LES 5-6 Il!I!!!) Drevesne vrste z biološko aktivnim lesom Nikolaj TORELLI, * Katarina CUFAR ** Z narašcajocim uvozom tropskih le- snih vrst se daljša tudi spisek zdra- vju škodljivih. Na podlagi literature (Sandermann & Barghoorn 1956; Housen 1973; Wagenfiihr & Schei- ber 1985; Wagenfuhr 1984) smo se- stavili tabelo z 51 vrstami, ki imajo biološko aktiven les. Seznam vse- buje le dobro petino vrst z bolj ali manj dokazanim dražecim ali stru- penim ucinkom. Z nekaj izjemami (robinija, nagnoj), so vse tropske, pri cemer predeluje domaca indu- strija predvsem afriške. Kot zanimi- vost povejmo, da so se na nekaterih spiskih znašle tudi domace vrste, kot npr. bukev (bronhialna astma pri brusilcih parketa), crna jelša (alergijski kontaktni dermatitis) in smreka (astma, kašelj). Raziskave in razvoj takta s prahom so alergije, astma in zastrupitev. Ucinkovine so zlasti al- kaloidi, kinoni, fenoli, terpeni, Ha- voni, stilbeni in kumarini. Naše tehnološke raziskave v trop- skih predelih Afrike in Amerike potrjujejo, da je vrst z dražecim in strupenim ucinkom lesa in skorje še veliko. Pri predelavi in obdelavi zdravju škodljivih vrst je treba predvsem poskrbeti za a) odsesavanje prahu; b) uporabo respiratorjev zlasti pri brusilnih strojih, kjer nastaja naj- drobnejši prah; Tabela 1. Drevesne vrste z biološko aktivnim lesom in/ali skorjo DE lateks - fenoli DE lateks - fenoli DE 1ateks'- fenoli DE,MU,AS, alkaloid makubein ? KR,ZA,PO GL,OM,SL, alkaloid kamasin ? NE,DS DE,AS,DS lapahonon? DE dezoksilapahol VP ? DE, DS, VP, MU seskviterpenlakton? DE,DS kinon makasar II ? OM,DE,SR ? DS ? Družina, vrsta, komercialno ime LISTAveI ANACARDIACEAE Astronium fraxinifolium Schott, urunday Gluta renghas L., renghas Melanorrhoea spec., son APOCYNACEAE Aspidosperma polyneuron Muell. Arg., peroba rose Gonioma kamassi E. Mey BIGNONIACEAE Paratecoma peroba Kuh1m., peroba jaune Tabebuia serratifolia Nichols., ipe, lapacho COMBRETACEAE Terminalia superba Engl. & Diels, limba DIPTEROCARPACEAE Dipterocarpus alatus Roxb., yang EBENACEAE Diospyros celebica Bakh., makassar, coromandel GUTTIFERAE Calophyllum brasiliense Camb., jacareuba, bari MIMOSACEAE Albizzia lebbeck Benth., kokko FABACEAE Brya ebenus DC., cocuswood Labumurn spec., nagnoj FAGACEAE Castanea sativa Mill., pravi kostanj LAURACEAE Ocotea rodlei Mez, greenhearf Phoebe porosa Mez, imbuia, Brazilian walnut LEGUMINOSAE/CAESALPINIOIDEAE Afzelia bipindensis Harms, doussie Erythrophleum guineense G. Don, tali LEGUMINOSAE/CAESALPINIOIDEAE nad. Areal J.Amerika J/Jv. Azija JV.Azija J.Amerika J. Afrika J.Amerika J.Amerika Afrika Jv.Azija J.Azija Sr.lJ. Amerika JV.Azija Sr. Amerika Evropa Evropa J.·Amerika . J.Amerika Z/Sr. Afrika Afrika Vrsta obolenja (glej opombo) DE DE, DS, GL, MU DE PR DE,DS AS,DE DS Ucinkovina kinoni alkaloida ci tizin in N-metilcitizin ? <iIkaloid ber-bem ? alkaloidi ? alkaloidi • Prof. dr. mag. dipl. ing. - YU, Bioteh- niška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, Ljubljana •• Asist. mag. dipl. ing. - YU, Biotehni- ška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, Ljub- ljana Najnevarnejši je vsekakor prah, ki nastaja pri žaganju, skobljanju in brušenju. Njegov biološki ucinek se- stoji iz mehanskega in fizikalno ke- micnih dejavnikov. Posledica kon- c) udobno, vendar na vratu in za- pest jih zatesnjeno zašcitno obleko; d) osebno higieno, ki vkljucuje upo- rabo zašcitnih krem pred delom in temeljito umivanje obraza. 155