-
dr. D. ZABRIC, dr. K. PLIBERŠEK, G. ALBREHT, M. BERTOK, T.
TAVČAR, L. RAMŠAK, M.ČARF
- 134 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN
UREJANJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
dr. Daša ZABRIC* dr. Kaja PLIBERŠEK* Gregor ALBREHT* Marko
BERTOK* Tone TAVČAR* Lucija RAMŠAK* Maša ČARF*
PROBLEMATIKA SANACIJSKIH IN VZDRŽEVALNIH DEL NA VODOTOKIH S
STALIŠČA ZAVODA ZA RIBIŠTVO SLOVENIJE
POVZETEK
Osrednji cilj Vodne direktive (Water Framework Directive;
2000/60/EC) je vzpostaviti okvir za varstvo površinskih in
podzemnih voda na celotnem ozemlju EU. Glavni okoljski cilji do
leta 2015 je torej doseganje in ohranjanje dobrega stanja vseh
površinskih in podzemnih voda, kar pomeni predvsem njihovo dobro
ekološko stanje in ekološki potencial, dobro kemijsko in količinsko
stanje, ugodno stanje za habitate in vrste ter zagotovitev ukrepov,
ki bodo preprečili slabšanje oz. zagotavljali ohranitev visoke
kakovosti vodnih ekosistemov, kjer je ta že prisotna. Tudi Zakon o
vodah (Uradni list RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1, 2/2004-ZZdrI-A,
41/2004-ZVO-1, 57/2008) v uvodnih določbah pravi, da je cilj
upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči doseganje
dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov,
zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje
in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda,
ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega
varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti. V
nadaljevanju med drugim določa, da je treba rabo in druge posege v
vode, vodna in priobalna zemljišča programirati, načrtovati in
izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča
varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih
procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter
varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o
ohranjanju narave. Vsakdo je tudi dolžan varovati kakovost in
količino voda ter jo uporabljati tako, da čim manj vpliva na
naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov, skladno s
pogoji, ki jih določa ta zakon in drugi predpisi.
Z vidika ribištva Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS,
št. 61/2006) (v nadaljevanju: ZSRib) v 19. členu določa, da mora
biti vsak poseg v ribiški okoliš načrtovan in izveden na način, ki
v največji mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne
pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Med pomembnimi
ukrepi za doseganje zgoraj navedenih ciljev je torej tudi
ohranjanje vodnih habitatov in vodnega življa. Prav z ne dovolj
premišljenimi in strokovno nepodprtimi posegi v vodotoke pa se
lahko od tega cilja močno oddaljimo. Z neustreznimi posegi v
vodotoke lahko namreč močno, v nekaterih primerih pa tudi usodno,
vplivamo na biotsko in kemijsko kakovost le-teh ter njihovo
morfologijo (oblikovanost) in hidrologijo (vodnatost). V prispevku
se osredotočamo predvsem na škodljivost neustreznih posegov z
vidika ribištva. Navkljub vsemu zgoraj navedenemu namreč na Zavodu
za ribištvo Slovenije opažamo, da prihaja vsako leto pri izvajanju
različnih posegov v obsegu sanacijskih, vzdrževalnih in
intervencijskih del na vodotokih do številnih za ribe, vodne
organizme in njihove habitate negativnih in v veliki meri tudi
trajno nepopravljivih posledic. * dr. Daša ZABRIC, univ. dipl.
biol., *dr. Kaja PLIBERŠEK, univ. dipl. biol., * Gregor ALBREHT,
univ. dipl. prav.., * Marko BERTOK, univ. dipl. biol., * Tone
TAVČAR, Fish and Wildlife technologist, * Lucija RAMŠAK, univ.
dipl. biol.* Maša ČARF, univ. dipl. biol., Zavod za ribištvo
Slovenije, Sp. Gameljne 61a, 1211 Ljubljana - Šmartno
-
dr. D. ZABRIC, dr. K. PLIBERŠEK, G. ALBREHT, M. BERTOK, T.
