PRILOGA GORENJSKEGA GLASA ZA ŠKOFJELOŠKO REGIJO · vedno nismo občutili v tako hudi meri, na Škofjeloškem, ki je bo-gata z lesom (oziroma v zadnjih letih popularno rečeno lesno

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

Januar 2009 • Številka 1Leto: XI - ISSN 1408-7103

Ločanka predstavlja

Nova zloženka”Poroka

v Škofji Loki”Lokalna turistična organizacija Blegošje v sodelovanju z Upravno enoto Škof-ja Loka že v juniju 2004 začela izvajatiprojekt ”Poroka v Škofji Loki”, s kate-rim želijo zaročencem srečni dogodekše polepšati. Zaročenci lahko izbiratemed poroko v grajski kapeli na Škofje-loškem gradu, poroko v Žigonovi hišina Mestnem trgu ter med tremi različ-nimi vrstami protokola.

Doživetje starodavnega mesta na pri-sten srednjeveški način lahko uresničitaz Loško srednjeveško poroko, kjerVas bo na Škofjeloškem gradu po sred-

njeveških šegah in navadah poročil sam loški glavar, v bliščusrednjeveških oblačil ter ob spremljavi srednjeveške glasbe. Del grajske zgodovine lahko postaneta z Grajsko poroko naŠkofjeloškem gradu, kjer bosta ob spremstvu paža, ob zvokihprijetne glasbe s strani učencev Glasbene šole iz Škofje Lokein zdravljice tudi Vidva zapisala svoji imeni v poročno knjigo.Zasebnost poročnega dne bosta prav gotovo doživela z

Mestno poroko v Žigonovi hiši, kjerVaju bo sprejel in usmerjal ceremoniar,seveda ob zvokih prijetne glasbe s straniučencev Glasbene šole iz Škofje Loke.

Da bo odločitev za sklenitev zakonskezveze v tisočletnem mestu lažja, je Lokal-na turistična organizacija Blegoš v janu-arju 2009 izdala prenovljeno zloženko”Poroka v Škofji Loki”, v kateri bostenašli vse dodatne informacije v zvezi sprotokolom in dodatno ponudbo, v ka-tero so se vključili številni, pri organizaci-ji poroke še kako iskani ponudniki. Zlo-ženko lahko dobite na Lokalni turističniorganizaciji Blegoš, na Občini ŠkofjaLoka in na Upravni enoti Škofja Loka.

Naj bo Vaš poročni dan čudovita poročna pravljica

tudi s pomočjo Lokalne turistične organizacije Blegoš.

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJAB L E G O ŠKidričeva cesta 1a, 4220 Škofja Lokatel.: 04/ 517 06 00, fax: 04/ 517 06 05e-pošta: [email protected]://www.lto-blegos.si

2 - L O Č A N K A

● NAJCENEJŠA AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA!Za mlade voznike, za voznike z izkušnjami, za starejše voznike.Poleg bonusa še dodatni popusti, tudi do 30%, vprašajte znanca, če ne verjamete!

● ZAVAROVANJE STANOVANJSKIH HIŠ, ETAŽNE LASTNINE IN STANOVANJSKE OPREME, NA NOVO VREDNOST, Z NAJŠIRŠIMI KRITJI.

Poleg osnovnih nevarnosti - požar, strela, vihar, toča ... Tudi indirektni udar strele zainstalacijo in aparate.

Odgovornost za celotno Evropo, vlom v osebno vozilo, vsa stekla, tudi steklokera-mična plošča, sanitarna keramika, zavarovanje plačilnih in kreditnih kartic ... Pokličite za izračun!Možnost plačevanja premije mesečno, preko trajnika.

10 % dodatni popust pri prvi premiji, za novogradnjo stanovanjske hiše, kjer je poleg požara največja nevarnost vihar ali toča in je na udaru predvsem kritina!

● OMOGOČIMO VAM PRIDOBITEV KREDITA ZA VOZILA ALI GRADNJO, TER UREDIMO ZAVAROVANJE!

Frankovo naselje 68, Škofja Loka: 51 54 250, 041/673 769Škofjeloška c. 01, na Laborah, v Kranju: 23 63 680, 031/673 769

Pokličite! Nudimo vam strokovno pomoč.

AGE

NC

IJA

ČE

LIK

d.o

.o.,

Virm

aše

118

, Š

kofja

Lok

a

AGENCIJA ČELIK, ZAVAROVALNIŠKO ZASTOPANJE, d. o. o.

d.o.o.

P! - PREVERJENO!

And

rej K

oman

s.p

.

L O Č A N K A - 3

Ločanka predstavlja

Izjemno kulturno-zgodovinsko vrednostŠkofjeloškega pasijona je prepoznalo tudi Mi-nistrstvo za kulturo Republike Slovenije, sajga je ministrica Majda Širca sredi prejšnjegameseca, le dan po ustanovitvi Registra živedediščine, vpisala vanj pod zaporedno števil-ko ena. Kaj je register žive kulturne dediščine?Je osrednja zbirka podatkov o živi dediščini.Živa dediščina so nesnovne dobrine, kot soprakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, inz njimi povezane premičnine in kulturni pros-tori (kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža),ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posa-mezniki prenašajo iz roda v rod in jih neneh-no poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, na-ravo in zgodovino. Namen vodenja registra jezagotavljanje informacijske podpore izvaja-nju varstva dediščine.

Sinonim žive kulturne dediščine

Za Škofjeloški pasijon velja, da je v Slovenijisinonim žive kulturne dediščine in ga kot pri-mer le-tega navajajo v strokovni literaturi. Vregister so v odločbi o vpisu Škofjeloškega pa-sijona zapisali tudi, da v njem nastopa 640 ig-ralcev, od tega 80 konjenikov, ter vpisali po-tek procesije. Ti se iz prostorov nekdanje vo-jašnice na Partizanski cesti odpravijo po cestiv staro mestno jedro Škofje Loke, mimo Kapu-

cinske cerkve in samostana, čez Kapucinskimost in skozi Mestna vrata do Mestnega trga,kjer je pred Kužnim znamenjem prvo prizoriš-če. Na tem mestu se odigrajo vsi prizori, edenza drugim. Gledališka procesija gre naprej doprizorišča Pod gradom, kjer se prizori odigra-jo drugič, po Kopališki ulici pasijon nato nada-ljuje pot proti prizorišču na Spodnjem trgu,kjer se tik ob križišču poti Škofja Loka-Puštal-Poljanska dolina prizori odigrajo tretjič. Pasi-jonska procesija igralcev in konjenikov natonadaljuje pot do zadnjega prizorišča na Spod-njem trgu - pred mestno Kaščo. Ko so vsi pri-zori odigrani na tem prizorišču, celotna gleda-liška zasedba nadaljuje pot do začetne točke.Celotna predstava traja okoli 135 minut.

Register žive dediščine kaže tudi na izvirnostŠkofjeloškega pasijona. Izviren je čas uprizo-ritve - postno-velikonočni čas, izviren je pros-tor - mestno jedro Škofje Loke, izviren je načinuprizoritve - procesijski tip predstave, kjer sevse mesto spremeni v eno gledališče, v kate-rem se prizori odigrajo na štirih prizoriščih.Škofjeloški pasijon je sestavljen tudi iz vrstepresežnikov, kot je najstarejši v celoti ohra-njen dramski tekst v slovenskem jeziku, naj-starejša ohranjena režijska knjiga v Evropi, naj-večja gledališka predstava na prostem, v kate-ri nastopa več kot 600 igralcev in konjenikov.Ljubiteljski igralci, ki za svoj nastop niso plača-ni materialno, ampak le z zadovoljstvom obustvarjanju predstave. Na ta način kažejo živevrednote in ponos ohranjanja kulturne dediš-čine, ki posebno v današnjih časih dodatnonadgrajujejo vrednost Škofjeloškega pasijona.

Izbrali pasijonske spominkeIgor Draksler, župan občine Škofja Loka, je v

začetku novembra objavil javni natečaj za iz-bor kakovostnih spominkov, ki bodo lahkouporabljali zaščitni znak kulturne prireditveŠkofjeloški pasijon 2009. Koordinatorka nate-

čaja je bila Mojca Ferle iz Mestnega muzejaLjubljana, predsednik komisije je bil etnologdr. Janez Bogataj, člani pa samostojni obliko-valec Jure Miklavc, etnologinja Mojca ŠifrerBulovec in arhitekt mag. Boris Deanovič.

Komisija je izbrala 20 spominkov prijavite-ljev (od skupno 43 prijav), ki bodo imeli iz-ključno pravico uporabe pasijonskega logoti-pa za konkretne izdelke, pravico do prodajespominkov v času uprizarjanja pasijona ne-posredno ob prizoriščih uprizoritev in mož-nost posredovanja izdelkov za potrebe obda-rovanja (protokolarnega, poslovnega idr.) vpasijonskem letu 2009 in možnost prodajepod to oznako tudi v obdobju do naslednjeuprizoritve leta 2015. Vsem spominkom jeskupno, da se na svojstven način povezujejo spasijonsko tematiko ali z življenjem v času na-stanka Škofjeloškega pasijona.

Pasijon je naša živa dediščinaŠkofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič,

je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku.

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Uvodnik

4 - L O Č A N K A

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A Š K O F J E L O Š K O R E G I J OObčine Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki, Žiri

Januar 2009 • Številka 1Leto: XI - ISSN 1408-7103

V novo leto smo se v Evropi znova zbudili s plinskim glavobo-lom, ki sta si ga zamislili Ukrajina in Rusija, zaradi katerega vštevilnih gospodinjstvih v večini evropskih držav temperature vstavbah ne prilezejo na normalno raven. Grozljivo je gledati po-snetke otrok v vrtcih, ki zmrzujejo pri 15 ali manj stopinjah Cel-zija, lahko je še huje, saj medijsko oko in njihova pozornost domarsikoga niti ne seže. V Sloveniji plinske krize kljub vsemu ševedno nismo občutili v tako hudi meri, na Škofjeloškem, ki je bo-gata z lesom (oziroma v zadnjih letih popularno rečeno lesnobiomaso), pa si zmrzovanje težko predstavljamo. In prav je tako.

Enako težko si je predstavljati tragedijo, kakršna se je ta meseczgodila na smučišču Stari vrh. Malomarnost, alkohol, nepremiš-ljenost ali karkoli drugega je bil razlog za osebno, družinsko invaško katastrofo (vsi vpleteni prihajajo iz vasi Zapreval, ki živi ssmučiščem), ki jo bo s še tako dobrim delom Smučarsko turistič-nega centra Stari vrh težko potisniti v pozabo. Smrt deklice navlečnici sredi meseca, nezgoda smučarke zaradi padca z vlečni-ce (sidra) na zadnji dan prejšnjega leta, ko je moral posredovatihelikopter, pred leti smrt potnika zaradi padca s sedežnice (ni bilsmučar), ni kaj nič prida reklama za smučišče, ki nujno potrebu-je uspešno sezono. V minulih dveh tednih smo lahko tudi izvede-li, da se smučarske nezgode na slovenskih smučiščih dogajajovsakodnevno.

Vse bolj se kaže, da je bil nakup nove šestsedežnice pred dvemaletoma premalo premišljen. Brez nje bi smučišče Stari vrh težkoprivabljal vse zahtevnejše smučarje rekreativce, vendar cena na-kupa v nobenem primeru ne bi smela biti stečaj ali likvidacijapodjetja. Morda bi veljalo pripraviti vse projekte in iztržiti denariz evropskih virov, kot so uspeli denar pridobiti na Krvavcu, vKranjski Gori, na Voglu, ... Največji lastnici (občini Škofja Lokain Gorenja vas-Poljane) sta se pred leti odločili za letne vložke vSTC Stari vrh, s katerimi postajata vse močnejši lastnici, hkratipa sta s tem tudi prevzeli odgovornost za preživetje smučarskegapodjetja. Takrat in danes.

In prav tu se vse zalomi. Zdi se, da sta občinska sveta obeh ob-čin vse bolj prepričana, da je stečaj STC Stari vrh po tej sezoni,realnost. Razlog je nezmožnost odplačevanja najetja denarja zanakup sedežnice, saj je smučišče v zadnjih dveh letih pridelalo lemalo smučarskih dni, snega ni bilo. Letos snežne razmere omo-gočajo nemoteno delovanje smučišča, prihodki bi bili lahko vsklopu načrtovanih, vendar je dolg do danes morda narasel žečez mejo vrednosti premoženja podjetja.

Občini kot lastnici sicer lahko tudi v prihodnje še vedno vlaga-ta v Smučarsko turistični center Stari vrh, nenazadnje nenehnovlagata tudi v telovadnice in druge športne površine. Na ta načinbi lahko pri življenju obdržali športni objekt v naravi, ki vsakoleto gosti mlade smučarske šampione in je na ta način tudi dobropoznan v Evropi. Vendar. Veliko več pozornosti bo treba nameni-ti varnosti na smučišču. Tragedije, kot se je zgodila drugo janu-arsko soboto na Starem vrhu, na kateremkoli smučišču, niso do-pustne.

je mesečna priloga Gorenjskega glasa za škofjeloško regijo.

Prilogo pripravlja Gorenjski glas, d. o. o., Kranj Bleiweisova cesta 4, Kranj

odgovorna urednica: Marija Volčjak

urednik Ločanke:Boštjan Bogataj([email protected])

novinarji:Boštjan Bogataj, Vilma Stanovnik, Igor Kavčič, Danica Zavrl Žlebir, Matjaž Gregorič, Alenka Brun, Ana Hartman, Andreja Kopač, Maja Bertoncelj, Jernej Červek

fotografije:Tina Dokl, Gorazd Kavčič, Polona Mlakar Baldasin

lektoriranje:Marjetka Vozlič

uredništvo, naročnine:Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranjtelefon: 04/201 42 00elektronska pošta: [email protected]

oglasno trženje:Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, Kranjza Ločanko: Mirjam Pavlič (gsm 031/698 627)

mali oglasi: telefon: 04/201 42 47Delovni čas: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16.ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.

priprava za tisk Gorenjski glas, d. o. o., Kranjtehnični urednik:Grega Flajnik

tisk: Set, d. d., Ljubljanadistribucija: Pošta Slovenije, Poslovna enota Kranj

Ločanka je priloga 7. številke Gorenjskega glasa,27. januarja 2009. V nakladi 14.000 izvodov jo do-bijo vsa gospodinjstva in imetniki poštnih predalov vškofjeloški regiji brezplačno. Naslednja številkaizide 24. februarja 2009.

L O Č A N K A

Boštjan Bogataj

Smučišče na preizkušnji

Na naslovnici: Tanja iz Škofje LokeLičenje: Katja Novak, foto: Tina Dokl

Najave, karikatura

L O Č A N K A - 5

Nova razstava v Groharjevi galerijiLoški muzej vabi na odprtje razstave grafik Bogeta Dimovskega in

slik Irene Jeras Dimovske, ki bo 29. januarja ob 19. uri v GalerijiIvana Groharja. Slikar, grafik in restavrator Boge Dimovski se tokratpredstavlja z dnevniškimi zapiski v obliki računalniških grafik, kiprocesno nadaljujejo avtorjeva temeljna risarsko-barvna izhodišča.Slikarka in restavratorka Irena Jeras Dimovska vnaša v svoje slikar-ske interpretacije človeških figur prvine modernističnih izkušenj injih spretno povezuje v povsem originalno ter vsebinsko bogato umet-niško pripoved.

Rovtarji bodo smučali po staremDruštvo Rovtarji, znani smučarski zanesenjaki iz Škofje Loke in

njene okolice, se že od leta 1998 organizirano trudijo ohranjati inprikazovati edinstveno kulturno dediščino smučanja po starem. Vsoboto, 31. januarja, pripravljajo že 10. mednarodno tekmovanje vsmučanju po starem, in sicer na grajskem hribu pod Škofjeloškimgradom. Tekmovalci se bodo v različnih kategorijah pomerili v osrč-ju srednjeveškega mesta, še prej pa se bodo v povorki sprehodili poMestnem trgu in pripravili krajši kulturni program. Info: DruštvoRovtarji (Brane Tavčar, 04/231 73 20, 031/416 345).

Tradicionalni pohod na Bevkov vrhPlaninsko društvo Sovodenj vabi na 10. tradicionalni pohod, ki bo

1. februarja med 8. in 15. uro. Dostopov do razgledne točke pri ka-pelici na Bevkovem vrhu je več. Uradni dostop, ki je odvisen od vre-mena ter količine padavin, bodo objavili nekaj dni pred pohodom.Vpisno mesto za pohodnike, ki že imajo pohodniške kartončke, inza ostale, ki se bodo pohoda udeležili prvič, bo v opuščenem gospo-

darskem poslopju Pr’ Slabetu. Člani Planinskega društva bodo zavse udeležence pohoda pripravili tudi topli napitek ter okrepčilo.Info: PD Sovodenj (Lovro Telban, 04/519 50 22).

Douhtar pod musDruštvo upokojencev Škofja Loka vabi na ogled komedije Douhtar

pod mus, ki jo bodo gledališčniki iz Nove Gorice uprizorili v Gleda-lišču Toneta Čufarja na Jesenicah 29. januarja. Prijave zbirajo na se-dežu društva.

Upokojenci na kopanje v IzoloDruštvo upokojencev Škofja Loka v sredo, 4. februarja, vabi na ko-

panje v Izolo. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne posta-je v Škofji Loki. Na izlet se lahko odpravijo vsi, ki se bodo prijaviliin plačali izlet v prostorih društva.

Pustovanje na HotavljahTuristično društvo Slajka Hotavlje tudi za letos pripravlja veselo

pustovanje, ki bo 21. februarja v Zadružnem domu na Hotavljah.Ples v maskah se bo začel ob 20. uri, najboljše bodo organizatorjitudi nagradili. Info: TD Slajka Hotavlje (Ciril Buh, 041/285 646).

Mednarodno smučarsko tekmovanjeSmučarski klub Alpetour iz Škofje Loke že vrsto let organizira

športno prireditev Pokal Loka, na kateri se v različnih disciplinahpomerijo mladi smučarji iz številnih držav. Mednarodno tekmovanjeotrok bo med 13. in 15. februarjem tudi tokrat na smučišču Stari vrh,tokrat že 34. po vrsti.. Organizatorji vsako leto poskrbijo za sprevodtekmovalcev ter za zanimivo otvoritveno dogajanje. Info: Smučarskiklub Alpetour (Janez Dekleva, 041/609 892). B. B.

Ločanka je redna priloga časopisa

NAROČAM

Ime in priimek: ____________________________________

Naslov:__________________________________________

Podpis:_______________________

Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.

Osrednji gorenjski časopis, ki pokriva širše območje Gorenjske. Časopisz bogato tradicijo, saj neprekinjeno izhaja že od leta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljne leto 1900. Je poltednik, ki izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvisen, politično uravnoteženčasopis z novicami, predvsem z vseh področij življenja in dela Gorenj-cev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, kar ljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glas za vas beleži čas. V dobrem in slabem. V veselju in žalosti.Za vas sprašujemo, kaj je novega. Zaradi vas zastavljamo tudi neprijetnavprašanja. Morda vas kdaj kaj naučimo. In seveda poskrbimo za sprostitevin zabavo. Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis, ki izhaja dvakrat tedensko, dopolnjujemo z brezplačnimi prilo-gami, kot sta npr. Kranjčanka in Ločanka, ter ob koncu leta z letopisomGORENJSKA - darilom pred božično-novoletnimi prazniki.Če vas poleg branja Ločanke zanimajo tudi novice z vse Gorenjske, vasvabimo k naročilu. Kot novemu naročniku vam bomo prve tri mesece časopis prinašali brezplačno (če boste naš naročnik vsaj eno leto) in vaspresenetili z darilom ter z drugimi ugodnostmi.

Dobrodošli v družbi naročnikov Gorenjskega glasa.

za najmanj eno leto

6 - L O Č A N K A

Oglasi

Objave Občine Gorenja vas-Poljane

L O Č A N K A - 7

Gorenja vas-Poljane - Ena večjih letoš-njih investicij naj bi bila tudi gradnja kro-žišča na regionalni cesti v Gorenji vasi, kipa pomeni šele začetek gradnje obvozniceskozi Gorenjo vas. Kdaj bo krožišče zgra-jeno, je bilo prvo vprašanje za župana Mi-lana Čadeža:

”Po dogovoru bo Direkcija RS za ceste vpomladnih mesecih objavila razpis za izved-bo gradbenih del na krožišču Gorenja vas. Zdeli naj bi začeli letos poleti, v jesenskih me-secih pa naj bi se gradnja zaključila. Ali bo tanačrt uresničen, je v veliki meri odvisno odprestavitve bencinske črpalke v Gorenji vasi,kar pa je stvar drugega, zasebnega investitor-ja. Krožišče je začetek gradnje gorenjevaškeobvoznice, za katero letos v občinskem pro-računu zagotavljamo denar za začetek pripra-ve državnega lokacijskega načrta. Z novimkrožiščem bomo zagotovili večjo pretočnostprometa, hkrati bo boljša tudi varnost. Pro-met je danes skozi Gorenjo vas občutno pre-velik, prometna ureditev, da glavna cestavodi skozi vas, pa danes ni več primerna. Re-šimo jo lahko le z gradnjo nove obvoznice.”

Svetnike je na zadnji seji tudi zanimalo,kdaj bo Direkcija RS za ceste začela obnav-ljati cesto v Lučine?

”Za odcep od križišča za Zadobje do osnovnešole imamo že izdelano idejno zasnovo. Gledena slabo stanje ceste smo uspeli prepričati Di-rekcijo k podaljšanju rekonstrukcije do SuhegaDola. Letos naj bi se do konca naredili projektiza ta del regionalne ceste, ki se bo financiral izobeh proračunov, tako državnega kot občine.Uspeli smo z argumentom, da je cesta v slabemstanju, da je tu šolska pot in je treba ureditipločnike, hkrati pa se je tu v zadnjih letih moč-no povečal promet zaradi zapiralnih del na jalo-viščih Jazbec in Boršt. Poskušali bomo, da prinaslednjem rebalansu proračuna to cesto uvr-stimo že med proračunske postavke.”

Tako lani kot letos naj bi od Rudnika Ži-rovski Vrh pridobili nekaj stanovanj.Kako bo občina ravnala z novim občin-skim premoženjem? Ali ste s proračunomdoločili prodajo ali bodo ta stanovanja na-menjena neprofitnim najemnikom?

”Namen občine je, da ta stanovanja proda,saj občina tako velikega števila stanovanj nepotrebuje. Kar se tiče porabe sredstev, pa lah-ko povem, da so skrbno razporejena na ob-močje, ki je bilo v preteklih letih najbolj ogro-ženo zaradi rudarjenja v Žirovskem vrhu. Na-črt območja je izdelal Rudnik Žirovski Vrh.”

Koliko stanovanj z neprofitno najemninoima občina?

”Občina ima danes 27 stanovanj, kar je tudizakonsko določeno in se tega držimo. Večje-ga števila stanovanj v občini ne potrebujemo,saj tudi ni potreb. Občina namreč usmerjanaveden stanovanjski fond predvsem za reše-vanje največjih socialnih problemov.”

Kdaj se bodo nadaljevala dela v Gospo-darski coni Dobje? V več občinah pravijo,da evropski denar iz Službe vlade za lokal-no samoupravo in regionalno politiko za-muja, po drugi strani naj se tudi Polycomune bi več mudilo s selitvijo?

”Denar iz vladne službe kasni in ne prihajav občinski proračun po pogodbi, izvajalca pasmo sedaj plačali z lastnim denarjem. Do le-tošnjega septembra bo komunalna oprema vconi dograjena, s čimer bo občina svoj delnaloge izpolnila. Na načrte zasebnih investi-torjev pa v tej gospodarski situaciji seveda nemoremo vplivati, želimo pa jim čimprejšnjovrnitev v normalne tirnice.”

Svetnikom ste na zadnji seji v sprejemponudili nov pravilnik o turistični taksi.Ali to pomeni, da je odslej taksa višja? Za-kaj jo boste porabili?

”Obstoječi odlok je bil že zastarel in ga jebilo treba zgolj posodobiti glede na novo-sprejeto zakonodajo. Višina turistične taksese z novim odlokom ne spreminja, želimo sipa več reda pri spoštovanju odloka. Vsa stakso zbrana sredstva, ki jih ni veliko, vlaga-mo v razvoj turizma, kjer imamo veliko am-bicioznih načrtov za prihodnost.”

Z novembrom ste uvedli t. i. rumene vre-če, v katere sodi vsa odpadna embalaža.

Svetniki menijo, da so le-te preslabe kvali-tete, tudi odvoz se je za gospodinjstva vhribovitih krajih podražil. Kako vi oce-njujete novost?

”Prejšnji sistem ni bil pravičen do vseh ob-čanov, saj gospodinjstva ne glede na to, ali sov dolini ali v hribovitih predelih občine, pro-izvedejo približno enako število odpadkov.Na vsak način želimo zmanjšati količino od-padkov, ki se odlaga na deponijo in jih dragoplačujemo. Vsak proces na začetku ni opti-malen, veliko truda bomo vložili v to, dabomo zbiranje embalaže še izboljšali, kar jetudi glavni argument za to, da se smetarina vprihodnje ne bo dražila, kot se je v drugih ob-činah v državi, pri nas se je v hribovitih kra-jih upravičeno samo za ceno enega odvoza.Občanom gremo hitro naproti, saj smo jimponudili zabojnike, kar je že nova, izboljšanaverzija.”

Po novem letu vozite smeti v Logatec,kdaj jih boste na Malo Mežaklo na Jeseni-ce?

”Trenutno smeti vozimo v Logatec, v tehdneh pa čakamo na dovoljenje ministrstva zaokolje in prostor za zapolnitev deponije Dra-ga, saj bi jo tako lažje tudi sanirali. Kakorko-li, ostanke odpadkov bomo od srede julijamorali voziti na deponijo Mala Mežakla, sajbodo vse druge zaprte. Tudi zato se trudimo,da bi bilo odpadkov čim manj, saj bo sicer žestrošek prevoza občutno podražil smetarino.Zaenkrat smo zelo uspešni, saj so naši obča-ni odgovorno sprejeli novost in smo v prvihdveh mesecih zmanjšali težo odloženih od-padkov na deponijo že za četrtino.”

Boštjan Bogataj

Milan Čadež, župan občine Gorenja vas-Poljane

Krožišče letos končno naredObčina stanovanj, ki jim jih bo predal Rudnik Žirovski vrh, ne bo obdržala,

ampak prodala. Z njimi bodo plačali številne investicije.

