 30.970, 62 €. V naslednjih letih bi podjetje že poslovalo z
dobičkom, saj bi se nam investicija povrnila v prvem letu, v naslednjih letih pa bi
nastajali samo stroški električne energije, ki pa jo ima podjetje celo v presežku zaradi
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 39
lastnih kogeneracij, tako da ne bi imeli nobenih drugih stroškov. Če gledamo za prvi
dve leti, bi imeli z vpeljavo polavtomata 25.925 € stroškov, brez polavtomata pa bi bili
stroški 61.941,24 €. Pri investiciji bi lahko nastali dodatni stroški, če bi se kaj
pokvarilo, ampak za polavtomat in horizontalni trak je garancija 2 leti, tako da za
nastale stroške odgovarja proizvajalec.
Slika 21: Grafikon stroškovne primerjave
Hipotezo 2 potrdimo. Delo s polavtomatom bi bilo delavcu prijaznejše.
Trenutno pakiranje peletov je bilo za delavca oteženo. Vse je potekalo ročno, preveč
odvečnih manipulacij in odvečnih notranjih poti. V osemurnem delavniku je en delavec
pakiral pelete v vreče, če je vmes prišel kamion za rinfuzo, je moral opustiti delo in se
posvetiti natovarjanju kamiona in se nato vrnil nazaj k vrečam. Z vpeljavo avtomata bi
razbremenili delavca fizičnega dela, odvečnih manipulacij, odvečnih notranjih poti.
Delavec ne bi bil tako preobremenjen. Delavec bi s pritiskom na pedala sprožil nasipe
peletov, varjenje vreč, od fizičnega dela bi mu ostal samo prenos vreče na napravo za
ovijanje palet z vrečami peletov. Delo bi bilo zato produktivnejše, predvsem pa hitrejše.
Pogoji za postopno uvedbo rešitve
Podatke o analizah v diplomski nalogi bi najprej predstavili v podjetju Biomasa d. o. o.
Predstavili bi zamisli, ideje in postopke vpeljave polavtomata. Seznanili bi se s stroški.
Najprej bi zamisli posredovali tehničnemu direktorju, g. Špeh Davidu, v podjetju
€0,00
€10.000,00
€20.000,00
€30.000,00
€40.000,00
€50.000,00
€60.000,00
€70.000,00
€80.000,00
€90.000,00
€100.000,00
1. leto 2. leto 3.leto
Strošek obstoječega stanja Strošek investicije
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 40
Biomasa d. o. o. G. Špeh je tisti, katerega glavne naloge v podjetju so izdelava idejnih
rešitev, koordinacija s proizvajalci, priprava načrtov.
Po posvetovanju z njim bi se idejne rešitve predstavile g. Roku Suhodolniku, direktorju
podjetja Biomasa d. o. o. G. Suhodolnik da zeleno luč, da se kakšen projekt začne
izvajati.
Po zeleni luči g. direktorja bi se ponovno pripravilo povpraševanje po avtomatu. V
diplomski nalogi smo sicer po navodilih g. direktorja že kontaktirali podjetja, s katerimi
podjetje Biomasa d. o. o. sodeluje, ampak smo povpraševanje poslali kot fizična oseba.
Proizvajalci oziroma dobavitelji sestavijo ponudbo glede na želje kupca. V našem
primeru si podjetje EM PK ogleda prostor za horizontalni transportni trak viseče
izvedbe, ki vodi v zalogovnik polavtomata. Sicer je že sodeloval s podjetjem pri
postavitvi linije peletov in tudi transportnih trakov v skladiščni del.
Podjetje Ekomteh pa pripravi ponudbo na osnovi povpraševanja, ne da bi si predhodno
ogledalo prostor.
Po prispelih ponudbah se v podjetju še enkrat posvetujejo o ponudbah, sledi primerjava
obstoječega stanja s predlogom rešitve.
Sledi naročilo, ki je bilo omenjeno v povpraševanju. Podjetje je že seznanjeno s ceno,
dobavnimi pogoji, garancijo, montažo.