TAVČAR, L. RAMŠAK, M.ČARF
- 135 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN
UREJANJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
Pri tem je potrebno še izpostaviti, da so navedeni posegi
mnogokrat že na meji tega, kar še lahko sodi v okvir sanacijskih in
vzdrževalnih del, kot je določeno v Zakonu o graditvi objektov in
drugih področnih predpisih, ali pa ta okvir že presegajo, zato bi
morale ustrezne institucije v določenih primerih predhodno
preveriti, ali glede na vrsto in obseg predvidenih del ni potrebno
za tak poseg gradbeno dovoljenje oz. drugo ustrezno soglasje ali
dovoljenje, saj je lahko škoda za vodne habitate in vodni živelj,
ki s takim posegom nastane, nepopravljiva. Poudariti je potrebno,
da lahko ima pridobitev ustreznega strokovnega mnenja neposredni
pozitivni učinek tudi za samega izvajalca sanacijskih ali
vzdrževalnih del. Poleg tega, da bo tak poseg izveden skladno z 19.
členom ZSRib, bo tudi možnost uveljavljanja odškodninskih zahtevkov
izvajalcev ribiškega upravljanja zaradi škode nastale na ribah
manjša, saj škode v najboljšem primeru ne bo oz. bo ta zmanjšana na
najmanšo možno mero. Verjetno ne gre krivde za slabo situacijo na
tem področju iskati le pri neupoštevanju oz. nepoznavanju področne
zakonodaje s strani izvajalcev omenjenih posegov, ampak tudi v
slabi informiranosti slednjih, pomanjkanju sodelovanja pristojnih
institucij, omejeni časovni razpoložljivosti finančnih sredstev in
verjetno še kje. Zato naj ne bo ta prispevek le kritika trenutnega
oz. zatečenega stanja, ampak predvsem spodbuda oziroma poziv, da
skupaj stanje na tem področju v bodoče izboljšamo.
UVOD
Za izvajanje ribiškega upravljanja je Slovenija razdeljena na 12
ribiških območij, 67 ribiških okolišev in 2972 ribiških revirjev.
Glede na način ribiškega upravljanja imajo številni vodotoki oz.
njihovi deli tudi status varstvenih revirjev, kot so npr. gojitveni
revirji za sonaravno gojitev rib ali rezervati. Trenutno ima kar
600 ribiških revirjev status rezervata, skupno pa se ribiško
upravljanje izvaja v 1358 varstvenih revirjih. Rezervati so
namenjeni vzpostavljanju in ohranjanju populacij domorodnih vrst
rib, odvzemu spolnih celic plemenskih rib za nadaljnjo gojitev
domorodnih vrst rib za poribljavanja ter ohranjanju genskega
materiala rib. Večina rek in potokov predstavlja življenjski
prostor številnim ribam in ostalim vodnim organizmom. Zavod za
ribištvo Slovenije kot s strani Republike Slovenije ustanovljen
javni zavod opravlja določene upravne, strokovne in razvojne naloge
s področja ribištva, kamor sodi tudi monitoring populacij rib in
monitoring rib kot elementa ekološkega stanja voda ter izvajanje
ribiškega upravljanja v vodah posebnega pomena. Pomemben podatek,
ki daje informacije tako o fizikalno-kemijskem in ekološkem stanju
določenega vodotoka, je podatek o evidentiranih drstiščih rib.