OB

ČIN

A G

OR

EN

JA V

AS -

PO

LJAN

E,

PO

LJAN

SK

A C

. 87

, G

OR

EN

JA V

AS

Krožišče v Gorenji vasi naj bi letos zagotovo zgradili. / Foto: Polona Mlakar Baldasin

Milan Čadež

Podblegaške novice

8 - L O Č A N K A

Sovodenj - Neč Bat Teater je tokrat pred-stavil že svojo tretjo avtorsko predstavo. Prvaje bila parodija na resničnostne šove Štala naodru in akcijski komediji Rešujemo svet. To-kratna premiera Sanje vsakega moškega pri-kazuje odnose med moškimi in ženskami,tudi tokrat seveda na zanimiv in iskriv način,tako da je nabito polna dvorana pokala odsmeha, tudi po njej pa so obiskovalci ustvar-jalcem izrazili veliko pozitivnih kritik.

Glavni junak predstave je Aljoša Razno-žnik (Aleš Podobnik), ki se že na začetkuspre z ženo (Martina Jezeršek) in odloči, dabo poiskal novo dekle (beri gospodinjo).Najprej se odpravi na podeželje, kjer naletina prijetno študentko Špelo (Milena Primo-žič). Vendar se z njenimi starši, živčnim ingospodovalnim očetom Lojzetom (SašoMore) in nič kaj delavno materjo Viktorijo(Marjetka Šubic), ne ujame. Še najbolj mu jenaklonjena stara mama Pavla (Martina Je-zeršek), vendar se mu celoten projekt podre.Zato se odpravi v mesto, k svoji znanki, aro-gantni Gordani (Tina Obed), ki je že poroče-na z Alešem Flakom (Gorazd Špik), zmeš-njavo pa povečata še Gordanina sestra Moni-ka (Alenka Šubic) in njena prijateljica Nina(Simona Klemenčič).

V domačih krajih mu nič ne gre po maslu,zato se odpravi še v Dubaj. Prek svetovnegaspleta je namreč spoznal neko Čatibo, vendar

v tujih krajih naleti na nič kaj običajno druži-no: oče Abdulah (Lenart Šifrar) njegovi ženiČatiba (Brigita Klemenčič) in Binasa (Alek-sandra Špik) ter sin Mustafa (Marko Kokelj).Odisejada iskanja prave ženske se ne končaniti v Dubaju. ”Sledi seveda še razplet, ki gapa, prosim, ne izdajte. Gledalce, ki jih zani-majo Sanje vsakega moškega, vabim naogled ponovitve. Ta bo 31. januarja ob 19. uri

v Lučinah in 15. februarja ob 16. uri v Polja-nah,” nam je povedal Lenart Šifrar, vodjasekcije, ki je tokrat skupaj z Jelko Podobnikprijel tudi za režisersko palico. Za rekvizitein sceno v predstavi sta poskrbela PrimožPavšič in Sabina Peternelj, za zahtevne zvoč-ne in svetlobne efekte pa Urban Jezeršek inŠtefan Likar.

Boštjan Bogataj

Sanje vsakega moškegaDramska sekcija Neč Bat Teater Kulturno umetniškega društva Sovodenj je v nedeljo

premierno predstavila igro Sanje vsakega moškega.

Gorenja vas - V času prednovoletnega vzdušja so v Gorenji vasi(predvsem šoli) pripravili številne delavnice in prireditve. Turističnikrožek OŠ Ivana Tavčarja je bil tokrat zelo dejaven. Izpeljali so de-lavnico izdelovanja adventnih venčkov. Material so kupili na delav-nici ali prinesli od doma, s pomočjo pomočnic pa so dopolnjevalilastne ideje ter na koncu ustvarili čudovite venčke in ikebane. Istikrožek je kar dvakrat pripravil še filmsko popoldne. Prvič so si ogle-dali filma Divjina in Mamma Mia, drugič pa Piko Nogavičko in Stepup. Največ obiskovalcev je bilo pri zadnjem filmu. Skupaj so se lo-tili še izdelovanja voščilnic, nekateri so jih izdelali za domače potre-be, spet drugi za šolsko prodajo v dobrodelne namene. Vsaka voš-čilnica je unikatna, saj jo oblikujejo otroški prsti po trenutnem nav-dihu. Učenci so šolski sklad za dobrodelne namene obogatili za1.450 evrov.

V sklop prednovoletnih praznovanj je spadalo tudi Srečanje starej-ših, ki se ga je letos udeležilo lepo število obiskovalcev. ”Skromendogodek, majhna pozornost pa toliko dobre volje, pozitivne energi-je, tega si človek lahko samo želi v današnjem času hitenja in hlasta-nja po nečem boljšem, čeprav tega niti ne poznamo,” je povedalaJana Rojc iz krajevnega Rdečega križa. Odbornice RK so pripravileobložene kruhke, kuhano vino, sok in sladki prigrizek. Cilka in Ela

sta odigrali skeč o fini dami in preprosti kmečki gospodinji, skupinaZarja pa je prepevala in igrala. Peter je raztegnil svojo harmoniko inmnogo parov se je zavrtelo, da je bilo pošteno vroče.

Boštjan Bogataj

Tretjo predstavo sovodenjskih igralcev si bo mogoče ogledati že to soboto v Lučinah in dva tedna kasneje vPoljanah.

Lanskega prednovoletnega srečanja starejših se je udeležilo veliko število občanov.

Učenci so obogatili šolski sklad

Objave Občine Železniki

L O Č A N K A - 9

Občinski svetniki so drugič obravnavalipredlog letošnjega proračuna. Je ta kaj bistveno drugačen od osnutka?

”Bistvenih sprememb ni bilo, smo pa skuša-li pri pripravi proračuna za drugo obravnavoupoštevati čim več želja svetnikov iz prve ob-ravnave. Dodatno smo v višini 25 tisoč evrovzagotovili sredstva za izvedbo projekta rekon-strukcije šole v Dražgošah z izgradnjo telo-vadnice. Takoj po pridobitvi gradbenega do-voljenja bi že v letu 2010 šli v prvo fazo ob-nove, to je izgradnjo nove klasične dvokapnestrehe, saj je obstoječa povsem neprimerna inže ob vsakem večjem deževju zamaka. Doda-ten denar, 20 tisoč evrov smo predvideli tudiza obnovo sakralnih objektov, in sicer za za-htevno obnovo cerkve v Selcih, ki so jo izpe-ljali lani, in morajo poravnati še kar precej ra-čunov. Po novem bo več denarja - skupaj do-brih 17 tisoč evrov - namenjenega tudi zaLTO Blegoš, s katerim smo poiskali drugač-no obliko sodelovanja. Natančno ga bomouredili s pogodbo, v kateri bo jasno navedeno,katere projekte na področju razvoja turizmabo pripravljal in izvajal LTO. Tako bomo zLTO Blegoš sodelovali pri izvedbi panoram-ske ceste, vzdrževanju obstoječih kolesarskih,tematskih in pohodniških poti, pri izvajanjuregionalnega razvojnega programa in občin-skega programa razvoja podeželja. Skupaj zLTO Blegoš pa bomo sodelovali tudi v med-narodnem projektu; domača in umetnostnaobrt, kjer bodo izbrani najbolj tipični spomin-ki na Škofjeloškem. Sredstva pa so namenjenaše za izdelavo koledarja prireditev, promocijev medijih in na sejmih ter delovanje TIC-a.Več sredstev je namenjenih tudi za dokonča-nje športnega parka Dašnica. Precej dodatnihstroškov - 20 tisoč evrov - bo zahtevalo delo-vanje nadomestne ambulante. Dobrih 20 tisočevrov pa bomo namenili tudi za ureditev do-datnih prostorov v naši izpostavi knjižnice.”

Svetniki so drugič obravnavali in potrdi-li tudi nov odlok o programu opremljanjain merilih za odmero komunalnega pri-spevka ...

”Večina njihovih predlogov iz prve obra-vnave je bilo upoštevanih, med njimi tudipredlog, da se posebna olajšava ob obraču-navanju komunalnega prispevka za nestano-vanjske kmetijske stavbe poveča s 30 na 50odstotkov.”

Napovedovali ste, da se bo obnova zdrav-stvenega doma v Železnikih končala janu-arja. Kako kaže?

”Zelo dobro. Podjetje Zidgrad in Idrije vtem trenutku izvaja zaključna dela, to je po-laganje tlakov, potem sledi še montaža opre-me. Vložili smo tudi že vlogo za tehničnipregled objekta in pridobitev uporabnega do-voljenja. Tako računamo, da bi sredi februar-ja zdravnike lahko preselili z nadomestne lo-kacije v Selcih v nov zdravstveni dom. Naslovesno odprtje bomo povabili tudi predsed-nika države, glede na to, da je za uničenzdravstveni dom namenil tudi donatorskasredstva.”

Bi država glede na finančno krizo lahkooklestila ali podaljšala izvajanje sanacij-skega programa po poplavah?

”Imam ustna zagotovila, da bo sanacijskiprogram tekel naprej tako, kot je zastavljen.Pred kratkim smo imeli sestanek s predstavni-ki iz sektorja za sanacijo škode po naravnih ne-srečah iz poplav. V Železnikih smo v prete-klem letu denar za sanacijo v celoti porabili,medtem ko v drugih občinah ostaja. To je pov-sem razumljivo, saj je treba za vsak poseg pri-praviti projekt. Samo upamo lahko, da zaradivarčevalnih ukrepov država v naslednjih dvehletih ne bo zmanjšala sredstev, namenjenih zasanacijo škode po neurju 18. septembru 2007.”

Ob proslavi v Dražgošah je znova posta-lo aktualno vprašanje obnove spomenikadražgoški bitki ...

”Dejstvo je, da je občina lastnik spomeni-ka, vendar pa je to spomenik državnega po-mena. Zato bi bilo prav, da bi sredstva za ob-novo v celoti namenila država. Po projektu,ki ga je naročila občina, naj bi obnova stala170 tisoč evrov, ki bi jih bistveno lažje zago-tovila država kot pa občina v času, ko govori-mo o tem, da se nam podirajo šole in bomokrvavo rabili vsak evro, da jih bomo postaviliv normalno stanje. V zvezi z obnovo spome-nika že en mesec čakam na sprejem pri minis-trici za kulturo. Pričakujemo, da bo omenjenoministrstvo pripravilo razpis za sofinanciranjespomenikov NOB. Pri obnovi spomenika pabi moralo sodelovati tudi ministrstvo za delo,družino in socialne zadeve, saj je v dražgo-škem spomeniku tudi kostnica.”

Po novem letu ste odpadke iz Železnikovzačeli odlagati na Malo Mežaklo. Lahkoobčani v prihodnje pričakujejo višje po-ložnice?

”Položnice niso nič drugačne. Z občinamisolastnicami deponije Mala Mežakla zaenkratzelo korektno sodelujemo. V Dragi odlagalnopolje še ni polno in ko bo agencija za okoljeizdala odločbo, da je tam možno zapolniti šepreostali prostor, bomo začasno do 15. julijaodpadke spet vozili tja, ker je vožnja cenejšain se moramo obnašati racionalno.”

Ana Hartman

Mihael Prevc, župan občine Železniki

Proračun pod strehoObčinski svetniki v Železnikih so potrdili letošnji proračun ter nov odlok o programu

opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka.

Zdravstveni dom na Racovniku dobiva končno podobo.

Mihael Prevc

OB

ČIN

A ŽE

LEZN

IKI,

ČE

ŠN

JIC

A 4

8,

ŽELE

ZNIK

I

Železnikarske novice

Dražgoše - Streha na podružnični šoli v Dražgošah že vrsto let puš-ča. Tudi zadnjo jesen so morali podstavljati vedra in vanje loviti vodo,enokapno streho z zelo majhnim naklonom pa so nato za silo pokrpa-li med božično-novoletnimi prazniki. V zvezi s tem problemom jeKrajevna skupnost Dražgoše sredi januarja sklicala sestanek, ki je bilpo besedah predsednika Marka Kosa nujen, saj je neizbežna obnovacelotne šole, ne le strehe, ki pa je ta čas v resnici največji problem.”Težave s streho se pojavljajo že 25 let, vsa leta nam po malem tečev šolo. Streho vsakič za silo pokrpajo, da je potem nekaj časa mir,”pravi Jana Lušina, vodja šole v Dražgošah. Kot je pojasnil ravnateljFranc Rant, je bila nazadnje za puščanje kriva razpoka v pločevini:”Ponavadi je šlo za poškodbe, ki so bile posledice zmrzali ali časa.Pozimi streha večkrat pušča, ker se nad njo naredi ledena plast, ki pre-prečuje odtekanje vode, ki tako pod pločevinasto streho odteče v no-tranjost šole. Skoraj vsako zimo moramo tako sneg s strehe ročno od-stranjevati. Vse težave so posledica neprilagojenosti arhitekture stav-be vremenskim razmeram; šola ima namreč položno streho.”

Župan Mihael Prevc je sprva razmišljal, da bi se rekonstrukcijedražgoške šole lotili v več fazah, najprej bi prišla na vrsto streha, vnadaljevanju pa gradnja telovadnice, nato pa so na sestanku sklenili,da je najbolje takoj pristopiti k izdelavi celovitega projekta za rekon-strukcijo šole, k čemur se je nagibal tudi ravnatelj. Predsednik šport-nega društva Marijan Kavčič je poudaril, da je šola za Dražgoše iz-jemnega pomena in da so domačini pripravljeni vložiti v obnovo tudinekaj lastnega dela. Dodal je še, da je športno društvo pripravljenoaktivno sodelovati pri izgradnji telovadnice in kandidirati za sredstvana razpisih. Župan ugotavlja, da bi v začetku prihodnjega leta lahkodobili gradbeno dovoljenje, zagotovili denar in se lotili rekonstrukci-je strehe na šoli.

A težave s šolo v Dražgošah niso edine. Po besedah ravnatelja le enaod šestih stavb, ki jih upravlja OŠ Železniki, ne potrebuje večjih vla-ganj v vzdrževanje. ”Na drugih stavbah se pogosto pojavljajo okvare,ki zahtevajo večja vlaganja. Tako smo denimo predlani morali začetimenjati okna v matični šoli, ker so se dobesedno sama začela podira-

ti. Težave z zamakanjem smo do nedavnega imeli v podružnici Selca,še vedno pa jih imamo v matični šoli. V zelo slabem stanju je tudistreha šole v Davči,” opozarja ravnatelj in dodaja, da bo za primernovzdrževanje šolskih stavb treba zagotavljati mnogo več sredstev kotdoslej. ”Edini smotrn in ekonomsko utemeljen način reševanja tehproblemov bi bila celovita obnova teh stavb.”

Župan napoveduje, da bo sanacija dotrajanih šolskih stavb v prihod-nje eden največjih in najdražjih zalogajev v občini Železniki, vendarpa bo zaradi tega treba zmanjšati druge investicije, verjetno sredstvaza asfaltiranje občinskih cest, za kar so v zadnjih letih namenjali pre-cej denarja. Rekonstrukcija centralne šole v Železnikih je na primerocenjena na štiri milijone evrov. ”Kdaj se je bomo lotili, je odvisnood razpisov za državna sredstva, saj brez pomoči države ne bomo mo-gli iti v takšno obnovo,” je še dodal.

Ana Hartman

Šola potrebuje novo strehoNa sestanku o dotrajani strehi šole v Dražgošah, ki že vrsto let pušča, so se domenili,

da bodo pristopili k izdelavi celovitega projekta rekonstrukcije šole.

10 - L O Č A N K A

Takole so na šoli v Dražgošah podstavljali vedra in vanje lovili vodo.

Deset let skupine starejših za samopomočŽelezniki - Skupina starejših za samopomoč Zimzelenke iz Želez-

nikov bo v četrtek ob 17. uri v kulturnem domu Železniki proslaviladesetletnico delovanja. Na praznično srečanje so povabili tudi dr. Jo-žeta Ramovša z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in med-generacijsko sožitje Ljubljana. Ob tej priložnosti namerava skupinapredstaviti nov zbornik z naslovom Razcvetel je zimzelen majhen bel

cvet, v katerem bo opisanih deset let delo-vanja skupine, zajeti pa bodo tudi spominiin prigode članic skupine. Zimzelenke de-lujejo pod okriljem Rdečega križa ŠkofjaLoka, skupina pa združuje deset članic, kise srečujejo enkrat tedensko. ”Trudimo seza bolj kakovostno starost. Posvečamo sepogovornim temam, izmenjujemo spomi-ne, prirejamo izlete, gostimo zanimive go-ste, kot so glasbeniki, pisatelji ... Skozi vsata leta druženja smo Zimzelenke postaleprijateljska skupina,” ugotavlja vodja sku-pine Ana Šuštar. A. H.

Zaživela nadomestna ambulantaŽelezniki - Po odhodu zdravnice Špele Peternelj so v zdravstvenem

domu Železniki z januarjem delovanje tretje ambulante organiziralipo sistemu nadomestne ambulante, ki jo koordinira zdravnik Bran-ko Košir. ”Nadomestna ambulanta je bila že takoj po odprtju polnain se je med pacienti dobro prijela. Opravljajo vse zdravstvene storit-ve kot v preteklosti, le zdravniki so drugi. Vem, da je morda neprijet-no, ker se zdravniki dnevno menjavajo, a če bi se veliko pacientovodločilo za odhod v Škofjo Loko in druge kraje, bi dolgoročno lah-ko to pomenilo, da bi bilo za tretjega zdravnika v Železnikih prema-lo ljudi in da ga kasneje sploh ne bo več možno zaposliti. Cilj nado-mestne ambulante je tako premostiti čas do prihoda tretjega zdravni-ka, ki bi bil redno zaposlen v zdravstvenem domu Železniki,” je po-vedal Košir. V nadomestni ambulanti za zdravje pacientov izmenja-je skrbijo štirje zdravniki s škofjeloškega območja: Marica Ivić Ali-begović, Mladen Šubic, Olivera Masten Cuznar in MagdalenaSelan. Nadomestna ambulanta, ki je ohranila dosedanjo telefonskoštevilko, deluje ob ponedeljkih in četrtih dopoldne, preostale dnevepa popoldne. Morebitne spremembe in obvestila redno objavljajo naspletni strani ambulante Košir in telefonskem odzivniku. A. H.

Vodja Zimzelenk Ana Šuštar

Objave Občine Žiri

L O Č A N K A - 11

Žiri - V občini je popestritev silvestrske-ga večera oziroma zabavo ob prehodu vnovo leto tokrat prvič pripravilo društvoa-tri. Potem ko še sredi leta ni bilo jasno,ali v Žireh sploh bo skupno druženje naprostem, je le-to lepo uspelo, več o tem pažupan Bojan Starman:

”Menim, da je žirovsko silvestrovanje letoslepo uspelo, k čemur je pripomogla dobraorganizacija, kakor tudi finančna pomoč našeObčine. Organizator, društvo a-tri, se je potru-dil in kvalitetno izpeljal program, tako že do-poldne za najmlajše kot zvečer za nekoliko sta-rejše. Tudi odzivi društva so bili dobri, zato ra-čunamo, da bomo tudi v prihodnje sodelovali,ne le pri organizaciji silvestrovanja, ampak tudipri drugih prireditvah. Pred leti se je v Žirehzelo veliko dogajalo, v zadnjih letih je bilo za-bave nekoliko manj, zato upam, da se bodo takoto društvo kot tudi drugi, že uveljavljeni orga-nizatorji skupaj dogovorili in skozi vse leto pripravljali primerne prireditve za vse okuse.”

Za konec prejšnjega leta ste občanomprek medijev obljubili vračilo vseh vlaganjv telekomunikacijska omrežja. Ali je ob-ljuba uresničena?

”Da. Meseca decembra je občina vrnilavlaganja v telekomunikacijska omrežja večkot devetsto občanom, približno 30 do 40 go-spodinjstev iz Starih Žirov in Polja pa je šeupravičenih do vračila. Ti še niso prejeli de-narja, saj jih je državno pravobranilstvo obra-vnavalo posebej. Gradnja telefonije na temobmočju ni potekala po enakih načelih kotdrugod po občini. Bili so pridni in so si tele-fon uredili pred drugimi Žirovci in pod dru-gačnim pogoji, zato se je postopek na držav-nem pravobranilstvu zavlekel.”

Koliko so povprečno prejela žirovska go-spodinjstva? Ali drži, da so zneski manjši,kot so jih prejeli vlagatelji po drugih obči-nah in ste preostanek denarja porabili zadruge namene?

”Ne, to trditev absolutno zavračam. Občinaima shranjene skoraj vse pogodbe, ki so jihobčani sklenili s takratno krajevno skupnost-jo. Pogodbe so bile sklenjene v različnih ob-dobjih, glede na takratne razmere so bila vpla-čila občanov zato zelo različna (glede navrednost nemške marke), zato so tudi zneski,ki so jih decembra prejeli občani, različna.Znašajo točno toliko, kot je navedeno na po-godbah in jih je določilo državno pravobranil-stvo in ne občina. Najvišji vrnjen vložek je v

Žireh znašal 460 evrov, nekateri niso dobilinič, večina okoli 300 evrov. Zneski so tako vi-soki (ali nizki) zato, ker je v tistem času velikdel sofinanciranja gradnje telefonskegaomrežja opravila takratna krajevna skupnost.”

Medobčinski inšpektorat deluje dobrihšest mesecev? Kako ste zadovoljni z njego-vim delom? Kdaj bo v Žireh več redarjev?

”Medobčinski inšpektor vsak petek uradujev prostorih Občine Žiri, kjer se lahko s svoji-mi problemi oglasijo naši občani. Na ta načinje nekaj zadev že rešenih, sicer pa je dolžanuresničevati odloke občine. V minulih mese-cih je inšpektorat sicer bolj opozarjal kot pisalglobe. Z novim letom pa so v Žireh pogostej-ši obiski komunalnih redarjev, ki bodo vozni-ke obveščali o nepravilnem parkiranju, zato jeprav, da že sedaj opozorim na njihovo priso-tnost in bomo morali v našem mestu v prihod-nje bolj paziti, kje pustimo naše vozilo.”

Občinski svetniki večkrat poudarjajo, daje zaradi številnih projektov, tudi evrop-skega financiranja le-teh, občinska upravapodhranjena. Zanima nas, ali nameravaterazširiti upravo?

”Ne, ne nameravamo je širiti, drži pa, daimamo eno najmanjših občinskih uprav vSloveniji glede na število prebivalcev. Posle-dično so moji sodelavci tudi zelo (pre)obre-menjeni. Država zahteva vedno več nalog indokumentov od občine, zato zares tudi potre-bujemo več sodelavcev. Z novim letom je k

nam iz sosednje občine Gorenja vas-Poljaneprestopil Matija Podobnik, ki bo nadomestilIdo Filipič Pečelin, ki se je upokojila. Drugihzaposlitev zaenkrat ne načrtujemo.”

V Žireh lahko slišimo pripombe, da obči-na neupravičeno troši denar za gradnjoNordijskega centra Žiri. Vaše mnenje?

”Projekt se vleče nekaj let in je dejansko bli-zu zaključka. Občinski svetniki so na predzad-nji seji sklenili, da občina ne bo več vlagaladenarja za gradnjo skakalnic. Tak sklep smoupoštevali pri pripravi proračuna, ob spreje-manju le-tega pa je skupina svetnikov zamandmajem predlagala, da občina 68 tisočevrov nameni za dokončanje del na skakalni-cah. Amandma je večina svetnikov potrdila.”

Prav kmalu naj bi se v nove prostore vStari šoli preselila knjižnica. Je vse pri-pravljeno na to?

”Kot kaže, bo mesec februar pravi meseckulture tudi v Žireh. Prihodnji mesec bopredvidoma podelitev priznanja Občine ŽiriLojzetu Gostiši za njegov prispevek k sloven-ski in žirovski kulturi, odprli bomo MuzejŽiri in ob koncu meseca še knjižnico. Vsi tidogodki se bodo odvili v Stari šoli in bodo nata način tudi krepko pripomogli k njeni uve-ljavitvi in novi prepoznavnosti. Upamo, danam bo do začetka marca uspelo usposobitiprostore stare knjižnice za potrebe vrtca.”

Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin

Bojan Starman, župan občine Žiri

Vrnili vlaganja v telefonijoV jesenskih mesecih je Občina Žiri s Slovensko odškodninsko družbo sklenila pogodbo

o poplačilu vlaganj v telekomunikacijska omrežja. Decembra je bil denar nakazan več kot devetsto upravičencem.

Stara šola je tudi v notranjosti pripravljena na velike februarske dogodke: podelitev priznanja Lojzetu Gostiši,na odprtje Muzeja Žiri in Krajevne knjižnice Žiri.

Bojan Starman

OB

ČIN

A ŽI

RI,

TRG

SVO

BO

DE

2,

ŽIR

I

Žirovske novice

12 - L O Č A N K A

Žiri - Ida Filipič Pečelin bo kljub upokojit-vi še nekaj časa sodelovala pri projektih, kijih je vodila in so tik pred zaključkom, delprojektov pa prevzema Matija Podobnik.”Nikoli mi ni bilo žal, da sem prijela za delov domači občini, čeprav je izpeljava projek-tov v manjših občinah precej dolgotrajen pro-ces in so bili nekateri tudi nezadovoljni s po-tekom mojega oziroma našega dela,” pravinova upokojenka. Razloži, da so projekti odprvih idej do končne realizacije dolgotrajni,marsikdo pa šele ob začetku del vidi napre-dek na določenem področju, čeprav so vmesusklajevanja organov in interesov, soglasjaministrstev, pridobivanje sofinancerskega de-narja, javni razpisi in podobno.

”Vsi v Žireh bi se morali zavedali, da je po-trebno sodelovati in skupaj razmisliti o pri-hodnosti še pred dejanskim vstopom v pro-jekt,” pravi Ida Filipič Pečelin, ki je bila nažirovski občini zaposlena sedem let. Svojedelo ocenjuje za dobro, relativno samostojnoin ustvarjalno, pestro, usmerjeno v projekte,ki zagotavljajo spremembe in razvoj Žirov,rada se bo spominjala korektnih in prijetnihodnosov s sodelavci. ”Seveda pa je bilo vča-sih tudi težko, saj je v državni upravi še ved-no preveč birokracije, zakonskih nedorečeno-sti, različnih interesov. Trdim, da bi lahkoopravili več, če takšnih težav ne bi poznali,”pojasnjuje Pečelinova. Kljub upokojitvi bo zObčino še sodelovala pri zaključevanju neka-terih projektov, kot je selitev bencinskegaservisa v Mršak, zaključek prve faze komu-

nalnega urejanja Gospodarske cone Žiri inodprtja Stare šole (in selitvi knjižnice).

