PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN · območju, kar povzroča, da se rdeča in rumena barva odbijata, modra pa absorbira. Samorodno zlato navadno vsebuje od osem do deset odstotkov

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

Diplomski seminar

PRIMERJAVA MED INVESTICIJAMI V ZLATO IN

DELNIŠKIMI NALOŽBAMI

A Comparasion Between Gold and Stock Investment

Kandidat: Luka Golc

Študijski program: univerzitetni

Študijska usmeritev: Finance in bančništvo

Mentor: dr. Sebastjan Strašek

Študijsko leto: 2013/2014

Maribor, september 2014

ZAHVALA

Zahvaljujem se prof. dr. Sebastjanu Strašku za strokovno vodenje, pomoč in usmerjanje

pri izdelavi diplomskega dela. Njegov čas in podpora sta bila zame ključnega pomena.

Zahvaljujem se tudi svoji družini, ki mi je ob vsakem koraku stala ob strani.

POVZETEK

Od vseh plemenitih kovin je zlato najbolj popularna investicija. Investitorji ga običajno

kupujejo kot zaščito pred ekonomskimi, političnimi in socialnimi krizami ter upadom

vrednosti denarja. Na ponudbo in povpraševanje vplivajo različni dejavniki, in sicer:

obrestna mera, devizni tečaj, inflacija, finančna kriza in politična situacija. Obstajajo

znaki o medsebojni korelaciji med obema investicijama, a še zdaleč niso strogo

soodvisni. Cena zlata in cena delnic sta deloma obratno odvisni.

Ključne besede: delnice, zlato, dejavniki ponudbe in povpraševanja

ABSTRACT

Gold is the most popular investment of all the precious metals. Investors usually buy

gold as a hedge against economic, political, social crisis and inflation. Supply and

demand is affected by different factors, such as: inerest rate, exchange rate, inflation,

financial crisis and political situation. There are signs of mutual correlation between the

two investments, but they are far from having a strict connection. The price of gold and

price of stocks have a partial inverse correlation.

Key Words: stocks, gold, determinants of supply and demand

I

KAZALO

1 UVOD.......................................................................................... 1

1.1 Opredelitev področja in opis problema ........................................... 1

1.2 Namen in Cilji .................................................................................... 1

1.3 Predpostavke in omejitve .................................................................. 2

1.4 Metoda dela ........................................................................................ 2

2 ZLATO IN DELNICE .............................................................. 3

2.1 Splošno o zlatu .................................................................................... 3

2.1.1 Zgodovina zlata .............................................................................................. 3

2.1.2 Uporaba in nakup zlata ................................................................................. 4

2.2 Trg zlata .............................................................................................. 5

2.2.1 Ponudba zlata ................................................................................................. 7

2.2.2 Povpraševanje ................................................................................................ 9

2.3 Investiranje v zlato .......................................................................... 10

2.3.1 Razlogi za investiranje v zlato ................................................................................ 11

2.3.2 Naložbe investiranja v zlato ........................................................................ 12

2.4 Splošno o delnicah ............................................................................ 14

2.4.1 Vrste delnic ................................................................................................... 14

3 PRIMERJAVA NALOŽB ...................................................... 18

3.1 Odnos med donosi zlata in donosi delnic ....................................... 18

3.2 Prednosti in slabosti posameznih naložb ....................................... 20

3.3 Dejavniki ki vplivajo na ceno zlata in delnic................................. 21

3.3.1 Ponudba in povpraševanje .......................................................................... 21

3.3.2 Obrestna mera .............................................................................................. 21

3.3.3 Devizni tečaj ................................................................................................. 22

3.3.4 Inflacija ......................................................................................................... 23

3.3.5 Finančna kriza .............................................................................................. 24

3.3.6 Politična situacija ......................................................................................... 25

3.4 Primerjava cene zlata in S&P500 indeksa .................................... 26

II

3.4.1 Cena zlata do leta 1973 ................................................................................ 27

3.4.2 Od leta 1973 do 2000 .................................................................................... 28

3.4.3 Zlato po letu 2001 ......................................................................................... 29

3.4.4 S&P 500 po letu 2000 ................................................................................... 30

3.4.5 S&P 500 od leta 2002 do 2007 ..................................................................... 31

3.4.6 S&P od leta 2007 do leta 2009 ..................................................................... 31

3.4.7 Zlato po leto 2011 ......................................................................................... 31

3.4.8 S&P 500 po letu 2009 ................................................................................... 32

3.4.9 Ugotovitve ..................................................................................................... 33

4 ZAKLJUČEK .......................................................................... 36

5 VIRI IN LITERATURA ......................................................... 37

III

KAZALO SLIK

Slika 1: Porazdelitev izkopanega zlata človeški zgodovini……………………………...7

Slika 2: Povpraševanje po zlatu v letu 2013……………………………………….…..10

Slika 3: Zlata palica Good Delivery Bar……………………………………………….13

Slika 4: Gibanje cene zlata in delniškega indeksa S&P500 na ameriškem trgu……….25

Slika 5: Primerjava cene zlata in S&P500 indeksa…………………………………….26

Slika 6: Pomembni dogodki, ki so vplivali na ceno zlata in S&P 500 indeksa, po letu

1990…………………………………………………………………………………….27

Slika 7: Povprečne letne spremembe indeksa cen zlate rude v času velike ekonomske

recesije………………………………………………………………………………….30

Slika 8: Cena zlata v zadnjih 5 letih……………………………………...…………….31

Slika 9: Gibanje cene S&P 500 indeksa v zadnjih 20 letih…………………………….33

Slika 10: Slika 10: Prikazuje gibanje cene delnic in indeksa S&P 500 od leta 1974 do

leta 2011………………………………………………………………………………..34

Slika 11: Mesečne rasti od leta 2008 do leta 2011……………………………………..34

IV

KAZALO TABEL

TABELA 1: PROIZVAJALNI STROŠKI ZLATA V LETU 2012………….………….8

TABELA 2: DONOS ZLATA OD LETA 2001 DO LETA 2011 V SVETOVNIH

VALUTAH…………………………………………………………………………..…19

TABELA 3: ZGODOVINSKI DONOSI ZA IZBRANE DRŽAVE V OBDOBJU 1900

– 2011…………………………………………………………………………………..19

V

KAZALO OKRAJŠAV

AU kemijska oznaka za zlato

BDP bruto domači proizvod

ERP Equity Risk Premium

ETF Exchange Traded Fund

FED Federal Reserve System

GFMS Gold Fields Mineral Services

IMF International Monetary Fund

LBMA London bullion market

RS Republika Slovenija

ZDA Združene Države Amerike

ZDDV Zakon o davku na dodano vrednost

1

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Zlato je redka, težka, mehka kovina, v čisti obliki sončno rumene barve. Večino zlata

najdemo v obliki palic in ingotov visoke čistine ter nakita. Od leta 1971 se z njim trguje na

trgu surovin. Globalni trg zlata je v zadnjem času pritegnil veliko pozornosti, zato je tudi cena

zlata relativno višja od zgodovinskega trenda. Večina ljudi meni, da so se cene povečale

zaradi strahu pri vlaganju na borzi delnic. V tem diplomskem delu bo naša naloga

identificirati povezavo in razlike med naložbami na delniškem trgu in trgu zlata.

Zlato se v splošnem pojmuje kot varna naložba, kar še posebej velja v času recesije z velikimi

tveganji, kot so inflacija, amortiziranje menjalnih tečajev in propadi bank. Glavni razlog za

veliko zaupanje v to žlahtno kovino je, da ima za razliko od papirnate valute notranjo

vrednost in stabilno kupno mo. Vendar s tem ni mogoče v celoti razložiti gibanja cene zlata.

Povezava med finančno krizo in dvigom cen zlata ni dosledna. Cena zlata je nestabilna.

Cena zlata in premiki na trgu delnic so v nasprotni smeri. Ko gre cena zlata navzdol, ljudje

umaknejo svoje naložbe iz zlata in vložijo enakovredno na delniškem trgu, kar zaradi velikih

investicij poveča vrednost delnic na borzi. Ko je gospodarstvo v recesiji in delniški trgi

izgubljajo vrednost, pa vlagatelji običajno »parkirajo« svoja sredstva v zlato. Ko cena zlata

naraste, se investiranje v to kovino zmanjša, čemur sledi padec cene zlata. V diplomskem delu

bomo prikazali povezavo med ceno zlata in ceno delnic.

1.2 Namen in cilji

Namen diplomskega dela je, da bomo sposobni prepoznati primeren čas za dobro naložbo v

zlato in delnice. Opredeliti je potrebno ustrezne dejavnike, ki vplivajo na ceno zlata in cene

delnic, nato pa graditi optimalni portfelj finančnih sredstev, vključno z naložbami v zlato,

delnice in obveznice v finančni krizi in pred njo.

Cilji diplomskega dela:

identificirati povezavo in razlike med naložbami na delniškem trgu in trgu zlata,

oceniti vzročne povezave med gibanjem cen delnic in cen zlata na globalnem trgu,

ugotoviti, preiskovati in oceniti, kako vpliva povpraševanje po delnicah in zlatu na

ceno; na primerih skozi zgodovino prikazati korelacijo med trgom zlata in delniškim

trgom,

2

opraviti in analizirati raziskavo med potencialnim vlaganjem v obe naložbi na

konkretnem primeru.

1.3 Predpostavke in omejitve

Zastavimo si lahko dve protislovni hipotezi:

Ni povezave med cenami zlata in indeksi cen delnic.

Obstaja močna povezava med cenami zlata in indeksi cen delnic.

Izhajali bomo iz predpostavke, da je cena zlata soodvisna od povpraševanja po delnicah in

obratno.

Omejitve pri izdelavi diplomskega dela so redke. Ena od njih je, da smo uporabili le vire v

angleškem in slovenskem jeziku. Knjižni viri so sicer pogosti, a smo zaradi nedavnih

dogodkov v gospodarstvu večjo težo namenili internetnim virom, saj so ti dovolj sveži.

1.4 Metoda dela

V prvem delu diplomske naloge bomo predstavili oba tipa naložb, prednosti in slabosti tako

vlaganja v delnice kot naložbe v zlato. Pri tem bomo uporabljali opisno oz. deskriptivno

metodo s študijo različne domače in tuje literature. V drugem delu bomo uporabili metodo

analize. Analizirali bomo, ali obstaja soodvisnost med analiziranimi spremenljivkami

(naložbe v zlato in vlaganje v delniški trg).

3

2 ZLATO IN DELNICE

2.1 Splošno o zlatu

Danes večina ljudi ob omembi zlata najprej pomisli na nakit in podobne izdelke. Le redki

prepoznajo zlato kot enega od najstarejših plačilnih sredstev, ki je v večjem delu človeške

zgodovine odigral izjemno pomembno vlogo (Plemenite kovine, 2014).

Zlato je 79. element v kemijskem periodičnem sistemu s kemijsko oznako AU. Je eden

najbolj redkih elementov v našem življenjskem okolju. Predelava zlata je znana že od

približno 4000 let pred našim štetjem. Ta kovina je ohranila svoj čar kot kultni predmet, kot

plačilno sredstvo, okras ter kot industrijska surovina. Danes zlato spet in čedalje bolj

pridobiva pomen kot sredstvo za ohranjanje vrednosti. Zlato spada poleg srebra in bakra med

najboljše prevodnike toplote in električnega toka, skoraj v popolnosti odbija infrardečo

svetlobo, poleg tega pa se v zadnjem času zlato vedno bolj uporablja tudi v medicinske

namene zaradi svoje velike odpornosti proti bakterijam in v filtrirnih sistemih za

prečiščevanja vode in zraka. Zlato je hkrati tudi najbolj raztegljiva kovina, lahko se jo

predeluje do lista z debelino 1/18.000 mm; ena unča (31, 1035 gramov) zlata se lahko

raztegne v nit dolžine do 80,5 km (Jereb, 2008, str. 102).

Zlato je kovinski element, ki je v enem kosu rumene barve, a je lahko tudi črne, rdečkaste ali

vijolične barve. Od znanih kovin je ta najbolj kovna in obdeljiva; 1 gram je moč sploščiti na

površino 1 kvadratnega metra. Ker je zlato mehko, ga pogosto zlivajo z drugimi kovinami, da

pridobi trdnost. Zlato je tudi dober prevodnik toplote in elektrike. Nanj ne vpliva zrak in

večina reagentov. Kemijsko je precej nespremenljiv na toploti, vlagi in večini korozivnih

sredstev, zato je zelo primeren za rabo v kovancih in nakitu.