Zavod za ribištvo Slovenije v svojem Ribiškem katarstru vodi
evidenco drstišč. Drstišče je vodni prostor, ki zaradi posebnih
hidromorfoloških lastnosti omogoča razmnoževanje posameznih ribjih
vrst. Zakon o sladkovodnem ribištvu določa, da je prepovedano
posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem
in v varstvenih revirjih. Med hujše prekrške pravnih oseb, ki se
kaznujejo z globo, spadajo prav posegi na drstišča oziroma
vznemirjanje rib na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih
revirjih. V skladu s predpisi so pomemben del upravljanja rib
naloge v zvezi z ohranjanjem ugodnega stanja rib in doseganja
dobrega ekološkega stanja. Posledično izvajanje ribiškega
upravljanja predstavlja tudi izvajanje ukrepov za ohranjanje
ugodnega stanja rib ter trajnostno rabo rib. Pri izvajanju
ribiškega upravljanja, katerega pomen je upravljanje ribolovnih
virov v celinskih vodah, se številni izvajalci ribiškega
upravljanja pogosto soočajo s težavami, ki so posledica različnih
posegov v vodotoke. Zaradi nevključenosti Zavoda za ribištvo
Slovenije in ostalih izvajalcev ribiškega upravljanja ter
neusklajenosti in nesodelovanja z izvajalci različnih posegov na
vodotokih, kamor spadajo tudi sanacijska in vzdrževalna dela,
prihaja do poslabšanja življenjskih pogojev za ribe in spreminjanja
njihovih habitatov. Vplive lahko ločimo na vplive v času izvajanja
del in na trajne posledice zaradi spremenjenih habitatov.
Najhitreje vidni vplivi posegov v struge vodotokov so povečano
kaljenje vode, spremenjeno dno struge vodotoka, uničenje obrežne
vegetacije in spremenjen hidrološki režim vodotoka. Dolgoročne
posledice uničujočih posegov v struge vodotokov so uničena drstišča
rib in zmanjšana ali uničena raznolikost habitatov rib. Zavod za
ribištvo Slovenije je v preteklosti že organiziral posvet v zvezi s
problematiko urejanja vodotokov, kot jo vidi ribiška stroka. Posvet
se je nanašal na usklajevanje kriterijev in zahtev vodarske stroke
pri urejanju vodotokov z zahtevami ribiške stroke po omogočanju
prehajanja in prostega razporejanja rib v vodotokih.
-
dr. D. ZABRIC, dr. K. PLIBERŠEK, G. ALBREHT, M. BERTOK, T.
TAVČAR, L. RAMŠAK, M.ČARF
- 136 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN
UREJANJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
PROBLEMATIKA Sanacijska in vzdrževalna dela na vodotokih so del
vodnogospodarskih nalog, urejanj vodotokov zaradi zagotavljanja
poplavne varnosti, odpravljanja posledic poplav, zaščite vodne in
ostale infrastrukture, popravljanju poškodb na objektih vodne
infrastrukture ter zagotavljanja funkcionalnosti objektov vodne
infrastrukture. Rezultat sanacijskih ali vzdrževalnih posegov v
vodotoke v smislu urejanja pretočnosti in prodonosnosti vodotokov
je med drugim tudi spremenjena hidromorfologija struge vodotoka.
Posledice spremenjene hidromorfologije struge so sprememba v
sestavi usedlin, fizikalno-kemijskih in biotskih lastnosti vode,
kar pomeni bistveno spremembo habitata. Sprememba habitata vpliva
na ribje združbe, kar se odraža kot sprememba v vrstni sestavi,
velikosti populacij, prostorski razporeditvi vrst, velikostni in
starostni strukturi populacij. Pri izvedbi različnih sanacijskih
ali vzdrževalnih del se pogosto ne upošteva določil zakonodaje, ki
določa temeljna načela varstva okolja in sonaravno urejanje
vodotokov. Dela se velikokrat izvedejo ob neprimernem času, ko se
ribe drstijo, zaradi česar se reprodukcija rib močno zmanjša.
Posamezna drstišča so lahko uničena, s tem pa je dolgoročno
onemogočeno preživetje rib. Najpogosteje uporabljene metode za
dosego cilja urejanja vodotokov so: izravnavanje struge,
stabilizacija struge s talnim pragovi ali jezbicami – odbijači
toka, betoniranjem, kamnometi, širjenje in poglabljanje struge,
preusmeritev vodnega toka, umirjanje toka, odstranitev obrežne
vegetacije, odstranjevanje naplavin, postavitev prodnih
zadrževalnikov ali zaplavnih pregrad za zadrževanje plavin.