Matija Podobnik ima izkušnje z delom v ob-činskih upravah, saj je pred prihodom v Žiridelal v sosednji občini Gorenja vas-Poljane.Na pleča je prevzel nove projekte, kot jeŠportni park Polje z nogometnim igriščem inšolsko telovadnico. ”Do začetka novega šol-skega leta bomo v šoli uredili novo zobozdrav-stveno ambulanto, pripravljamo tudi projektnadgradnje šole in vrtca, v industrijski coni botreba ob čistilni napravi urediti parkirišče zatovornjake,” nove projekte opiše Podobnik.

Prevzema tudi prostorski plan, ki ga bodoskušali čim hitreje spraviti pod streho, skrbelbo za deponiranje ostanka odpadkov. Ti od za-četka leta znova romajo v Logatec, v teh dneh

pa občine na Škofjeloškem pričakujejo odloč-bo okoljskega ministrstva, ki bi jim dovoljeva-la zapolnitev ‘domače’ deponije Draga. Takologaško deponijo kot deponijo v Dragi pa mo-rajo upravljavci do srede julija zapreti, potemjih bodo s škofjeloškega območja odvažali naJesenice. ”Več pozornosti bomo namenjalitudi urejanju regionalnih cest, predvsem grad-nji novega mostu in krožišča v Žireh. Z žalost-jo lahko ugotovim, da je cesta proti Logatcu vkatastrofalnem stanju, proti Idriji je bila predleti delno urejena, cesta proti Vrhniki pa je ob-činska in bo treba s sosednjo občino sklenitidogovor o posodobitvi. Dela je še veliko,” za-ključi Matija Podobnik.

Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin

Pečelinova odšla, prišel PodobnikZ novim letom je žirovska občinska uprava nekoliko spremenjena. Ida Filipič Pečelin se je upokojila,

Matija Podobnik pa je nova okrepitev občine.

Selitev najkasneje marcaŽiri - V Mršaku od lanske pozne jeseni gradijo nov bencinski ser-

vis, pred tem je bil urejen nov električni transformator, v pomladnihmesecih pa naj bi tu začeli graditi tudi Dom za starostnike Žiri.

Bencinski servis, kljub temu da dela še niso povsem dokončana, žekaže svojo končno podobo. V Petrolu (skupaj z najemnikom) zago-tavljajo, da ga bodo odprli vsaj marca letos, kar kaže, da je potrebnourediti še nekaj dokumentov. ”S selitvijo v Mršak bo omogočeno ru-šenje stare bencinske črpalke. Na njenem mestu bodo, skladno z na-vodili občine, urejene zelene površine, vozne površine pa ostajajonespremenjene,” sporočajo iz slovenske naftne družbe.

Nov bencinski servis bo imel urejeno prodajalno, ki se bo razpro-stirala na 60 kvadratnih metrih, in bar, kar je nedvomno velika pri-dobitev glede na obstoječo ponudbo sedanjega servisa. Pod nad-strešnico sta sedaj le dve točilni mesti za gorivo, skupno bo na no-vem servisu gorivo mogoče natočiti na štirinajstih mestih. Kupcibodo lahko poleg oskrbe s pogonskimi gorivi izbirali tudi med širo-kim spektrom prehrambenih izdelkov in različnim trgovskim blagom.Ponudbo servisa bo dopolnjeval širok spekter storitvenih dejavnosti

(nakup vstopnic, vplačilo Lota, športnih stav in podobno). V proda-ji bo tudi plin v jeklenkah, novost je tudi ročna avtopralnica.

Boštjan Bogataj, foto: Polona Mlakar Baldasin

Ida Filipič Pečelin Matija Podobnik

Čeprav so dela praktično zaključena, bo treba na odprtje novega bencinskegaservisa počakati še nekaj tednov.

Ločanka predstavlja

L O Č A N K A - 13

Planinski podmladek jeprihodnost društva

Planinsko društvo Škofja Loka danes upravlja s Kočo na Blegošu in Domom na Lubniku. Zelo pomembna se mu zdi visoka aktivnost v planinskih krožkih na vseh njihovih osnovnih šolah,

kar je baza planinskega društva za prihodnost.

Planinsko društvo Škofja Loka je naslednikpodružnice slovenskega planinskega druš-tva, ki je bilo ustanovljeno 24. januarja1907 za škofjeloški sodni okraj s sedežemv Selcih. 12. maja 1929 je bil sedež pod-ružnice s sklepom občnega zbora prene-sen v Škofjo Loko. Tri leta za tem so naLubniku odprli kočo, ki je bila konec aprila1943 požgana, da ne bi služila okupatorju.Maja 1953 so odprli sedanji Dom na Lub-niku, 1956 pa je društvo ustanovilo mladin-ski odsek - enega prvih v Sloveniji. Temu jesledila ustanovitev odseka gorske straželeta 1962, deset let kasneje pa tudi planin-ski krožek v Osnovni šoli Petra Kavčiča.Kasneje so ustanovili krožke še na OŠCvetka Golarja in Ivana Groharja. V zadnjih20 letih so zgradili žičnico na Lubnik, ob-novili in razširili sanitarije, obnovili gostin-sko opremo in kuhinjo. V Breznici so uredi-li skladišče in dvorano za aktivnosti planin-skih vodnikov in planincev, kupili lastneprostore za dejavnost planinskega društva.Kočo na Blegošu so dali planincem v upo-rabo leta 1977, jo čez pet let povečali in vletih od 2003 do 2006 adaptirali, napelja-li elektriko in vodovod, zgradili vodno zajet-je in čistilno napravo. Popolnoma obnovlje-na koča je trenutno najbolje komunalnourejena med planinskimi objekti.

Število članov v društvu je v zadnjih letihmalo nad tisoč. Od teh je tretjina mlajšihod 18 let. Novi člani v društvu so vedno dobrodošli. Članstvo v društvu prinaša pomembne ugodnosti, kot so popusti prinočitvah v planinskih postojankah, pri nabavi športne opreme in zavarovanje. Ob stoletnici društva je PD izdalo mono-grafijo - knjigo 100 let Planinskega društvaŠkofja Loka.

Dom na Lubniku(1025 m)Dom stoji na vrhu Lubnika. Odprt je od za-četka marca do konca novoletnih prazni-kov. V januarju in februarju je ob sobotah,nedeljah in praznikih odprta lubnikarskasoba. Ob ponedeljkih je dom zaprt. V njemboste prijazno sprejeti in dobro postreženi. Planinsko društvo Škofja Loka je zelo aktivno, kar se tiče organiziranja izletov inpohodov čez celo leto. V letnem programučlanom ponujajo 36 izletov in pohodov različnih težavnosti - za vsakega nekaj.

Koča na Blegošu(1391 m)Na grebenu med Poljansko in Selško dolinose pod vrhom Blegoša (1562 m) nahaja

koča (1391 m), ki je odprta od 25. aprilado konca oktobra. Od novembra do aprilapa je odprta ob sobotah, nedeljah in praz-nikih. Ob ponedeljkih je zaprta. Lokacijakoče je posebej primerna za družinsko planinarjenje. Več o Planinskem društvu Škofja Loka in njegovi aktivnosti lahko preberete naspletni strani www.pd-skofjaloka.com. Vpisarni planinskega društva lahko v časuuradnih ur dobite tudi vse informacije oKoči na Blegošu in Domu na Lubniku, sevčlanite med planince, kupite planinskezemljevide, vodnike, transverzalne knjižicein si izposodite planinsko opremo.

Planinsko društvoŠkofja LokaKapucinski trg 134220 Škofja LokaTelefon pisarna PD: 04/51 20 667GSM: 051/332 777E-pošta: [email protected]

Uradne ure:ponedeljek: 7. - 13. ure in 16 - 18. uretorek: 7. - 13. uresreda: 7. - 13. ure in 16. - 18. urečetrtek: 7. - 13. urepetek: 7. - 15. ure

Dom na Lubniku Koča na Blegošu

Objava občine Škofja Loka

14 - L O Č A N K A

Škofja Loka - ”Za drugo fazo gradnje pol-janske obvoznice imamo sedaj pravnomočnogradbeno dovoljenje. Gre za najzahtevnejšidel trase: predor v dolžini 660 metrov, izhodiz njega na poljanski strani v dolžini 500 metrov, tri mostičke in križišče. Pričakujemo,da bo do konca meseca januarja izdan tudirazpis za izvedbo gradbenih del (strokovneslužbe že pripravljajo razpis za ta del). Gretudi za finančno najzahtevnejši del naložbe v poljansko obvoznico, za katerega ocenjuje-mo, da je vreden okoli 20 milijonov evrov,” z vidnim zadovoljstvom pove župan IgorDraksler.Pa lahko začnete z gradnjo tega dela obvoznice, če nimate dovoljenja za prvofazo?

”Lahko, saj lahko gradimo posamezne zaključene gradbene faze.”Kaj pa je z dovoljenji za prvo in tretjo fazoobvoznice?

”Za tretjo fazo obvoznice proti Poljanskidolini še pripravljamo dokumentacijo, zaprvo fazo obvoznice od Ljubljanske ceste dopredora pod Stenom pa na dovoljenja še ča-kamo zaradi vloženih pritožb. Kljub dogovo-ru, ki smo ga sklenili s civilno iniciativo in skmetom s Suhe, je prišlo do vnovičnih pri-tožb. Vložene so bile celo tri, od naših stalnihpritožnikov. Čeprav smo na osnovi sklenjene-ga dogovora računali, da tokrat ne bodo vla-gali pritožb. Svoj del obveznosti iz medseboj-nega dogovora je občina že izvedla, drugastran pa temu ni sledila.”Kratek pogled na leto 2008: katere najpo-membnejše naloge vam je uspelo uresničiti?

”Najvažneje se mi zdi, da nam je uspelolani v sodelovanju z drugimi tremi občinamiin športnim društvom Partizan dograditi te-lovadnico pri osnovni šoli Jela Janežiča. Greza primer dobrega sodelovanja občin in greza primer dobrega dolgoročnega načrtova-nja, kajti dogovor s Partizanom je bil skle-njen že pred desetletjem. Poleg tega smo nadobri poti, da omogočimo kar najboljše po-goje za ljudi iz tistega socialnega kroga, nakatere običajno preradi pozabljamo. Z novobivalno skupnostjo za ljudi z motnjami v du-ševnem razvoju, za katero se v Škofji Lokitudi prizadevamo že poldrugo desetletje, se

bo ta krog zaključil in pokrita bo vsa ”verti-kala” skrbi za to populacijo. Gradnja bivalneskupnosti pri VDC v Stari Loki tako že po-teka. Kar zadeva ceste, se nadaljuje gradnjaregionalke proti Selški dolini. V to cestosmo uspeli vgraditi tudi sodobno kanaliza-cijsko omrežje, ki je bilo sprojektirano v temvmesnem času, tako da ne bo potrebno zno-va kopati. Prav del od Stare Loke proti Pod-lubniku in Klančarju, ki je bil v najslabšemstanju, je sedaj primerno urejen.

Pomembna je tudi gradnja obrtne in indus-trijske cone. V preteklosti so nas spraševali,zakaj ne gradimo trgovskih centrov. Saj jepotrošnja pomembna, važno pa je tudi, daimajo ljudje ustrezna delovna mesta in našadolžnost je to omogočiti, če želimo, da senašo mesto razvija naprej. To se bo kot po-membno še izraziteje pokazalo prav v časih,ko bo vsako delovno mesto bolj cenjeno kotv preteklosti. Veliko denarja vlagamo v ko-munalno opremljanje obrtne in industrijskecone. V obrtni coni je izdanih pet gradbenihdovoljenj in večina naložbenikov že gradi. Vindustrijski coni pa želimo do konca izpelja-ti komunalno opremljenost tega območja,

kajti to je ena največjih investicij tudi za pri-hodnost. Za izvedbo te naložbe se namera-vamo tudi zadolžiti, da bo cona naposledpripravljena za vse, ki bodo želeli tu graditi.Pričakujemo, da se bo tudi podjetje Unitechdo marca odločilo, kako naprej. Glede nakrizo v avtomobilski industriji pričakujemonjihovo objektivno odločitev. Industrijskacona je bila v precejšnji meri načrtovanatudi zaradi njih, zato pričakujemo, da bo iz-koristilo svojih pet hektarjev. V nasprotnemprimeru bomo imeli kar precejšnjo dolgo-ročno rezervacijo v našem proračunu. Karzadeva industrijsko cono na Trati tudi priča-kujemo, da bo Ministrstvo za gospodarstvoskupaj z našo Razvojno agencijo peljalo naprej projekt našega tehnološkega parka, ki bo v tej coni. Tu pričakujemo tudi pozitiv-no odločitev našega občinskega sveta. Sploh zato, ker je tehnološki park eden redkih razvojnih projektov, ki je še ostal vokviru gorenjskih regijskih projektov ‘’Gre-gor’’ in še naprej ostaja realen, zato ga želi-mo izpeljati.”Ste proračun za leto 2009 oblikovali vduhu prihajajoče krize?

Igor Draksler, župan občine Škofja Loka

Občina odgovorna tudi zanova delovna mesta

Z gradnjo poljanske obvoznice so se minulo leto nizali sami problemi, zato še tolikobolj razveseljuje, da sta naložbenika (poleg občine še direkcija za ceste) dobila

pravnomočno gradbeno dovoljenje za drugo fazo najzahtevnejše naložbe v občini.

Igor Draksler

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Poleg VDC urejajo bivalno skupnost za ljudi z motnjami v duševnem razvoju.

Objava občine Škofja Loka

L O Č A N K A - 15

”Trenutno rebalansa proračuna za leto 2009še nimamo, in sicer predvsem zaradi zapletovpri projektih za celovito komunalno ureditevporečja Sor in prilagajanja finančni situacijiv državi. Finančne načrte na tem področju šedokončno usklajujemo in na tej podlagibomo pripravili razvojne načrte za našo celo-tno občino, vanje bomo vključili nove ele-mente glede gradnje cest in obvoznic, obre-menitve za industrijsko cono in za vse druž-bene objekte, ki jih ta čas gradimo. Potembomo videli, kaj še lahko gradimo v kriznihčasih, ki prihajajo. Nedvomno bo treba krčitinekatere investicije, ker se bodo zmanjšaliprihodki občine. Prizadevali pa si bomo, dapri temeljnih projektih tempo investicij ne bipadel. Za letos tako pričakujemo, da bomoizvedli razpis za javno-zasebno partnerstvoza novo knjižnico. Pripravljamo se tudi zagradnjo vrtca, vendar sem nekoliko v dvo-mih, ali nam bo to uspelo.”Kako vam uspeva z vračanjem vlaganj vtelefonsko omrežje?

”Vseh upravičencev je okoli 2100, sedaj papospešeno izplačujemo tistim, kjer gre zadedne upravičence. Pred nami pa je še pri-bližno 50 vlog ljudi, ki niso upravičeni dovračanj v skladu z našim odlokom, ker so za-mudili vse roke za vlaganje. Občinskemusvetu bom zato predlagal, da popravimo od-lok v tistem delu, kjer so opredeljeni roki, dase ti podaljšajo do konca leta 2009 in se vlo-ženo vendarle povrne ljudem, ki so po naravistvari upravičeni do vračil, da se jim ne bizgodila krivica. Gre predvsem za ljudi, kiniso nikoli verjeli, da bo ta denar v resnicikdaj vrnjen.”Na januarski seji naj bi občinski svet odlo-čal o lokacijskem načrtu za zahodni delvojašnice. Kaj načrtujete na tem mestu?

”Na tem območju je predvidena gradnjastanovanj in doma za starejše, o čemer sosvetniki lani že razpravljali. Stvari smo vpredhodni fazi uskladili s tistimi, ki so na temdelu zainteresirani, obravnavale so ga tudipristojne komisije. Investitor, ki se pojavljana tem območju, je lani tudi že zaprosil za

koncesijo za gradnjo doma za starejše na pri-stojnem ministrstvu in to poskuša še naprej.Če mu ne bo uspelo, bo treba poiskati drugomožnost za gradnjo doma starostnikov.”Kako pa kaže gradnji na vzhodnem deluvojašnice, kjer čakate na odločitev minis-trstva za obrambo glede brezplačnegaprenosa zemljišč na občino?

”Bil sem na pogovorih na ministrstvu zaobrambo, kjer sem razložil naš javni interesza brezplačni prenos zemljišč v vojašnici, nakaterih bi med drugim radi gradili tudi vrtec.Na ministrstvu odločitve še niso sprejeli.Idejna zasnova za vzhodni del je že narejena,a dokler ni prenosa zemljišč, ne bomo izvaja-li postopka za lokacijski načrt. Gradnja vrtcana tem mestu brez brezplačnega prenosazemljišč, žal, ni mogoča.”Kako se odvija projekt urejanja porečjaSor, s katerim kandidirate za evropskasredstva?

”Pričakujemo, da bomo v naslednjih dnehdopolnili vlogo za kanalizacijo in da bo do-bila zeleno luč na ministrstvu za okolje inprostor, pozneje pa tudi ustrezno soglasje naslužbi vlade za lokalno samoupravo in regi-onalni razvoj. Gre za tisti del projekta, ki za-jema kanalizacijo in čistilne naprave. Z ne-kajmesečnim zamikom pa pričakujemo, dabo enako rešitev dočakala tudi vloga za vo-dovod, saj nam je županom štirih občin invodji projekta v vmesnem času uspelo dose-či dogovor na ministrstvu za okolje in pros-tor o višini sredstev, do katerih smo upravi-čeni. Veseli smo, da vse stvari potekajo na-prej. Lokacijske načrte smo že sprejeli, takoda je opravljeno obsežno delo za razvoj ko-munalne ureditve na območju celotne občineŠkofja Loka za naslednja leta, ob tem pa gretudi za dober primer združevanja moči s so-sednjimi občinami.”Skupno s sosednjimi občinami je tudi od-lagališče odpadkov v Dragi, kamor pa od31. decembra 2008 ne vozite več odpadkov.Kako imate trenutno rešeno odlaganjesmeti in kako bo to dolgoročneje?

”Odlagališče Draga je bilo po uredbi o od-laganju odpadkov uvrščeno na seznam odla-gališč, ki naj bi obratovalo do 31. decembra2008, dokončno sanirano pa do 15. julija2009. Odlagališče Draga sicer še ni docelazapolnjeno, kljub temu pa je bilo odlaganjeodpadkov 1. januarja letos prekinjeno, in si-cer do dokončne odločitve Agencije za oko-lje Republike Slovenije o vlogi, ki jo je sku-paj z načrtom neizvedenih del (v tem doku-mentu je opisano dejansko stanje in postopkido zapiranja) do predpisanega roka naša ob-čina poslala agenciji. O naši vlogi agencija šeni odločila, zato občina in Loška komunalane moreta prevzemati odgovornosti za odla-ganje po 31. decembru 2008. Do odločitveARSO bomo odpadke na podlagi pogodbeodlagali na komunalni deponiji v Logatcu,po odločbi pa jih bomo ponovno odlagali vDragi in nato predvidoma v treh mesecih

zapolnili razpolagajoči deponijski prostor.Do julija letos nato sledi dokončna sanacijadeponije Draga, od poletnih mesecev naprejpa odlaganje loških smeti na regijskem odla-gališču Mala Mežakla.”Do izvedbe Škofjeloškega pasijona 2009manjkajo le še trije meseci. Kaj se trenut-no dogaja pri pripravi tega dolgo načrto-vanega dogodka?

”Moštvo, ki je zadolženo za izvedbo pasijo-na, trenutno izvaja promocijske aktivnosti,začenja se tudi prodaja kart, izbrani so bili žepasijonski spominki. Mislim, da smo preseglitudi ideološke zavore, ki so se pojavljale privprašanju vnovične izvedbe Škofjeloškegapasijona, česar sem zelo vesel. Sedaj se lah-ko ta spomenik nematerialne kulturne dediš-čine nacionalnega pomena, po katerem sloviŠkofja Loka, pokaže ljudem in poudari kulturni pomen Škofje Loke v slovenskemprostoru. Ekipa, ki pripravlja pasijon, dobrodela, seveda pa priprave še niso končane in jočaka še veliko dela.” Danica Zavrl Žlebir

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

Aeternum nastopil v Nemčiji

Na povabilo konzula Alfreda Killerja jeAkademski pevski zbor Aeternum izŠkofje Loke na generalnem konzulatu v Münchnu 23. januarja nastopil ob slo-venskem kulturnem prazniku. Andreja R. Megušar, na občini Škofja Loka za-dolžena za mednarodno sodelovanje, je to priložnost izkoristila za srečanje z nadžupanom Freisinga Dietrom Thal-hammerjem glede dodatne predstavitveŠkofjeloškega pasijona v Freisingu. Po-vabila pa jih je tudi kot partnerje v pro-jektu, ki ga pripravljajo za letošnji razpisAktivni državljani za Evropo: mreže pobratenih mest. D. Ž.

Franceta Prešerna danSlavnostna akademija ob slovenskem

kulturnem prazniku bo v Škofji Loki 5. februarja ob 18. uri v osnovni šoli JelaJanežiča. Program pod naslovom France-ta Prešerna dan pripravlja škofjeloškaglasbena šola. D. Ž.

Kandidirajo na evropskirazpis

Občina Škofja Loka je prijavila svojprojekt na evropski razpis Evropa za državljane: Town Twining, in sicer zapraznovanje desetletnice pobratenjaŠkofje Loke z belgijskim Maasmechel-nom. Junija namreč v Škofji Loki pri-pravljajo flamski teden, septembra paslovenski teden v Maasmechelnu. D. Ž.

Za zahodni del vojašnice bodo sprejeli lokacijski načrt.

Škofjeloške novice

16 - L O Č A N K A

Pismi pod naslovom Podoba našega mestasta sedaj že dve, v njih pa občini zastavlja šte-vilna vprašanja. ”Svojo kritiko in vprašanjagradi na ne dovolj dobrem poznavanju stanjastvari, večkrat smo ga že povabili, naj pridena Občino Škofja Loka, da bi se skupaj po-govorili o nekaterih prostorskih dilemah,”pravi vodja oddelka za okolje in prostor naobčini Mateja Hafner Dolenc. Nekaj odgo-vorov mu ponujajo tudi na tej strani.

Škofja Loka naj ne bo mesto duhov

Kritičen je do prireditev, češ da motijo mirprebivalcev starega mestnega jedra. MatejaHafner Dolenc pravi: ”Poleti smo imeli se-dem koncertov in štiri v decembru, privabiliso okoli 50 tisoč obiskovalcev. Prireditvepredstavljajo del gorenjsko-norveškega pro-jekta Sejem bil je živ, s katerim je pet go-renjskih občin želelo poživiti dogajanje invnesti življenje v svoja stara mestna jedra, kisicer izumirajo. Mesto je bilo vedno središčedogajanja, druženja in srečevanja, vedno ži-vahno in ne spalno naselje. Rada pa bi se natem mestu zahvalila starejšim prebivalcem,ki jim najbrž kateri od koncertov ni bil do-brodošel, a so živahno dogajanje sprejeli instrpno prenašali. Veseli nas, da so Ločani inokoličani lepo sprejeli te prireditve, ki pripo-morejo k temu, da mesto ostaja živo in ži-vahno, v nasprotnem primeru bi bilo bolj podobno mestu duhov.” V Podobi našegamesta se je avtor obregnil tudi ob žerjav, kije stal na Mestnem trgu (Hafner Dolenčevapravi, da je bil nujno potreben za obnovo So-kolskega doma in je stal manj kot leto, kot sona začetku tudi obljubili), kemična stranišča(so potrebna in del normalnih higienskihstandardov ob prireditvah) in otroško igriščepri kavarni Homan. Slednjega je deloma financirala občina, odziv Ločanov in obisko-valcev pa je bil po besedah sogovornice dober. ”Dopuščamo, da se stvari vedno danarediti bolje, letos je bil tako storjen prvikorak. In kot smo lahko vsi opazili, v velikozadovoljstvo številnih otrok in mladih star-šev,” dodaja Hafner Dolenčeva.

Nunski vrt bo parkiriščePosebno kritičen je bil Tomaž Vrabič do

dejstva, da bodo na Nunskem vrtu začeli ure-jati parkirišče. ”Lahko smo vsi veseli, dakončno začenjamo z urejanjem parkiranja zaprebivalce starega mestnega jedra. To je se-daj mogoče, ker je bil končan postopek dena-

cionalizacije in je občina od uršulink odkupi-la to zemljišče za potrebe parkirišča. S pro-jektom ureditve parkirišča na Nunskem vrtupa se bo letos občina prijavila tudi na javnirazpis za evropska strukturna sredstva. IzVrabičevega razmišljanja v pismu bi se dalosklepati, da zagovarja parkiranje avtomobi-lov na Mestnem trgu, ali pa nemara razmiš-lja, da Mestni trg zapremo, prebivalci pa najse sami znajdejo, kje bodo puščali svoja vo-zila. Vendar menim, da to ni pravo razmišlja-nje. Z urejanjem primernega mestnega parki-rišča čim bliže mestnega jedra gremo napro-ti njegovim prebivalcem, saj prebivalcemtako zagotavljamo osnovne bivalne pogoje, stem pa mesto lahko živi in normalno funkci-onira. Najbližji pa je ravno Nunski vrt. Greza začasno rešitev, dokler ne najdemo trajnemožnosti. Izdelana je tudi variantna rešitevgaražne hiše v grajskem hribu, vendar gre zagradbeno-tehnično in predvsem finančnozelo zahtevno investicijo. Mestno parkiriščebo ozelenjeno in parkovno urejeno, vse sku-paj poteka pod budnim nadzorom zavoda zavarstvo kulturne dediščine, ki je postavil tudiostre pogoje za njegovo urejanje. Veseli smo,da so pri zavodu razumeli potrebo, da izmestnega jedra umaknemo avtomobile inhkrati najdemo ustrezen prostor zanje. Pred-log o botaničnem vrtu, ki ga g. Vrabič ome-nja v pismu, pa zaenkrat ni realen, v vsej državi premoremo enega, pa ga še tam neuspeta financirati ne Mestna občina Ljublja-na ne država, zato je gotovo nerealno priča-kovati, da bo to zmogla Občina ŠkofjaLoka,” razmišlja Mateja Hafner Dolenc.

S prostorom spoštljivo in odgovorno

Avtor pisma še očita, da občina dela brezustreznih razvojnih planskih prostorskih do-kumentov, na kar Hafner Dolenčeva odgo-varja: ”To so hude obtožbe, ki jih ne bi priča-kovali od človeka iz arhitekturne stroke, ki bimoral vsaj malo poznati prostorsko zakono-dajo. Temeljni, krovni dokument urejanjaprostora v vsaki občini predstavlja ‘’prostor-ski plan’’. Tako je tudi v naši občini.