Barva trdnega zlata kot tudi zelo barvite, pogosto vijolične, koloidalne raztopine, ki jo lahko

naredimo iz njega, je posledica dejstva, da plazmonska frekvenca tega elementa leži v vidnem

območju, kar povzroča, da se rdeča in rumena barva odbijata, modra pa absorbira. Samorodno

zlato navadno vsebuje od osem do deset odstotkov srebra, pogosto še več. Naravne zlitine z

visoko vsebnostjo srebra se imenujejo elektron. Ko se količina srebra povečuje, barva postaja

bolj bela in relativna gostota nižja. Zlitine z bakrom dajejo rdečkasto kovino, zlitine z

železom so zelene, zlitine z aluminijem so vijolične (Moje zlato, 2014).

2.1.1 Zgodovina zlata

Znana zgodovina zlata se je začela v letu 4000 pr. n. št., ko se je v zahodnem delu današnje

Evrope pojavila uporaba zlata za izdelavo nakita in modnih dodatkov. Okoli 3000 let pr. n. št.

je tudi sumerska civilizacija na območju južnega Iraka uporabljala zlato za dekoracijo in

4

modne dodatke. Monetarna uporaba zlata se je pojavila šele v letu 1500 pr. n. št., ko se je v

Egiptu zlato, ki je izviralo iz Nubije, ki se nahaja med Egiptom in Sudanom ob reki Nil,

uporabilo kot priznano menjalno sredstvo pri mednarodnem trgovanju. Kovanec šekel, ki je

na začetku tehtal 11,3 g zlata, postane standardna enota na območju Srednjega vzhoda.

Kovanec je vseboval približno dve tretjini zlata in eno tretjino srebra (Plemenite kovine,

2014).

Koretič (2003, str. 56) pove, da so zlato v prazgodovini uporabljali za okrasje, prve kulture so

ga v grobi obliki uporabljale kot menjalno sredstvo, Lidijci (današnja zahodna Turčija) ga v 7.

stoletju pr. n. št. prvi oblikujejo v kovance. Zlato je prišlo najprej iz Afrike in kasneje, ob

koncu 15. stoletja, iz Južne Amerike. V 16. in 17. stoletju zlato financira vojne, v 18. stoletju

pa revolucije. Razvijati se začne bančništvo; zlato postane podlaga za nastanek papirnatega

denarja, ta pa ga v prvi polovici 20. stoletja izrine s položaja plačilnega sredstva, na katerem

je zlato vztrajalo več tisoč let.

2.1.2 Uporaba in nakup zlata

Zlato je našlo svoje mesto tudi v industriji. Uporablja se predvsem na mestih, ki zahtevajo

izjemno odpornost proti obrabi, oksidaciji in temperaturnim spremembam. Ta mesta se

najdejo predvsem v kontaktih, stikalih, relejih, priključkih in tiskanih vezjih. Količine zlata, ki

se nahajajo na pozlačenih mestih, so izjemno majhne, zato je tudi strošek pozlatitve

zanemarljiv glede na končno ceno izdelka. Dobršen del zlata, ki se ga uporabi v industriji, je

za vedno izgubljen, saj reciklaža pri določenih izdelkih glede na trenutno ceno zlata ni

ekonomična. Skoraj vsak zavrženi mobilni telefon, navigacijski modul, osebni računalnik in

podoben elektronski izdelek vsebuje minimalno količino zlata, katere reciklaža dostikrat ni

ekonomična. Količina izgubljenega zlata v posamičnem izdelku ni omembe vredna, se pa to

spremeni, če upoštevamo celotno količino zavrženih izdelkov.

Uporaba zlata v industriji je ekonomična edino takrat, ko ne obstaja druga kovina, ki bi lahko

nadomestila zlato, saj je zlato ena od dražjih kovin.

Zlato je našlo svojo vlogo tudi pri raziskovanju vesolja. Vesoljski program zaradi lastnosti, ki

jih ima zlato, in ekstremnih razmer, ki vladajo v vesolju, nujno potrebuje zlato. Zaradi svojih

lastnosti se zlato uporablja za zaščito pred radiacijo, toploto in pretirano svetlobo. Prav tako

se v vesoljskih plovilih zlato uporablja kot mazivo, ker so organska maziva v vesolju zaradi

ekstremnih razmer neuporabna. Raketoplan Columbia je vseboval 40,8 kg zlata.

Zlato je našlo svojo uporabo tudi v zobozdravstvu, kjer se uporablja za izdelavo plomb,

zobnih nadomestkov in podobno. To področje uporabe si je zlato pridobilo, ker ne povzroča

alergij, ne reagira na telesne tekočine in je enostavno za obdelavo. V preteklosti so v nekaterih

državah zlati zobje pomenili prestiž (Plemenite kovine, 2014).

5

V nadaljevanju prikazujemo, zakaj je priporočljiv nakup zlata (Nakup zlata, 2014):

ker zaščiti premoženje pred inflacijo,

ker so ga v zadnjih desetih letih izkopali 25.000 ton, na novo odkrili pa le 6.000 ton,

ker ni ddv-ja in davka na dobiček,

ker je vključno s srebrom svetovna konvertibilna valuta,

ker smo na surovinskem področju trenutno v sedmem megatrendu,

ker predstavlja zaščito pred neugodnimi razmerami na finančnih trgih,

ker se poraba v proizvodnji povečuje, zaloga pa strmo upada,

ker ga je uradno samo še za šestnajst let,

ker je vedno likvidno,

ker so tudi državne rezerve delno zaščitene z zlatom,

ker je najboljša zaščita pred propadom valut,

ker je bil donos v zadnjih petih letih približno 128 %,

ker lahko prav vsak investira v zlato.

2.2 Trg zlata

Gibanje cene zlata zadnjih petdeset let oziroma od leta 1967, ko se je cena zlata začela prosto

gibati na trgu, kaže, da je trg zelo cikličen. Približno vsakih sedem do osem let se izoblikuje

dno, vsakih enajst let pa vrh. Skladno s preteklim gibanjem cene zlata, se lahko naslednji cikel

izoblikuje leta 2019. Vsekakor obstaja verjetnost, da zlato doseže nove rekordne vrednosti

oziroma preseže rekordne ravni iz leta 2011. Temu trendu lahko sledi tudi srebro, vsekakor pa

najbolj obetavne napovedi ostajajo za paladij. Brian Lucey, strokovnjak s področja plemenitih

kovin, poudarja, da je naložba v srebro, platino in paladij prav tako varna kot naložba v zlato

(The Aden Forecast, 2014).

Svetovni delniški trgi v zadnjem času rastejo kot posledica monetarne politike Združenih

držav Amerike (v nadaljevanju ZDA) oziroma nizkih obrestnih mer, vendar ekonomski

kazalniki kažejo, da finančne razmere po svetu še niso stabilne. Veliko držav izvaja ukrepe za

omejitev deflacije. Gospodarska rast držav, kot so ZDA, Kitajska in Japonska je relativno

nizka. Federal reserve system (v nadaljevanju FED) sicer nadaljuje s stimulativnimi ukrepi, a

obrestne mere so nizke in tako naj bi ostalo do nadaljnjega. Dolar medtem postopoma slabi.

Svetovni finančni sistem je navidezno bolj stabilen, vendar ima dejansko veliko nerešenih

težav, zato poglobitev svetovne recesije ni izključena.

Napetosti na Srednjem vzhodu in v Ukrajini, slabitev dolarja in politika nizkih obrestnih mer

so v zadnjem mesecu pripomogli k rasti cene zlata. 2. junija 2014 je bila cena zlata za trojsko

6

unčo 1241,90 dolarjev – 29,28 evrov za gram čistega zlata – in od tedaj postopoma raste.

Napovedi na trgu zlata se izboljšujejo, kar odražajo tudi večji nakupi ETF. Leto 2014 (ali

2015) bi lahko bilo prelomno za trg zlata, ki lahko ponovno preide v bikovski trend. Rast trga

zlata ob istočasni rasti trga delnic in obveznic po mnenju strokovnjakov obeta stabilnejšo rast

in je le vprašanje časa. Na to med drugim kaže tudi naslednje (The Aden Forecast, 2014):

- povpraševanje investitorjev je v porastu,

- Indija, največja porabnica zlata na svetu, naj bi v prihodnje nekoliko sprostila

uvozne omejitve,

- zlato zgodovinsko in tudi danes predstavlja pomemben del mednarodnih rezerv

centralnih bank,

- geopolitične napetosti v svetu so pogoste; v takih razmerah se zlato najbolj izkaže

kot varna naložba.

Največje proizvajalke zlata v letu 2011 so: Kitajska (345), Avstralija (255), ZDA (230), Južna

Afrika (190), Rusija (190), Peru (170), Indonezija (120), Kanada (90). Podatki so navedeni v

metričnih tonah (1.000 kg).

Največje porabnice zlata za izdelavo nakita so: Indija (745,70), Greater China* (428,00),

ZDA (128,61), Turčija (74,00), Savdska Arabija (72,95), Rusija (67,50), Združeni Arabski

Emirati (63,37), Egipt (53,43), Indonezija (32,75), Velika Britanija (27,35). Skupaj je bilo v

letu 2010 porabljenih 2.017 ton zlata za izdelavo nakita. Podatki so navedeni v metričnih

tonah (1.000 kg). * - Greater China je regija, ki vsebuje Kitajsko, Hong Kong, Tajvan in

Macao.

Največ zlata se nahaja v obliki nakita, saj se po ocenah Gold Fields Mineral Services (v

nadaljevanju GFMS) v tem segmentu nahaja kar 52 % vsega zlata, ki je bilo pridobljeno v

človeški zgodovini. (Gold Survey, 2011)

7

Slika 1: PORAZDELITEV IZKOPANEGA ZLATA V ČLOVEŠKI ZGODOVINI

52%

2%11%

19%

16%

Nakit Nealocirano Industrija Zasebne investicije Uradni sektor

Vir: Klapwijk, 2011

2.2.1 Ponudba zlata

Thomson Reuters GFMS (2013, str. 8) deli v tri glavne sklope, in sicer proizvodnjo zlata,

prodaje zalog uradnega sektorja in predelano zlato. Največji delež predstavlja proizvodnja

zlata, ki je v letu 2012 znašala približno 64 % vse ponudbe zlata na svetu, sledi pa ji

predelano zlato, ki je znašalo preostalih 36 %.

Razmerje med proizvodnjo zlata in predelanim zlatom se počasi spreminja, največje pa je bilo

med letoma 2008 in 2009, ko je predelano zlato pridobilo večji delež na strani ponudbe

(World Gold Council, 2013, str. 6).

V letnem poročilu 2013 Gold Survey navaja, da so analitiki (Thomson Reuters GFMS (2013,

str. 54) ocenili, da so se celotni proizvajalni stroški pridobivanja zlata v letu 2013 gibali okoli

928 ameriških dolarjev na unčo zlata oziroma kar 11 % več kot v letu 2011. Na povečanje

celotnih proizvajalnih stroškov v letu 2012 so po poročanju GFMS vplivali trije dejavniki

(višja cena goriva, elektrika in delovna sila). Celotni proizvajalni stroški so bili v letu 2012

sicer najvišji v Južnoafriški republiki, in sicer so znašali 1.232 dolarjev na unčo zlata, najnižje

celotne proizvajalne stroške za izkop zlata pa so zabeležila rudarska podjetja v Južni Ameriki,

in sicer 822 dolarjev na unčo.

8

V Tabeli 1 so prikazani celotni proizvajalni stroški unče zlata. Največji del celotnih

proizvajalnih stroškov je predstavljalo kopanje rude s primesjo zlata, kasneje pa so ji sledili

tudi stroški predelave rude. Najmanjši del celotnih proizvajalnih stroškov pa sta predstavljali

taljenje in rafiniranje.

Tabela 1: PROIZVAJALNI STROŠKI ZLATA V LETU 2012

Kategorija stroška Cena (v dolarjih/unčo)

Kopanje rude s primesjo zlata 346,0

Predelava rude 231,0

Administrativni stroški 122,0

Taljenje in rafiniranje

Krediti za pridobivanje zlata

15,0

-26,0

Dovoljenje za izkopavanje zlata 50,0

Amortizacija in spremembe zalog 190,0

Skupaj 928,0

Vir: Thomson Reuters GFMS, Gold Survey 2013, str. 56

Za letu 2010 je GFMS na osnovi podatkov s strani družb, ki pridobivajo zlato, predvidel, da

bodo nakopali 2.625 ton zlata, kar je le 53 ton več kot v letu 2009. Za naložbe v obliki palic in

kovancev ga je bilo potrebno predelati 1.648 ton.