Posegi v okviru vzdrževalnih in sanacijskih del, ki najbolj
negativno vplivajo na združbe rib in njihove habitate, so
neposredni posegi v samo strugo vodotoka, kot so npr. betoniranje
struge, stabilizacija struge z uporabo kamnometa ali skalometa,
postavitev vodnih pregrad in odstranitev obrežne vegetacije.
Nekatere za ribe in njihove habitate negativne posledice navedenih
posegov so naslednje:
Tabela 1: Nekatere pogoste posledice posegov v strugo
vodotokov
POSEG KRATKOROČNE POSLEDICE(med gradnjo)
DOLGOROČNE POSLEDICE(po izvedbi)
Betoniranje struge
vodotoka
izcejanje strupenih betonskih
odplak v vodo
kaljenje vode
pogin rib
prevelika hitrost vodnega toka
uničenje habitatov rib
uničenje obstoječih drstišč
osiromašenje vrstne pestrosti ribjih združb
Širjenje struge
vodotoka
kaljenje vode znižanje vodostaja/presuševanje struge
segrevanje vode
zmanjšanje pestrosti habitatov
zmanjšanje števila (površine) skrivališč za ribe
osiromašenje vrstne pestrosti ribjih združb
Izravnavanje struge kaljenje vode povečanje hitrosti vodnega
toka
zmanjšanje števila (površine) skrivališč za ribe
uničenje habitatov rib
uničenje obstoječih drstišč
osiromašenje vrstne pestrosti ribjih združb
Izvedba prodnega
zadrževalnika
kaljenje vode
uničenje obstoječih brežin
zmanjšana ali popolnoma preprečena prehodnost vodotoka za
ribe
in nedostopnost drstišč
spremenjena prodonosnost in posledično sprememba substrata
dna
dolvodno od prodnega zadrževalnika
osiromašenje ali uničenje vrstne pestrosti ribjih združb
Odstranitev obrežne
vegetacije
zmanjšana osenčenost struge
izguba skrivališč za ribe
segrevanje vode (spremenjen temperaturni režim vode)
povečanje erozije brežin
osiromašenje vrstne pestrosti ribjih združb
-
dr. D. ZABRIC, dr. K. PLIBERŠEK, G. ALBREHT, M. BERTOK, T.
TAVČAR, L. RAMŠAK, M.ČARF
- 137 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN
UREJANJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
Pri izvajanju sanacijskih ali vzdrževalnih del z negativnimi
posledicami za ribe in njihove habitate se tako vse zgoraj navedene
posledice posegov seštevajo in stopnjujejo. Tako lahko npr. pri
posameznih posegih v vodotoke pride hkrati do uničenja pestrosti
habitatov, obrežne vegetacije, kaljenja vode ter uničenja drstišč
rib. Pomembna je tudi prehodnost vodotokov za ribe, saj se le z
zagotavljanjem prehodnosti struge prepreči genetska izolacija
populacij znotraj posameznih odsekov vodotoka. Primeri za ribe
neustreznih izvedb posegov na vodotokih
Slika 1: Izvedba prodnega zadrževalnika, ki onemogoča prehodnost
za ribe (Kaja Pliberšek, Daša Zabric 2010; ZZRS)
Slika 2: Izravnavanje struge in odstranitev obrežne vegetacije
(Miha Petkovšek, Danilo Puklavec, 2010; ZZRS)
Slika 3 in 4: Kaljenje vode, povečanje hitrosti vodnega toka in
uničenje obrežne vegetacije (foto: Miha Petkovšek, 2010; ZZRS);
razširjanje in izravnava struge pri utrjevanju brežin s kamnometom
(Danilo Puklavec, 2010; ZZRS)
-
dr. D. ZABRIC, dr. K. PLIBERŠEK, G. ALBREHT, M. BERTOK, T.