Veljavni prostorski plan Občine ŠkofjaLoka je pripravljen skladno z veljavno zako-nodajo, potrdila ga je vlada RS, na svoji sejipa ga je 19. julija 2004 sprejel tudi Občinskisvet Občine Škofja Loka. Naj še dodam, dasmo s sprejetim prostorskim aktom - prostor-skim planom občine Škofja Loka v občinipridobili zadostne površine za potrebe raz-voja industrije, poslovnih dejavnosti in sta-

novanjske gradnje. Ministrstvo za kmetijstvoje bilo vsa leta tisto, ki je s pretirano restrik-tivnim in neselektivnim varovanjem kmetij-skih zemljišč onemogočalo normalen pros-torski razvoj občine. Kljub temu da je obči-na Škofja Loka v vseh teh letih doživljalapozitivno demografsko rast in gospodarskirazvoj, pa hkrati ni mogla zagotoviti potreb-nih površin za gradnjo stanovanj ter proiz-vodne in poslovne dejavnosti.” S tem veljav-nim prostorskim planom je postalo zazidlji-vo tudi območje Kamnitnika, ki dolgoročnopredstavlja območje širitve in razvoja mesta,kot je bilo opredeljeno že v strokovnih podlagah v 70-tih letih, tako za potrebe sta-novanjske gradnje kot družbenih dejavnosti(šole, vrtec) ter osnovnih oskrbnih funkcij zapotrebe novega naselja. V pismu leti očitekna neodgovorno pozidavo 28 hektarjev povr-šin. Sogovornica dodaja, da tudi občina na-črtuje, da se na tem območju obdrži čimvečzelenih površin, z zeleno akropolo Kamnit-nika vred. Da bi za urejanje območja Kam-nitnika pridobili čim več dobrih, sodobnih,trajnostnih rešitev in izvirnih zamisli, so zato območje skupaj s študenti in profesorjiFakultete za arhitekturo pripravili urbanis-tično-arhitekturno delavnico. ”To je najboljdemokratičen način iskanja celovitih pros-torskih rešitev za urbanistično in arhitektur-no ureditev nekega območja. Ravno zaradizavedanja kvalitet tega območja in zaradispoštovanja do prostora smo organizirali tostrokovno delavnico, ki prinaša veliko različ-nih pogledov na urejanje območja Kamnitni-ka. Rešitve, pridobljene na urbanistični de-lavnici, predstavljajo strokovne podlage zaprostorsko urejanje območja Kamnitnika, kijih bomo vključili v novi občinski prostorskinačrt, ki je v pripravi.

Študentje so ta prostor dojeli z vsem spo-štovanjem in odgovornostjo,” pove HafnerDolenčeva. Pojasni še, da je v to območjeumeščena tudi trasa severne obvoznice (alibolje razbremenilne mestne ceste). Iz arhivaso izbrskali prostorske dokumente iz 60-tihlet, ki umeščajo traso te ceste v prostor. Že obtakratni dinamiki prometa so doumeli, da jetaka razbremenilna cesta nujno potrebna, kaj šele danes po 40 letih, ko se je prometvečkratno povečal.

”Vse predhodne generacije so dojele po-trebo po umestitvi te ceste v prostor, čas je,da to razumemo tudi mi. To potrjujejo tudi izdelane prometne študije.

Še vedno tudi verjamem, da bo javni interesprevladal nad zasebnim,” zaključuje MatejaHafner Dolenc.

Spoštljiv odnos do prostoraLani je arhitekt Tomaž Vrabič z javnim pismom, naslovljenim tudi na občinsko upravo,

kritično nakazal, kaj vse je v Škofji Loki narobe, kar zadeva urejanje prostora.

OB

ČIN

A Š

KO

FJA

LOK

A,

PO

LJAN

SK

A C

. 2

, Š

KO

FJA

LOK

A

L O Č A N K A - 17

Škofjeloške novice

Gozd je dolgotrajna naložbaLetošnji najskrbnejši gospodar gozda v kranjski enoti Zavoda za gozdove je Lado Debeljak,

Podmlačanov z Jarčjega Brda.

Jarčje Brdo - ”Gozd je dolgotrajna naložba,kjer v enem letu ne moreš veliko storiti. Gene-racija ali dve prej mora misliti na potomce,”ob priznanju pove Lado Debeljak, ki je pono-sen na priznanje, saj mu ta potrjuje dobro delov pravi smeri. Podmlačan gospodari na 30hektarjih mešanega gozda, ki je skoraj ves venem kosu in lepo urejen. ”Naš gozd je s siste-mom vlak odprt, nikjer ni treba dolgo vleči zvitlom. Tako ne uničujemo podrastja, hkrati pagre delo hitreje,” razloži sogovornik.

Na kmetiji gospodarijo še s 14 hektarjitravnika in obdelovalnimi površinami, že od

leta 1976 pasejo od 20 do 25 glav živine. Debeljakovi starši so pred 26 leti odprli prvetri sobe kmečkega turizma, danes jih je devet. Pravijo, da se kmetija in turizem dopolnjujeta, saj je zemlja v bregu in jo jetežje obdelovati, po drugi strani pa je hribov-ski zrak pri srcu turistom. V bližini je tudismučišče Stari vrh.

Na gospodarjenje z lesom in gozdom ga jenavajal oče. ”Malo mi je povedal, nekaj pokazal, velikokrat pa se moraš pri delu vgozdu tudi prilagajati, saj se delo spreminja,”pravi nagrajenec. Tako kot njegov oče, tudi

sam uči dela v gozdu otroke. ”Kdor od male-ga ne živi s tem, ne dobi pravega pogleda na gozd. Na ta način pridobivajo odnos dogozda, izveš, da ni vse za posekati, da je gozddolgoročna naložba. Seveda sekamo letnietat, ki ga določi gozdar, žal pa naprej načrtovan sistem velikokrat podre lubadar ali ujma,” pove Podmlačan.

Skrivnosti gozda ne uči in navaja le svojihotrok, ampak tudi učence iz šol, ki se podajospoznavati naravo in kmečko življenje. Raz-kaže jim drevesne vrste, skupaj nabirajo gobeali kostanj, pokaže jim, kako se uporabljamotorno žago, razloži pomen varnosti pridelu v gozdu in podobno. S ‘svojim’ gozdar-jem Bojanom Egartom se dobro razume,upošteva njegove nasvete, obojestransko patudi želje in predloge. ”Vedno prideva skupaj, sicer me ne bi predlagali za skrbnegagospodarja,” v smehu pove Lado Debeljak.Nekaj lesa doma tudi sami razžagajo, največza lastne potrebe, nekaj tudi za prodajo.

Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič

Odpadki kmalu spet v Drago?Škofja Loka - Občine Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane in Žiri komunalne odpadke za

zdaj odlagajo v Logatcu, občina Železniki pa na Mali Mežakli. Že kmalu naj bi vseobčine odpadke znova odvažale v Drago. Tja je bil odvoz odpadkov dovoljen le do kon-ca decembra, v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih pa naj bi tam v letu2008 odložili deset tisoč ton odpadkov. ”Ker smo lani odlagali le devet mesecev in so sena račun uspešnega ločevanja odpadkov količine ostanka zmanjšale, nam je konec leta os-talo prostora še približno za tri mesece oz. za dobrih dva tisoč ton,” je razložil JanezŠtalec, vodja ravnanja z odpadki na Loški komunali, ki je upravljavec odlagališča Draga,na katerega so doslej odlagali odpadke iz občin Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas-Pol-jane in Žiri. Kot je pojasnil Štalec, naj bi do konca meseca prejeli odločbo Agencije RSza okolje, po kateri bo v okviru sanacije deponije Draga (zaprta mora biti do 15. julija)dovoljeno zapolniti še preostali prostor na odlagališču. Štalec pričakuje, da se bodo natovse štiri občine s Škofjeloškega odločile za nekajmesečno odlaganje v Dragi, saj je to naj-cenejše. Po operativnem programu ministrstva za okolje in prostor bodo odpadke po 15.juliju odvažale na Malo Mežaklo. Po sklepu občinskih svetov Jesenic, Kranjske Gore inŽirovnice bi sicer po 1. januarju lahko vse štiri občine odlagale odpadke na deponiji MalaMežakla, a tja zdaj dovažajo le odpadke iz občine Železniki, medtem ko jih iz ŠkofjeLoke, Gorenje vasi-Poljan in Žirov odlagajo na deponiji Ostri vrh v Logatcu. ”ObčineŠkofja Loka, Gorenja vas-Poljane in Žiri so se na podlagi izkušenj iz preteklosti odločile,da odpadke ponovno vozijo v Logatec, kjer je možnost odlaganja še do 15. julija, k takiodločitvi pa je pripomogla tudi manjša oddaljenost,” je še razložil Štalec. Ana Hartman

Lado Debeljak z Jarčjega Brda je letošnji najskrbnejši gospodar gozda.

Sporočilo za javnost (pojasnilo h komentarju Tomaža Vra-

biča v Loškem utripu in Ločanki)

Jasna Vastl, Nina Vastl in Tijana Zinajićsmo projektna skupina za okrasitev ŠkofjeLoke v prazničnem času. Idejni projektsmo izdelale za čas novega leta - Beli de-cember, velike noči in čas občinskegapraznika oz. Venerine poti - Poletni karne-val. Tukaj izjavljamo, da nismo avtoricepoletne okrasitve ‘Pisana Loka’ na Mest-nem trgu v Škofji Loki. Občina ŠkofjaLoka je naš idejni načrt samovoljno inter-pretirala in brez posvetovanj z nami okra-sila mesto na neustrezen način. Takratsmo na to takoj reagirale, vendar nam nitižupan Igor Draksler niti Mateja Hafnerkot vodja projekta nista prisluhnila. Opo-zarjamo, da smo Izvedbeni projekt izdela-le samo za novoletno okrasitev. In ta jebila v javnosti dobro sprejeta in v medijihdeležna pohval. Kljub, tudi po našemmnenju, uspešni okrasitvi v novoletnemčasu, nam Občina Škofja Loka ni zaupalaizdelave izvedbenega projekta za čas veli-ke noči in Poletnega karnevala, zato se odvsake samovoljne okrasitve s strani Obči-ne Škofja Loka popolnoma distanciramo.

Razočarane smo nad takim odnosomObčine Škofja Loka do našega mesta indobro zastavljenih projektov. Jasna Vastl, Nina Vastl, Tijana Zinajić

Zgodba

18 - L O Č A N K A

Darjo Buh smo obiskali ob koncu novem-bra, ko je prvi sneg pobelil pobočja in se jenavdušena športnica že podala na trening nasnegu. Njena športna disciplina je krpljanje,njen pripomoček krplje. Poleti se sicer ukvar-ja tudi z atletiko, v tem športu je dobila tudiveč medalj, na letošnjih svetovnih igrah speci-alne olimpiade pa bo tekmovala s krpljami.Udeležila se je že številnih tekmovanj in osvo-jila odličja vse od regijskih iger in državnihtekmovanj do mednarodnih mitingov in ev-ropskih iger. V svoji zbirki ima 15 medalj, naolimpijsko pa v svoji skromnosti kar ne uparačunati. Ko je izvedela, da bo šla na svetovneigre specialne olimpiade v ameriški Idaho, ježelela vedeti, kje je to in je prinesla zemljevidSlovenije, pove Darjina mama Marija. Sedajže ve, da je to na drugem koncu sveta, kjer bosvoje moči merilo okoli pet tisoč športnikov,250 jih bo le v njeni kategoriji.

Na tekmovanje jo pripravlja njen trener PajoCakiči. O svoji varovanki, na katero je zeloponosen, pa pravi: ”Darja je ena redkih osebz motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključenav nobeno od institucij, ki skrbijo za te ljudi.Živi doma in stik z drugimi ljudmi ji pred-stavlja pretežno športna aktivnost. K tej smov društvu Sožitje v Škofji Loki pred nekaj letipovabili tudi ljudi, ki niso nikjer vključeni,med njimi je bila tudi Darja. Mislim, da ji jeto zelo pomagalo, ne le pri doseganju šport-nih rezultatov, pač pa tudi v življenju.”

Tudi v škofjeloškem Sožitju so zelo ponos-ni, da gre Darja na prireditev svetovnega po-mena, saj je to priznanje tudi za društvo, pra-vi predsednik Marko Mohorič. V društvu jesicer okoli 260 članov, od teh jih je 110 zmotnjo v duševnem razvoju (preostali so nji-hovi svojci in strokovnjaki, ki jim pomagajo),s športom se jih ukvarja približno polovica.

Kako da je Darja kar doma, da ne obiskujedenimo delavnic, zlasti še, ker društvo Sožitjezagotavlja prevoz za te ljudi od doma v Škof-jo Loko? Darjina mama Marija Buh pove, daje imela hčerka zelo neprijetne izkušnje, ker je”zdravi” ljudje niso sprejeli. Zato je ostala kardoma. Priznava pa, da ji športne dejavnosti, hkaterim jo je pritegnilo društvo Sožitje in tre-ner Pajo Cakiči, zelo pomagajo. ”Prej je bilazelo zamorjena, velikokrat je bila živčna, od-kar pa se ukvarja s športom, se je zelo popra-vila in je veliko bolj sproščena,” pove mama.”Posebno veselje ji pomenijo medalje, ki jih jedobila v desetih letih, odkar hodi na treningein tekmovanja. Sedaj pa plava, teče, doma tre-nira na sobnem kolesu, pozimi pa krplja in toji je v neizmerno veselje. Sosed Ivan ji je pre-teklo leto za rojstni dan kupil krplje, tako daima sedaj svoje. Posebej pa smo vsi skupaj ve-seli, da k Darji prihaja Pajo, ki zna delati znjo.” Darja dodaja, da vseh medalj ne bi bilo,če ne bi bilo Paja. Slednji pa pravi, da k Bu-hovim v Kremenik prihaja kot k svoji družini.

”Kar delam, ne počnem zaradi denarja, tudine samo zaradi športnih dosežkov. Najbolj po-membno mi je, da je Darja zadovoljna. In stem mi vrača moje prizadevanje,” pravi PajoCakiči. ”Sicer pa tudi cilji gibanja specialneolimpiade niso zgolj dosežki in medalje. Grezlasti za druženje in medsebojno spoznavanjeljudi z motnjami v duševnem razvoju, ki se natekmovanjih svetovnih razsežnosti razumejomed seboj ne glede na jezik. Darja si je prekšporta pridobila tudi mnogo prijateljev, ničveč ne tiči samo med štirimi stenami. To jetudi meni v veliko zadovoljstvo, zato me takš-no delo vleče ...”

Za udeležbo na svetovnih igrah specialneolimpiade je bilo potrebnega veliko trdegatreninga, športniki so šli tudi na priprave naKoroško, že 3. februarja pa se bodo v Idahuborili za medalje. Lepo bi bilo, ko bi Darja ksedanjim petnajstim dodala še olimpijsko od-ličje! Da tudi okolica ceni njene dosežke, do-kazuje knjiga, ki ji jo je za njene športneuspehe daroval župan Milan Čadež. Kadar paDarja ni zaposlena s treningi in pripravamina pomembne tekme, živi odmaknjeno življenje skupaj z mamo in sestrino družino.Poleti rada nabira gobe, hodi na sprehode,veze gobeline ali se igra z domačim psom.Najraje pa krplja, je zapisano v vprašalnikudruštva Sožitje, ki ga je lani izpolnila njenasestra. Danica Zavrl Žlebir

Medalja je zanjo največje veseljeFebruarja bodo v Idahu (ZDA) svetovne igre specialne olimpiade, na katerih se v zimskih športih

merijo športniki z motnjami v duševnem razvoju. V 17-članski slovenski reprezentanci je tudi Darja Buhiz Kremenika nad Poljanami.

Darja s svojo zbirko medalj, ob njej mama Marija in trener Pajo Cakiči

Darja Buh na krpljah

L O Č A N K A - 19

Pogovor

Lazarist Tomaž Mavrič, ki deluje med za-puščenimi in ubogimi v Kijevu, je bil rojen vBuenos Airesu staršem slovenskega rodu, nje-gove korenine pa segajo tudi na Suho pri Škof-ji Loki, kjer je bila rojena njegova mama (očeje bil Ljubljančan). Še danes se zelo rad vračana Suho, kjer je leta 1983 prejel mašniško po-svečenje, lani poleti pa je tam obhajal srebrnomašo. Že kot otrok si je želel postati duhovnikmisijonar. To željo je začel živeti leta 1997 vNižnjem Tagilu v Sibiriji, zadnja štiri leta padeluje v Kijevu, trimilijonskem mestu, kjer seprepleteta bogastvo na eni strani in revščina na drugi. ”Že sama prisotnost ljudem pomeniveliko,” o svojem misijonarskem poslanstvuskromno pravi Tomaž.

Kijev, mesto kontrastovKijev je, kot pravi, mesto kontrastov. Na eni

strani v mestnem jedru v oči bode veliko bo-gastvo, najnovejši modeli avtomobilov, noviobjekti, medtem ko je le streljaj od centra naulicah veliko brezdomcev: ”Po ocenah naj bibilo v Ukrajini na cestah 200 tisoč otrok,samo v Kijevu naj bi jih bilo nekaj tisoč. Ne-kaj tisoč je odraslih brezdomcev. Srečujemojih vsak dan; so predvsem na železniški po-staji, v parkih, revnih četrtih. Spomnim se in-validnega brezdomca Petra, ki je bil na vo-zičku. Zbolel je, se grozno zanemaril, vse je‘opravil’ na vozičku, okrog njega se je širilgrozen smrad, bil je brez prstov, imel je od-prte rane, kjer so se redili črvi. Umili smo ga,obvezali njegove rane. To je dejansko zgod-ba, ki se je lepo končala. Ker je bil očiščen,so ga sprejeli v bolnišnico, mu pomagali inga pozdravili. Zdaj živi za Kijevom, v centruza brezdomce.” V Ukrajini se poleg brez-domstva soočajo tudi z drugimi problemi: alkoholom, drogami, aidsom, tuberkulozo,brezposelnostjo, velikim številom splavov ...”Ukrajina je po številu splavov med prvimina svetu. Temu problemu bi bilo treba na-meniti več pozornosti in nosečnicam nuditipotrebno pomoč,” opozarja Tomaž.

Ljudem na robu družbe v Kijevu pomagajopreko Konference sv. Vincencija Pavelskega,ki je razširjena po številnih državah in imaokrog 800 tisoč članov. ”Naša konferencašteje od 10 do 15 članov. Počasi razvijamodelo z ubogimi, za uboge. Po najboljših mo-čeh skušamo pomagati otrokom, okuženim zaidsom, brezdomcem, bolnikom, revnim dru-žinam ... Pomoči potrebnih je v Kijevu resveliko,” pove Tomaž in doda, da se stanje po-časi izboljšuje. V zadnjem času je namreč dr-

žava začela kazati precej več posluha za pro-blem brezdomstva kot v preteklosti. ”Sedanjipredsednik si je postavil nalogo, da bo izbolj-šal razmere. Sam je povedal oceno številaotrok, ki živijo na ulicah, in javnost opozorilna ta problem. Prej uradnih podatkov ni bilo,vlada teh težav prej ni priznavala. Treba jenajti način, kako rešiti težave in zbrati sred-stva. Misijonarji bi se morali še bolj povezatiz državnimi in drugimi nedržavnimi organi-zacijami in se skupno boriti proti temu.” Tomaž meni, da bi v borbi proti revščini aktivneje morali sodelovati tudi domačini.”Počasi iščemo možnosti, željo imamo izvestinekaj projektov. Trenutno načrtujemo, da bina jugu Ukrajine, v pristaniškem mestu Odesa, odprli središče, kjer bo župnija, hišoza noviciat in socialni center. Potrebno bo veliko sredstev, tu bi morda lahko pomagalitudi domačini.”

In kakšen je poleg pomoči ubogim še namen misijona v Kijevu? ”V hiši, ki smo joblagoslovili leta 2005 in poimenovali Božjidar, stanujejo bogoslovci in do nedavnega

smo tu imeli tudi noviciat, torej je to tudivzgojna hiša. Ker tu stanuje naš predstojnikza vse tukajšnje področje, je hiša prostor srečanj raznih posameznikov in skupin sobratov za skupno načrtovanje dela v vice-provinci. Prav tako delamo na tem, da bi se tupočasi razvila župnija. V hišni kapeli, ki bokmalu odprta za zunanje obiskovalce, imamovsak dan mašo, ob nedeljah prihaja nekaj domačinov in študentov iz drugih krajev indržav,” je pojasnil.

Rusi na začetku nezaupljiviKijev je po Tomaževih besedah v primerja-

vi z Rusijo, kjer je kot misijonar služil medletoma 1997 in 2001, dosti bolj svobodnookolje: ”Katoličanov v Ukrajini ne zapostav-ljajo in tako imamo pri delu dokaj odprtepoti. Ne zdi se mi, da bi nas omejevali. Mož-nost sodelovanja z državo je večja, prav takopovezovanje z raznimi verskimi skupinami,organizacijami. V Rusiji so pravoslavni verniki večinski in ti pripadajo moskovskemu

Misijonar v Kijevu, še prej na UraluV Argentini rojen lazarist Tomaž Mavrič, ki ga po materi, rojeni na Suhi pri Škofji Loki, lahko štejemo

za Škofjeločana, je že deset let misijonar na mrzlem in revnem vzhodu Evrope.

Tomaž si je želel postati misijonar že od malega, le kraj delovanja si je predstavljal v Afriki, Južni ali SrednjiAmeriki.... ”Predlog pa je bil povsem tretji: Sibirija. Tam so takrat odpirali nov misijon,” se spominja. Čepravje bil to zanj povsem nov svet, je z velikim veseljem sprejel poslanstvo.

Pogovor

20 - L O Č A N K A

patriarhatu, v Ukrajini pa je pravoslavna cerkev razdeljena v tri patriarhate: moskovskipatriarhat, kijevski patriarhat in avtokefalnacerkev. Tudi zato, ker ne prevladuje ena pravoslavna cerkev, ki bi bila daleč večinska,je Ukrajina bolj odprta.” V Rusiji je bilo takonjihovo delovanje veliko bolj omejeno, več-krat je bilo čutiti tudi nezaupanje, češ kakšneinterese imajo, ko pomagajo ubogim, polegtega, da jih želijo privabiti v katoliško cerkev.

”Na začetku je bilo med domačini čutiti ne-kaj bojazni in nezaupljivosti, kar nekaj časaje trajalo, preden so nas povabili domov. Ssobratom Matejem s Poljskega sva v NižnijTagil na Ural prišla leta 1997, torej le nekajlet po padcu Sovjetske zveze. V tem mestu soin še vedno izdelujejo orožje. Bilo je precejzaprto, tujci niso smeli vanj, domačini pa somorali imeti posebna dovoljenja. Takrat jebilo tako tam malo tujcev. Pred našim priho-dom je tja dokaj pogosto prihajal duhovnik izdrugega mesta,” se danes spominja Tomaž. Ssobratom Matejem sta se na začetku sporazu-mevala kar s kretnjami, saj nista znala istihjezikov. Je pa lazarist s Poljskega znal nekajruščine, zato sta veliko lažje vzpostavila stiks tamkajšnjimi domačini. Tomaža je kasnejeruščine učila ruska študentka, sporazumevalipa so se v angleščini.

Biti tam za ljudiTomaž pravi, da je bilo njegovo poslanstvo

na Uralu predvsem navzočnost, biti tam zaljudi. Tam je bilo kar nekaj katoličanov, ki sojih skušali povezati med seboj. ”Naša hiša jeimela ‘odprta vrata’, tako da smo lahko bilina razpolago vsem, ne glede na veroizpoved,narodnost. V štirih letih mojega služenja smoodkrivali potrebe ljudi in začeli razvijati tudidelo z ubogimi. Leta 2000 so v Nižnij Tagil

prišle štiri sestre usmiljenke iz Slovaške, kiso intenzivno delale tako z ubogimi, bolnimi,z otroki ...”

V rosnih letih si je sicer zamišljal, kako bokot misijonar deloval v krajih, kjer vlada naj-bolj skrajna revščina, na območjih, kamorčlovek še ni stopil ... Predstavljal si je Ama-zonijo ... ”Ko sem se odločil, da bom šel vmisijone in zaprosil predstojnika, sem mislil,da me bodo poslali v kakšno angleško ališpansko govorečo državo, morda v Afriko aliJužno in Srednjo Ameriko. Predlog pa je bilpovsem tretji: Sibirija. Tam so takrat odpiralinov misijon,” pripoveduje Tomaž, ki je kljubtemu, da je bil to zanj povsem nov svet, z ve-likim veseljem sprejel poslanstvo.

Že kot otrok se je igral mašnika Želja, da bi bil misijonar, ga je spremljala

že od otroštva. V Argentini je naredil osnov-no šolo, po petem razredu pa se je odločil, dabo šel v Baragovo misijonišče, ki so ga vodi-li lazaristi. Še dobro se spominja, kako so tja

prihajali na obisk misijonarji od vsepovsodter s kakšnim zanimanjem so poslušali zgod-be o njihovem delu, gledali fotografije in dia-pozitive. Zagotovo je bila tudi to ena odspodbud za odločitev za duhovniški poklic.Številni fantje, ki so bili v tem zavodu, sokasneje postali duhovniki oz. misijonarji,med njimi Pedro Opeka, Jože Bokalič, JakaBarle, Jože Adamič, Branko Jan, Tone Burja... ”Prvi spomin, povezan z duhovništvom, je,da sem se kot otrok igral mašnika. Mama mije sešila plašč, imel sem kozarec z vodo, stricje bil duhovnik in mi je priskrbel hostije.Tako sem doma maševal, drugi pa so moraliposlušati. Na skavtskem taboru, kamor me jevzel stric, sem učiteljice postavljal v vrsto injih spovedoval, pa tudi druge. S tem se ‘rasel’gor,” se danes spominja Tomaž.

Gimnazijo je naredil v Argentini, odločitevza duhovniški poklic pa ga je pripeljala nazajv domovino njegovih staršev - nekdanjo Ju-goslavijo. Najprej je vstopil v noviciat v Be-ogradu, ves čas študija na teološki fakultetipa je prebil v Ljubljani. Po novi maši, ki jo jeleta 1983 daroval na Suhi pri Škofji Loki, seje po sedmih letih znova vrnil v Argentino.Njegova duhovniška pot se je nadaljevala vslovenski župniji v Torontu, kjer je služil de-set let. Potem se je za tri leta vrnil v Sloveni-jo ter deloval v Šentjakobu ob Savi in v Ce-lju. Pot ga je nato leta 1997 vodila na mrzelvzhod, v Sibirijo, kjer je začel živeti idejo oduhovniku-misijonarju.