Že drugo leto zapored se v svetu odkupi več lomljenega zlata za nadaljnjo predelavo kot se

proda zlatega nakita. Koliko se bo tovrstnega zlata pojavilo na trgu, je po podatkih GFMS

zelo težko oceniti. Zaradi naraščanja cene lahko pričakujemo, da se bo na trgu odkupilo

1.640 ton zlata.

V letu 2010 so morale centralne banke na osnovi določb tako imenovanega Washingtonskega

sporazuma (Central Bank Gold Agreement 3, sklenjenim med FED in evropskimi centralnimi

bankami), prodati 500 ton zlata. Napovedana prodaja s strani International Monetary Fund (

nadaljevanju IMF) je bila 200 ton, kar pa ni vplivalo na tržno ceno zlata, saj je prodaja

zaprtega tipa (vnaprej poznanemu kupcu). IMF je februarja prodala 5,6 ton zlata, marca 18,5

ton.

Po zadnjih podatkih IMF imajo največ zalog monetarnega zlata ZDA, 8.134 ton, sledijo

Nemčija, 3.407 ton, Italija, 2.452 ton, Kitajska, 1.054 ton. Skoraj enako količino zlata ima

Švica, to je 1.040 ton. Ruska centralna banka je v zadnjih dveh letih monetarne rezerve s 264

povečala na 664 ton (Moro, 2010).

9

2.2.2 Povpraševanje

Glede na politične in gospodarske spremembe v svetu pričakujemo tudi v Sloveniji, da bodo

zasebni naložbeniki še bolj iskali varen pristan in se v večji meri odločali za naložbe v zlato.

Povpraševanje po zlatu in trenutno nestabilne razmere v svetu so glavni razlogi za višanje

cene zlata. Vprašanje, ki se zastavlja, je eno samo, kdaj bomo pravzaprav na borzi videli prvi

padec cene zlata, da bodo nakupi ugodnejši (Moro, 2010).

Povpraševanje po zlatu delimo na industrijsko, z namenom predelave v nakit, investicijsko in

povpraševanje javnega sektorja. V zadnjih letih se povpraševanje po nakitu in industrijsko

povpraševanje zmanjšujeta, medtem ko povpraševaje javnega sektorja in investicijsko

povpraševanje po zlatu narašča. Po podatkih World Gold Council je bilo v letu 2011

povpraševanje po zlatu za nakit v 1.972,9 tonah ter za 452,7 ton povpraševanja za industrijske

namene. Tretjino povpraševanja predstavlja investicijsko povpraševanje; investicijsko

povpraševanje po zlatih palicah in kovancih je v letu 2011 znašalo 1.524,4 tone. Javni sektor

je bil kupec 456,4 ton, kar je približno 10 % celotnega povpraševanja.

V zadnji letih največ zlata kupita Kitajska in Indija. Indija zaradi povečanja deviznih rezerv in

porok. Kitajska bi rada povečala svoje devizne rezerve v 10 letih za 15 %. Trenutno Kitajske

rezerve znašajo le 1,6 % oz. 1.051,1 ton. Leta 2002 so ustanovili Šanghajsko borzo zlata.

Kitajske oblasti že dolgo spodbujajo svoje prebivalstvo k nakupu investicijskega zlata, ti ne

kupujejo le investicijskega zlata, ampak tudi naložbene palice in kovance ter nakit. Mnogi

analitiki pričakujejo v prihodnjih letih rast cene zlata na račun povečanega povpraševanja po

zlatu in neelastične ponudbe zlata (V&D zlato, 2013).

Leto 2013 je bilo eno od najbolj zlatih let do zdaj. Svetovno povpraševanje po zlatu in nakitu

je bilo najvišje v 16-ih letih. Doseglo je 3756 ton, skupna vrednost pa je znašala 170 milijard

dolarjev.

Na Sliki 2 je prikazano svetovno povpraševanje po zlatu v letu 2013.

10

Slika 2: POVPRAŠEVANJE PO ZLATU V LETU 2013

Vir: Grm, 2014

Kitajska je po 32 % rasti povpraševanja po zlatu v letu 2012 postala največji svetovni trg zlata

in na vrhu nasledila Indijo. Povečalo se je povpraševanje po nakitu, zlatih palicah in kovancih,

ki je v letu 2012 na Kitajskem doseglo rekordnih 1066 ton, poročajo v poročilu združenja

največjih svetovnih proizvajalcev zlata World Gold Council. Povečalo se je tudi svetovno

povpraševanje po zlatu in nakitu, ki je bilo v letu 2012 najvišje v 16-ih letih. Kot so zapisali v

poročilu, se je povpraševanje po nakitu približalo obdobju pred krizo; investicije v majhne

palice in kovance so dosegle rekord. Tako je v letu 2012 svetovno povpraševanje po zlatu

doseglo 3756 ton, skupna vrednost je znašala 170 milijard dolarjev (Grm, 2014).

2.3 Investiranje v zlato

Definicijo naložbenega zlata ureja Zakon o davku na dodano vrednost, ZDDV-1. Naložbeno

zlato je (Ul RS, št. 117/06, 118. člen):

a) zlato v obliki palic ali ploščic z maso, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, čistine,

ki je enaka ali večja od 995 tisočink, predstavljeno z vrednostnimi papirji ali ne, razen

majhnih palic ali ploščic z maso manj kot 1g,

b) so zlati kovanci:

s čistino, enako ali večjo od 900 tisočink,

skovani po letu 1800,

ki so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi porekla

ki se običajno prodajajo po ceni, ki ne presega za več kot 80 % vrednosti zlata

na odprtem trgu, vsebovanega v kovancih.

11

Posebnost naložbenega zlata v Sloveniji je, da sta tako nakup kot prodaja neobdavčena, tako

da vlagatelji ne plačajo davka na dodano vrednost. Pri fizičnih osebah niso obdavčeni niti

kapitalski dobički, to je razlika med nakupno in prodajno vrednostjo zlata. Pri pravnih osebah

in samostojnih podjetnikih posameznikih pa se (po pojasnilu davčne uprave) zlato obravnava

enako kot druge finančne naložbe. Razlika med nakupno in prodajno vrednostjo se kot

kapitalski dobiček obdavči skupaj z drugimi obdavčljivimi prihodki (118. in 119. čl. ZDDV-

1).

Investiranje v zlato se v zadnjih letih hitro povečuje. V letu 2010 so poznane investicije (angl.

identifiable investments) sestavljale 35 odstotkov povpraševanja po zlatu, med letoma 2002 in

2006 pa v povprečju le 19 %. V letu 2010 je povpraševanje po zlatu za investicije znašalo

1.333 tone (World Gold Council, 2011).

2.3.1 Razlogi za investiranje v zlato

Zlato je nekoč zanimalo bankirje in švicarske zlatarje, danes pa je pravi svetovni vlagateljski

hit. Z vlaganjem v zlato ne moremo veliko zaslužiti, temveč obdržimo vrednost svojih

prihrankov in si zagotovimo varno prihodnost.

Zagovorniki zlata nas prepričujejo, da je seveda zaupanje v zlato palico, ki jo lahko vidite in

otipate, veliko bolj razumno kot pa zaupanje elektronskim podatkom o vrednostnih papirjih

(Joldić, 2011).

Razlogov za investiranje v zlato je veliko, zato jih v nadaljevanju povzemamo dvajset, ki jih

navaja (Slapšak, 2010):

1. Zlato ima že več kot 4000 let vlogo denarja kot menjalnega sredstva in kot hranilca

vrednosti.

2. Zlato ima po celem svetu enak sijaj in je znan tudi kot svetovna valuta.

3. Pomen zlata v času povečane nestabilnosti v svetu postaja vse pomembnejši, saj zlato

v primerjavi s papirnatim denarjem in z obveznicami v času povečanja inflacije ne

izgublja svoje vrednosti, kot jo izgublja denar, zato predstavlja steber finančne

stabilnosti, ki je v svetu vedno bolj ogrožena.

4. Kateri denar se je in se bo v zgodovini ohranil najdlje? Ameriški dolar, evro, slovenski

tolar, nemška marka, jugoslovanski dinar, zlato, srebro?

5. Današnja vrednost zlata je še vedno podcenjena.

6. Vsi pomembnejši neodvisni analitiki napovedujejo rast vrednosti zlata v prihodnosti.

7. Vse svetovne valute že več let stalno izgubljajo vrednost v primerjavi z zlatom.

8. Investicijske možnosti za vlaganje v zlato so omejene.

9. Liberalizacija kitajskega trga pomeni vzpon povpraševanja po zlatu s strani Kitajske.

10. Centralne banke so zopet postale neto kupci zlata.

12

11. Težko privarčevani življenjski prihranki lahko glede na današnji monetarni

sistem izpuhtijo 'kot bi mignil z očmi'.

12. Zadolženost držav se izjemno hitro in nekontrolirano povečuje.

13. V 80-ih letih je vrednost premoženju v zlatu predstavljala 20 % vsega svetovnega

premoženja, danes pa predstavlja manj kot 1 %.

14. ZDA so prenehale objavljati agregat M3 količine denarja v obtoku. Verjetno ne brez

razloga.

15. Investicije vlagateljev v zlato se hitro povečujejo.

16. Obstaja velika in naraščajoča razlika med proizvodnjo zlata in povpraševanjem.

17. Če bi pred desetimi leti investirali 100 € v zlato, bi bila naložba danes vredna 268 €.

Če bi teh 100 € imeli doma, bi bila danes nominalna vrednost še vedno 100 € vendar,

realno le 50 €.

18. Vrednost letne proizvodnja zlata je več kot 2 x manjša kot vrednost Microsofta na

borzi.

19. Z investicijo v zlato lahko davčno optimiramo naš portfelj.

20. Investicija v zlato je likvidna naložba; donos je višji kot v primeru vezave denarja v

banki.

Naložbenih možnosti je veliko. Naložba, ki bi prinesla visoke donose, bi bila najboljša, žal ne

pri nas ali kjerkoli drugje. Prihranke je priporočljivo razpršiti. Tudi zlato, ki se je v zadnjih

letih dokazalo za najboljšo naložbo, ima svoje slabosti, kot so nelikvidnost in nihanje cen.

Dobre naložbene možnosti so rentna varčevanja, ki lahko predstavljajo dodatek k pokojnini,

finančno varnost otrok, družine in luksuz, naložbe v delnice, vzajemne sklade z enkratnimi

pologi; naložba v nepremičnine pa je še vedno visoko donosna (Joldić, 2011).

2.3.2 Naložbe investiranja v zlato

Zlato je vse od odkritja zelo cenjena kovina in ima visoko ceno. Povpraševanje po zlatu

narašča, s tem pa tudi njegova cena. Mnogi strokovnjaki menijo, da cena narašča zaradi

izčrpanosti rudnikov in vse globljega kopanja za zlatom. Naložba v zlato je dobra investicija

za tiste, ki imajo kapital in ne vedo, kam bi ga investirali. Naložba v zlato ponuja neko vrsto

varnosti, saj je povpraševanje po njem vedno večje in je bilo vedno visoko cenjeno.

Zlato je zanesljiv hranilec vrednosti, saj ostaja njegova realna vrednost na dolgi rok precej

stabilna, zato je mnogokrat uporabljeno kot sredstvo za zavarovanje pred inflacijo in nihanji

vrednosti različnih valut. Zaradi mnogih lastnosti veljajo naložbe v zlato za varne, kar še

posebej prihaja do izraza v kriznih razmerah na svetovnih finančnih trgih (Naqvi, 2003, str.

19).

Na trgu obstajajo za vlagatelje različne naložbene možnosti vlaganja v zlato. Menimo, da se

vlagatelji največkrat poslužujejo zlatih naložbenih kovancev in palic, ki jih bomo v tem

13

poglavju podrobneje predstavili. Obstajajo pa tudi druge naložbene možnosti vlaganja v zlato,

in sicer: račun v zlatu, delnice rudniških podjetij, skladi, ki vlagajo v zlato, garancije,

vrednostni papirji, terminske pogodbe in drugo.

Zlata palica, imenovana Good Delivery Bar, predstavlja ikono najvišjega kakovostnega

razreda in steber večni vrednosti. Od drugih zlatih palic se razlikuje po doslednosti izdelave in

ustreznosti točno določenim predpisom. Good Delivery Bar je običajno edina velikost, s

katero se trguje na večjih mednarodnih trgih. Tehta 400 troy unč, to je 12,4 kilograma.

