PRAVO PRAVO IN IN EKONOMIKA EKONOMIKA EU EU
Dec 30, 2015
PRAVO PRAVO IN IN
EKONOMIKA EKONOMIKA EUEU
TEORIJA IN PRAKTIČNI UČINKI EKONOMSKIH INTEGRACIJ - 1
1. PROSTA TRGOVINA
predstavlja “first best” - najboljšo možno ureditev
maksimirala bi svetovno blagostanje
zaradi raznih (političnih…) ovir ni mogoča
nujna uporaba “second best” rešitev:
- območje proste trgovine ali carinska unija lahko pomenita premik k prosti trgovini in povečata blagostanje (čeprav ga ne maksimirata)
LIBERALIZACIJA SVETOVNE TRGOVINE SKOZI ČAS
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
1945
1947
1949
1951
1953
1955
1957
1959
1961
1963
1965
1967
1969
1971
1973
1975
1977
1979
1981
1983
1985
1987
1989
1991
1993
1995
1997
Ave
rag
e ta
riff
lev
el
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
1,000
1,100
1,200
1,300
1,400
1,500
1,600
1,700
Trad
e vo
lum
e in
dic
es
1947GATT's
establishement
1962Pre-Kennedy
Round
1972Post-Kennedy
Round
1987Post-Tokyo
Round
1994Post-Uruguay
Round
AVERAGE TARIFF LEVELWORLD MERCHANDISE TRADE VOLUME, 1950=100
Vir: http://www.wto.org/english/tratop_e/dda_e/symp04_pp_heydon_e.ppt.
POGAJANJA V OKVIRU WTOleto kraj predmet pogajanj število
udeleženk1947 Ženeva carine 23
1949 Annecy carine 13
1951 Torquay carine 38
1956 Ženeva carine 26
1960-1961 Ženeva carine 26
Dillonova runda
1964-1967 Ženevacarine in dumping
62
Kennedyjeva runda
1973-1979 Ženevacarine, necarinske ovire
102
Tokijska runda
1986-1994 Ženeva carine, necarinske omejitve, storitve, intelektualna lastnina, reševanje sporov, tekstil, kmetijski pridelki, ustanovitev WTO
123
Urugvajska runda
2001 Doha runda carine, necarinske omejitve, kmetijstvo, delovni standardi, okolje, konkurenca, investicije, patenti
141
Vir: http://www2.econ.uu.nl/users/marrewijk//global/figures%20tables/ch10%20final%20tables.pdf
RAST SVETOVNEGA IZVOZA (%)
Vir: WTO.
RAST BDP IN RAST TRGOVINE V OBDOBJU EKONOMSKE KRIZE
Opomba: države OECD, 2008-2009.Vir: OECD.
2. CARINE IN DRUGE OMEJITVE TRGOVINE
carine: - davek na uvoženo/izvoženo blago/blago v tranzitu - ad valorem ali specifične (količinske)- funkcije: fiskalna, zaščitna- prohibitivna carina
kvote: fizična ali vrednostna količina blaga, ki se lahko uvozi ali izvozi v določenem obdobju, običajno enem letu
subvencije: - ekonomska korist oziroma finančna pomoč države z namenom spodbuditi želeno aktivnost, vzdrževati cene na nizki ravni, obdržati nizko raven cen osnovnih produktov, ohraniti dohodke proizvajalcev strateških proizvodov, vzdrževati raven zaposlenosti, spodbuditi investicije, itd. - zniža tržno ceno
druge omejitve: standardi, tehnični predpisi…
količina
cena SA DA
Sw
O
D
A B C
E F G H
J K L M
UČINKI UVEDBE CARIN - 1
1. ZMANJŠANJE POTROŠNJE (za LM) IN POTROŠNIŠKEGA DOBIČKA: ACHD
2. POVEČANJE PRIHODKOV PRORAČUNA: BCFG
3. POVEČANJE PRIHODKOV DOMAČIH PROIZVAJALCEV (ODEJ OABK)
4. STROŠKI NEUČINKOVITE ALOKACIJE FAKTORJEV (EBF) in STROŠKI ZMANJŠANE POTROŠNJE (CGH)
UČINKI UVEDBE CARIN - 2
potrošni učinek: zmanjšanje domače potrošnje za LM proizvodni (zaščitni) učinek: povečanje domače
proizvodnje za JK uvozni učinek: zmanjšanje uvoza za JK+LM (vsota
predhodnih učinkov) fiskalni učinek: povečanje prihodkov proračuna za
AD*KL distribucijski učinek: višja cena redistribucija
dohodka od potrošnikov k (domačim) proizvajalcem
UČINKI UVEDBE KVOT
količina
cena SA DA
Sw
O
D
A B C
E F G H
J K L M
- podobni učinki kot pri carinah