Pri svojem poslanstvu ugotavlja, da imajoSlovenci zelo veliko posluha za stisko drugih,da so zelo radodarni pri akcijah in nabirkahza misijone. Zelo vesel je, da skupina mladihiz Slovenije preko Mic-a tudi v Ukrajini vzadnjih letih pripravlja poletni oratorij zaotroke iz revnih družin in obenem spoznavatudi delo misijonarjev. Ana Hartman

Škofja Loka - Le še slaba dva meseca je do prve vnovične uprizo-ritve Škofjeloškega pasijona, ki smo ga v Škofji Loki lahko sprem-ljali v letih 1999 in 2000, prvič pa so ga uprizorili pred več kot 200leti. Člani prosvetnega društva Sotočje Škofja Loka bodo tudi v letošnji izvedbi sodelovali v treh prizorih od dvajsetih prizorov procesije. ”Za slovesen dogodek se želimo člani društva posebej pripraviti tudi z romanji v vse slovenske škofije in na ta način škofeter po njih tudi vernike povabiti na naš Pasijon, ki je kulturnega inverskega značaja,” pravita predsednik Vincencij Demšar in tajnicaJožica Žnidaršič. Doslej so organizirali dve romanji. Prvo v Štandrežpri Gorici, rojstni kraj avtorja Pasijona patra Romualda Marušiča, koso na ogled Pasijona in obisk Škofje Loke povabili koprskega škofaMetoda Piriha, goriškega nadškofa Dina de Antonija in tržaškegaškofa Eugenia Ravignanija.

Drugo romanje je bilo v Novo mesto k škofu Andreju Glavanu, kije vrsto let služboval v Škofji Loki. Za ta konec tedna napovedujejo

še obisk štajerskega konca, ko se bodo peš odpravili iz Škofje Lokedo Celja, Maribora in Murske Sobote in izročiti uradna vabila tam-kajšnjim škofom. Romanje organizirajo v sodelovanju s Pasijonskohišo, z njimi potuje tudi režiser pasijona Borut Gartner, romarskaskupina pa šteje od deset do 15 oseb.

Na pot bodo krenili v soboto, 31. januarja, v Celje pa prispeli v ponedeljek, 2. februarja, zvečer, v torek zjutraj pa se oglasili pri škofu dr. Antonu Stresu in pri bratih kapucinih. Nadaljevali bodoproti Mariboru, kjer bodo na Pasijon v petek zjutraj povabili nadškofadr. Franca Krambergerja. V Mursko Soboto bodo prispeli v soboto,7. februarja, zvečer. V nedeljo prispejo iz Škofje Loke z avtobusomše drugi člani društva, najprej bodo skupaj pri sv. maši v stolnici,nato pa bodo skupaj nadaljevali romanje v Turnišče, Bogojino, Veliko Polano, Hotizo in še kam. Spotoma bomo v Moravskih Topli-cah vabilo izročili tudi evangeličanskemu škofu Gezi Erniši.

Boštjan Bogataj

Tedensko romanje do nadškofovČlani društva Sožitje težko pričakujejo vnovično uprizoritev Škofjeloškega pasijona, dejavno pomagajo

pri izvedbi in organizirajo romanja po slovenskih nadškofijah.

Tomaž po srebrni maši, ki jo je lani obhajal na Suhi pri Škofji Loki.

Kultura

L O Č A N K A - 21

V pričakovanju bogatega razstavnega leta

Letošnji razstavni program bo v Loškem muzeju v znamenju njegove 70-letnice. Med drugim bodo razstavili doslej še nepredstavljeno bogastvo iz muzejskih depojev.

Kot je na nedavni novinarski konferenci naŠkofjeloškem gradu v oceni preteklega letain napovedih za letošnje leto povedala direk-torica Loškega muzeja Jana Mlakar, so lan-sko leto v muzeju zaključili več kot uspešno.Pripravili so sedemnajst različnih dogodkov,od razstav, predavanj do koncerta ob odprtjumuzeja na prostem, obnovljene Škoparjevehiše na grajskem vrtu. ”Naš vsakoletni cilj jepreseči 50 tisoč obiskovalcev, kar smo letospresegli za 5 odstotkov. Ob tem je še posebejpomembno, da se povečuje tudi število do-godkov in to ob enakem številu zaposlenih,”je povedala Mlakarjeva in dodala, da ob enaj-stih zaposlenih v prihodnje vidi še kakšnokadrovsko okrepitev v vrstah kustosov. Obtreh javnih delavcih ter štirimi pogodbenooziroma preko študentskega servisa zaposle-nimi delavci so v preteklem letu dobro sode-lovali tudi s prostovoljci z univerze za tretježivljenjsko obdobje. Slednji so bili aktivni pri obnavljanju Škoparjeve hiše, pri čuvanjurazstav in podobno.

Najbolj obiskana in odmevna je bila Loškakrajina, v podobah zapisana, odprta v apriluin so trenutno še na ogled likovna dela in fo-tografije s krajinsko motiviko v loškem sli-karstvu od Groharja pa do današnjih dni.Med bolj obiskanimi so bile tudi razstave delPetra Jovanoviča v Galeriji Ivana Groharja inMaje Šubic v prostorih Loškega muzeja nagradu ... Veliko obiskovalcev je prišlo tudi naodprtje razstave slikarja Franca Novinca, ko-nec novembra lani, s katero so v muzeju po-častili tudi slikarjev življenjski jubilej, njego-vo 70-letnico.

V znamenju te številke bo minilo tudi letoš-nje leto v Loškem muzeju, saj muzej praznu-je 70-letnico obstoja. ”Kronološkega pregle-da nastajanja našega muzeja ne bomo naredi-li, saj je to v preteklem letu že storilo Muzej-sko društvo, ki je ustanovilo muzej, se bomopa zato potrudili prikazati bogastvo, ki gahranimo v naših depojih, med drugim tudieksponate, ki doslej še niso bili dani naogled. Pri prikazu le-teh bomo uporabili tudisodoben svež pristop,” je povedala Mlakarje-va. V sodelovanju z Etnološkim muzejem izLjubljane naj bi tako v maju odprli razstavoskrinj, predstavili naj bi jih okrog 25, v nada-ljevanju pa imajo jeseni v načrtu tudi predsta-vitev črno-belih fotografij, ki so jih ob 1000-letnici Škofje Loke posneli znani fotografi,kot so Jože Mali, Vlastja Simončič, Janez

Kališnik in drugi ... Fotografije bo izbral dr.Sarival Sosič. Sledila bo večja razstava delračunalniških grafičnih listov avtorja Edvar-da Zajca, v načrtu je tudi razstava akadem-skega slikarja Iveta Šubica in sicer ob 20-let-nici njegove smrti. V času uprizarjanja Škof-jeloškega pasijona bo na ogled tudi razstavaikon Albine Nastran. Ob koncu leta se bodospomnili na 200-letnico rojstva CharlesaDarwina in sicer skozi likovna dela slikarkeMaje Šubic. V teh dneh pa bodo v galerijiIvana Groharja odprli razstavo slikarjev za-koncev, Irene Jeras Dimovski in Bogeta Di-movskega.

”Zaenkrat še ne vemo, koliko denarja nambosta letos namenila Ministrstvo za kulturoin koliko naš ustanovitelj Občina ŠkofjaLoka, upamo pa, da vsaj v dosedanjih okvi-rih,” je povedala direktorica Jana Mlakar, kipredvideva, da bo letošnji proračun muzejaznašal med 500.000 in 600.000 evri. Od teganaj bi vsaj 10 odstotkov prispevala občina, 15odstotkov pa bodo skušali zagotoviti sami. Vnačrtu imajo prenove nekaterih zbirk in tudipostavitev stalne sobe, v kateri naj bi predsta-vili slikarja impresionista Ivana Groharja.Del arheološke zbirke bodo selili v prenov-

ljene kletne prostore, na dvorišču pa bodopredstavili tudi razvoj gradu od nekoč do da-nes. ”Kar se tiče obnove gradu, je ta v pristoj-nosti občine in lahko rečem, da ta počasi ven-darle poteka, česar smo v muzeju zelo veseli.Prav tako je dobro, da se stavba prilagaja da-našnjemu času in potrebam. V tem smislu bopotrebno urediti tudi boljši dostop do gradu.”

Muzealci v podstrešnih prostorih na več kot2000 kvadratnih metrih želijo urediti muzej-sko knjižnico, hkrati pa tudi sprostiti prostorza prenatrpane depoje likovnih del. Ob letoš-njem pasijonu bodo v muzeju ponudili tudizanimiv spominek. Gre za tako imenovanoJakobovo školjko, ki so jih uporabljali romar-ji. V srednjem veku je namreč ta školjka postala zaščitni znak romarjev, ki so romali k sv. Jakobu v Compostelo v Španiji. Njihovzaščitni znak sta bila dolga romarska palica,na katero so privezali bučo z vodo, in pa ro-marski klobuk s širokimi krajci, ki je ščitilpred soncem in dežjem. Na njem je bila naši-ta Jakobova školjka. Tako školjko so odkrilipred več kot tridesetimi leti pri izkopavanjihna Mestnem trgu. V sodelovanju z zlatarjemso že pripravili osnutke obeska in broške vzlatu in srebru. Igor Kavčič

Najstarejša skrinja, ki jo hrani Loški muzej, je iz leta 1687 in izhaja iz Gorenje vasi v Poljanski dolini. Foto: arhiv Loškega muzeja

Kultura

22 - L O Č A N K A

Petje in tolkalci v en glasV prednovoletnem času sta na božičnem nastopu moči združila Mešani pevski zbor Gimnazije Škofja

Loka in tolkalna skupina Otroci ritmov.

Mladi škofjeloški pevci in glasbeniki so vpetek, 19. decembra, v cerkvi sv. Jurija v Sta-ri Loki pripravili božično-novoletni koncert,ki so ga pomenljivo poimenovali Pesem mla-dih - darilo za praznik. Številnemu občinstvuso se v čudovitem ambientu starološke cer-kve predstavili pevke in pevci Mešanega pev-skega zbora Gimnazije Škofja Loka in mladiglasbeniki iz tolkalske skupine Otroci rit-mov. S koncertom je pevski zbor, ki trenutnošteje 51 članov in ga vodi Ana Prevc Megu-šar, uspešno sklenil sezono, ki jo je začel vFreisingu, nadaljeval z letnim koncertom in

vrh dosegel z nastopom v Slovenski filhar-moniji, kjer je pel pred angleško kraljico.

Tako kot na zadnjih dveh koncertih se je tuditokrat zboru pridružila še tolkalska skupinaOtroci ritmov, ki jo vodi Jaka Strajnar. Vuvodnem delu koncerta se je najprej predstavilMešani pevski zbor, ki je nekatere izmed pes-mi predstavil tudi ob inštrumentalni spremlja-vi in sicer kar iz vrst pevk in pevcev. Sledili soOtroci ritmov, ki so poskrbeli za plesno vzduš-je, pregnali mraz in postregli z latino in jazzpriredbami nekaterih najbolj poznanih božič-nih pesmi. Ob tem so se uresničile tudi želje

obeh vodij skupin, namreč zaigrati skupaj.Tako so v zaključku v skupni izvedbi zapeli inzaigrali še skladbe, kot so: O Tannenbaum,Glej zvezdice božje, Joy to the world ... S temiskladbami se je uspešno zaključil že tretjiskupni nastop skupine Otroci ritmov in Meša-nega pevskega zbora Gimnazije Škofja Loka.Po besedah nastopajočih se tudi v tem letuobeta medsebojno sodelovanje obeh sestavov,da se njihova skupna zgodba s tem koncertomzagotovo še ni zaključila pa potrjujeta tudi obavodja skupin Ana Prevc Megušarjeva in JakaStrajnar. Zanimivo. Igor Kavčič

Ob obletnici smrti dr. Tineta DebeljakaPrejšnji torek, 20. januarja, je minilo 20 let od smrti loškega roja-

ka dr. Tineta Debeljaka (1903-1989), pesnika, prozaista, književne-ga zgodovinarja, kritika, publicista in prevajalca, ki je od leta 1945živel in deloval v Argentini. Dr. Tine Debeljak je bil med drugimtudi soustanovitelj Muzejskega društva Škofja Loka. Po besedah ak-tualnega predsednika Muzejskega društva mag. Aleksandra Igličar-ja se bodo obletnice njegove smrti spomnili z izdajo knjige Olimpij-ski venec poljskega avtorja Kazimerza Wierzynskega, ki jo je Debe-ljak prevedel v tridesetih letih 20. stoletja in jo je za tisk pripravil zaveliko noč leta 1945. Knjiga pa zaradi takratnih družbenih razmer ni izšla. Knjigo bo uredil dr. Nikolaj Jež, predstojnik Katedre zapoljski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani, izšla pa naj bi letosjeseni. Kot še dodaja Igličar, bodo v društvu v ta namen pripravilitudi tematski Blaznikov večer, posvečen dr. Debeljaku, ki nedvomnospada med najpomembnejše loške osebnosti, a je bil dolgo časa zamolčan. Leta 2003 je bilo njegovo spominsko obeležje postavljeno

v Alejo znamenitih Ločanov, s čimer mu je Loka dala dolžno spoštovanje. Več o življenju in delu dr. Debeljaka ter o aktivnostihMuzejskega društva ob obletnici njegove smrti lahko preberete naspletni strani www.mdloka.si. I. K.

Gledališki mesec pri Svetem DuhuV kulturnem domu pri Sv. Duhu bodo v februarju na ogled tri

gledališke predstave. Že 7. februarja bosta na sporedu dve predstavi.Ob 10. uri dopoldne si bodo najmlajši lahko ogledali lutkovno pred-stavo Žogica Marogica, zvečer ob 19.30 pa bo na sporedu monoko-medija Hotel Babilon z odlično Violeto Tomič, ki se bo predstavilav kar enajstih vlogah. Rezervacije za obe predstavi po tel.: 040/859412 (Joža Cvikl). V okviru gledališkega abonmaja pa bo konec meseca, 28. februarja, ob 19.30 gostovalo Prešernovo gledališče izKranja in sicer s Partljičevo komedijo Partnerski odnosi. Več o vsebiniposameznih predstav na spletni strani www.sv-duh.si. I. K.

Precej neobičajna kombinacija inštrumentov, glasu in tolkal je na koncertu v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki navdušila poslušalce.

V šolo

L O Č A N K A - 23

Več vpisnih mest kot dijakovV začetku januarja so vse osnovne in srednje šole prejele razpis za vpis v srednješolske

programe za prihodnje šolsko leto.Tudi letos bo prihodnjim dijakom v sred-

njih šolah na voljo več mest, kot je kandi-datov. Letos je razpisanih 25404 vpisnihmest na srednjih šolah, za katera bo lahkokandidiralo 19008 učencev, ki končujejoosnovno šolo. Prihodnje šolsko leto bodo vprvih letnikih poklicnih in strokovnih šolzačeli izvajati prenovljene, ponekod tudinove programe, posodobili pa so tudi učnenačrte gimnazijskih programov.

Delež razpisanih mest za gimnazije je letos34,7-odstoten. V programih splošnih in stro-kovnih gimnazij je prihodnjim dijakom sku-paj na voljo 8815 mest, od tega 6809 v sploš-nih gimnazijah in 2006 v strokovnih gimna-zijah. V srednjih strokovnih in tehniških šo-lah je delež razpisanih mest 37-odstoten ozi-roma je razpisanih 9410 mest za vpis v teprograme. Za programe srednjega poklicne-ga izobraževanja so razpisali 6419 mest, zanižje poklicno izobraževanje pa 760 mest.Čeprav je navidez mest za vse dovolj, pa seob vpisu ponavadi pokaže, da je delež razpi-sanih mest v poklicnem izobraževanju še pre-velik, za gimnazije ter srednje tehniške in

strokovne šole pa premajhen. Poleg tega šoleza nadaljevanje šolanja po programih poklic-no-tehniškega izobraževanja razpisujejo3.180 vpisnih mest.

Večina srednješolskih programov je pre-novljenih, tako da bodo v prihodnjem šol-skem letu v prvih letnikih začeli izvajati novein prenovljene programe, posodobljeni pa sotudi učni načrti gimnazijskih programov. Na

Gorenjskem se obetajo še nekatere novosti. Vokviru Ekonomsko-storitvenega izobraževal-nega centra Kranj bo po novem delovala tudiekonomsko-trgovska šola, v tem centru pabodo poskusno uvedli tudi športni oddelek vprogramu ekonomske gimnazije. Novost jetudi program tehnika računalništva, ki gabodo izvajali v Tehniškem šolskem centruKranj. Mateja Rant, foto: Tina Dokl

Informativni dnevi:petek, 13. februarja 2009, ob 9. uri in ob 15. uri, sobota, 14. februarja 2009, ob 9. uri.

Dodatne informacije lahko poiščete na spletnem naslovu šole: http://www.s-gimsl.kr.edus.si

A - Program splošne gimnazije (vpis v štiri oddelke 1. letnika)Dijaki bodo lahko izbrali med:- oddelkom s poudarkom na naravoslovju,- oddelkom s poudarkom na družboslovju,- oddelkom s tremi tujimi jeziki.

B - Program klasične gimnazije (vpis v en oddelek 1. letnika) Edina šola na Gorenjskem:- klasična gimnazija dijakom nudi več humanističnega znanja, - vsa štiri leta se dijaki učijo tudi latinščino, - pri drugem tujem jeziku dijaki lahko izbirajo med

nemščino ali španščino.

C - Evropski oddelek (vpis v en oddelek 1. letnika) Sodobnejši učni pristop: - pouk se nadgrajuje z uvajanjem sodobnih učnih metod in učnih vsebin.- poudarjeni drugi tuji jezik je francoščina ali ruščina.

Učenke in učence vabimo k vpisu v:● ob vpisu v 4. letnik bodo dijaki lahko

izbrali med trinajstimi izbirnimi predmetiza maturo.

● pouk poteka v dopoldanskem času, avtobusniprevozi pa so prilagojeni urniku šole.

● na Gimnaziji Škofja Loka izvajamo bogat program izbirnih vsebin za dijake.

● rezultati, ki so jih dijaki skupaj z učitelji škofjeloške gimnazije dosegli v minulih letih, sogimnaziji v veselje in ponos - nadpovprečnidosežki na maturi, državni prvaki v znanju,udeleženci in dobitniki priznanj na olimpijadah vznanju, naši dijaki napredujejo (se razvijajo) vuspešne študente in diplomante.

GIM

NAZ

IJA

ŠK

OFJ

A LO

KA,

PO

DLU

BN

IK 1

B,

ŠK

OFJ

A LO

KA

V šolo

24 - L O Č A N K A

V šolskem letu 2008/09 praznuje tehniškagimnazija Tehniškega šolskega centra vKranju okrogli jubilej - 10. obletnico izvaja-nja izobraževalnega programa. Čeprav je to kratka doba v primerjavi z gimnazijami, ki praznujejo sto in več letnice, pa smo nanjo tako vodstvo kotprofesorji in dijaki zelo ponosni.Center ima namreč dolgoletno tradicijo izobraževanja tehniških kadrov v gorenj-skem prostoru. Na Tehniškem šolskemcentru obstaja spekter najrazličnejših programov tehniških smeri, od triletnih dovišješolskih. Tehniška gimnazija je le eden

od njih. Ravnateljica Strokovne gimnazijeTŠC Kranj Vlasta Jemec takole odgovarjana najbolj aktualna vprašanja v zvezi s tehniško gimnazijo.

Komu je namenjena tehniška gimnazija?”Kot pove že ime, je izobraževalni programtehniške gimnazije enakovreden izobraže-valnemu programu splošne gimnazije. Posebnost predmetnika tehniške gimnazijeje, da se dijaki, ki se za ta program odločijo, že v 2. letniku srečajo z enim od strokovnih področij, ki je lahko:● ELEKTROTEHNIKA

JUBILEJ TEHNIŠKE GIMNAZIJE TEHNIŠKEGA ŠOLSKEGA CENTRA V KRANJU

TEH

NIŠ

KI Š

OLS

KI C

EN

TER

KR

ANJ,

KID

RIČ

EVA

CE

STA

55

, K

RAN

J

Vlasta Jemec, ravnateljica Strokovne gimnazije

V šolo

L O Č A N K A - 25

TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER KRANJ, KIDRIČEVA CESTA 55, 4000 KRANJTel. št.: 04/280 40 00, Fax: 04/280 40 35, www.tsckr.si

Po več informacij na informativni dan

Tudi učenci, ki letos končujejo šolanje, se bodo v prihodnjihtednih znašli pred eno najpomembnejših odločitev v svojem živ-ljenju - kje nadaljevati šolanje. Izbira zagotovo ne bo lahka nezanje ne za njihove starše, saj si bodo s tem mogoče že dokončnozačrtali svojo nadaljnjo poklicno in življenjsko pot. Zato bodoverjetno kar se da izkoristili možnost, ki jim jo z informativnimidnevi ponujajo šole, da bi lahko zbrali čim več informacij o pro-gramih, ki jih zanimajo. Šole bodo informativne dneve večinomapripravile v petek, 13. februarja, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 14.februarja, ob 9. uri. Po informativnih dnevih pa si bodo učenci innjihovi starši verjetno vzeli čas za temeljit razmislek, katero šolobi bilo najbolj smiselno izbrati. M. R., foto: Tina Dokl

● MEHANIKA● RAČUNALNIŠTVOŠtevilo ur strokovnih predmetov je v vsakem višjem letnikuvečje.

Tehniška gimnazija je namenjena dijakom, ki so se odločiliza gimnazijski program, poleg splošnih predmetov pa jih zanima tudi tehnika. Čeprav se dijaki tehniške gimnazije z uspešno zaključeno splošno maturo lahko vpišejo na kate-rokoli fakulteto, pa jim znanje tehniških vsebin predvsemolajša študij na tehniških fakultetah.”

Zakaj naj bi se dijak namesto za splošno odločil za tehni-ško gimnazijo?”Tehniška gimnazija se od splošne loči predvsem po tem, daje namenjena dijakom, ki so že v osnovni šoli spoznali, da sta tehnika in naravoslovje tisti področji, ki sta jim blizu.To so dijaki, ki jim je blizu logično razmišljanje, so izvirni pri reševanju problemov, dobri raziskovalci in imajo vsezmožnosti, da postanejo odlični študentje matematike, fizike, naravoslovja in tehničnih strok.”

Kakšni dijaki naj se vpišejo na tehniško gimnazijo?”Čeprav je za naše dijake značilno, da ne veljajo za ”piflarje”,pa se vendar pričakuje, da imajo ob koncu devetletke prav dober uspeh. Večletne izkušnje so pokazale, da souspešni tudi dijaki z dobrim uspehom, vendar pa je prav dober uspeh tisti, ki zagotavlja solidno predznanje tudisplošno-izobraževalnih predmetov. Za večino oddelkov tehniške gimnazije je značilno, da je v njih manj kot 30 dijakov,kar učiteljem in dijakom omogoča bolj oseben odnos.”

Kakšne dejavnosti poleg rednega pouka potekajo natehniški gimnazij?”Za dijake tehniške gimnazije izvajamo obvezne izbirne vsebine, ki so značilne za vse slovenske gimnazije. Dijaki se udeležujejo letnih in zimskih športnih dni, obiskujejo gledališke in filmske predstave, udeležujejo se enodnevnihin večdnevnih ekskurzij po Sloveniji in evropskih državah, pri podjetništvu razvijajo svoje poslovne zamisli, pri enoteden-skem projektnem delu v tujini se naučijo medpredmetnegapovezovanja in priprave ter zagovora projektnih nalog.”

26 - L O Č A N K A

V šolo

V B&B Višji strokovni šoli se zavedajo, da sonjihovi študenti zaposleni, poleg službe paimajo še kopico drugih obveznosti. Zato šolazagotavlja študentom prijazen in dostopenštudijski proces. Predavanja potekajo dva-krat do trikrat na teden v popoldanskemčasu. Lokacije vseh treh enot šole, v Kranjuna Laborah, v Ljubljani v Prometnem centruin v Kamniku v srednješolskem centru, solahko dostopne in omogočajo brezplačnoparkiranje. Predavatelji so strokovnjaki s posameznihpodročij, zato študentje z njimi rešujejo pro-bleme iz resničnega poslovnega okolja. Za-radi lastnih delovnih izkušenj študentje lažjedosegajo zastavljene cilje - izobraževalniprogrami so naravnani na kombiniranje prak-tičnega znanja s teorijo.

V šolski knjižnici Višje strokovne šole B&B jedanes že 220 diplomskih del ter vse študij-sko in strokovno gradivo, ki študentom po-maga na poti do uspeha.Na B&B ponosno povedo, da je s pridoblje-no izobrazbo in znanjem uspelo mnogim di-plomantom že napredovati v službi ali si po-iskati novo delo. Po višješolski diplomi se študenti lahko ne-posredno vpišejo na nadaljevanje študija naFakulteti za komercialne in poslovne vede, kiima dislocirano enoto tudi na Višji strokovnišoli B&B v Kranju. Potekajo vpisi nove generacije študentov.Če želite v življenju napredovati, vas študijzanima in pričakujete informacije o izobraže-vanju za ekonomista, poslovnega sekretarjaali inženirja logistike, se udeležite informativ-

nih dni - 13, 14. ali 20. februarja. Odločitevza študij predstavlja začetek novega načinaživljenja. Posebna ponudba šole je osebnosvetovanje za izobraževanje, ki ga na B&Bprilagodijo vašemu prostemu času izven in-formativnih dni.Vpisi so se že začeli. Želene informacije boste dobili osebno v referatih enot, nabrezplačni telefonski številki 080 2111, pre-ko elektronske pošte [email protected], vsekakor pa si poglejte spletno stranwww.promet.info.

Višješolska diploma odpira vrata do napredovanja Višja strokovna šola B&B je podelila že dvestodvajseto diplomo, vpisujejo pa šesto generacijo bodočihlogističnih inženirjev, ekonomistov in poslovnih sekretarjev.

B&B izvaja srednješolska programa voznik in logistični tehnik ter višješolske programe logistično inženirstvo,

ekonomist in poslovni sekretar.

JEZIKOVNI TEČAJI

TEČAJI ZA PROSTI ČAS

RAČUNALNIŠKI TEČAJI

Angleščina Nemščina ItalijanščinaŠpanščina Francoščina Ruščina

Slovenščina Latinščina Hrvaščina

Mozaik Klekljanje Nakit Keramika Risanje Slikanje

Poslikava stekla, svile,...