London bullion market (v nadaljevanju LBMA) za zlato določa, da mora Good Delivery Bar

imeti čistino najmanj 995 tisočink. Minimalna teža takšne palice je 350 unč (približno 10,9

kilograma), maksimalna pa 430 unč (približno 13,4 kilograma). Vtisnjeno mora imeti serijsko

številko, znak in ime kovnice in žig pooblaščenega urada za meroslovje, ki preizkuša čistino

palice in leto, ko je bila kovana. Površina palice mora biti brez vdrtin, vidnih slojev, sledov

krčenja ali drugih pomanjkljivosti. Zagotovljeno mora biti pravilno rokovanje s palicami in

njihovo hranjenje. Za trgovanje na določenem trgu morajo ustrezati standardom, ki so znani

kot »The London Good Delivery standard« (Savič, 2008).

Slika 3: ZLATA PALICA GOOD DELIVERY BAR

Vir: Valcambi, 2014

14

2.4 Splošno o delnicah

Delnice so vrednostni papirji. Delničarju se izda delniško listino za vsako delnico ali pa za

več delnic istega razreda skupaj – to je vsotna delnic. Delnica mora vsebovati oznako, da je

delnica. Označiti je treba tudi razred delnice, saj dajejo delnice istega razreda – npr. navadne,

prednostne itd. – imetniku iste pravice. Na delnici se označi firmo in sedež izdajatelja in pri

imenskih delnicah tudi firmo in sedež kupca delnice. Če gre za prinosniško delnico, se to

napiše na delniško listino. Na delnico se napiše še skupnjo vrednosti celotne izdaje delnic,

nominalno vrednost delnice ter faksimile podpisov pooblaščenih oseb izdajatelja delnice. Prvi

del delnice je plašč, na katerem so vsi omenjeni podatki. Drugi del je kuponska pola s kuponi

za deset, dvajset ali več let za izplačilo dividend. Če je ustvarjen dobiček, se za tisto leto

predloži kupon in kapitalska družba za kupon izplača dividendo. Tretji del delniške listine je

talon, s katerim imetnik delnice uveljavlja pravico, da potem, ko je kuponska pola porabljena,

dobi novo. Delniška družba delnice praviloma izda potem, ko začne poslovati, in sicer v

obliki lepo oblikovanih listin, ki se jih ne da ponarejati. Delnice, ki kotirajo na borzi, pa je

mogoče izdati tudi v imaterializirani obliki, tako da je z uporabo računalniške tehnologije

trgovanje z delnicami še lažje, cenejše in bolj dinamično (Stanič, 1993, str. 20).

Delnica je lastninski vrednostni papir, ki izraža premoženjske ali članske pravice v

organizaciji, ki jo je izdala. Premoženjske pravice so dividenda, prednostna pravica pri

nakupu novih delnic, pravica do likvidacijskega deleža. Članske pravice so volitve organov

upravljanja, nadzor družbe, dostop do podatkov o poslovanju družbe (Zbašnik, 1999, str.

209).

2.4.1 Vrste delnic

Delnice razlikujemo z različnih vidikov (Stanič, 1993, str. 20):

1. Ločimo delnice ustanovne izdaje oziroma emisije in delnice naslednjih izdaj ali mlade

delnice. V primeru sočasne ustanovitve d.d. prevzemajo vse delnice ustanovitelji, kar

naredijo tako, da podpišejo statut in vse delnice tudi vplačajo. Če gre za postopno

ustanovitev d.d., pa se delnice, ki so oglašene, kupuje pri pooblaščeni banki na osnovi

vpisa in podpisa vpisnice. O izdanih delnicah se lahko izda potrdilo, da ima delničar

določeno število delnic. To potrdilo pa je le izkazni papir za udeležbo delničarjev na

skupščini. Delnice je mogoče plačati naenkrat ali v več obrokih. Za še ne popolnoma

plačane delnice se lahko izda tudi začasnica. Delniško listino se v tem primeru izda

imetniku tedaj, ko plača delnico v celoti. Če se namesto začasnice takoj izda delnico in

gre le za delna vplačila delnic, pa je treba plačilo takoj vpisati na delnico, ki je lahko le

delnica na ime.

Na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij bo celotni družbeni kapital

pridobil znanega lastnika. Delnice se izda kot ustanovne delnice s pravicami in

15

dolžnostmi, kot jih določa statut. Statut sprejme organ upravljanja podjetja, ki posluje

z družbenim kapitalom in s soglasjem Agencije Republike Slovenije za

prestrukturiranje in privatizacijo. Statut lahko določi poleg delnic, ki jih določa zakon

o lastninskem preoblikovanju podjetij, tudi druge delnice. Z raznimi določbami statuta

je mogoče zaščititi interese večinskega lastnika oziroma udeležence managersko-

delavskega odkupa. Statut lahko določi za delnice predkupno pravico. Lahko se

sprejme določbo o odobrenem kapitalu s ciljem, da zlasti udeleženci managersko-

delavskega odkupa intenzivno vplačujejo v okviru dokapitalizacije delnice nove

emisije.

2. Delnice so lahko na prinosnika ali na ime. Delnice na prinosnika so vrednostne

listine, ki pripadajo tistemu, ki jih poseduje. Če se taka delnica uniči, lastnik ne more

pridobiti od delniške družbe nove delniške listine. Zato se praviloma take delnice

deponira pri finančni organizaciji, ki se jo lahko zadolži tudi za zastopanje delničarja v

skupščini družbe ali pa se jo obveže le za redno prevzemanje dividend na osnovi letnih

kuponov.

Delnice na ime pa imajo znanega lastnika. To delnico se lahko indosira – pri tem se

vpiše nanjo prenos delnice na novega lastnika, spremembo lastnika delnice pa se vnese

tudi v delniško knjigo. Statut pa lahko indosiranje prepove in terja, da se ob vsaki

menjavi lastnika staro delniško listino vrne družbi in novemu lastniku izda novo

delniško listino na ime.

Delnice na ime se vodi v knjigi delnic na sedežu družbe. Le tisti, ki je vpisan v knjigo

delnic, je lastnik delnice. Če se npr. delnica na ime izgubi, se lahko izda na osnovi

postopka amortizacije izgubljene delnice lastniku novo delniško listino.

Na osnovi delnic na ime se zmeraj ve, kdo je ekonomski lastnik delniške družbe, zlasti

pa, kdo ima večinski paket delnic. Gre za ključno vprašanje upravljanja. Večinski

lastnik dejansko odloča o vseh bistvenih zadevah delniške družbe.

Za sodobno delničarstvo je značilno tako imenovano divje prekupovanje delniških

družb. Tisti, ki želi postati večinski lastnik neke delniške družbe, neopazno pokupi

kontrolni paket delnic in družbo prevzame od dosedanjih glavnih lastnikov.

3. Delnice se razlikujejo z vidika pravic in dolžnosti na navadne, prednostne,

kumulativne in participativne delnice.

Navadne delnice obvezujejo lastnika na plačilo kupnine z denarjem, stvarmi ali

pravicami.

16

Pravice imetnikov navadnih delnic so (Stanič, 1993, str. 22):

udeležba pri upravljanju družbe po načelu ena delnica – en glas,

izplačilo proporcionalnega deleža dobička oziroma pravica do dividende,

pravica do ostanka likvidacijske ali stečajne mase, če delniška družba preneha.

Statut lahko predpiše tudi predkupno pravico, ki gre dosedanjim lastnikom navadnih

delnic po proporcionalnem načelu.

Prednostne delnice se določi s statusom ali sklepom o izdaji delnic. Prednosti so lahko

(Stanič, 1993, str. 22):

pri izplačilu dobička ali dividende,

pri nakupu mladih delnic ali konvertibilnih obveznic,

ob izplačilu likvidacijske mase,

druge prednosti.

Lahko se prednosti priznajo zato, ker se taki delnici hkrati odvzame glasovalno

pravico. Tista delnica, ki ne daje pravice do glasovanja, nudi prioritetno pravico do

deleža dobička, šele zatem so pri dobičku udeležene delnice, ki dajejo pravico do

glasovanja.

4. Delnice so lahko glasovalne ali neglasovalne. Z zakonom pa so prepovedane delnice,

ki dajejo na eno delnico več glasov.

5. Zbirna – kumulativna prednostna delnica daje prednost pri izplačilu vnaprej določenih

fiksnih dividend za vsa leta nazaj, ko se dividende ni izplačevalo. Šele ko dobijo te

delnice obljubljeno dividendo nazaj, se lahko deli dobiček navadnim delnicam.

6. Udeležbena ali participativna delnica daje poleg prednostne vnaprej določene

minimalne dividende še pravico do izplačila dobička kot pripada imetnikom navadnih

delnic.

7. Vsotne delnice so delnice istega razreda, ki pa so izdane v apoenih po npr. 10, 100 ali

1.000 delnic.

8. Delnice bi lahko izdajali tudi v imaterializirani obliki na osnovi določb zakona, ki bo

urejal tako poslovanje s posebnimi delnicami.

9. Delnice se razvrščajo v razrede. Delnice, ki dajejo enake zvrsti pravic, sodijo v isti

razred delnic. Lastniki delnic istega razreda se imajo pravico organizirano sestajati in

17

ščititi svoje interese. Zmanjšanje pravic delnicam istega razreda je mogoče le z

večinskim soglasjem zbora lastnikov takih delnic.

18

3 PRIMERJAVA NALOŽB

3.1 Odnos med donosi zlata in donosi delnic

Kot pravi Bratanič (2014), večina vlagateljev letos pričakuje zmerno rast delniških tečajev ter

šibke donose na obveznice in zlato, vendar lahko ključni dogodki spremenijo usodo naložb.

Vse oči so uprte v centralne banke, ki že nekaj let podpirajo finančne trge. Skokovita rast

delniških tečajev bo lepe spomine na leto 2013 priklicala predvsem vlagateljem v delnice, saj

so največji svetovni borzni indeksi kot po tekočem traku presegali predkrizne rekorde.

Povprečni donos na borzah razvitega sveta je lani znašal kar 25 %. Čeprav ponovitve lanskega

leta ne pričakuje nihče, vlagatelji tudi letos stavijo na delnice. Bolj zadržani so pri napovedih

za obveznice, kjer bodo nizke obrestne mere podobno kot lani znova nižale donose in kvarile

razpoloženje med vlagatelji. Zlata, ki je lani prvič v treh desetletjih zgrmelo za skoraj tretjino

vrednosti, se bodo mnogi letos izognili v velikem loku, spet drugi pričakujejo celo 20 % rast

njegove vrednosti.

Prav zaradi tega se kaže nehvaležnost napovedi gibanj na mednarodnih finančnih trgih. Gre

namreč zgolj za ugibanja. Četudi so napovedi narejene na podlagi večmesečnih analiz, so

daleč od nezmotljivih, zaradi česar je na finančnih trgih vsako leto polno pozitivnih in

negativnih presenečenj. Lani, ko je evropsko gospodarstvo pod vtisom krize končalo v

recesiji, je denimo presenetila prav visoka rast vrednosti delnic.

Kam dati denar, če delnice ne prinašajo zadostnega donosa? Še pred leti je bilo idealno

pribežališče zlato ali pa obveznice. Vendar pa so poslavljanje krize, nizka inflacija in nizke

obrestne mere spremenile tako zlato kot obveznice v manj donosne naložbe. Varne obveznice

(investment grade) bodo letos podobno kot lani prinesle v povprečju le 2 % donos. Donosi na

tvegane obveznice (high yield) pa naj bi po oceni Žige Gregorinčiča iz Alte celo nekoliko

padli na šest do sedem odstotkov (Bratanič, 2014).

Zlato od leta 2005 beleži pozitivne letne donose in je tudi v lanskem letu zabeležilo 12 % rast.

Pravzaprav je bolje reči, da evro kot valuta v primerjavi z zlatom že šesto leto zapored

izgublja svojo vrednost. Kot je prikazano v Tabeli 2 v primerjavi z zlatom izgubljajo vse

glavne svetovne valute, to pa je rezultat izjemno slabega ravnanja držav s svojimi valutami,

povečevanju njihovih dolgov, novega in novega tiskanja denarja, kateremu vrednost s tem

vseskozi posledično tudi upada.