Proizvajalec začne z izdelavo, v našem primeru podjetje EM PK, saj dela po naročilu.
Za razliko od EM PK ima podjetje Ekomteh že izdelan polavtomat in ga v tem primeru
ne prilagaja podjetju, saj ni potrebe po tem. Dobavitelja dostavita in zmontirata v
določenem dobavnem roku na določeno mesto.
Možnosti za nadaljnji razvoj
Možnosti za nadaljnji razvoj je več. Glede na to, da je podjetje še zelo mlado, sploh
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 41
lesno predelovalni center (BBC) v Nazarjah, je prihodnost še zelo svetla, po drugi strani
pa tudi zelo negotova in vprašljiva, saj se znova in znova pojavljajo nove vrste
ogrevalnih tehnik.
Če bi povpraševanja po ogrevalnih tehnikah na pelete še naraščala, predvsem imamo
tukaj v mislih pakiranje v vreče po 15 kg, bi zagotovo bilo pametno razmisliti o
avtomatski pakirni liniji na koncu linije peletov, ki bi v celoti nadomestila človeški
faktor.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Univerzitetni študijski program
Monika Robnik: Racionalizacija stroškov pri predlogu vpeljave avtomata za pakiranje peletov v podjetju Biomasa
d. o. o. 42
LITERATURA IN VIRI
Biomasa d. o. o. (2014). Dan odprtih vrat podjetja Biomasa in otvoritev »Biomasinega
biomasnega centra Nazarje (BBC Nazarje)«. Energetik, 21 (105), 26–27. Najdeno
dne 5. marca 2015 na spletnem naslovu http://www.revija-energetik.si/wp-
content/uploads/2014/07/Energetik-105.pdf
Biomasa d. o. o. (b. l.). O podjetju. Najdeno 5. marca 2015 na spletnem naslovu
http://www.biomasa.si/podjetje/o-podjetju
Butala, V. & Stritih, U. (2002). Proizvodnja peletov v Sloveniji (študijsko gradivo).
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo.
Ekomprof d. o. o. (b. l.). Polavtomatski pakirni stroj. Najdeno 26. marca 2015 na
spletnem naslovu http://www.ekomprof.com/pakiranje-peletov.html
EM PK d. o. o. (2015). Ponudba (interno gradivo). Luče: EM PK d. o. o.
Evropaleta. (b. l.). V Wikipedija, prosta enciklopedija. Najdeno 13. marca 2015 na
spletnem naslovu https://sl.wikipedia.org/wiki/Evropaleta
GOLDPACK, Zlatorog Oprema d. o. o. (b. l.). Polavtomatski ovijalec palet. Najdeno
26. marca 2015 na spletnem naslovu http://sl.goldpack.si/stroji-in-
naprave/polavtomatski-ovijalci-palet2/op-121-competition-ssa/
Mlinostroj d. d. (b. l.). Tračni transporterji. Najdeno 26. marca 2015 na spletnem
naslovu http://www.mlinostroj.si/si/transporterji/tracni-transporterji.html
Ribja kost [Iforest]. (b. l.). Najdeno 18. marca 2015 na spletnem naslovu
http://iforest.link-virtus.de/sl/sl/training-tool-11
Šmerc, B. (2015a). Shema Biomasin biomasni center Nazarje (interno gradivo). Luče:
Biomasa d. o. o.
Šmerc, B., (2015b). Končni del linije peletov-pakirna linija (interno gradivo). Luče:
Biomasa d. o. o.
Špeh, D. (2014). Opis podjetja Biomasa d. o. o. in lesno predelovalnega centra Nazarje
(interno gradivo). Luče: Biomasa d. o. o.
Tehnosol d. o. o. (b. l.). Kako deluje kogeneracija na lesno biomaso. Najdeno 13. marca
2015 na spletnem naslovu http://tehnosol.si/kako-deluje-kogeneracija-na-lesno-
biomaso
PRILOGE
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Ponudba – horizontalni transportni trak .......................................................... 1
1
Priloga 1: Ponudba- horizontalni transportni trak
Vir: EM PK d. o. o., 2015.