Windows Word Excel Power Point

MEKON LOKA D.O.O.Podlubnik 253, 4220 Škofja Loka

tel.: 04 51 50 [email protected]

ZA:učencedijake

študenteodrasle

upokojence

KDAJ?Pričetki od 9. februarja

dalje.Na voljo je več kot 200

različnih terminov.

PONUDBANa voljo so začetni

in nadaljevalni tečaji ( od 1. do 7.

stopnje ), utrjevanje šolske snovi,

priprava na maturo, individualni pouk,

tečaji za zaključene skupine.

L O Č A N K A - 27

V šolo

28 - L O Č A N K A

V šolo

Bazen dopolnjujeta savna in fitnesObiska bazena v Železnikih bodo še pose-bej veseli otroci, ki bodo nedvomno uživali vprijetno topli vodi. Starši boste lahko po željikopanje dopolnili tudi z razvajanjem v finskisavni, ki ima vrsto pozitivnih učinkov in se bov teh hladnih dnevih še kako prilegla, ali paz obiskom fitnesa, za kar marsikomu ob vsebolj natrpanih delavnikih zmanjka časa. Povsem tem se boste lahko osvežili in sprostiliše v prijetnem bifeju ob bazenu. Naj doda-mo, da je za predšolske otroke obveznospremstvo staršev, za starejše otroke pa ne.Bazen v Železnikih sicer med šolskim letomv dopoldanskem času s pridom uporabljajošole, še zlasti iz Železnikov in Škofje Loke, kiv njem izvajajo telesno vzgojo in športnedneve. Popoldne v bazenu trikrat na tedenizvajajo plavalno šolo za otroke, obiskujejopa ga tudi individualni gostje.Bazen, savna in fitnes so med tednom odprtiod 15. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah inpraznikih pa od 10. do 21. ure. Za dodatneinformacije lahko poklicete na telefonskoštevilko 04/514 63 81.Bife pri bazenu lahko obišcete ob po-nedeljkih med 14.30 in 23. uro, ob torkih,sredah in cetrtkih med 10. in 23. uro, obpetkih in sobotah med 10. in 23. uro ter obnedeljah in praznikih med 10. in 22. uro.

Med počitnicami delavnicev muzejuMuzejska zbirka v Železnikih je v lasti Muzej-skega društva Železniki, stavba pa v lasti ob-čine Železniki. Nahaja se v fužinarski hiši izprve polovice 17. stoletja, Plavčevi hiši. Vmuzeju si lahko ogledate železarski odde-lek. Prikazana je skoraj 600-letna zgodovinaželezarstva od kopanja železove rude, trans-porta in taljenja, predelave surovega železav fužini v polizdelke in izdelava končnih izdel-kov v kovačnici ali vigenjcu. Predelovalnaobrata fužina in vigenjc sta prikazana z delu-jočo maketo. Lesarski oddelek prikazuje de-javnosti in obrti, ki so se razvijale kot železar-stvu spremljajoče dejavnosti. Zbirke sodar-stvo, ‘kuhanje’ oglja, žagarstvo ter izdelavakritine iz skrila so prav tako popestrene z ori-ginalnimi orodji in maketami. Predstavitevzgodovine pa dopolnjujejo zbirke, ki prikazu-

jejo splošnejšo zgodovino kraja: začetek inrazvoj čipkarstva, različnih društev, zbirka oNOB v Selški dolini ter spominska soba na-šega rojaka, akademika prof. dr. FrancetaKoblarja.Na trgu pred muzejem si lahko ogledate teh-niški spomenik plavž, peč za taljenje železo-ve rude, edini ohranjen objekt iz časa žele-zarstva v kraju, pomemben slovenski tehni-ški spomenik.V prostorih muzeja je tudi Turistična poslo-valnica, v kateri lahko kupite čudovite spo-minke in predvsem čipke iz Železnikov, ki jihprodaja Turistično društvo Železniki. Kadariščete darilo ali spominek, se oglasite, odpi-ralni čas muzeja in turistične poslovalnice jeod torka do petka od 9. do 14. ure, ob so-botah pa od 9. do 13. ure.Javni zavod Ratitovec ter Muzejsko društvoŽelezniki bosta med zimskimi počitnicami vMuzeju v Železnikih pripravila pravljično-slikarski muzejski delavnici na različni temi.Delavnici bosta potekali 17. in 18. februarjamed 10. in 12. uro. Več informacij bodoučenci našli na zgibanki, ki jo bodo prejeli všoli po 9. februarju.

Športna dvorana primernatudi za večje prireditveŠportna dvorana Železniki ima na več kot1.200 kvadratnih metrov vadbene površinevse, kar sodobno opremljena dvorana potre-buje. Z dvižnimi zavesami jo je mogoče raz-deliti na tri manjše dele, tako da lahko v dvo-rani hkrati poteka več različnih aktivnosti, stem pa zadovoljijo zelo širok krog predvsemrekreativnih uporabnikov. Dvorana je name-njena šolski športni vzgoji in športnim dne-vom, rekreativni vadbi in tekmovanjem v ko-šarki, rokometu, odbojki in malem nogome-tu. Primerna je tudi za igranje floorballa.Dvorana pa ni namenjena zgolj izvajanjušportnih aktivnosti, pač pa tudi za organizira-nje večjih prireditev, saj sprejme kar dva ti-soč obiskovalcev. Tako so v njej lahko kon-certi, zabave, pogostitve, v mali dvorani patudi seminarji.V njej je tudi klubski bife, ki je odprt od po-nedeljka do petka, in je namenjen predvsemdruženju po rekreaciji, pa tudi drugim go-stom. Dodatne informacije so vam na voljopo telefonu 04/510 04 10.

V prostem času v ŽeleznikeČe ne veste, kaj bi počeli v prostih zimskih dneh, se lahko podate v Železnike, kjer vas pričakujejobazen, savna in muzej s turistično poslovalnico, ki slovi po čudovitih spominkih in železnikarskih čipkah. V muzeju bodo zimske počitnice popestrili s pravljično-slikarskima muzejskima delavnicama.

Maketa fužine

Turistična poslovalnica slovi po čudovitihspominkih in čipkah.

Športna dvorana Železniki

Otoki 9A, 4228 ŽeleznikiTelefon: 04/510 04 10Telefax: 04/510 04 11

Spletna stran: www.jzr.siE-naslov: [email protected], [email protected]

L O Č A N K A - 29

V šolo

Šolski center Škofja Loka sestavljata dvesrednji šoli: Srednja šola za lesarstvo inSrednja šola za strojništvo, v okviru kate-re deluje tudi dijaški dom. Srednješolskoizobraževanje nadgrajuje Višja strokovnašola, kjer se izobražujejo strojni inženirji,od naslednjega študijskega leta dalje patudi lesarski inženirji. Šole med sabo po-vezuje Medpodjetniški izobraževalni cen-ter, ki je vez med Šolskim centrom in go-spodarstvom.Šolski center Škofja Loka je uspešna in so-dobna izobraževalna organizacija, ki v so-delovanju s podjetji stremi k nadaljnjemurazvoju in rasti organizacije. Potrebe natrgu dela opozarjajo na aktualnost poklic-nega izobraževanja, zato Center vzdržuje inrazvija nižje poklicno, srednje poklicno,srednje strokovno, poklicno-tehniško in višješolsko izobraževanje.Srednja šola za lesarstvo ponuja progra-me od nižjega poklicnega, srednjega po-klicnega, poklicno-tehniškega do srednje-strokovnega izobraževanja. Področje le-sarstva dopolnjujejo s programom okolje-varstva, ki v sodobnem času vse bolj pri-dobiva na pomembnosti. Izobražujejo zapoklice: obdelovalec lesa, mizar, tapetnik,lesarski tehnik in okoljevarstveni tehnik.

Kasneje dijaki svoje znanje lahko nadgra-dijo na Višji strokovni šoli v programu le-sarstva in pridobijo naziv inženir lesarstva.Srednja šola za strojništvo prav tako po-nuja programe od nižjega in srednjega po-klicnega, poklicno-tehniškega do srednjestrokovnega izobraževanja. Izobražujejoza poklice: pomočnik v tehnoloških proce-sih, oblikovalec kovin - orodjar, instalaterstrojnih instalacij, izdelovalec kovinskihkonstrukcij, avtoserviser, avtokaroserist,strojni tehnik in avtoservisni tehnik, obde-lovalec lesa, mizar, tapetnik, lesarski teh-nik in okoljevarstveni tehnik. Tudi oni lah-ko svoje znanje nadgradijo na višji šoli inpridobijo naziv inženir strojništva.

V naslednjem študijskem letu se bo štu-dijskemu programu strojništva pridružilše višješolski program lesarstva. S tembo Šolski center Škofja Loka ponujal izobraževanje na področju lesarstva instrojništva za vse poklice od nižjega po-klicnega do višješolskega izobraževanja,ki ga bo dopolnjeval še z okoljevarstvom.

Izobraževalno delo z odraslimi pa ima naŠolskem centru že dolgo tradicijo. Odrasleudeležence izobražujejo v skladu z načeli

sodobne andragoške prakse. Z vsakim in-teresentom za izobraževanje, prekvalifika-cijo, dodatno izobraževanje, usposablja-nje opravijo uvodni razgovor in pripravijoindividualni načrt izobraževanja.

V preteklem letu je center prejel tudi naj-višje priznanje Obrtne zbornice Slovenijeza odlično sodelovanje na področju izob-raževanja. Letos se pri njih izobražuje 275dijakov v lesarskih in 587 dijakov v strojni-ških programih ter 123 študentov v višjišoli. V izobraževanju odraslih pa znanjepridobiva 120 udeležencev v srednješol-skih programih in 199 v višješolskem pro-gramu.

Če si želite ogledati, kaj vse še počnejo vCentru, vas vabijo na informativne dne-ve, ki bodo potekali v petek in soboto,13. in 14. februarja 2009. Srednjo šolo za lesarstvo bodo predsta-vili na Kidričevi cesti 59 (Trata) v petek ob9. in ob 15. uri ter v soboto ob 9. uri. Sred-njo šolo za strojništvo v Podlubniku 1b vpetek ob 11. in ob 15. uri ter v soboto ob9. uri, Višjo strokovno šolo pa v petek ob9. uri, ob 16.30 ter v soboto ob 9. uri, pravtako v Podlubniku 1b.

Nov višješolski program lesarstva

Zanimivi programi, dobri materialni pogoji, sodelovanje z gospodarstvom, dobri rezultati na poklicni maturi in zaključnem izpitu, dobre možnosti za zaposlitev in nadaljnje izobraževanje

so samo nekatere prednosti, ki vam jih ponujajo v Šolskem centru Škofja Loka.

Foto

: Tin

a D

okl

Šolski center Škofja Loka, Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka, tel.: +386 (0)4-506-23-00, +386 (0)4-506-23-18, w: infoss-sl.si

Dijaki svoje teoretično znanje nadgradijo pri praktičnemizobraževanju.

Najsodobnejši didaktični CNC stroji omogočajo znanja, ki so takojuporabna v gospodarstvu.

Moj dom

30 - L O Č A N K A

MitLes Žiri, s. p., se odlikuje z večletnimi izkušnjami na področju dobave in kvalitetnemontaže notranjih vrat inlesenih oken po vsej Sloveniji. Trenutno izvajajo dela naHotelu Špik Gozd Martuljek,stanovanjskem objektu na Bohoričevi in Njegoševi ulici v Ljubljani ter na Upravniposlovni stavbi Grosuplje.

Tipska notranja vrata dobavljajo od proizvajalca LipBled. Priskrbijo pa tudi vratain druge izdelke. izdelane po naročilu oz. zahtevahnaročnika. Površinska obdela-va notranjih vrat je lahko vfurnirju, laminatu ali lakiranopo RAL-u. MitLes Žiri strankam nudibrezplačne izmere ter

svetovanje na objektu, takopri novogradnjah kot pri zamenjavi obstoječih izdelkovz novimi. Po kvalitetno opravljeni montaži notranjih vrat ali oken obnovljeno stanovanjezapustijo v čistem stanju.

Matjaž Oblak s.p., Čevljarska ul. 29, 4226 Žiri, gsm: 031/627 981, tel.: 04/510 54 20, www.mitles-mo.si, e-pošta: [email protected]

Pravi naslov za dobavo in montažo notranjih vrat in oken

10 % popust

na izdelkeLip Bledaza mesecfebruar

Z njo želi Holding Slovenske elektrarne po-rabnike z nasveti, podprtimi s konkretnimi iz-računi o možnem prihranku, prepričati kzmanjševanju porabe električne energije in stem tudi k manjšim stroškom, posledično ra-čunom. Vse večja poraba električne energijenamreč pomeni večje potrebe po njenem pri-dobivanju, zaradi česar je potrebno graditinove elektrarne. Slovenija je sama ne moreproizvesti dovolj, zato jo je potrebno uvažati,kar povečuje energetsko odvisnost od drugihdržav. Težave z dobavo zemeljskega plina izRusije je pokazala, da je odvisnost od uvozalahko zelo problematična.

V zadnjih letih je v Sloveniji nastal razkorakmed tržnimi cenami električne energije namednarodnem trgu in maloprodajnimi cena-mi za gospodinjstva, kar je v veliki meri pov-zročilo podražitve električne energije ob kon-

Kako razpoloviti račun za električno energijo

Spodbujanje k učinkoviti rabi energije in premišljenemu ravnanju z električnimi napravami več let spodbuja kampanja Energija.si, bodi učinkovit, ta mesec pa se je začela nova Prihrani do 50 odstotkov

pri računu za električno energijo.

L O Č A N K A - 31

Moj domcu minulega leta. Tržnega gibanja cen smo seže pred leti navadili pri nafti, bencinu in ku-rilnem olju, kjer cene nihajo glede na vred-nost sodčka nafte na svetovnih trgih. Kljubpodražitvam je v Sloveniji električna energijaše vedno najcenejši energent. Podražitvamvseh vrst energije se v prihodnje gotovo nebomo mogli izogniti, da nas te ne bi tolikoprizadelo, pa si lahko pomagamo z upošteva-njem nasvetov učinkovite rabe energije.

Za prihranek pri porabi električne energijeso pogosto dovolj že manjši ukrepi, pri kate-rih ni potrebnih nobenih (finančnih) vlaganj,kot je na primer ugašanje luči, ki jih ne potre-bujemo, izklop naprav iz stanja pripravljeno-sti po uporabi. Nekateri ukrepi vključujejomanjši vložek, kot na primer, menjavo klasič-nih žarnic z varčnimi sijalkami, ali pa premiš-ljen nakup z izbiro energetsko varčnih gospo-dinjskih aparatov razreda A+ ali A++. Večposameznih prihrankov povečuje skupni pri-hranjeni znesek. Koliko lahko prihrani posa-mezno gospodinjstvo, je seveda odvisno odmnogih dejavnikov. Upoštevati je potrebnovelikost gospodinjstva, vrsto opreme, številoin starost gospodinjskih aparatov in podobno.Občutno manjšo porabo električne energije ins tem večji prihranek denarja, ki bi ga sicerodšteli za njeno porabo, pa lahko dosežemopredvsem z večjimi vlaganji v energetsko izboljšavo objektov in vgradnjo okolju prijaz-nih tehnologij (sončne celice, toplotne črpal-ke, ...).

Že brez večjih investicij je možno dosečiprihranek v višini od 10 ali 20 odstotkov, zdolgoročnim razmišljanjem in načrtnim inve-stiranjem pa je možno prihraniti tudi do 50odstotkov ali več, še posebej pri danes ener-getsko bolj potratnih gospodinjstvih. AkcijaPrihrani do 50 odstotkov pri računu za elek-trično energijo bo potekala od sredine januar-ja do konca februarja. Celovit izbor nasvetovbo objavljen tudi na spletni strani Energija si,bodi učinkovit - www.hse-energija.si aliwww.energijasi.com.

Koliko je možno prihraniti s posameznimukrepom in za koliko lahko zmanjšamo zne-sek na računu za električno energijo? To jeodvisno od mnogih faktorjev posameznegagospodinjstva. Upoštevati je treba velikost go-spodinjstva, vrsto opreme, števila gospodinj-skih aparatov, ... Pomembno je, da pri nakupunovih aparatov dajemo prednost energetskovarčnim in okolju prijaznim tehnologijam. Vnadaljevanju bomo našteli informativne izra-čunu, pri katerih pa velja, da gospodinjstva, kiso danes bolj razsipna, lahko z enostavnimiukrepi že jutri prihranijo veliko energije in stem tudi evrov.

Za primerjavo je Holding Slovenske elek-trarne vzel dve povprečni gospodinjstvi, prvos povprečno letno porabo 4.400 kilovatnih urelektrične energije (račun na mesec okoli 40evrov, na leto okoli 500 evrov, dnevna porabaokoli 11 kWh) in drugo gospodinjstvo, ki zelektrično energijo ogreva toplo vodo in zato

porabi približno 7.300 kilovatnih ur (mesečniračun med 65 in 70 evri, na leto 800 evrov,dnevna poraba okoli 20 kWh). Obe gospo-dinjstvi uporabljata identične aparate (le dadrugo vodo ogreva z električno energijo).

Dobrih 20 odstotkov (ali 913 kWh) lahkoprihranimo z zelo enostavnimi ukrepi. Veli-kokrat imamo vklopljene televizorje ali raču-nalnike, ko jih ne potrebujemo ali sploh nis-mo v istem prostoru ali pozornost posvečamonečemu drugemu. V času, ko počnemo nekajdrugega, jih izklopimo (tako tudi druge na-prave DVD, VHS, HI-FI) in ne puščamo vstanju pripravljenosti (STAND BY) in s temprihranimo dobrih šest odstotkov! Že izklop

računalnika, ko ga ne potrebujemo, prispeva kprivarčevanju 2,6 odstotka, izklop DVD-ja alitelevizije odstotek (LCD in Plazma televizor-ji pa imajo v stanju pripravljenosti še občutnovišjo porabo električne energije).

Velik prihranek bo pomenila tudi menjavatreh navadnih žarnic z varčnimi v lučeh, kigorijo dlje časa, ter redno ugašanje luči, kjerjih ne potrebujete velikokrat (ali pa namestitesenzorje gibanja) - na ta način lahko privarču-jete pet odstotkov povprečne porabe ali 250kWh električne energije na leto (povprečnadnevna poraba pa znaša 11 kWh). Enako lah-ko prihranite tudi, če perilo sušite zunaj, in nev sušilnem stroju, za tri odstotke pa bo manj-

32 - L O Č A N K A

Peter Rozman s.p., Senično 7, Križetel.: 04/59 55 170, GSM: 041/733 709

e-mail: [email protected]

www.asteriks.net

tende-markize: na voljo so standardne,polkasetne in kasetne tende, platno vam lahkopotiskamo z napisom ali logotipom, odpiranjeročno ali na električni pogon

komarniki

lamelne zavese, plise zavesein žaluzije: velika izbira barv

rolete: nadokenske,podometne rolete, PVC ali ALU, okrogle alipolokrogle, z integriranimirolo komarniki

rolo garažna vrataplise zaveseroloji

žaluzije

ši račun, v kolikor boste pomivalni in pralno-sušilni stroj prižgali le v času manjše tarife.Za odstotek manjša poraba bo, če boste peri-lo prali na 30 stopinjah Celzija in ne 40, ozi-roma še toliko več, če sedaj temperaturo na-stavimo toliko (pre)visoko.

Z večjimi investicijami so prihranki lahko šeobčutnejši - od 35 do 52 odstotkov (ta odsto-tek velja glede na sedanje ‘razsipništvo’ go-spodinjstva z električno energijo.) Kar 23 od-stotkov je mogoče prihraniti z investicijami venergetsko učinkovitejše tehnologije - osemodstotkov z zamenjavo hladilne naprave zanajbolj učinkovito napravo na trgu (hladilnikin zamrzovalnik razreda A++), enako pri pral-nih in pomivalnih strojih (prihranek 5 odstot-kov), menjava steklo-keramičnega kuhalnikaz indukcijskim bo navrgel dodatne tri odstot-ke privarčevane energije, menjava namiznega

s prenosnim računalnikom bo dodala še petodstotkov prihranjene električne energije inpodobno.

Prihrankov se ne da enostavno seštevati, sajvplivajo drug na drugega. V kolikor se odlo-čimo za sušenje perila zunaj, potem nakupvarčnega sušilnega stroja ne bo dosegel zgo-raj navedenega učinka. Kljub vsemu strokov-njaki ocenjujejo, da bi gospodinjstvo, ki sedajna leto porabi 4.400 kWh električne energije,lahko privarčevalo okoli 1.750 kWh ali za 160dni današnje povprečne porabe! Gospodinj-stva, ki z električno energijo ogrevajo vodo,pa lahko prihranijo še več, vendar je tudi in-vesticija večja - z inštalacijo solarnega siste-ma za pripravo sanitarne vode lahko privarču-jejo kar 29 odstotkov! Na ta način lahko ta go-spodinjstva zmanjšajo položnico za več kotpolovico. Boštjan Bogataj, foto: Tina Dokl

Moj dom

, Zminec 112, Škofja Loka

Moj dom

L O Č A N K A - 33

PRODAJA, MONTAŽA,SERVIS OLJNIH IN PLINSKIH GORILCEVPooblaščeni servis za prodajo, montažo, zagon in vzdrževanje ogrevalne tehnikeBUDERUS in De DIETRICH.

Franjo Petač s.p., Štalčeva ulica 1, Medvodetelefon in fax: 01/361 45 86GSM: 041/649 975

ADAPTACIJE KOPALNIC■ SVETOVANJE■ VODOVODNE INSTALACIJE■ ZIDARSKA DELA■ KERAMIČARSTVO

Milan Pugelj s. p.Hotovlja 34, 4223 PoljaneGSM: 041/541-266Tel.: 04/510-92-78

Izdelava mansard / izdelava zun. napuščev / vgradnja strešnih okenprenova oken in vrat / suhomontažne izvedbe / predelne stene

KNAUF IZVEDBEDejan Kokalj s. p.Koprivnik 28/a041 608 581e-mail: [email protected]

Novice

34 - L O Č A N K A

Dolenja vas - Pod okriljem Mednarodnesankaške zveze in v izvedbi ŠD Dolenja vas jena sankaški progi Zakraj v Dolenji vasi pote-kala letošnja druga preizkušnja za Evropskipokal v tekmovanju s samotežnimi sanmi. Na-stopilo je petnajst ekip iz Slovenije, Avstrije,Italije in Švice, med njimi tudi ena ženska.Najboljši so bili tekmovalci iz ekipe HSC Ti-rol 1 iz Avstrije, ki so zmagali pred ekipo ASCStange iz Italije in domačini iz ŠD Dolenja vas

(Boris Egart, Janez in Peter Rakovec). Dru-ga slovenska ekipa SK Domel (Jure in Ga-šper Potočnik, Janez Kavčič) je bila enajsta.Domači sankači so s tretjim mestom doseglinajvečji uspeh in s tem napovedali boj za viso-ka mesta tudi na evropskem prvenstvu v začet-ku februarja, ki bo vrhunec sezone. ”Velik us-peh za nas bo uvrstitev okrog petega, šestegamesta,” pravi Boris Egart, tekmovalec in tudipredsednik ŠD Dolenja vas. M. B.

Luka nov predsednik Železniki - V ja-

nuarja je Klub štu-dentov Selške do-line za predsednikaizvolil Luka Mes-ca iz Železnikov.Bil je edini kandi-dat, zamenjal jeAndreja Vrhunca.21-letni študent Ev-ropskih študij na

Fakulteti za družbene vede se je za kandi-daturo odločil, ker ga veselita delo z mladi-mi in mladinska politika. In kako v prihod-nje vidi vodenje kluba s 350 člani? ”Zahva-ljujoč delu mojih predhodnikov je klub da-nes dobro situiran in ima pester program.V veliki meri nameravam nadaljevati nji-hovo delo, predvsem kar se tiče velikihprojektov, po katerih je klub najbolj prepo-znaven: Naj živi prvi maj, Slovo poletju inVeseli december. Načrtujem pa tudi nekajsprememb. V zadnjem času sem v klubupogrešal manjše prireditve, ki bi popestrileponudbo mladinskih dejavnosti, kot sokrajši izleti, denimo obisk vinske kleti aliraftanje, razne turnirje v pokru, pikadu innogometu, filmski večeri in žuri v Lentipubu. V klub želim vpeljati tudi kakšnonovost. S člani izvršnega odbora se dogo-varjamo, da bi poleti v Železnikih izvedlimednarodno mladinsko izmenjavo prekevropskega programa Mladi v akciji,” jepovedal Mesec. A. H.

Nagrada za spletno stran Škofja Loka - Na natečaju Rastlina, žival

in kamnina leta 2008, ki ga je razpisalo Pri-rodoslovno društvo Slovenije v sodelova-nju z Društvom za opazovanje in proučeva-nje ptic ter Geološkim zavodom Slovenije,sta dve nagradi pripadli tudi Gorenjcem.Eno od njih je osvojil devetošolec MarkoLavrinec z OŠ Škofja Loka - Mesto, ki jepod mentorstvom učiteljice računalništvaHelene Markuta v sklopu izbirnega pred-meta računalniška omrežja izdelal spletnostran o apnencu. Temo apnenec je izbralzato, ker je o njem že kar nekaj vedel in kerga je veliko tudi v njegovi domači okolici.Vsebino o apnencu je črpal iz seminarskenaloge, ki jo je predstavil v 8. razredu pripredmetu Multimedija, dodal pa je še iz-vlečke z interneta in iz knjig. Marko ugo-tavlja, da se je ob tej raziskovalni nalogi ve-liko naučil o kamnolomih, apnencu v Škof-ji Loki in Sloveniji, o sestavi, lastnostih ...Kot pravi, mu je bil to velik izziv, nagradapa mu predstavlja motivacijo za nadaljnjesodelovanje na podobnih razpisih. Svoj pri-spevek je objavil tudi na spletni stani marko-lavrinec.googlepages.com/apnene. A. H.

Navijaški spektakel na PodnuZveza navijaških in pom pon skupin Slovenije v soboto, 7. februarja, v Športni dvorani

Poden v Škofji Loki prireja odprto prvenstvo občine Škofja Loka, na katerem bodo nasto-pile navijaške, pom pon in akrobatske navijaške skupine iz vse Slovenije. Prireditev bo šeposebej slovesna, saj Zveza navijaških in pom pon skupin Slovenije letos praznuje desetoobletnico delovanja, deseti rojstni dan pa bo slavilo tudi domače Športno društvo CvetkaGolarja. Spremljali boste lahko nastope v različnih starostnih kategorijah, predstavile pase bodo tako skupine kot tudi posamezniki in pari. V dvorani Poden bo prav tako 7. febru-arja potekal tudi nastop plesnih, navijaških in akrobatskih skupin, ki tekmujejo v Šolskikošarkarski ligi. Prireditev bo potekala od 9. do 18. ure.