19

Tabela 2: DONOS ZLATA OD LETA 2001 DO LETA 2011 V SVETOVNIH VALUTAH

Zlato v %

letna

sprememba

USD AUD CAD CNY EUR INR JPY CHF GBP

2001 2,5 % 11,3 % 8,8 % 2,5 % 8,1 % 5,8 % 17,4 % 5,0 % 5,4 %

2002 24,7 % 13,5 % 23,7 % 24,8 % 5,9 % 24,0 % 13,0 % 3,9 % 12,7 %

2003 19,6 % -10,5 % -2,2 % 19,5 % -0,5 % 13,5 % 7,9 % 7,0 % 7,9 %

2004 5,2 % 1,4 % -2,0 % 5,2 % -2,1 % 0,0 % 0,9 % -3,0 % -2,0 %

2005 18,2 % 25,6 % 14,5 % 15,2 % 35,1 % 22,8 % 35,7 % 36,2 % 31,8 %

2006 22,8 % 14,4 % 22,8 % 18,8 % 10,2 % 20,5 % 24,0 % 13,9 % 7,8 %

2007 31,4 % 18,1 % 11,5 % 22,9 % 18,8 % 17,4 % 23,4 % 22,1 % 29,7 %

2008 5,8 % 33,0 % 31,1 % -1,0 % 11,0 % 30,5 % -14,0 % -0,3 % 43,7 %

2009 23,9 % -3,6 % 5,9 % 24,0 % 20,4 % 18,4 % 27,1 % 20,3 % 12,1 %

2010 29,8 % 15,1 % 24,2 % 25,5 % 40,2 % 25,3 % 13,9 % 17,4 % 36,3 %

2011 10,2 % 8,8 % 11,9 % 5,1 % 12,7 % 30,4 % 3,9 % 10,2 % 9,2 %

Povprečje 17,7 % 11,6 % 13,7 % 14,8 % 14,5 % 19,0 % 13,9 % 12,1 % 17,1 %

Vir: Zlate naložbe, 2011

Finančni trgi so danes z vidika zgodovine v dokaj neobičajnem položaju. Vendar v primerjavi

s koncem devetdesetih let 20. st., ko so bile delnice izrazito precenjene, so danes obveznice

tiste, pri katerih so zahtevane stopnje donosa zgodovinsko nizke, trenutne cene delnic pa

odsevajo pričakovane donose, ki so blizu zgodovinskim povprečjem. Med glavnimi razlogi za

izjemno nizke zahtevane stopnje donosa, posebno državnih obveznic, sta izrazita negotovost

in pomanjkanje netveganih naložb. Premija za tveganje (Equity Risk Premium – ERP), ki

kaže preseženi donos delnic nad netvegano naložbo, je v skladu z zgodovinskim povprečjem

oz nad njim. Sklepamo lahko, da so delnice danes pošteno ovrednotene, kar prikazuje tudi

spodnja Tabela 3.

Tabela 3: ZGODOVINSKI DONOSI IZBRANIH DRŽAV V OBDOBJU 1900 – 2011

Država Nominalna donosnost

delnic

Premija za tveganje

ZDA 9,3 % 4,3 %

Velika Britanija 9,4 % 3,9 %

Nemčija 8,1 % 5,2 %

Francija 10,2 % 3,1 %

Španija 9,4 % 2,2 %

Japonska 10,8 % 5,0 %

Vir: Credit Suisse Global Investment Returns Yearbook, 2012

20

V zgornji tabeli imamo pregled zgodovinskih donosov delnic in obveznic v obdobju 1900–

2011 za izbrane razvite države. Vidimo, da so bile dolgoročno v vseh državah delnice

uspešnejše od obveznic. Preseženi donos je znašal med 2,2 % (Španija) in 5,2 % (Nemčija).

ZDA, ki veljajo za enega najbolj uspešnih trgov za delnice, so v povprečju presegle donosnost

obveznic za 4,3 %.

3.2 Prednosti in slabosti posameznih naložb

V tem poglavju bomo pozornost namenili prednostim in slabostim varčevanjem v zlato in

delnice.

Ena od prednosti naložbe v zlato je predvsem ta, da nam zlato ponuja varnost. Poleg tega je

bilo zlato že od nekdaj zelo visoko cenjeno in bo tudi v prihodnje. Zato se nam ni treba bati

vsakodnevnih nihanj cen in razvoja cen v prihodnje. Mnogi strokovnjaki menijo, da je zlato

najvarnejša naložba, ki predstavlja zelo nizko tveganje (Plemenite kovine, 2013a).

Slabost naložbe v zlato je ta, da ne moremo varčevati kratkoročno, ampak le dolgoročno, saj

je varčevanje odvisno od vsakodnevnega nihanja cen in ni možno, da bi od danes do jutri

obogateli (Plemenite kovine, 2013b).

Kot zlato imajo tudi delnice svoje prednosti. Ena od prednosti je visoka donosnost na dolgi

rok. Na osnovi dolgoletnih statistik prinašajo naložbe v delnice najvišje donose med vsemi

finančnimi naložbami. Zaradi tega so delnice posebej primerne za dolgoročno varčevanje.

Delnice je možno prek borze kadarkoli prodati na sekundarnem trgu. Zaradi možnosti hitre

pretvorbe naložbe v denar spadajo delnice med najlikvidnejše naložbe, vendar je pri tem treba

poudariti, da niso vse delnice likvidne; visoko likvidne so le delnice večjih družb s številnimi

delničarji, ki zagotavljajo stalno ponudbo in povpraševanje na borzi. Možnost nadzora

podjetja Delničar ima prek glasovalne pravice možnost vplivanja na podjetje in možnost

sodelovanja pri sprejemanju najpomembnejših odločitev. Glasovalna pravica je sorazmerna

kapitalskemu deležu v podjetju, zato imajo možnost nadzora le večinski delničarji (Bobek,

1995, str. 107).

Vrednost delnice je odvisna od ponudbe in povpraševanja na trgu, pri tem lahko določeni

dogodki v podjetju povzročijo velika nihanja tržne cene. Dodatno tveganje prinaša odvisnost

od stanja na trgu, tržna cena tako ni odvisna le od poslovanja in stanja podjetja, temveč tudi

od razmer na finančnih trgih. Panika na finančnih trgih lahko močno vpliva na tržno ceno

podjetij ne glede na njihovo poslovanje.

�

21

Tržna cena delnice se v normalnih okoliščinah oblikuje na osnovi podatkov o poslovanju

podjetja. Znani so primeri, ko je uprava podjetja prirejala podatke in s tem napihovala tržno

ceno delnic. Po ugotovitvi prevar je običajno tržna cena delnic strmoglavila in v nekaterih

primerih so ostale delnice celo brez vrednosti. Upravljavska pravica majhnih delničarjev je v

praksi omejena. Upravljavske pravice, ki izhajajo iz lastništva delnic, so sorazmerne deležu v

osnovnem kapitalu družbe. V praksi majhni delničarji pogosto nimajo nobene možnosti

vplivanja na upravljanje podjetja, saj so preglasovani s strani večinskih delničarjev (Bobek,

1995, str. 109).

3.3 Dejavniki, ki vplivajo na ceno zlata in delnic

3.3.1 Ponudba in povpraševanje

Približno 45 % letnega povpraševanja po zlatu je v obliki nakita, 45 % v obliki investicij in 10

% v industriji. V primeru, da bi na katerem od navedenih področij močno naraslo

povpraševanje, bi cena zlata narasla po teoriji ponudbe in povpraševanja. Eden od razlogov za

dvig cene zlata v zadnjih letih je vedno večje povpraševanje na kitajskem in indijskem trgu.

Zaradi vedno manjše količine sveže pridobljene kovine se manjša ponudba. Zlato postaja

vedno težje in dražje za izkopavanje, kar posledično zvišuje ceno (Goldresource, 2013).

Cene delnic se spreminjajo vsak dan kot rezultat tržnih sil. S tem mislimo predvsem na

povpraševanje in ponudbo. Če določeno delnico želi kupiti večje število investitorjev kot jih

to delnico želi prodati, se cena delnice poviša. Isto velja obratno; če določeno delnico želi več

investitorjev prodati kot kupiti, nastane velika ponudba in nizko povpraševanje, torej se cena

zniža. Razumeti ponudbo in povpraševanje ni težko, je pa težje oceniti, kaj naredi določeno

delnico bolj zanimivo in kaj manj. Tu je potrebno razbrati, katere novice so pozitivne in

katere negativne za podjetje. Na zastavljeno vprašanje obstaja več odgovorov in vsak

investitor uporablja svoje ideje in strategije pri analizi novic ter dogodkov in njihovega vpliva

na podjetje (Investopedia.com, 2014).

3.3.2 Obrestna mera

Glavni faktor, ki najbolj vpliva na gibanje cene zlata so realne obrestne mere. Te so

sestavljene iz zahtevane donosnosti ameriških državnih obveznic in inflacije – če od

zahtevane donosnosti odštejemo inflacijo, dobimo torej realne obrestne mere. Padanje realne

obrestne mere ali pa negativna obrestna mera dajeta pozitivno okolje za rast cen zlata – takšno

okolje je bilo med letoma 1967 in 1980 ter med letoma 1995 in 2012. V letu 2012 in

predvsem v 2013 so realne obrestne mere poskočile, kar je negativno vplivalo na ceno zlata,

22

ki je izgubilo več kot 20 % svoje vrednosti. Če bodo v prihodnjih mesecih in letih realne

obrestne mere še upadale, lahko pričakujemo še višje cene zlata. Na drugi strani pa v primeru

rasti realnih obrestnih mer lahko pričakujemo dodatne padce vrednosti zlata (Uredništvo

Vzajemci, 2014).

Obrestna mera je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na borzo. Ta vpliv je

lahko neposreden, recimo na podjetja, ki imajo mnogo dolga, ali posreden, do česar pride, če

so obrestne mere dlje časa visoke. Posledice visokih obrestnih mer so zmanjšanje potrošnje,

kar ima negativen učinek na vso gospodarstvo – če potrošniki nehajo kupovati, se podjetja

nehajo razvijati. Večina podjetij si denar za širitev sposoja v bankah, zato lahko visoke

obrestne mere močno zmanjšajo njihove dobičke.

Na denarnem trgu se obrestne mere nenehno spreminjajo, in sicer kot posledica tržne ponudbe

in povpraševanja po denarju, izhodiščnih obrestnih mer centralne banke za posojila bankam in

druge instrumente denarne politike, stopnje mednarodne mobilnosti kapitala ter druge

spremembe makroekonomskih razmer (Berk et al., 2005, str. 204).

Pomembno vlogo pri izbiri vrednostnega papirja ima zato višina obrestne mere na denarnem

trgu. Spremembe obrestnih mer močno vplivajo na gibanje tečajev delnic. Če je obrestna mera

visoka, bodo vlagatelji vlagali v obveznice, ker jim ta oblika naložb prinaša relativno visok

donos pri dobrih obrestnih merah in nizkemu tveganju. Če je obrestna mera nižja, pa se bo

del prihrankov, ki je bil v obliki bančnih vlog in ostalih dolžniških finančnih instrumentov,

preselil v delnice. Višje povpraševanje po delnicah bo povzročilo, da se bo povišala cena

delnice kot finančne naložbe (Milosavljev, 2007, str. 30)

Berk in drugi (2005, str. 206) v nadaljevanju pravijo, da moramo vzroke za vpliv spremembe

obrestne mere iskati v spremembah tržnih obrestnih mer, ki posledično povzročijo

spremembo vseh cen, ki so povezane z njo. Podjetja so v majhni meri izpostavljena

tovrstnemu tveganju, če svoje poslovanje financirajo izključno z lastniškim kapitalom. Za

tako financiranje se podjetja redko odločajo, ker imajo s tem visok strošek kapitala, kar pa

pomeni, da podjetje ne izkorišča optimalno poslovnih priložnosti. Trenutno stanje v svetu

glede obrestnih mer je tako, da je zaradi splošnega nezaupanja na trgu denar drag; kot pravijo

dobro obveščeni, bo še dražji.

3.3.3 Devizni tečaj

Med trgom zlata in deviznim tečajem obstaja tesna korelacija. Razumevanje vpliva deviznih

tečajev na ceno zlata nam torej omogoča veliko priložnosti za investiranje. V večini svetovnih

držav je cena zlata vezana na vrednost dolarja, kar pomeni, da imajo nihanja vrednosti te

valute velik vpliv na ceno zlata. Glede na zgodovinsko statistiko v zadnjih letih imata cena

23

zlata in vrednost ameriškega dolarja približno 80 % negativno korelacijo. To pomeni, da ob

padcu vrednosti dolarja, cena kovine naraste, pri rasti vrednosti dolarja, pa cena zlata pade.