TAVČAR, L. RAMŠAK, M.ČARF
- 138 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN
UREJANJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
Slika 5: Urejanje vodotoka – neposredni poseg v strugo (Miha
Petkovšek, Danilo Puklavec, 2010; ZZRS) Primer za ribe ustrezne
izvedbe posegov na vodotokih
Slika 6 in 7: Sonaravna ureditev odseka struge Želimeljščice kot
primer za ribe sprejemljive ureditve vodotoka. Upoštevane so
minimalne ekološke potrebe rib, kjer so ribam dostopni tipi
habitatov, ki jih posamezna vrsta ribe v svojem življenjskem ciklu
potrebuje. (Aljaž Jenič, 2010; ZZRS) Življenjski prostor rib
(habitate) predstavljajo vodotoki, kjer se ribe drstijo, razvijajo,
prehranjujejo, rastejo, se skrivajo in prezimujejo (Cowx in
Welcomme, 1998). Med temi habitati se ribe lahko tudi selijo. Vsaka
ribja vrsta ima svoje ekološke zahteve, zato je za ohranjanje
vrstne pestrosti potrebna razgibanost vodnega toka in struge in s
tem pestrost vodnih habitatov. Pri izvajanju posegov izvajalci
pogosto nimajo celostnega pristopa k urejanju vodotokov. Posegi se
načrtujejo lokalno in brez upoštevanja posledic na celoten vodotok,
torej gorvodno in dolvodno od posega, ali celo na celotno porečje
pri izvajanju večjih posegov. Z izvedbo neustrezne regulacije
struge se naravno, razgibano obliko struge spremeni v enolično,
regulirano strugo, kar ima za posledico poslabšanje ali celo
izginotje ustreznih habitatov za ribe. Primer takšne neustrezne
regulacije vodotoka je izvedba ravnega betonskega zidu v strugi
reke Mirne v kraju Mirna. Na podlagi vzorčenj Zavoda za ribištvo
Slovenije v letu 2009 je bil dokazan vpliv izvedene regulacije na
ribje združbe (Slike 8 – 13).
-
dr. D. ZABRIC, dr. K. PLIBERŠEK, G. ALBREHT, M. BERTOK, T.
TAVČAR, L. RAMŠAK, M.ČARF
- 139 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN
UREJANJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
Slika 8 in 9: Reka Mirna v vasi Mirna. Na levi naravni in na
desni reguliran odsek reke. (arhiv ZZRS, 2010)
naravna struga regulirana struga
Del
ež [%
]
0
20
40
60
80
100
kapelj
kapelj
blistavec
pisanka
blistavec
pisanka
babica
potočna postrv
rdečeoka
pisanec
navadni ostriž
donavski potočni piškur
pohra
klen
pisanka
blistavec
kapelj
Slika 10: Številčni delež vrst rib in piškurjev v naravni in
regulirani strugi reke Mirne v kraju Mirna. V reguliranem odseku
številčno prevladuje kapelj, ostale vrste so zastopane v manjšini.
V naravnem delu so vrste številčno bolj enakomerno zastopane. Na
desni strani so nanizane vrste kot si sledijo v histogramu. Z
elipso so označene vrste, ki so bile prisotne v naravnem odseku
struge in niso bile opažene v reguliranem odseku. S kvadratom je
označena vrsta, ki je bila prisotna v reguliranem odseku struge, in
ni bila opažena v naravnem odseku struge reke Mirne.
-
dr. D. ZABRIC, dr. K. PLIBERŠEK, G. ALBREHT, M. BERTOK, T.
TAVČAR, L. RAMŠAK, M.ČARF
- 140 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN
UREJANJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
Celotna dolžina osebka [cm]
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18
Frek
venc
a
REGULIRANA STRUGA, blistavec
N=158
naravna struga regulirana struga
Bom
asa
[kg/
ha]
0
20
40
60
80
100
120
140
160
* p
-
dr. D. ZABRIC, dr. K. PLIBERŠEK, G. ALBREHT, M. BERTOK, T.