M. B., foto: Nikola Miljković, Zavod ŠKL Ljubljana

Avstrijci najboljši

Luka Mesec

Navijaška skupina Cvetke je med največjimi v Sloveniji. Letos praznujejo deseto obletnico delovanja.

Sankači iz ŠD Dolenja vas (desno) so zaostali le za ekipo HSC Tirol 1 in ASC Stange. Foto: Borut Primožič

L O Č A N K A - 35

Novice

Loški filatelisti na mednarodni razstaviFilatelistično društvo Lovro Košir iz Škofje Loke je decem-

bra sodelovalo na drugi tekmovalni razstavi EURO-PHILA2008 v Luksemburgu. Loški filatelisti so namreč člani združe-nja evropskih filatelističnih klubov Euro-Phila. Razstavo je pri-pravil domači klub s predsednikom Rudolfom Klausom v pros-torih obnovljene sodne palače Evropske skupnosti, njen visokipokrovitelj pa je bil Vassilios Skouris, predsednik Sodišča Ev-ropske skupnosti. Združenje Euro-phila je na dan uradnega od-prtja razstave izdala priložnostni ovitek s sliko sodne stavbe Evropske skupnosti in priložnostni žig z napisom: ”expositionphilatelique-EUROPHILA-6 decembre 2008-1000 luxembo-urg”. Ob tej priložnosti je predsednik Filatelističnega društvaLovro Košir Škofja Loka v zahvalo za večletno uspešno vode-nje, predsedniku združenja Euro-phila Rudolfu Klausu podarilv imenu avtorja Mihaela Focka in našega društva knjigo ”Com-panhia do Nyassa 1894-1929”. Na letošnji razstavi EURO-PHI-LA 2008 je sodelovalo s svojimi eksponati 48 filatelistov iz na-slednjih držav: Belgije, Finske, Francije, Luksemburga, Nemči-je, Nizozemske, Slovenije in Švedske. V kategoriji seniorjev staosvojila bronasto medaljo Anton Kaštivnik za tematsko zbirkoLahka atletika, kraljica športa in Borut Podgoršek za zbirko Je-kleni ptiči. Krožkarji iz Osnovne šole Škofja Loka-Mesto pa sobili uspešni med juniorji: Katja Čadež za zbirko Konj, človekovnepogrešljiv prijatelj in pomočnik in Matic Možina za zbirkoŠport na snegu in ledu sta prejela veliko srebrno medaljo, TajaMlakar za zbirko Mačke, domače ljubljenke in zveri in ŠpelaCerar za zbirko Ptiči posrebreno bronasto medaljo. Mladi fila-telisti so prejeli še posebni pokal EURO-PHILA 2008 za naj-številnejše zastopstvo. D. Z.Loški župan Igor Draksler je nazdravil tudi s člani Slovenskega okteta, ki so

povabljence navdušili z ubranim petjem v akustičnem prostoru stolpa.

V obnovljenih prostorih severovzhodnega stolpa Škofjeloškega gradu jeprejšnji torek župan Igor Draksler gostil povabljence na tradicionalnemponovoletnem sprejemu. Med njimi so vedno tako gospodarstveniki kotpolitiki, direktorji javnih zavodov in novinarji, letos pa se je sprejemaudeležil tudi predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Kot je v nagovorupoudaril župan Draksler, bo letos za razvoj občine zelo pomembno, saj sodobili pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo najzahtevnejšegadela poljanske obvoznice, tako da naj bi se gradnja začela že v tem letu.Prav tako naj bi že do občinskega praznika dobili prenovljeno kristalnodvorano oziroma Sokolski dom, pomladi pa naj bi bila zgrajena tudišportna dvorana na Trati. ”Načrtov in dela nam ne manjka, dobro pa sezavedam, da nam lahko uspe, če bomo vsi dihali za našo občino,” jepoudaril župan Igor Draksler. Vilma Stanovnik

Povabljencem zapel Slovenski oktet

CN

M L

TD.,

d.o.

o., M

aist

rov

trg

6, K

ranj

Najbolj mrzel mesec leta, januar, se po-slavlja in tudi zima se je že prevesila v drugopolovico. Ko pridejo sončni dnevi, ki so tudiže daljši, ob toplih vetrovih že zadiši po po-mladi. Ljubitelje rož že čakajo prva opravilana vrtu, tisti, ki tega dela ne marajo, pa pra-vijo, da se da po prvem maju še vse postori-ti.

Čeprav so dež, sneg in nizke temperaturevsakdanjiki teh dni, nam bodo prvi sončnižarki hitro izvabili iz tal prvo cvetje, zvon-čke, telohe, žafrane. Včasih se njihovi cveto-vi pokažejo že med snegom in ljubiteljemcvetja polepšajo dan. V zimskih dneh poskr-bimo za ptice, ki pridno obiskujejo krmilni-ce, če so nameščene v sadovnjaku in uničuje-jo škodljivce. Dolgi zimski dnevi so primerniza načrtovanje setve. V zelenjavnem vrtu ko-lobarimo z vrtninami in če imamo načrt set-ve od lani, ga letos ustrezno spremenimo.Naredimo seznam, katere vrtnine bomo letosposejali in posadili. Ko bodo ugodne vre-menske razmere, premečemo kompost. In obsuhih dneh prelopatimo gredice, ki so bile šejeseni posajene z radičem, endivijo, poromali brstičnim ohrovtom.

V toplejših dneh, ko temperature niso pre-več nizke, že lahko začnemo z obrezovanjemsadnega drevja. V sadovnjaku lahko še predpomladjo, ko zemlja ni več pomrznjena, po-sadimo še kakšno novo drevo ali okrasnigrm. Zelo zgodaj je treba obrezati tudi ribezin kosmulje. Kadar zapade velika količinasnega, ga otresemo z mladih dreves, da jih te-žak sneg ne polomi.

V okrasnem vrtu lahko pomladimo okrasnegrme, vendar le tiste, ki bodo spomladi cve-teli. Bolj grobo lahko obrežemo tudi živomejo. Januar je tudi primeren čas, da popra-vimo ali dopolnimo vrtno orodje. Ali mogo-če peljemo kosilnico na servis, saj veste, koje treba trato pokositi, mora delati brezhibno,da ni slabe volje. Ob toplih pečeh in pogleduskozi okno nam domišljija narekuje, kakšnerože bomo okrog hiše posadili letos. Saj ve-ste, cvetoča okolica hiše je ponos lastnika in lepota cvetja ima svojo ceno. Zato je ob po-

gledu na bujno cvetje tudi poplačan ves trudin čas. Prava izbira rož pomeni, da je vrt cve-toč od pomladi do jeseni.

Če imate v posodah posajene mačehe, so vmrzlih januarskih dneh visele kot posušene.Izsušila sta jih mraz in veter. Zalijte jih in žedrugi dan bodo lepo sveže. Tudi rese v poso-dah potrebujejo stalno vlažno zemljo in ko jezemlja odmrznila, jih je potrebno pošteno za-liti v dneh, ko ne zmrzuje.

Dokler na vrtu ni cvetja, pa lahko v našihcentrih kupite cvetoče lončnice: narcise, hija-cinte, trobentice, primule in orhideje, ki soene izmed najlepših eksotičnih rastlin, ki sobile pred leti zaradi visoke cene kupcem

manj dostopne. Danes so skoraj obvezenokras vsakega doma ali poslovnega prostora.Prav dobro so se privadile na naše okolje.Obstaja veliko sort, vse pa imajo povoščeneživo zelene liste, visoka in kompaktna cvetnastebla in cvetove v najrazličnejših barvnihodtenkih in cvetijo kar nekaj mesecev. Kerzacvetijo pozno jeseni, nam domove krasijovse tja do pomladi, ko je tudi že veliko cvet-ja v vrtu. Orhideje niso občutljive, le tempe-ratura naj bo od 15 do 18 stopinj Celzija intudi zelo malo jih je treba zalivati. Zemlja, vkatero so posajene, je drobno sesekljano lub-je, pomešano z ogljem, vodi dodamo gnojiloza orhideje in cvetenje je zagotovljeno.

Igor Pavlič

Vrt

36 - L O Č A N K A

Cvetje popestri zimske dni

38 - L O Č A N K A

Ugodna družinska smuka nad KamnikomNa smučišču Osovje v Črni nad Kamnikom bodo med zimskimi počitnicami pripravili šolo

smučanja. Nočno smučanje med tednom in tekmovanja za rekreativce.

Smučišče Osovje, ki se nahaja le dobrih desetkilometrov iz Kamnika ob cesti na Črnivec, Kam-ničane in smučarje iz širše okolice privablja ževeč kot trideset let. Približno tristo metrov dolgasmučina z osemdesetimi metri višinske razlike na780 metrih nad morjem vsako leto zaživi takoj ponovem letu, zaradi precej senčne lege pa sesneg ponavadi obdrži vse do marca.

”Naše smučišče je družinskenarave, saj je primerno tudi zanajmlajše smučarje, vseenopa je ponekod tudi kar za-htevno, zato se tudi izkušenej-ši pri nas ne dolgočasijo. Todokazujejo vedno dobro obis-kane tekme za rekreativce insindikalne tekme, ki jih že vsa

leta pripravljamo. Veleslalom odprtega tipa, kiga bomo tudi letos pripravili v soju luči, bo 7. fe-bruarja,” je povedal dolgoletni predsednik Smu-čarskega društva Črna, ki s smučiščem upravljaže vse od začetka, Dušan Žagar. Člani društva sos prostovoljnim delom v vseh teh letih smučiščezelo posodobili. Pred dvanajstimi leti so kupilivlečnico, ki so ji lani zamenjali sidra in jeklenico.

Smučišče urejajo s teptalnim strojem in snežnimtopom, ki mu bodo prihodnjo sezono dodali šeenega. Urejeno je tudi sankališče, ob čaju ali ku-hanem vinu pa se smučarji lahko pogrejejo inspočijejo v topli brunarici.

Celodnevno smučanje si odrasli lahko privošči-jo že za sedem evrov, otroci pa za pet, popoldan-ska karta za odrasle je še za dva evra cenejša,najmlajši pa se popoldan lahko smučajo za 4evre. Smučišče med tednom obratuje le podreflektorji, saj je odprto od 17. do 21. ure, ob so-botah in nedeljah pa se smuka začne že ob 9.

uri zjutraj in traja do 16. ure, ter nato še od 17.do 21. ure.

Na Osovju je vsako leto še posebej veselo medzimskimi šolskimi počitnicami, saj člani društva sku-paj s svojimi smučarskimi učitelji že vrsto let priprav-ljajo začetno in nadaljevalno šolo smučanja zaosnovnošolce. Petdnevno aktivno preživljanje pro-stega časa na snegu bo tudi letos potekalo med15. in 19. februarjem od 10. do 15. ure. Za 80 evrov sebodo otroci naučili smučati, proste dneve bodopreživljali na snegu, poskrbljeno je tudi za malico,zadnji dan pa se bodo pomerili še v tekmovanju.

SM

UČ

ARS

KO

DR

UŠ

TVO

ČR

NA

PR

IKAM

NIK

U,

KR

IVČ

EVO

14

, S

TAH

OVI

CA

Velika planina - veselje na sneguSmučišče Velika planina se razprostira na višini med

1412 in 1666 metri ter ponuja šest kilometrov smučar-skih prog, od katerih večina sodi med srednje zahtevne pro-ge. V letošnji sezoni ponuja ugodno smuko na kar dobermeter debeli snežni odeji. Poleg dvosedežnice na smučiščuobratujejo še štiri vlečnice, med njimi tudi dve v Tihi doliniter otroška vlečnica Jurček.

Najmlajšim so na voljo igrala na snegu ter vsako soboto innedeljo brezplačen vrtec na snegu.

Letos smo pripravili posebno ugodnost otrokom do dese-tega leta starosti, ki imajo prebivališče v občini Kamnik: tilahko smučajo brezplačno.

Poleg smuke Velika planina ponuja še številne druge ak-tivnosti na snegu. Urejene so proge za tek na smučeh, orga-nizirajo pohode na krpljah, možni so sprehodi proti pastir-skemu naselju ter Mali planini.

Najbolj aktualno pa vsekakor ostaja nočno sankanje vsakčetrtek, petek in soboto med 17. uro in 19.30.

Več informacij o zgoraj omenjenem dobite nawww.velikaplanina.si.

www.velikaplanina.si.

Nočno sankanje

VELI

KA

PLA

NIN

A d.

o.o.

, K

AMN

IŠK

AB

ISTR

ICA

2,

STA

HO

VIC

A

Šport

L O Č A N K A - 39

Vsaki dve leti se zbere 30 naj-boljših atletov iz vsega sveta naenem najbolj zahtevnih tekmovanjna svetu, Red Bull X-Alps.Slovenci sledimo tradiciji, tako

imamo tudi za letos ekipo, ki nasbo zastopala na 850 kilometrovdolgi tekmi, katere namen je čimhitreje prečkati Alpe od vzhoda dozahoda s ciljem v Monaku, pri če-

mer lahko tekmovalci le letijo zjadralnim padalom ali hodijo.Ekipe bodo tekmovanje začele 19.julija v Salzburgu, prečkale Alpepreko Gaisberga (A), Watzmanna(A), Grossglocknerja - VelikegaKleka) (A), Marmolade (I), Mat-terhorna (ŠV), Mont Blanca (F),Mont Grosa (F) in zaključile vMonaku.

Na tekmovanju nas bosta vekipi zastopala Vrhničan PrimožSuša ter Škofjeločan Igor Eržen.Da na to tekmovanje nista bilaizbrana le po naključju, pove žedejstvo, da je Primož doslejpostavil že sedem svetovnihrekordov, osem državnih, zmagalna številnih tekmovanjih povsem svetu in bil izvoljen za naj-boljšega športnika Letalskezveze Slovenije, medtem ko jeIgor član in predsednik naj-boljšega kluba v Sloveniji zad-njih nekaj let KJP Krokar iz

Železnikov, selektor Slovenskereprezentance v letenju z jadral-nimi padali, organizator številnihmednarodnih tekem in še bilahko naštevali. Oba letita že večkot 10 let, kar ju nedvomnouvršča med ”stare mačke” in ver-jetno tudi med favorite za visokouvrstitev.

Pri vsej tej razdalji je potrebnopovedati še, da mora tekmovalecvedno nositi vso opremo s seboj,kar pomeni še dodatnih 15 do 20kilogramov teže, medtem ko mudrugi član ekipe pri tem ne smepomagati.

Sicer pa sega zgodovina tegatekmovanja v leto 2003, zamiselzanj se je porodila profesionalne-mu jadralnemu padalcu HannesuArchu, ki je s tem tekmovanjemtudi začel. Pri tem je dejal: ”To jeveliko več kot prečkanje Alp, toje avantura, ekspedicija in meddrugim tudi tekmovanje.” I. E.

Na Red Bull X-Alps 2009Na enem najbolj zahtevnih tekmovanj na svetu bo sodeloval tudi Škofjeločan Igor Eržen.

Tekme prek Alp se bo letos udeležil tudi Škofjeločan Igor Eržen.

Dekleta za vstopnico na svetovno prvenstvoOd srede, 4. februarja, do nedelje, 8. februarja, bo v Modri dvora-

ni v Idriji potekal ženski kvalifikacijski turnir za nastop na svetov-nem prvenstvu v floorballu, ki bo letos na Švedskem. Za mesto natem največjem tekmovanju v dvoranskem hokeju se bodo potegova-la tudi slovenska dekleta, ki bodo nastopila v konkurenci ekip Slova-ške, Ukrajine, Španije, Estonije, Avstrije, Italije in Gruzije. Večji delekipe naše ženske reprezentance sestavljajo dekleta iz škofjeloškegakonca, to pa so: Metka Sporiš, Nela Mlinar, Tina Mlinar, MonikaStrel, Živa Krelj, Ana Fojkar, Simona Dolinar, Laura Žaubi, KatjaMrak, Tina Šifrar, Karin Žaubi, Mirjam Kokalj in Urška Čadež. Našadekleta, ki si vse dni (natančen razpored najdete na spletni strani floorball.si) želijo tudi podpore navijačev, se bodo skušala uvrstiti mednajboljše tri na turnirju, saj jim le to zagotavlja odhod na Švedsko. V. S.

Mladi smučarji za 34. Pokal LokaTe dni potekajo še zadnje priprave za letošnje druženje mladih

smučarjev, tradicionalni 34. mednarodni Pokal Loka. Prireditev, kiže dolgo ni le smučarsko tekmovanje, se bo 13. februarja začela sslovesnostjo in koncertom v starem delu mesta, v soboto in nedeljo,14. in 15. februarja, pa bodo smučarski upi iz okoli tridesetih državtekmovali v slalomu in veleslalomu na Starem vrhu. V. S.

Kegljali so za Pokal Loka S slovesno podelitvijo pokalov in nagrad najboljšim se je zadnjo

soboto v letu 2008 v dvorani Poden v Škofji Loki končalo 11. tek-movanje za Pokal Loka v kegljanju. Kegljači so tekmovali ves de-cember, skupaj pa je nastopilo kar 308 kegljačev in kegljačic iz

Slovenije in tujine. Na koncu je v moški konkurenci slavil 18-letniAleš Blaž pred Borisom Benedikom in Edom Gajgarjem, v žens-ki konkurenci pa je vse ugnala izkušena Silvana Belcijan, ki je zma-gala pred Petro Bašek in Brigito Strelec. Med neregistriranimikegljačicami je bila najboljša Smilijana Oblak, med neregistrirani-mi kegljači pa Janko Karun. V. S., foto: Ivka Nardoni

Prvo mesto za ekipo Mega starsKončalo se je občinsko tekmovanje v malem nogometu za člane.

Nastopilo je osemnajst ekip, v finalu za prvo mesto pa je ekipa Megastars 3:0 premagala ekipo Kdo je naslednji. Za tretje mesto sta sepomerili ekipi Gramsk čev in Slikopleskarstvo Ferlan, po streljanjuenajstmetrovk pa so slavili člani ekipe Slikopleskarstva Ferlan. V. S.

Zmagovalca 11. Pokala Loka sta Silvana Belcijan in Aleš Blaž.

Šport

40 - L O Č A N K A

PROŠPORT center, Stražišče pri Kranju, Jernejeva 12, 4000 Kranj | 04/231 02 40 | www.prosport.si

PROŠPORT center k e r ž i v i m o z d r a v o . . .

V Prošportu tudi savneV Prošportu v Stražišču se obiskovalcem trudijo ponuditičimveč. Fitnesu, ki je popolnoma obnovljen, aerobiki in uricamza otroke so dodali še wellness ponudbo: pedikuro, manikuro,depilacijo, masaže, solarij, modno ličenje in savne. V Prošportu lahko obiščete tri vrste savn: ◆ Finsko savno, ki predstavlja tradicionalno obliko potenja;◆ Aromatično savno, ki deluje na enakem principu kot navad-

na finska, razlika pa je v tem, da je zrak odišavljen z razni-mi aromatičnimi dišavami;

◆ Infra savno, ki zmanjšuje utrujenost, sprosti um in telo terodpravlja stres.

V prostoru se nahaja tudi dovolj velik pretočni masažni bazens toplo vodo.

FIT

TIM

d.o

.o.,

Jer

neje

va 1

2,

Kra

nj

Škofja Loka - Prednovoletni čas je bil zaškofjeloške košarkarje, ki so izgubljali tekmoza tekmo, precej stresen, novo leto pa se je za-čelo z veliko boljšimi obeti. Potem ko staekipo zapustila Krejič in Buršič in je v moštvoprišel 202 centimetra visoki Igor Jokič, se jetrener Matic Vidic končno oddahnil. ”Čepravje bila za nas prva letošnja tekma v domačidvorani zelo težka, saj smo se zavedali, damoramo zmagati, pa sem zelo vesel, da so fan-tje prikazali res borbeno igro. V začetku jebilo težko, ko pa se je odprlo, pa smo bili resveliko boljši od sicer neugodne ekipe Alposa,”je po srečanju povedal loški strateg Vidic, kise bo z ekipo domačim navijačem znova pred-stavil jutri, 31. januarja, ko v dvorano na Po-den ob 20. uri prihaja moštvo Epic Misel.

Košarkarji TCG Mercatorja, ki se jim jetudi letos znova uspelo uvrstiti v finalepokala Slovenije, pa so se prejšnji tedenrazveselili tudi žreba za pokalno tekmovanje.To bo med 19. in 22. februarjem potekalo vLaškem, za prvega nasprotnika pa so Ločanidobili ekipo Elektre Esotech, s katero sebodo pomerili v petkovem četrtfinalu.

Vilma Stanovnik, foto: Tina Dokl

Loški košarkarji spet zmagujejoKošarkarji TCG Mercatorja so na zadnji tekmi v domači dvorani ugnali Alpos Šentjur, jutri jih čaka Epic Misel.

Škofjeloški košarkarji (v rumenih dresih) po novem letu spet navdušujejo svoje navijače.

Avto

L O Č A N K A - 41

Pri nas lahko opravite:

■ tehnični pregled vseh motornih inpriklopnih vozil

■ registracijo vozil■ prepise vozil■ osnovno in kasko zavarovanje vozil

(možnost plačila s plačilnimi karticami)

■ homologacijo vozil (predelave, uvoz vozil)

■ overitev komisijskih pogodb

Avto Krka d. o. o., Cankarjeva cesta 16, 1000 Ljubljana

PE: AVTOCENTER IDRIJA, Mokraška vas 3, 5281 Sp. Idrijatel.: 05/37 34 690, fax: 05/37 34 691

TEHNIČNI PREGLEDI IN REGISTRACIJA VOZIL

Možnost plačila s karticami

Urnik: vsak dan od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure

Neodvisni evropski konzorcij za preverjanjeavtomobilske varnosti Euro NCAP je predkratkim izvedel prvo serijo preizkusov varnostisprednjih naslonjal in vzglavnikov prednjih se-dežev in pri tem ugotovil, da bi jih velika ve-čina, kar 80 odstotkov potrebovala izboljšave.

Pri prometnih nezgodah so zelo pogosterazlične poškodbe vratu in zatilja. Za učinko-vitejšo naletno zaščito vratne hrbtenice jezato treba ustrezno oblikovati sedežna naslo-njala in predvsem vzglavnike. Na preizkusuEuro NCAPO je samo pet od skupaj 25 pre-izkušenih sedežev zaslužilo oceno dobro, kijo označuje zelena barva. Povsem varne se-deže imajo Volvo XC60, Alfa Romeo MiTo,Volkswagen Golf, Audi A4 in Opel Insignia.Ob tem konzorcij Euro NCAP izraža nezado-voljstvo z večino drugih avtomobilskih proiz-vajalcev, saj so pod drobnogled vzeli sedežev novih modelih. Osem preizkušenih sedeževje dobilo oceno slabo oziroma so jih označi-li z rdečo barvo, ki pomeni, da je potnik natem sedežu izpostavljen visokemu tveganju vprimeru trčenja v zadnji del avtomobila prinizki hitrosti. Nevarne sedeže imajo Daihat-

su Cuore, Citroën Berlingo, Hyundai i10, Ci-troën C5, Ford Kuga, Daihatsu Terios, Peu-geot 308CC in Suzuki Splash. Procedura pre-izkusov je bila razvita tako, da upošteva geo-metrijske značilnosti posameznih sedežev,velikost in obliko vzglavnikov, prilagodlji-

vost potnikom in dinamične lastnosti medpreizkusnim trčenjem. Slednjo preizkušajotako, da so sedeži pritrjeni na poseben nosi-lec, na katerem lahko simulirajo sile, ki pov-zročajo poškodbe na vratu in zatilju.

Matjaž Gregorič

Sedeži s premalo varnostiPri večini novejših avtomobilov sedeži in vzglavniki nudijo premalo zaščite potnikom.

Avto

42 - L O Č A N K A

Mazda je na slovenskem trgu v preteklemletu zabeležila rekordne prodajne rezultate.Letni prodajni načrt v višini 1.500 avtomobi-lov je bil ob koncu leta s skupno 1.680 regi-striranimi osebnimi vozili krepko presežen.To pomeni 70-odstotno povečanje prodaje vprimerjavi z letom 2007 in najboljšo prodajoMazde na slovenskem trgu nasploh. Visokeprodajne številke druge najhitreje rastoče av-tomobilske znamke v Sloveniji med prvodvajseterico pomenijo za Mazdo 2,45-odstot-no prisotnost na trgu. V lanskem decembru jebilo pri nas registriranih skupno 63 Mazdinihosebnih vozil, kar je 6,8 odstotka več kot letoprej. Kljub ohlajanju povpraševanja tako naavtomobilskem in na vseh ključnih trgih sve-tovnega gospodarstva Mazda na slovenskemtrgu že šestnajst mesecev zapored dosega re-kordne prodajne rezultate. Najbolj prodajaniMazdin model na slovenskem tržišču je Maz-da2, pri kateri je bilo lani na letni ravni zabe-leženih 619 registracij, sicer pa malčica pred-stavlja tretjino celotne Mazdine prodaje v Slo-veniji. Za športno-elegantno Mazdo6 se jelani odločilo 393 kupcev, za Mazdo3 pa 291.Enoprostorsko družinsko vozilo Mazda5 je re-

gistriralo 239 Slovencev. Izjemno uspešno seje odrezal tudi športni terenec Mazda CX-7 s128 zabeleženimi registracijami, deset navdu-šencev pa se je odločilo za roadstersko ikonoMazda MX-5. Doslej najboljša letna prodaja

Mazde v Sloveniji je bila sicer dosežena leta2004 s 1200 novimi registracijami osebnihvozil. Letošnji cilji Mazde v Sloveniji ostajajopri ohranitvi lanskega tržnega deleža.

Matjaž Gregorič

Presežen letni načrtMazda je v Sloveniji zaključila lansko prodajo z zgodovinskimi številkami.

Avto

L O Č A N K A - 43

Španski Seat je Miguelu Sebastianu,španskemu ministru za industrijo, turizemin trgovino, predstavil prototip vozila naelektrični pogon, ki ga pripravlja kot alter-nativo obstoječim modelom. Gre za modelLeon Twin Drive Ecomotive na električnipogon, opremljen z litij-ionsko baterijo zamestno vožnjo in motorjem z notranjimzgorevanjem za zunajmestno vožnjo. Sea-tov prvi prototip vozila na električni pogontemelji na modelu Leon, pri katerem je bilklasični motor z notranjim zgorevanjem na-domeščen z elektromotorjem. Prav tako sobili spremenjeni določeni elementi, ne pri-mer ročni menjalnik, zavorni sistem, sistemogrevanja in hlajenja ter velik del avtomo-bilske elektronike. Motor napajajo litij-ionske baterije, ki so vgrajene v zadnjemdelu vozila. Motor tako razvije moč 35 kW(47 KM) in najvišjo hitrost 100 kilometrovna uro.