Glavni vzroki (Fxexchangerate.com, 2014):

Vzponi in padci dolarja predstavljajo zaupanje trga v dolarska sredstva. Pri rasti

vrednosti dolarja bodo investitorji vlagali dolarsko denominirana sredstva v iskanju

dobička. Pri padcu vrednosti ameriškega dolarja pa del ali celotna sredstva izgubijo

zaupanje v dolarska sredstva v prid nakupu zlata, da bi investitorji ohranili in povečali

dobiček.

Pri padanju vrednosti dolarja, se devizni tečaj evra, jena in ostalih valut poviša, tako

da je cena zlata v teh valutah relativno poceni na trgu, kar pritegne investitorje k

nakupu. Ti kapitalski prilivi seveda spodbujajo dvig cene zlata.

Delniški trg lahko vpliva na devizni tečaj in obratno na različne načine. Če imamo npr. v

ZDA visoko rast vrednosti delnic, kjer se beleži visoka rast Dow, Nasdaq in S&P500

indeksov, se lahko pričakuje velik priliv tujega denarja v ZDA, saj tuji investitorji izkoristijo

situacijo in investirajo v te delnice. Priliv denarja je v tem primeru pozitiven za ameriški

dolar, saj morajo tuji vlagatelji prodati svojo domačo valuto in kupiti ameriške dolarje, da

lahko investirajo na ameriškem trgu. To povzroči dvig vrednosti dolarja.

Enako velja v obratni smeri, kjer padajo cene delnic v ZDA. Vlagatelji bodo v tem primeru te

prodali in menjali dolarje za svojo domačo valuto. To bo imelo posledično negativne

posledice za ceno dolarja, saj bo ta padla. Po istem principu lahko to logiko uporabimo pri

ostalih valutah in delniških trgih po vsem svetu.

Opazili smo, da ima delniški trg dokaj neposreden vpliv na devizni tečaj. V primeru, da se

tečaj spremeni zaradi drugih dejavnikov, pa to na enak način vpliva na cene delnic na tistem

trgu (Investorwords.com, 2014).

3.3.4 Inflacija

Inflacija v ZDA ni le lokalni problem na drugi strani Atlantika, ampak prerašča v svetovni

problem. Ameriški dolar namreč še vedno predstavlja več kot 60 % vseh svetovnih deviznih

rezerv, prek katerih ZDA izvažajo svojo inflacijo po celem svetu. S pomočjo inflacije država,

centralne banke in komercialne banke od državljanov pobirajo skriti davek in si ga razdelijo

med seboj, državljanom pa ostane le ugotovitev, da s svojimi prihranki kupijo vsak mesec

manj. Večina sveta se danes sooča z naraščajočo inflacijo, ki preti ljudi oropati blaginje in

vsakega upanja na boljšo bodočnost. Zlato ne obljublja niti večje stabilnosti finančnega

sistema niti obresti in tudi dividend ne. Zlata imamo v naravi le toliko, kolikor smo ga do

sedaj nakopali in uspeli ohraniti. Ko ga zmanjka, ga ne moremo dodatno proizvesti ali

24

natiskati, kot to delajo bankirji s papirnatim denarjem. V monetarnem smislu je zlato

pravično: »Kolikor zlata imaš, toliko veljaš«, zato je dolga stoletja poleg srebra veljalo za

edini pravi denar. Svetovne zaloge zlata se z redno proizvodnjo vsako leto povečajo za manj

kot 2 %, kar je približno enako letni rasti svetovnega bruto družbenega proizvoda. Tako so

svetovne zaloge zlata vseskozi v ravnotežju s skupno količino ustvarjenih dobrin na svetu;

zlato torej ne pozna inflacije (Vidmar, 2008).

Cena zlata se v času inflacije dviga, saj je ta vedno povezana z valuto. Ko cena valute pada

(kot rezultat inflacije), se cena zlata dviguje. Investitorji v tem času investirajo v zlato, da

ohranijo vrednost premoženja. Če pogledamo ceno zlata v primerjavi z ameriškim dolarjem,

opazimo, da se ob padcu dolarja cena zlata dvigne in obratno. Včasih inflacija (zdrava

inflacija) pomeni rastoče gospodarstvo, torej je lahko indikator za to dviganje cene zlata

(Ukessays.com, 2014).

V nadaljevanju povzemam, kako inflacija vpliva na delniški trg in cene delnic. Ko stopnja

inflacije začne rasti, so vlagatelji na trnih, saj pričakujejo negativne posledice. Ena od rešitev

naraščajoče inflacije je, da centralna banka poviša obrestne mere. Posledično višanje cen in

obrestnih mer nima pozitivnih vplivov na portfelje investitorjev. Podjetja težje najemajo

posojila, saj so ta dražja, kar jim oteži razvoj in širitev. Ker bi prihodki in zaslužki podjetij naj

rastli približno enako kot inflacija, lahko delnice v teoriji nudijo zavarovanje pred inflacijo, a

le pod pogojem, da se lahko višje cene prenesejo na potrošnike. Višanje cen pa lahko

negativno vpliva na konkurenčnost podjetja. V praksi ne moramo z gotovostjo trdi, kaj se bo

zgodilo s ceno delnice, saj so tu prisotni še ostali dejavniki, ki jih moramo upoštevati (tip

delnice, stopnja inflacije). Zucchi (2014) poudarja, da se opazi močna povezava med visoko

inflacijo in nizkimi donosi v večini obdobjih.

3.3.5 Finančna kriza

Cena zlata niha obratno sorazmerno s stabilnostjo trga. Bolj negotovo je finančno okolje, višja

je cena zlata in obratno, saj je to eden najbolj učinkovitih načinov, kako investitorji zavarujejo

svoje premoženje. Če donosi delnic, obveznic in nepremičnin ustrezno ne nadomestijo

tveganja in inflacije, potem se povpraševanje po zlatu in drugih alternativnih naložbah

poveča, kar dviguje ceno zlata. Primer za to je obdobje stagflacije v 70-ih letih, ki je vodila v

t.i. ekonomski mehur okoli investicij v žlahtne kovine (Birchgold.com, 2014). V času

finančne krize lahko opazimo močno medsebojno korelacijo med ceno zlata in delnic, saj

investitorji z nakupom zlata zavarujejo premoženje, kar pomeni rast povpraševanja po zlatu,

torej dvig cene in padec povpraševanja po delnicah, torej padec cene. V času finančne krize je

opazna močna korelacija med obema investicijama.

25

Za primer si bomo ogledali gibanje cene zlata in delniškega indeksa S&P 500 na ameriškem

trgu.

Slika 4: GIBANJE CENE ZLATA IN DELNIŠKEGA INDEKSA S&P 500 NA

AMERIŠKEM TRGU

Vir: Goldretirementplan. net, 2014

Graf opazujemo od zadnjega padca S&P 500 indeksa, ki se je zgodil leta 2007 z začetkom

velike gospodarske recesije. V istem času opazimo drastičen skok cene zlata, saj so

investitorji iskali zavarovanje za svoje premoženje. Kljub temu, da ni evidenten padec zlata

vsakič, ko S&P 500 indeks pridobiva na vrednosti, pa ne moremo takoj sklepati, da nista

povezana. Treba je upoštevati tudi inflacijo, saj v času, ko zlato ne pridobiva cene ali celo

pridobiva zelo malo, dejansko izgublja ceno. Če se zlatu ne spreminja cena v obdobju

inflacije, to pomeni, da izgublja vrednost.

3.3.6 Politična situacija

Vsakič, ko se zgodi pomemben svetovni dogodek kot na primer teroristični napad, vojna in

podobno, je to obdobje, ko je zaželena lastnina zlata, saj se mu cena takrat viša. Trenutni

finančni sistem papirnatih valut, delniških trgov in rasti zaradi dolga lahko uspešno deluje le

pod pogojem, da se politična situacija ne spremeni. Vsak dogodek povzroči spremembo cen.

Na delniške trge torej spremembe negativno vplivajo, na trg zlata pa pozitivno. Ko velike

spremembe na politični ravni začnejo podirati delniški trg, postane zlato glavna alternativna

naložba, saj ohranja vrednost celo v najbolj negotovih časih.

Primeri svetovnih dogodkov, ki so razburkali finančni trg (Goldresource.net, 2014):

26

Ameriški napad na Irak leta 2002 je dvignil povpraševanje po zlatu, kar je tudi

dvignilo njegovo ceno.

Napad na World Trade Center leta 2001 je zaznamoval padec delnic na vseh svetovnih

trgih. Povzročil je tudi zaprtje borze za več dni. Dogodek je imel tudi posreden vpliv,

saj je predstavljal povod za napad na Afganistan, kar je kasneje še dodatno vplivalo

na finančne trge.

3.4 Primerjava cene zlata in S&P 500 indeksa

Slika 5: PRIMERJAVA CENE ZLATA IN S&P 500 INDEKSA

Vir: Forbes.com, 2014

V naslednjem poglavju bomo analizirali gibanje cene zlata in indeksa S&P 500 skozi

preteklost, kar nam bom omogočalo bolj natančno določiti, kakšna je povezava, če sploh je.

Indeks S&P 500

Za primerjavo sem izbral indeks S&P 500, saj sem se odločil narediti primerjavo cen zlata z

ameriškim indeksom. Razlog za mojo odločitev je v dejstvu, da ima cena zlata močno

povezavo z dolarjem. Indeks S&P 500 je borzni indeks, ki temelji na tržni kapitalizaciji

petstotih velikih ameriških podjetij na newyorški borzi. Zanj sem se odločil tudi zaradi

27

dejstva, da je to indeks, kateremu investitorji pogosto sledijo, saj predstavlja eno najbolj

tipičnih predstav »obnašanja« ameriškega delniškega trga.

Slika 6: POMEMBNI DOGODKI, KI SO VPLIVALI NA CENO ZLATA IN S&P 500

INDEKS PO LETU 1990

Vir: Bassam, 2013

3.4.1 Cena zlata do leta 1973

Zlati standard je monetarni sistem, kjer ima državna valuta ali papirnati denar vrednost, ki je

neposredno vezana na zlato. Z uvedbo zlatega standarda so se države strinjale, da pretvorijo

papirnati denar v stalno količino zlata. Država, ki uporablja zlati standard, prodaja in kupuje

zlato po isti ceni, ta cena pa se uporablja za določitev vrednosti valute.

Trenutno nobena država ne uporablja zlatega standarda, so ga pa ZDA uporabljale vse do leta

1971. V našem primeru bomo opazovali cene zlata v ZDA. Do opustitve zlatega standarda je

bila stalna cena zlata v ZDA 35 $ na unčo; zadnji dve leti 38 $ (Morah, 2014).

28

Leta 1960 so ZDA imele 19.400.000.000 $ zlatih rezerv (vključno z 1.600.000.000 $ v

Mednarodnem Monetarnem Skladu), dovolj za pokritje 18.700.000.000 $ neporavnanih tujih

dolarjev. Zaradi cvetenja ameriškega gospodarstva so potrošniki uvozili več in plačevali v

dolarjih. Ta velik deficit pri plačilih je bil razlog za skrb tujih vlad, saj niso več verjeli, da

lahko ZDA pokriva dolarje z zlatom. Zaradi navedenih razlogov je predsednik Nixon ukinil

zlati standard, tako da vrednost dolarja ni bila več odvisna od zlata in obratno. V nadaljevanju

je cena zlata hitro rasla (Kimberly, 2014).

3.4.2 Cena zlata od leta 1973 do 2000

ZLATO

Če opazujemo graf cene zlata, lahko opazimo, da se ta ni veliko spreminjala v zadnjih

tridesetih letih prejšnjega tisočletja. Obstaja pa izjema okoli leta 1980, ko je viden izrazit skok

cene. Januarja 1980 je cena zlata dosegla rekordnih 850 $ na unčo. Sledil je padec cene na

relativno stabilnih 300-400 $, kjer pa ni bilo opaznih večjih nihanj do konca tisočletja

(Buying-gold, 2014).