TAVČAR, L. RAMŠAK, M.ČARF
- 141 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJAUPRAVLJANJA Z VODAMI IN
UREJANJE VODA
MIŠIČEV VODARSKI DAN 2010
- uporaba naravnih materialov (les, kamen, vrba in
kombinacija),
- izbira profila struge vodotoka, ki ohranja njegovo vodnatost
in hkrati zagotavlja poplavno varnost (npr. terasasta izvedba
brežine),
- ohranjanje meandriranja vodotokov, kjer je to mogoče, ali
zagotavljanje razgibanosti vodnega toka znotraj regulirane
struge,
- pri izvedbi vodnih pregrad se na ustrezen način zagotovi
prehodnost za ribe (višina pragov, globina podslapnega tolmuna,
izvedba drč, ribjih prehodov…),
- skrivališča za ribe (odprtine v kamnometu, skalometu,
jezbicah, pod obrežno vegetacijo),
- ohranitev obrežne vegetacije s selektivno sečnjo ali
nadomeščanje z avtohtono vegetacijo.
ZAKLJUČEK
Dejstvo je, da so določeni posegi na vodotokih, med katere
sodijo tudi vzdrževalna in sanacijska dela, nujni in potrebni ter
da se tudi škodi, ki pri tem nastane na ribah, vodnih organizmih in
njihovih habitatih, ne da popolnoma izogniti. Vendar bi lahko bila
ta škoda bistveno manjša v kolikor bi bili navedeni posegi
strokovno bolj premišljeni in utemeljeni. Neupravičeno in iluzorno
je seveda pričakovati, da bodo izvajalci teh posegov ustrezno
strokovno usposobljeni tudi za področje ribištva in da bodo znali
presoditi, kakšen oz. kako naj se izvede poseg, da bo v največji
možni meri zagotavljal ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti,
starostne strukture in številčnosti. Vendar pa izvajalca
nepoznavanje tega področja ne odvezuje dolžnosti, da zagotovi oz.
izvede tak poseg na takšen način, da bo ustrezal pogojem iz 19.
člena ZSRib. To lahko doseže s tem, da pred posegom pridobi
strokovno mnenje ustreznega strokovnjaka oz. institucije s tega
področja. Za področje sladkovodnega ribištva je to Zavod za
ribištvo Slovenije, ki ga 45. člen ZSRib pooblašča in mu nalaga
tudi izdajanje navedenih strokovnih mnenj. Sanacijska in
vzdrževalna dela se tehnično lahko izvede na način sonaravnega
urejanja, ki je sprejemljiv za ribe in druge vodne organizme. S
pravilno izbiro materialov in načina izvedbe se lahko vzpostavi
boljše stanje vodnih habitatov in izboljša prehodnost za ribe, kar
prispeva k boljšemu stanju populacij rib. Ob upoštevanju dejstva,
da se sanacijska in vzdrževalna dela na vodotokih večinoma ne
izvajajo na za ribe ustrezen sonaraven način, je nujno potrebno
izboljšati sodelovanje med izvajalci vodnogospodarskih del in
strokovnjaki za ribe.
VIRI
- Vodna direktiva (Water Framework Directive; 2000/60/EC);
http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_okolje/sektor_za_vode/vodna_direktiva/
- Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/2002, 110/2002-ZGO-1,
2/2004-ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008)
- Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/2006) -
Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1; Uradni list RS, št.
102/2004-UPB1, 14/2005
popr., 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US:
U-I-150-04-19, 120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009
Skl.US: U-I-165/09-8, 108/2009)
- Arhiv Zavoda za ribištvo Slovenije; http://www.zzrs.si/ - Cowx
I. G., in Welcomme R. L, 1998: Rehabilitation of Rivers for Fish,
FAO