Ta prototip bodo inženirji španske znamketudi uporabili za raziskave določenih značil-nosti električnega pogona in predvsemizboljšanja njegove glavne slabosti - pogoste-ga polnjenja baterij in akcijskega radija, ki je

pri trenutnem vozilu 50 kilometrov. ProjektTwin Drive Ecomotive je prvi korak dopopolnega električnega avtomobila. Omen-jeno bo prispevalo k bistveno manjšim emisi-

jam CO2, dobri zmogljivosti in večjemudosegu, sicer pa je hibridni koncept del traj-nostnega razvoja do leta 2014.

Matjaž Gregorič

Prototip na električni pogonSeat je španski vladi predstavil svoj projekt hibridnega avtomobila

Audi s prodajnim rekordomAudi: Nemški Audi je lani prvič v svoji zgodovini dosegel

napovedano prodajo milijon vozil. Na vseh svetovnih trgih skupajje bilo prodanih okoli 1.003.400 Audijevih avtomobilov, karpomeni, da se je prodaja v primerjavi s prejšnjim letom povečalaza 4,1 odstotka. M. G.

www.gorenjskiglas.si

Študentska

44 - L O Č A N K A

sobota, 7. februarja, ob 21. uriBIČ PARTI

nedelja, 8. februarja, ob 20.30KINO OSTRIGA: Na plaži

sreda, 11. februarja, ob 20.30IZOBRAŽEVANJE/DELO ČEZ LUŽOPredavanje Blaža Jemca iz STA (Student TravelAgency) in udeleženke poletnega kampa v ZDA.

četrtek, 12. februarja, ob 20.30V ŽIVO IN OD BLIZU: Jure Godler

petek, 13. februarja, ob 22. uriVIBE DEPARTMENT in live BRAIN DAMAGE(electrodub iz Francije)

Pred koncertu in po njem: DJ Mixxle (www.vibe.si) I and Rey (www.vibe.si)DJ Joste

sobota, 14. februarja, ob 21. uriVALENTINOVOKoncert dveh skupin:Black Spider - rock , Element - romantična rock glasba

nedelja, 15. februarja, ob 20.30POTOPISNO PREDAVANJE:The Pranet Next Dool (Uganda: Goran Gaber)

sreda, 18. februarja, ob 21. uriMINIMALMAXIMALDJs: Langus, Ricardo May, David, Lenox Soul

četrtek, 19. februarja, ob 21. uriDŽEM SESSION: ustvarjanje unikatne glasbe

petek, 20. februarja, ob 22. uriPSIHADELIČNA ČAJANKADJs: Ali.Shanti (iran ATOMIC psy), Babu

sobota, 21. februarja, ob 21. uriPUSTNO RAJANJE

nedelja, 22. februarja, ob 20.30POTOPISNO PREDAVANJE:Sirija, Jordanija (Alenka Hribar in Gašper Kleč)

sreda, 25. februarja, ob 20.30OSTRIGINA PREDAVALNICA: Trgovina z orožjem na slovenskih tleh 91’ - 94’, MatjažFrangež

četrtek, 26. februarja, ob 20.30ODNOS ZDA - EU - SLOVENIJAGosta: novinarja zunanjepolitičnega uredništva RadiaSlovenija Matjaž Trošt in Matej Šurc

petek, 27. februarja, ob 22. urikoncertiZaGvišnGodba predstavlja: Gatuzo (CRO/Zagreb)DisDrugThisFuck (SLO/Železniki)Lutajući DJ Zdena (CRO/Zagreb)

sobota, 28. februarja, ob 22. uriLIVE IN - SANITY metalCarignan (Gradec, Avstrija) Neurotech (Ljubljana) Raven Death (Kranj)

Natančen program lahko spremljate nawww.ostriga.org

MKC PRI RDEČI OSTRIGI PRIREDITVENIK za FEBRUAR

ZAVO

D O

, ZA

VOD

ŠK

OFJ

ELO

ŠK

EM

LAD

INE

, M

ES

TNIT

RG

20

, Š

KO

FJA

LOK

A

MMCV Multimedijskem centru Pulsar trenutno

poteka delavnica oblikovanja v Adobe Pho-toshopu, marca pa napovedujejo delavnicoizdelave spletnih strani. Zadnji konec tednav februarju se jim lahko pridružite na Ga-merz partyju, na katerem se boste lahkomed sabo pomerili v pestrem naboru iger.Vsak petek v februarju pa lahko pridete tudina večere Disco surfing, na njih boste surfa-li po spletu ob vizualizacijah in ambientalniglasbi. Na spletni strani pa dodajajo še enonovost: On-line IT/IKT Asistenco. MMC-jev administrator vam ob kakršnikoli zagativ svetu računalništva priskoči na pomoč

med delavniki vsak dan od 11.-16. ure terob sobotah od 11.-14. ure.

Več o njihovih aktivnostih si preberite nawww.pulsar.si

ATELJE CLOBB Atelje CLOBB napoveduje slikarski tečaj

pod mentorstvom akademske slikarke MajeŠubic. Tečaj se bo začel konec marca. Pote-kal bo 10 sobot zapored po tri ure skupaj.Cena tečaja je 130 EUR in vključuje men-torstvo ter ves potreben material. Zainte-resirani se za dodatne informacije in prijavelahko obrnete na [email protected] alina tel.: 040/867 653.

Program v MMC Pulsarju in Ateljeju Clobb

Po mesecu predaha, ko smo se študentje po-svetili predvsem izpitom pa tudi zimskim ra-dostim in zasluženemu počitku po ”veselem”decembru, Ostriga znova na stežaj razpira svo-ja vrata. V soboto, 7. februarja, bomo Ostrigoodprli z Bič partyjem, saj smo počasi že vsinaveličani mraza in megle. Odpluli bomo v to-ple kraje, na peščene plaže. Za migajoče ritkebo letos na žalost skrbela le polovica udarne-ga in že vsem znanega dua Plučnca in Klučn-ca, slednji je namreč na misijonarski odpravina Aljaski, kjer deli sončne kreme in vodnebalončke. Naj izpostavimo še nekaj dogodkov,ki se bodo nanizali v februarju. Na letošnji žetretji ZaGvišnGodbi (petek, 27. februarja) sebo poleg nastopajočih predstavila tudi neod-visna glasbena založba Slušaj najglasnije, ki jezaznamovala in še zaznamuje (ex)jugoslovan-sko neodvisno glasbeno polje. CDje, vinile in

majice te neodvisne založbe nam bo predsta-vil (in prodajal) sam Zdenko Franjić, kultnimož jugoslovanskega undergrounda, ki je z iz-dajami pomagal skupinam in posameznikom,kot so Majke, Messerschmitt, Goribor, BambiMolesters, Damir Avdić, Erotic Biljan & HisHeretics, The Spoons, The Humpers, itd. Pri-sluhnili pa boste lahko kar trem koncertom:Gatuzu, energičnemu rock duu, punkerjem izŽeleznikov DisDrug This Fuck in LutajućemuDJ Zdeni, legendi jugoslovanskega podtalja.Ne zamudite niti večera V živo in od blizu zJuretom Godlerjem (četrtek, 12. februarja) inOstrigine predavalnice (sreda, 25. februarja)na temo trgovine z orožjem na slovenskih tleh,med letoma 91’ in 94’, kar nekateri opisujejokot afero vseh afer. Gost večera, Matjaž Fran-gež, je o orožarjih napisal dve obsežni knjigiKaj nam pa morete!

Po mesecu predaha Ostrigaznova zadihala na polno

Prav tako v Ateljeju CLOBB vsak petek od 17. do 19. ure potekajo brezplačne ustvarjalne otroške delavnice. Več o programu si poglejte na www.ateljeclobb.org

Jure Godler

Kronika

L O Č A N K A - 45

Zapreval - Policijska preiskavatragične nesreče 11. januarja nasmučišču Stari vrh, v kateri jeumrla šestletna deklica, še pote-ka. Znano je, da so kranjski kri-minalisti 31-letnega voznika tep-talnega stroja, ki je do smrti po-vozil mlado smučarko, ko se je zmaterjo peljala na vlečnici, ka-zensko ovadili zaradi povzročit-ve smrti iz malomarnosti, sedajpa še ugotavljajo, ali je za dekli-čino smrt morebiti kriv tudi kdodrug od zaposlenih v STC Starivrh, je za Ločanko pojasnil An-ton Hrovat iz Policijske upraveKranj. Takojšnji preizkus z alko-testom je sicer pokazal, da jeimel povzročitelj nesreče 0,3 mi-ligrama alkohola v litru izdiha-

nega zraka (pribl. 0,6 promila).Po sedaj znanih podatkih je 31-

letni delavec na nedeljsko dopol-dne opravljal dela na smučišču. Ssnežnim teptalnikom se je pripe-ljal do vlečnice Zapreval, kjer seje ustavil, že prej se je samodej-no ustavila tudi sama vlečnica.”31-letnik je s strojem zapeljalpreko linije vlečnice, kljub temuda ta ni bila izpraznjena. V temčasu pa je delavec na vlečnici le-to znova zagnal. Ko je delavec nateptalnem stroju opazil, da jevlečnica spet začela delovati, je sstrojem izvedel manever za 180stopinj, vendar pa se je pri temtako približal vlečnici, da je šes-tletno deklico, ki je bila v temčasu na vlečnici skupaj s svojo

mamo, povleklo pod zadnji delteptalnega stroja. Ko je delavecto opazil, je stroj zaustavil in po-skušal pomagati poškodovanemuotroku,” piše v policijskem poro-čilu. Kljub takojšnji zdravniškipomoči na kraju nesreče je dekli-ca zaradi hudih ran kmalu po ne-sreči umrla v neposredni bližinisvojega doma v Zaprevalu, vasi-ci sredi smučišča.

Po mnenju prometnega inšpek-torja za žičniške naprave ZlatkaBahovca je 31-letni voznik storilnedopustno dejanje, saj se teptal-nik ne sme nikoli uporabljati navlečnih poteh, če te delujejo,drugod na smučišču pa le izje-moma in še tedaj je potrebnouporabljati zvočno in svetlobno

signalizacijo. Zakaj je 31-letnivoznik s teptalnim strojem sredismučarskega dne prečkal vlečnoprogo, ni znal povedati nihče.”To ni bilo načrtovano. Dogovor-jeno je bilo, da bo teptalnik žepred 9. uro, ko vlečnica še neobratuje, na bližnjem deskar-skem parku,” je takoj po nesrečipojasnil Matej Demšar, direktorSCT Stari vrh.

Med vračanjem s slovesnosti vspomin na dražgoško bitko je zatragedijo na Starem vrhu izvedeltudi predsednik vlade Borut Pa-hor, ki je nato v Zaprevalu žalu-joči družini osebno izrekel soža-lje.

Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič

Preiskava nesrečena Starem vrhu še poteka

Za smrt šestletne deklice na smučišču Stari vrh je po prvih ugotovitvah policije kriv 31-letni voznik teptalnega stroja, medtem ko morebitno odgovornost drugih oseb v STC Stari vrh in

same družbe še ugotavljajo.

Voznik teptalnega stroja je po mnenju strokovnjakov storil usodno napako že stem, ko je prečkal neizpraznjeno vlečnico.

Premier Borut Pahor v pogovoru z Matejem Demšarjem, direktorjem STC Stari vrh

Trikrat vlomil v isti lokalŠkofja Loka - Škofjeloški policisti so

zaradi več vlomov kazensko ovadili 21-let-nega Škofjeločana. Ugotovili so, da je v dru-gi polovici lanskega decembra in v prvihdneh leta 2009 trikrat vlomil v gostinskilokal v Škofji Loki. Poleg tega je z bančnokartico, ki si jo je prilastil pri enem od vlo-mov, dvignil tudi nekaj gotovine.

Ključe pustil v avtomobiluŠkofja Loka - Kmalu po nastopu novega

leta je izpred gostinskega lokala v Gostečahizginil osebni avtomobil Kia Sephia, kovin-sko srebrne barve, letnik 1997, registrskeštevilke KR C7-382, vreden približno tisočevrov. Za njegovo izginotje je deloma krivtudi lastnik, ki je v vozilu pustil kontaktneključe.

Denar obdržal zaseŠkofja Loka - Loški policisti so podali več

kazenskih ovadb zoper 45-letnega Tržičana,ki ga sumijo storitve kaznivih dejanj pone-verbe. Osumljeni naj bi plačila strank zastoritve, ki jih je opravljal, obdržal raje zase,kot pa bi jih odvajal podjetju, v katerem jebil zaposlen.

Simon Šubic

V tem obdobju se boste kljub množici ljudi, ki vas bo obdajala,počutili osamljene. Pač niso dorasli vašim idejam in ne bodo vamstali ob strani, vendar to ne pomeni, da morate obupati. Pojdite

svojim ciljem naproti.Srečni datumi: 20., 24. 2. Dnevi za ljubezen: 18. 2.Vaša barva: temno modraLoto številke: 2, 4, 7, 8, 9, 13, 15Misel meseca: Za spoznanje, da v življenju malo potrebujemo, moramo veliko žrtvovati.

RIBI 20. februarja – 20. marca

Nov poslovni začetek vam bo dal dovolj energije, da stvarispravite na pravi tir. Sporočilo, ki ga že nekaj časa pričakujete zdaljše poti, končno pride do vas. Nekdo vas bo prosil za uslugo,

raje trikrat premislite, saj je lahko ta usluga v vašo škodo.Srečni datumi: 7. 2. Dnevi za ljubezen: 17., 18. 2.Vaša barva: rdečaLoto številke: 21, 23, 29, 31, 36, 37, 38Misel meseca: Drevo mora v globino, da lahko zraste v nebo.

VODNAR 21. januarja – 19. februarja

Vaše čustveno življenje se bo začelo počasi umirjati. Preteklostboste pustili na miru in končno boste svobodno zadihali. Novihpoti, ki so pred vami, se ne ustrašite, ampak pogumno stopite

naprej. Finančno stanje se vam izboljšuje.Srečni datumi: 27. 1., 10. 2. Dnevi za ljubezen: 13. 2.Vaša barva: barva češenjLoto številke: 2, 5, 8, 10, 13, 14, 33Misel meseca: Prehitra odločitev je lahko zgrešena, prepozna pa vedno.

LEV 23. julija – 23. avgusta

V tem mesecu boste razne, a kar pomembne stvari, postavili nastranski tir, in ne boste se ukvarjali z mislijo na možne posledice.Pomembna vam bo samo ljubezen in vse, kar je z njo povezano.

Srečni datumi: 27., 28. 1. Dnevi za ljubezen: 3., 4. 2.Vaša barva: rumenaLoto številke: 4, 7, 9, 10, 16, 18, 19 Misel meseca: Iskrenost je plemenita lastnost. Pametni se z njo ne šopirijo pre-več.

RAK 22. junija – 22. julija

Težave v službi ali pa v družinskem krogu boste uspešno reševaliv največji meri svoje dobre volje in optimizma. Čeprav se vam bozdelo, da je v odnosih med prijatelji vse v redu, bodite previdni in

svoje misli obdržite zase.Srečni datumi: 8., 17. 2.Dnevi za ljubezen: zadnji teden v februarjuVaša barva: rožnataLoto številke: 6, 7, 12, 13, 31, 32, 35Misel meseca: Vsak ima svoj košček sveta. Kdor to ve, ima ves svet.

KOZOROG 22. decembra – 20. januarja

Težave boste skušali odpraviti z nasmeškom in veliko mero dobrevolje. S takimi in podobnimi izzivi se boste spoprijemali brez oma-hovanja, kajti pred vami so trdni cilji. Na čustvenem področju

boste večkrat čez mesec prijetno presenečeni.Srečni datumi: 9., 11., 14. 2. Dnevi za ljubezen: 5. 2.Vaša barva: rjavaLoto številke: 1, 3, 9, 15, 20, 28, 29Misel meseca: Živeti brez ovir, brez omejitev in se prepustiti toku življenja.

STRELEC 23. novembra – 21. decembra

Za določene stvari, ki si jih želite v tem trenutku, ni še pravi čas.Ne samo, da okoliščine niso prave, tudi vi v resnici še nistepripravljeni. Ko pa boste tik pred tem, vas nobena sila ne ustavi,

ne bo dvomov ne strahov.Srečni datumi: prvi dnevi v februarju Dnevi za ljubezen: 11., 12. 2.Vaša barva: oranžnaLoto številke: 1, 3, 4, 12, 14, 20, 23 Misel meseca: Kdor hodi po stopinjah drugih, za seboj ne pušča sledi.

DVOJČKA 21. maja – 21. junija

Že dalj časa ste v pričakovanju napredovanja. V naslednjihdneh pričakujte novice v zvezi s tem in potem je samo pot

naprej. Če premišljujete o večjem nakupu, je bolje, da naložbo prestavite nakasnejši rok.Srečni datumi: 29., 30. 1. Dnevi za ljubezen: 15., 16. 2. Vaša barva: svetle barveLoto številke: 3, 8, 9, 26, 27, 30, 38Misel meseca: Kdor obupa, svoje življenje spremeni v usodo, s katero se sprijazni.

BIK 22. aprila – 20. maja

Ljudi v svojem bližnjem okolju boste imeli preveč pod nadzorom,zato se vam zna zgoditi, da se vam nekdo upre in dokončnopostavi po robu. Presenečeni boste zaradi nekih izjav, s katerimi se

ne boste strinjali. Vprašajte se, zakaj.Srečni datumi: 18. 2. Dnevi za ljubezen: 25., 26. 2. Vaša barva: temnejši odtenkiLoto številke: 2, 7, 8, 10, 13, 18, 20Misel meseca: Sreča, ki jo nestrpno iščemo daleč od sebe, je tik ob nas.

ŠKORPIJON 24. oktobra – 22. novembra

Tam, kjer imate največ možnosti za uspeh, boste usmerili vso svo-jo energijo in samo po sebi se bo poskrbelo, da pridete v ospred-je, kjer vas opazijo tudi tisti, ki vas do sedaj niso. Nikar ne po-

zabite na dane obljube. Srečni datumi: 7., 8., 9. 2. Dnevi za ljubezen: 15. 2.Vaša barva: modraLoto številke: 6, 7, 12, 15, 19, 24, 26Misel meseca: Razočaranje naj ne bo konec upanja, naj bo še večja moč zaponovno upanje.

TEHTNICA 24. septembra – 23. oktobra

Prav kmalu se bodo začeli reševati vaši upi in stare želje. Ravno ta-krat, ko boste že skoraj dvignili roke, se vam nasmehne sreča. Nekajnegotovosti boste občutili v poslovnem svetu, vendar to kmalu mine.

Srečni datumi: 5. in 6. 2. Dnevi za ljubezen: zadnji teden v januarjuVaša barva: vijoličnaLoto številke: 5, 6, 7, 11, 15, 17, 22Misel meseca: Največja napaka, ki jo lahko zagrešimo, je naš strah pred tem, dabi jo zagrešili.

OVEN 21. marca – 21. aprila

Horoskop

46 - L O Č A N K A

Vaše razpoloženje bo iz trenutka v trenutek nihalo in že sami sebiboste šli pošteno na živce. Ko boste šli dva koraka naprej, bo nare-jen tudi korak nazaj, ne da bi se tega zavedali. Vse se zgodi v

pravem času.Srečni datumi: sredina meseca februarja Dnevi za ljubezen: 20., 21. 2.Vaša barva: kombinacija bele in črneLoto številke: 5, 7, 11, 17, 18, 21, 25Misel meseca: Prepozno spoznanje je današnji dogodek, ki ga bomo jutri razumeli.

DEVICA 24. avgusta – 23. septembra

Hujšajte premišljeno, da bodo rezultati trajni!Pomlad bo vsak čas potrkala na vrata in z njim tudi obdobje, ko si

želimo videti in se počutiti še posebej privlačne in samozavestne.Hkrati je pomlad že sama po sebi čas prebujenja in prenove, zatose prav takrat najlažje znebimo kakšnega odvečnega kilograma. Ale premišljena in zmerna izguba odvečne telesne teže lahko omo-goči, da bomo rezultate ohranjali tudi dolgoročno.

Zakaj je bistveno, da hujšamo počasi in premišljeno?

Manj kot pojemo, več izgubimo, kajne? Ne! Velika izguba teže jenavadno posledica ekstremnih ukrepov, kot sta zelo restriktivna pre-hrana in prenaporna telesna aktivnost. Ti ekstremni ukrepi pa naslahko izpostavijo velikim fizičnim in psihičnim tveganjem, največkratpa vodijo v začaran krog nihanja telesne teže oz. ”jo-jo efekt”. Dobranovica je, da se z zmernim in preudarnim izgubljanjem odvečne te-lesne teže lahko tem pastem enostavno izognemo. Kaj je zmerno?Raziskave kažejo, da je primerna izguba telesne teže pol do en kilo-gram na teden, če želimo doseči dolgotrajne rezultate. Ta dinamikahkrati omogoča vzpostavitev novih miselnih in vedenjskih vzorcev, kiso potrebni za dolgoročno vzdrževanje primerne telesne teže.

Dajte organizmu čas, da se prilagodi na novo stanje

Ker odvečne telesne teže nismo pridobili kar čez noč, ne smemopričakovati, da jo bomo tako zlahka in hitro izgubili. Zmernost in po-trpežljivost, uživanje uravnotežene prehrane in vključevanje zmernetelesne aktivnosti je najboljši način, da učinkovito in trajno zmanjša-mo maščobni delež v telesu. Raziskave so tudi pokazale, da hitrejekot izgubimo težo, hitreje jo znova pridobimo. Velja pa tudi obratno,za tiste, ki hujšajo počasi. Raziskave so pokazale, da zaradi kom-penzacijskih sprememb med porabo energije, ki nasprotuje vzdrže-vanju nižje telesne teže, drastične diete in prehitra izguba kilogra-mov nimajo dolgotrajnih učinkov.

Akcijski načrtNajuspešnejši ljudje pri hujšanju ne sledijo slepo raznim dietam,

temveč imajo načrt. Prav akcijski načrt, ki zajema vsa ključna po-dročja - telesno aktivnost, pravilno prehrano in čustveno ravnoves-je, je pot do trajnega in zanesljivega uspeha. Če se na telesni ravnine počutimo dobro, to vpliva tudi na druga področja našega življe-nja. Ko je notranje ravnovesje porušeno, se zavestno in podzavest-no trudimo, da bi ga čim prej znova vzpostavili. Telo, čustva in umso namreč povezani - če je katerikoli izmed teh delov zunaj ravno-vesja, je neuravnotežena celotna oseba. Na našem telesu se to po-gosto kaže v odvečnih kilogramih, nezadovoljni pa smo tudi z last-nim videzom.

V salonih LINEA SNELLA oblikujemo telo in vzpostavljamo celostno ravnovesje

Saloni Linea Snella niso samo saloni za hujšanje in oblikovanje te-lesa, temveč predvsem centri za uravnoteženo, kakovostno in ”fit”življenje. Z revolucionarno metodo oblikovanja telesa LINEA SNEL-LA(r), znanjem in dolgoletnimi izkušnjami, pripravimo strategijo invzpostavimo pogoje, ki vodijo do trajnih rezultatov - vitke linije indobrega počutja. Zanesljivo vam pomaga odpraviti odvečne kilo-grame, centimetre in celulit, učvrstiti tkivo in izboljšati mišični tonus, ssvetovanjem o zdravi prehrani in čustveni dinamiki pa vam celos-tno pomagamo h kakovostnejšemu življenju. Vsaki obiskovalki pri-pravimo individualen akcijski načrt, ki ji omogoča dosego cilja. Ob

zaključku programa v povprečju kar 98,9 odstotka rednih obiskovalkne samo doseže, temveč tudi preseže zastavljene cilje.

V središču metode Linea Snella je Thermoslim, izolirana komora, vkateri poteka ciljna vadba pod vodstvom izkušenih terapevtk. V 25minutah vadbe v ležečem položaju telo porabi 1.000-1.600 kcal, karpomeni 3- do 4-krat več maščobe kot pri običajni vadbi, obseg pase, zaradi usmerjenih vaj, zmanjšuje predvsem na tistih mestih, kjersi to najbolj želimo.

Delovanje Thermoslima odlično dopolnjuje Bodywarm, savna, kiomogoča, da tkivo ostaja čvrsto, ne glede na veliko število izgublje-nih kilogramov. Metodo dopolnjuje vadba na Thermobiku, ki je od-ličen za odpravo trdovratnih maščob na bokih in stegnih. Širok izbornajsodobnejših komplementarnih terapij, kot so ultrazvok - kavitacij-ski sistem, vakuum endermologija, pressoterapija in elektrostimula-cija, omogoča še hitrejše in boljše rezultate. Ker pa k celostnemupristopu sodi tudi energijsko in hranilno uravnotežena ter specifič-nim potrebam posameznika prilagojena prehrana, sodi v okvir me-tode Linea Snella tudi individualno prehransko svetovanje pod stro-kovnim vodstvom dietetičarke.

Celoletno brezplačno svetovanjeKer se zavedamo, da je za mnoge najtežji del prav dolgoročno

vzdrževanje novo pridobljene primerne telesne teže, po zaključkurednega programa obiskovalkam nudimo še celoletno brezplačnosvetovanje, na katerem vsakomesečno opravimo pregled trenutnetelesne sestave in svetujemo primerno prehrano ter najučinkovitej-šo vadbo za ohranjanje telesne kondicije in zdravja. S tem poskrbi-mo, da se vložena energija, čas in trud obrestujejo tudi dolgoročno!

Brezplačen pregled in pisno jamstvo za uspehČe si tudi vi želite odpraviti odvečne kilograme, preoblikovati svojo

postavo in dolgoročno izboljšati svoje počutje, nas pokličite na števil-ko 04/27 919 67 ali obiščite spletno stran http://www.lineasnella.si/in se naročite na brezplačen pregled v salonu Šenčur. Veselimo sesrečanja z vami!

Linea Snella, Andreja Širca Čampa s. p.Poslovna cona A/184208 ŠenčurTel.: 04/27 919 67Fax: 04/27 919 66E-pošta: [email protected]

AND

RE

JAŠ

IRC

AČ

AMP

A s.

p.,

TRAT

A 1

B,

RAD

OM

LJE

OB

ČIN

AŠ

KO

FJA

LOK

A, P

OLJ

ANS

KA

CE

STA

2,

ŠK

OFJ

ALO

KA