- sprememba pri distribuciji dohodka
UČINKI UVEDBE KVOT - 2
potrošni učinek: zmanjšanje domače potrošnje za LM proizvodni (zaščitni) učinek: povečanje domače
proizvodnje za JK uvozni učinek: zmanjšanje uvoza za JK+LM (vsota
predhodnih učinkov) dohodkovni učinek: dohodek si v celoti
“prilastijo” uvozniki (izjema: državna prodaja dovoljenj)
distribucijski učinek: višja cena redistribucija dohodka od potrošnikov k (domačim) proizvajalcem
SIMULACIJA UČINKOV UVEDBE TRGOVINSKIH OMEJITEV
Vir: di Mauro, Forstner, Lima (2010): The global downturn and its impact on euro area exports and competitiveness, str. 35
3. EKONOMSKA INTEGRACIJA
- diskriminatorna ukinitev vseh ovir trgovini med dvema državama ob hkratni ustanovitvi institucij sodelovanja in koordinacije med tema državama
- intenzivnost tega sodelovanja je odvisna od oblike integracije
- pozitivna in negativna integracija (Tinbergen, 1954)
SPORAZUM GATT (WTO) – ČLEN XXIV ustanovitev območja proste trgovine oz. carinske unije
dopustna:
- če se trgovinske omejitve do tretjih držav v povprečju ne povečujejo- ob odpravi vseh medsebojnih carin in drugih trgovinskih omejitev na večino proizvodov iz držav članic sporazuma- če do odprave trgovinskih ovir med članicami sporazuma pride v razumnem roku (manj kot deset let)
v tem primeru integracija povečuje blagostanje
IME OPIS PRIMERIObmočje preferenčne trgovine
zmanjšanje oziroma delna ukinitev medsebojnih uvoznih dajatev za (nekatero) blago oziroma storitve
preferenčni sporazumi EU s sosednjimi državami, državami v razvoju (seznam na: http://ec.europa.eu/trade/creating-opportunities/bilateral-relations/)
Območje proste trgovine
opustitev uvoznih dajatev med državami članicami
opustitev količinskih omejitev med državami članicami
prost notranji promet blaga med državami članicami
vsaka država članica lahko uporabi lastne carinske stopnje proti tretjim državam
European Free Trade Agreement – EFTA
Central European Free Trade Agreement – CEFTA
North American Free Trade Agreement - NAFTA
Baltic Free Trade Area – BAFTA (1994-2004)
Carinska unija vse ovire za trgovanje med članicami so
ukinjene skupne zunanje carine
Caribbean Community and Common Market – CARICOMAndean Community – CAN (Comunidad Andina)Mercado Común del Sur - MERCOSUR
STOPNJE GOSPODARSKE INTEGRACIJE
IME OPIS PRIMERI
Skupni trg carinska unija prosto gibanje produkcijskih faktorjev nacionalni zakonski in institucionalni
okvir (davki, javna naročila in socialna politika)
nacionalna makroekonomska politika transakcijski stroški, povezani z
delovanjem podjetja zaradi deljenosti trga, institucionalnih preprek in gospodarske politike, ostajajo
Evropska unija (EU-27) do 1992; od 1992 naj bi bila “enotni trg”
Ekonomska unija skupni trg koordinacija, harmonizacija ali celo
unifikacija gospodarske politike
EU-27
Ekonomska in denarna unija
skupna denarna politikačlanice Evropske unije, ki kot valuto uporabljajo evro (EU-16; od 2011 EU-17)
Politična unija unifikacija vseh ekonomskih politik enotnost institucij, potrebnih za obstoj
države (vlada, parlament, itd.)
združitev Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije (1990)
INDEKS INSTITUCIONALNE INTEGRACIJE EGS-6
Vir: Mongelli, Dorrucci, Agur (2005): What does European institutional integration tell us about trade integration?, str. 9.
I=100
maksimalna integracija; Balassova klasifikacija (1961).