V januarju leta 1980 doseže zlato rekordno ceno 850 $ na unčo. Ne moremo najti enega

glavnega razloga za ta dogodek, ampak je tu serija dogodkov, ki so sprožili hitro rast cene

zlata. V tem obdobju je bila v ZDA visoka inflacija kot posledica naftne krize, ki je dvignila

ceno nafte. Kot smo že omenili, inflacija pozitivno vpliva na ceno zlata, saj vlagatelji z

nakupom zavarujejo svoje premoženje. Razlog za pospešeno investiranje v žlahtne kovine v

tem obdobju je tudi sovjetska intervencija v Afganistanu in vpliv revolucije v Iranu. Kmalu

zatem je cena padla na relativno stabilnih 300-400 $.

S&P 500

Če opazujemo gibanje indeksa S&P 500, opazimo dokaj enakomerno rast do leta 1995,

seveda z manjšimi skoki in padci, ki pa niso imeli dolgoročnega vpliva. 19. oktobra 1987 je

znan kot »črni ponedeljek«, saj je v enem dnevu indeks padel za 20,47 %. Kljub padcu je

S&P 500 tisto leto zabeležil pozitivno rast. Razlog za ta dogodek je tako imenovano

programsko trgovanje (Valetkevitch, 2013).

Ekonomija v devetdesetih letih je fenomen informacijske dobe zaradi rasti na trgih kot vzrok

nenadnih nepričakovanih tehnoloških in komunikacijskih napredkov. V tem času se je razvil

internet in s tem nove priložnosti in s tem nove možnosti zaposlitve. Internetna podjetja so

hitro rastla kljub velikim izgubam. Investitorji so se namesto k realnosti raje obračali k

priložnostim, ki jih ponuja razvoj teh podjetij, medtem ko so se izgube kopičile. Mehur je

29

pogosto rezultat, ko je bojazen investitorjev do izostanka od priložnosti močnejša kot strah

pred izgubo. V tem obdobju je bilo ogromno investicij na tem področju kljub omejeni

možnosti za uspeh zaradi konkurenčnosti. Večina podjetij ni bilo uspešnih, tako da se je samo

smetana uspela obdržati in zrasti. Sledil je močan padec, ki je pomenil velik udarec za

ameriško gospodarstvo.

Manjše rasti v prvi polovici devetdesetih so bile v večji meri izničene zaradi inflacije. Šele

leta 1995 se je mehur investicij začel napihovati. Pozneje je razcvet zaznamovala nižja

inflacija ter nižje obrestne mere, kar je omogočilo lahek denar za nadaljnja vlaganja. S&P

indeks se je povečal s 457 3. januarja 1995 na 1553 24. marca 2000, kar je pomenilo 239,7 %

donos. Če prilagodimo še z inflacijo, pomeni to 23,4 % donos brez devidend (Epips.com,

2014).

3.4.3 Zlato po letu 2001

Eden od razlogov za začetek hitre rasti cene zlata v novem tisočletju je ustanovitev

Šanghajske borze zlata leta 2002. To je močno povečalo povpraševanje po zlatu. V naslednjih

petih letih je Kitajska prehitela ZDA in postala takoj za Indijo drugi največji kupec zlata.

Leta 2001 je cena zlata začela zmerno rasti. Razlog za to je bilo povečanje dolga ZDA in

padanje ameriškega dolarja v primerjavi z ostalimi valutami. Povečanje cene zlata v tem

obdobju lahko pripišemo tudi političnim dogodkom, kot so napad ZDA na Afganistan leta

2002, teroristični napadi ter vojna v Iraku.

Leta 2005 cena zlata prvič po letu 1987 doseže 500 $ na unčo, tri leta kasneje pa že 1000 $.

Leta 2008 se začne finančna kriza, ki ima pozitiven vpliv na ceno zlata, saj se veliko

investitorjev odloči z nakupom zlata zavarovati svoje premoženje, kar poveča povpraševanje

po kovini. Finančna kriza ima začetke prav v ZDA v obliki nepremičninske krize, ki se začne

zaradi nezmožnosti vračanja posojil. Rezerve največjega zlatega sklada SPDR Gold Trust so

leta 2010 dosegle 1.320 ton, kar je bilo največ od ustanovitve in več kot Kitajska državna

banka. Istega leta je sklad najavil povečanje zalog. V tem obdobju se zniža količina

izkopanega zlata za 10 %, povpraševanje po zlatnini pa se močno poveča, predvsem na

Kitajskem in v Indiji. Ostali dejavniki, ki so v tem obdobju vplivali na ceno, so: višanje

obrestnih mer, večanje ameriškega državnega dolga in širitev denarnih rezerv (Slideshare.net,

2014).

30

Slika 7: POVPREČNE LETNE SPREMEMBE INDEKSA CEN ZLATE RUDE V ČASU

VELIKE EKONOMSKE RECESIJE

.

Vir: Hergt, 2013

Kot smo že omenili, investitorji v času finančnih nestabilnosti zavarujejo svoje premoženje z

nakupom zlata, kar dvigne njegovo ceno. To je vidno na zgornjem grafikonu, kjer opazimo

evidentno povečanje višanja cene zlata. V letu 2008 se je indeks povišal za 2,6 %, leta 2009

za 12,8 %. Leta 2010 in 2011 se je cena zlata dvignila že za 50,6 % predvsem zaradi

špekulacij glede neenakomernega okrevanja in nestabilnosti finančnih trgov v ZDA. Cena

zlata je v avgustu leta 2011 dosegla 1.917,89 $ za unčo, kar je še vedno rekord.

3.4.4 S&P 500 po letu 2000

Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo prišlo do poka investicijskega mehurja iz zadnjih petih let.

V mesecu marcu leta 2000 se je to zgodilo in povzročilo strm padec cen delnic na ameriški

borzi. Indeks S&P je v dobrih dveh letih padel s 1527,46 na 776,76, kar predstavlja 49,1 %

padec (Nbcnews.com, 2014).

31

3.4.5 S&P 500 od leta 2002 do 2007

Obdobje med letoma 2002 in 2007 je bilo obdobje rasti gospodarstva, čeprav so bili vmes

vidni tudi padci zaradi političnih dejavnikov, a ti niso imeli dolgoročnega vpliva. Banke so

odobravale vedno več posojil potencialnim kupcem nepremičnin, kar je povzročilo porast cen

nepremičnin. Zaradi ruske dolžniške in azijske finančne krize od leta 1997 do leta 1998, je bil

velik priliv sredstev na ameriški trg, kar je omogočilo lahek dostop do posojil. Potrošniki so

začeli zapravljati v prvi vrsti za nepremičnine, kar je napihovalo nepremičninski mehur.

Posojila različnih vrst so bila zelo dostopna. To je pripomoglo k velikemu zadolževanju.

3.4.6 S&P od leta 2007 do leta 2009

Oktobra 2007 je pok nepremičninskega mehurja postal realnost. Kršitve pri plačilni disciplini

hipotekarnih kreditov so se hitro razširile po celotnem trgu. Leta 2008 so bila velika delniška

podjetja, kot sta Bear Stearns in Lehman Bros. pred stečajem. Izbruhnila je finančna kriza in

se prelevila v paniko med investitorji. Do februarja je trg padel na najnižjo točko od leta 1997.

Od 9. oktobra 2007 do 5. marca 2009 je indeks S&P 500 imel 56,4 % padec, torej s 1565,15

na 682,55.

3.4.7 Zlato po leto 2011

Slika 8: CENA ZLATA V ZADNJIH PETIH LETIH

Vir: Kitco.com, 2014

Kot je razvidno iz Slike 8, je cena zlata po višku v letu 2011 začela padati. Najpomembnejši

dejavnik, ki je vplival na padec cene zlata, je zmanjševanje inflacije na svetovni ravni.

32

Investitorji prav zato prodajajo zlato in iščejo alternativne možnosti investiranja kot na primer

delnice.

Drugi dejavnik, ki vpliva na padec cene zlata, je finančna kriza na Cipru. Evropska unija bo

Cipru nudila le omejeno pomoč, zato je možno, da bo Ciper moral prodati svoje zlate rezerve,

kar bi povečalo ponudbo in znižalo ceno. Investitorji imajo prav zaradi tega strah pred

padcem cene, zato se jih je večina odločila prodati zlato.

Investitorji vlagajo v tem trenutku najraje v delniški trg, saj ima ta precejšnjo rast, kar dodatno

zmanjšuje povpraševanje po zlatu.

3.4.8 S&P 500 po letu 2009

Situacija na delniških trgih v ZDA si je po veliki recesiji hitreje opomogla kot na ostalih

svetovnih trgih. Delniški indeks S&P 500 beleži rast že od leta 2009 in traja do danes. Kot

vidimo na Sliki 9, je indeks presegel stopnjo iz leta 2007. Od leta 2009 se je ekonomija začela

zdraviti, kar je prineslo konec recesije. Podjetja v ZDA beležijo rekordne dobičke iz četrtletja

v četrtletje. Ameriški Fed je zmanjšal obrestne mere, kar je omogočilo lažje investiranje.

Centralna banka je spodbujala investicije v delniški trg, kar je bilo uspešno, saj so bile cene

delnic leta 2009 rekordno nizke. Zaradi nizkih obrestnih mer se je tudi nepremičninski trg

začel zdraviti (Craft, 2013).

33

Slika 9: GIBANJE CENE S&P 500 INDEKSA V ZADNJIH DVAJSETIH LETIH

Vir: Christeson, 2014

3.4.9 Ugotovitve

Ali obstaja korelacija med ceno zlata in ceno delnic? Pričakovali smo obratno korelacijo: z

višanjem cene zlata se nižajo cene delnic in obratno.

Če pogledamo Sliko 10, ki prikazuje gibanje cene delnic in indeksa S&P 500 od leta 1974 do

leta 2011, opazimo, da je cena zlata v 70-ih letih hitreje rasla kot delnice. Od sredine

devetdesetih let je indeks S&P 500 beležil veliko rast, medtem ko je zlato počasi izgubljalo na

ceni. V času internetnega mehurja leta 2001 in finančne krize leta 2008 je indeks beležil

visoko rast, a jima je sledil tudi hud padec. Zlato po drugi strani pa je v tem času začelo

pridobivati vrednost, kar je trajalo vse do leta 2011 oz. do padca, ki pa ni primerljiv s padcem

na delniškem trgu v zadnjih petnajstih letih.

34

Slika 10: GIBANJE CENE DELNIC IN INDEKSA S&P 500 OD LETA 1974 DO LETA

2011

Vir: Goldratefortoday.org, 2014

Slika 11 prikazuje mesečne rasti od leta 2008 do leta 2011. Opazimo, da so bili padci in rasti

cene zlata ter S&P 500 indeksa razmeroma obratno povezani, kar pa ne moremo z gotovostjo

trditi.

Slika 11: MESEČNE RASTI OD LETA 2008 DO LETA

Vir: Goldratefortoday.org, 2014

35

Ugotovimo, da ne obstaja stroga korelacija med ceno zlata in ceno S&P 500 indeksa, je pa v

določenih obdobjih vidna. Dejstvo je, da dejavniki, ki vplivajo na ceno posamezne naložbene

možnosti, včasih drugače vplivajo na ceno, kot bi pričakovali. Na ceno pri obeh naložbah

vedno vpliva več dejavnikov v istem obdobju, zato je težko strogo določiti, kaj je sprožilo

spremembo na trgu.

36

4 ZAKLJUČEK

Od vseh plemenitih kovin je zlato najbolj popularna investicija. Investitorji ga običajno

kupujejo kot zaščito pred ekonomskimi, političnimi in socialnimi krizami ter upadom

vrednosti denarja. Predvsem je to valuta, ki ne pozna inflacije, ne daje obresti, niti ne

izplačuje dividend. Zaradi neizogibne inflacije ali celo hiperinflacije je pametno, da se ljudje

izognejo izgubi nakupne moči denarja s tem, da ga naložijo v stvarne naložbe, med katerimi

so tudi najbolj poznane kovine zlato, srebro, platina in paladij.

Tako pri zlatu kot pri delnicah obstajajo različni dejavniki, ki vplivajo na ponudbo in

povpraševanje, in sicer: obrestna mera, devizni tečaj, inflacija, finančna kriza in politična

situacija. Ti dejavniki različno vplivajo na cene investicij, nekateri premo, kot obrestna mera,

saj njeno padanje ali pa negativna obrestna mera omogočita pozitivno okolje za rast cen tako

zlata kot tudi delnic. Nekateri dejavniki imajo pa obratno korelacijo, saj v času finančne krize

cena delnic pada, medtem ko investitorji z nakupom zlata zavarujejo svoje premoženje, kar

dviguje ceno zlata. Podobno je v času politične krize, ko vsak nepredvidljiv dogodek zmanjša

ceno delnic ter dvigne ceno zlata. Cena zlata je dokaj strogo določena z vrednostjo dolarja, saj

rast dolarja pomeni padec cene zlata in obratno. Vpliv dolarja na ceno delnic je pa težko

strogo določiti, saj ima spreminjanje njegove vrednosti na različna podjetja različen vpliv.