4. PREFERENČNA LIBERALIZACIJA TRGOVINE
ZNAČILNOSTI:
opustitev uvoznih dajatev med državami članicami
opustitev količinskih omejitev med državami članicami
prost promet blaga med državami članicami
vsaka država članica lahko uporabi lastne carinske stopnje proti tretjim državam možnost izigravanja (pogosto velja: prost pretok blaga možen samo za notranje producirano blago; sicer de facto uveljavljene najnižje carine )
POSLEDICE
USTVARJANJE TRGOVINE (trade creation) – zamenjava dragih domačih produktov s cenejšimi produkti iz države članice
PREUSMERITEV TRGOVINE (trade diversion) – zamenjava cenejših produktov iz držav nečlanic z dražjimi produkti iz države članice
sprememba blagostanja odvisna od tega, kateri učinek prevlada:
ustvarjanje trgovine vpliva na ostali svet preusmeritev trgovine vpliva na ostali svet
večja učinkovitost proizvodnje kot posledica večje specializacije (v skladu z zakonom primerjalnih prednosti) zaradi liberalizacije trgov sodelujočih držav
povečanje proizvodnje zaradi izboljšanega izkoriščanja ekonomije obsega kot posledice povečanja trga
izboljšana pogajalska pozicija zaradi večje teže v mednarodnem prostoru, kar privede do izboljšanja pogojev menjave (nižje cene uvoženega blaga, višje cene izvoženega blaga)
povečana konkurenca in večja učinkovitost izboljšana obseg in kvaliteta produkcijskih faktorjev
zaradi tehnoloških sprememb in konkurenčnih pritiskov
5. CARINSKA UNIJA
ZNAČILNOSTI:
opustitev uvoznih dajatev med državami članicami
opustitev količinskih omejitev med državami članicami
prost notranji promet blaga med državami članicami
skupne zunanje carine
v EGS uveljavljena leta 1968
UČINKI CARINSKE UNIJE - 1
k2 količina
cena
SA
DA
Sw
O
B
A
E
C J
F
G H
k1 k3 k4
SA+B
T Sw(1+tA)
k5
D
I
K L M N P
Q
U
R
KRIVULJA PONUDBE:prosta trgovina (SW)enake carine proti vsem državam (BEQT)carinska unija držav A+B (BRQT)
UČINKI CARINSKE UNIJE - 2PROSTA TRGOVINA
“CARINSKA SAMOSTOJNOST “ CARINSKA UNIJAdržav A in B
CENOVNI A D; D>A; D=A+A*tA=A(1+tA) C; D>C>A
KOLIČINSKI k5 k3; k3<k5
domača proizvodnja: k2
uvoz: k2k3 iz “ostalega sveta”potrošnja: k3
k4; k3<k4<k5
domača proizvodnja: k1
uvoz: k1k4 iz države Bpotrošnja: k4
k2k3 – preusmeritev trgovinek1k2, k3k4 – ustvarjanje trgovine
DOHODKOVNI OAPk5 – plačilo domačih potrošnikov proizvajalcem uvoženega blaga
ODFk3 – plačilo potrošnikov za blago k2LMk3 – plačilo uvoznikomLEFM – dohodek proračunaODEk2 – plačilo domačim proizvajalcem
OCGk4 – plačilo potrošnikov za blagok1JGk4 – plačilo uvoznikom iz države BOCJk1 – plačilo domačim proizvajalcem
PRAKTIČNI UČINKI CARINSKE UNIJE - 1
Slika prikazuje delež uvoza v šestih članicah EGS :EEC 6: EGS – 6Other 6 Europe: VB, Irska, Danska, Grčija, Španija, PortugalskaRest of World: ostali svet
Baldwin & Wyplosz 2009 The Economics of European Integration, 3rd Edition.
PRAKTIČNI UČINKI (CARINSKE) UNIJE - 2
Delež uvoza iz članic EU-27, 2002, 2007 in 2009. Vir: Eurostat.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Bel
gija
Bol
garij
a
Češ
ka
Dan
ska
Est
onija
Irsk
a
Grč
ija
Fra
ncija
Italija
Cip
er
Latv
ija
Litv
a
Luks
embu
rg
Mad
žars
ka
Niz
ozem
ska
Avs
trija
Pol
jska
Por
tuga
lska
Rom
anija
Slo
veni
ja
Slo
vašk
a
Fin
ska
Šve
dska
2002 2007 2009
Vir: Mongelli, Dorrucci, Agur (2005): What does European institutional integration tell us about trade integration?, str. 16.
PRAKTIČNI UČINKI (CARINSKE) UNIJE - 3
HVALA ZA POZORNOST!