Sicer so znaki o medsebojni korelaciji med obema investicijama, a še zdaleč niso strogo

soodvisni. Dejstvo je, da nekateri dejavniki vplivajo na enega, medtem ko na drugega ne in

obratno, kar na primer dvigne ceno ene investicije, medtem ko cena druge ni prizadeta. Cene

zlata in cene delnic so deloma obratno odvisne.

37

5 VIRI IN LITERATURA

1. Bassam, S. (2013). It’s Different This Time: What Gold Can Tell Us About the

Stock Market. Najdeno 13.4.2013 na spletnem naslovu

http://bassamsalem.com/2013/04/13/its-different-this-time-what-gold-can-tell-us-

about-the-stock-market/

2. Baša, M. (2014). Delniški trgi dosegajo najvišje ravni v zadnjih letih. Najdeno

3.6.2014 na spletnem naslovu

http://vzpon.vzajemci.com/novice/investicije/10729/delniski_trgi_dosegajo_najvisje_r

avni_v_zadnjih_letih

3. Berk, A., Peterlin, J. & Ribarič, P. (2005). Obvladovanje tveganja: Skrivnosti

celovitega pristopa. Ljubljana: GV Založba.

4. Birchgold.com (2014). Exclusive Interview with Ron Paul: gold, dollar, debt ceiling

and the Fed. Najdeno 13.9.2014 na spletnem naslovu

5. Bobek, D. (1995). Finančni trgi. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.

6. Bratanič, J. (2014). Pozabite 2013, donosi bodo nižji. Najdeno 20.1.2014 na spletnem

naslovu http://www.dnevnik.si/posel/novice/pozabite-2013-donosi-bodo-nizji

7. Buying-gold (2014). What Happened to the Gold Price in 1980? Najdeno 15.9.2014

na spletnem naslovu http://buying-gold.goldprice.org/2008/01/what-happened-to-gold-

price-in-1980.html

8. Christeson, G. (2014). QE: Quantitative Easing or Questionably Effective. Najdeno

3.6.2014 na spletnem naslovu http://goldsilverworlds.com/investing/qe-quantitative-

easing-or-questionably-effective/

9. Craft, M. (2013). The S&P 500 notches a record. How did we latest news get here?.

Najdeno 28.3.2013 na spletnem naslovu http://bigstory.ap.org/article/sp-500-notches-

record-how-did-we-get-here

10. Credit Suisse Global Investment Returns Yearbook (2012). Najdeno 9.6.2013 na

spletnem naslovu https://www.credit-suisse.com/ch/en/investment-banking.html

11. Elementum.si (2014). Diagram cene zlata na borzi. Najdeno 31.8.2014 na spletnem

naslovu http://www.elementum.si/cena-zlata-srebra-platine-paladija-na-borzi/zlato-na-

borzi-cene-zlata/

12. Epips.com (2014). S&P 500. Najdeno 21.9.2014 na spletnem naslovu

http://www.epips.com/s&p500/1995-2000-dot-com-era.html

13. Forbes.com (2014). Dow Not At New Highs Priced In Gold Or Cost Of Breakfast.

Najdeno 9.9.2014 na spletnem naslovu

http://www.forbes.com/sites/greatspeculations/2013/03/06/dow-not-at-new-highs-

priced-in-gold-or-cost-of-breakfast/

38

14. Fxexchangerate.com (2014). The relationship between gold market and forex market.

Najdeno 12.9.2014 na spletnem naslovu http://www.fxexchangerate.com/gold-market-

and-forex-market.html

15. Goldratefortoday.org (2014). Explaining the Gold Rate. Najdeno 17.9.2014 na

spletnem naslovu http://goldratefortoday.org/explaining-gold-rate/#stock

16. Goldresource.net (2014). Factors Affecting The Gold Price. Najdeno 17.9.2014 na

spletnem naslovu http://goldresource.net/factors-affecting-the-gold-price/

17. Goldretirementplan. net (2014). Self Directed IRA Gold and Silver. Najdeno

18.9.2014 na spletnem naslovu http://goldretirementplan.net/self-directed-ira-gold-

and-silver/

18. Grm, B. (2014). Rekordno zlato leto, Kitajci najbolj zlat narod. Najdeno 1.5.2014 na

spletnem naslovu

http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2014/04/rekordno_zlato_leto_kitajci_najbolj

_zlat_narod.aspx?hide_hf=1&mob=1

19. Gubo, L. (2014). Prednosti aktivnega upravljanja. Najdeno 31.8.2014 na spletnem

naslovu http://www.ft-quant.com/prednosti-aktivnega-upravljanja/

20. Hergt, B. (2013). Gold prices during and after the Great Recession. Najdeno 2.4.2013

na spletnem naslovu http://www.bls.gov/opub/btn/volume-2/gold-prices-during-and-

after-the-great-recession.htm

21. Investopedia.com (2014). Stocks Basics: What Causes Stock Prices To Change?

Najdeno 12.9.2014 na spletnem naslovu

http://www.investopedia.com/university/stocks/stocks4.asp

22. Investorwords.com (2014). The Relationship Between the Stock Market and Forex

Markets Read more. Najdeno 11.9.2014 na spletnem naslovu

http://www.investorwords.com/tips/1298/the-relationship-between-the-stock-market-

and-forex-markets.html#ixzz3DD6gbZcy

23. Jereb, M. (2008, 14. april). Za realno vrednost. Kapital revijo za naložbo denarja,17

(440), 120.

24. Joldić, D. (2011). Se splača investirati v zlato? Finančna hiša d.o.o.

25. Kitco.com (2014). Najdeno 16.9.2014 na spletnem naslovu

http://www.kitco.com/charts/popup/au1825nyb.html

26. Kimberly, A. (2014). What Is the History of the Gold Standard?. Najdeno ¸15.9.2014

na spletnem naslovu

http://useconomy.about.com/od/monetarypolicy/p/gold_history.htm

27. Klapwijk, P. (2011). Gold Survey. European Gold Forum, 14.4.2011.

28. Koretič, J. (2003). Zlato kot plačilno sredstvo skozi zgodovino (diplomsko delo).

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

29. Milisavljev, S. (2007). Investiranje na borzi za začetnike. Varaždin: Katarina Zrinski

d.o.o.

39

30. Moje zlato.si (2014). Osnovni podatki o zlatu. Najdeno 1.9.2014 na spletnem naslovu

http://www.mojezlato.si/o-plemenitih-kovinah/zlato

31. Morah, C. (2014). What is the gold standard?. Najdeno 16.9.2014 na spletnem

naslovu http://www.investopedia.com/ask/answers/09/gold-standard.asp

32. Moro.si. (2014). Pregled trga plemenitih kovin v letu 2013. Najdeno 24.8. 2014 na

spletnem naslovu https://www.moro.si/pregled-trga-plemenitih-kovin-v-letu-2013/

33. Moro.si. (2010). Zlato – ponudba in povpraševanje, maj 2010. Najdeno 9.5.2010 na

spletnem naslovu https://www.moro.si/zlato-ponudba-in-povprasevanje-maj-2010/

34. Nakup zlata. si (2014). Zakaj priporočamo nakup zlata? Najdeno 5.9.2014 na speltnem

naslovu http://www.nakup-zlata.si/nakup_zlata

35. Naqvi, K. (2003). Not Just Another War Story. London: Alchemist.

36. Nbcnews.com (2014). 11 historic bear markets. Najdeno 16.9.2014 na spletnem

naslovu http://www.nbcnews.com/id/37740147/ns/business-

stocks_and_economy/t/historic-bear-markets/#.VB8LhzO2jIV

37. Nlb.si (2014). Borzno posredovanje. Najdeno 28.8.2014 na spletnem naslovu

http://www.nlb.si/borzno-posredovanje

38. Plamenite kovine. (2013a). Prednosti investiranja v zlato. Najdeno 25.8.2014 na

spletnem naslovu

Http://www.plemenitekovine.info/zlato/prednosti_investiranja_v_zlato.html

39. Plemenite kovine. (2013b). Pomanjkljivosti investiranja v zlato. Najdeno 25.8.2014 na

spletnem naslovu

Http://www.plemenitekovine.info/zlato/pomanjkljivosti_investiranja_v_zlato.html

40. Razpet, A., Tič-Vesel, M., Verčič, D. (2003). Spoznajte svoje finančne jasnosti.

Manager 5, str. 169.

41. Slapšak, P. (2010). Zanimive in koristne informacije o naložbah v zlato in srebro.

Najdeno 12.3.2010 na spletnem naslovu

http://peterslapsakblog.blogspot.com/2010/03/zlato-20-razlogov-zakaj-v-

zlato.html#.U_zvh6PfjT0

42. Slideshare.net (2014). History of Gold. Najdeno 16.9.2014 na spletnem naslovu

http://www.slideshare.net/FlorianFisher/history-of-gold-part-4-bull-and-bear-markets

43. Stanič, G. (1993). Moje delnice. Ljubljana: Družba za svetovanje, inženiring in

založništvo.

44. The Aden Forecast. (2014). Pregled trga plemenitih kovin. Najdeno 25.8.2014 na

spletnem naslovu https://www.moro.si/pregled-trga-plemenitih-kovin-avgust-2014/

45. Thomson Reuters GFMS. (2013). Gold Survey 2013. London: Thomson Reuters.

46. Ukessays.com. (2014). How Inflation Does Affect Gold Prices Economics Essay

Find out more from UK Essays here. Najdeno 12.9.2014 na spletnem naslovu

http://www.ukessays.com/essays/economics/how-inflation-does-affect-gold-prices-

economics-essay.php#ixzz3DD7KsXxW

40

47. Uredništvo Vzpon.si (2014). Eisenstadt: »S&P 500 gre še višje« Najdeno 28.8.2014

na spletnem naslovu

http://vzpon.vzajemci.com/novice/investicije/11408/eisenstadt_s_p_500_gre_se_visje

48. Uredništvo Vzajemci.com (2014). Zlati rudniki bolj privlačni od zlata. Najdeno

21.7.2014 na spletnem naslovu

http://vzpon.vzajemci.com/novice/investicije/11087/zlati_rudniki_bolj_privlacni_od_z

lata?sp=18

49. Valcambi (2014). Good Delivery Gold bar. Najdeno 27.8.2014 na spletnem naslovu

http://www.valcambi.com/products-and-metals/cast-products/au/400-oz/good-

delivery-gold-bar/

50. Valetkevitch, C. (2013). Timeline: Key dates and milestones in the S&P 500's history.

Najdeno 28.3.2013 na spletnem naslovu

http://www.reuters.com/article/2013/03/28/us-usa-stocks-sp-timeline-

idUSBRE92R11Z20130328

51. Vidmar, G. (2008). Naložba za prihodnje desetletje. Najdeno 27.11.2008 na spletnem

naslovu https://www.moro.si/nalozba-za-prihodnje-desetletje-avtor-gorazd-vidmar/

52. V&D zlato. (2013). Ponudba in povpraševanje. Najdeno 24.8.2014 na spletnem

naslovu Http://www.vdzlato.si/ponudba-povprasevanje

53. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1). Ur. l. RS, št. UL RS št. 117/06.

54. Zbašnik, D. (1999). Mednarodno finančno ravnanje. Maribor: Ekonomsko poslovna

fakulteta.

55. Zlate naložbe.com. (2012). Kakšen je bil letni donos srebra in zlata zadnjih 11 let.

Najdeno 12.1.2012 na spletnem naslovu

http://www.zlatenalozbe.com/Novice/tabid/66/articleType/ArticleView/articleId/21/K

aksen-je-bil-letni-donos-srebra-in-zlata-zadnjih-11-let.aspx

56. Zucchi, K. (2014). Inflation's Impact On Stock Returns. Najdeno 13.9.2014 na

spletnem naslovu http://www.investopedia.com/articles/investing/052913/inflations-

impact-stock-returns.asp

57. World Gold Council. (2011). Gold Demand Trends: Full Year 2010. Najdeno 21.

febuarja 2011 na spletnem naslovu

http://www.gold.org/world_of_gold/market_intelligence/gold_demand/

gold_demand_trends/

58. World Gold Council. (2013). Gold Demand Trends: Full Year 2012. London: World

Gold Council.