-
Poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska, št. 1, 31. marec
2011, letnik IX
Glavna tema4 Elektro Gorenjska tudi za leto 2010 prejel dve
priznanji za poslovno odliËnost
Aktualno12 Medijska podoba Elektra Gorenjska v letu 2010
Za vsakogar nekaj 38 Treking preko treh sedel in vzpon na Island
Peak (6189 m)
-
ELGO, marec 2011
Kažipot po vsebini
�
3 Beseda uprave
Glavna tema4 Elektro Gorenjska tudi za leto �010 prejel dve
priznanji za poslovno odliËnost
Aktualno7 Intervju z Vesno UršiË, vodjo projektne skupine za
reorganizacijo8 Gorenjci premoËno premagali konkurenco10 Akcija za
uËinkovitejšo rabo energije iz OVE12 Medijska podoba Elektra
Gorenjska v letu �01013 Ambiciozni naËrti v letošnjem gospodarskem
naËrtu družbe Elektro Gorenjska15 Dodatno pokojninsko
zavarovanje
16 Odsev Ëetrtletja
Znanje je moË19 Komisija za inovacije v letu �010 obravnavala
štiri inovacijske predloge
Standardi kakovosti 22 Skrb za okolje in njegovo ohranjanje
vpeta v naše vsakodnevno delovanje23 Sistem vodenja varnosti in
zdravja pri delu, kot ga doloËa standard OHSAS 18001
Novosti24 Armiranobetonski jašek, �. del
Iz Gorenjskih elektrarn26 Analiza obratovanja proizvodnje,
investicije in razvoj v letu �010 28 Izgradnja dveh sonËnih
elektrarn na strehi Iskratel - SE ITH in SE Iskra Invest
Predstavljamo se 29 Jurij Jerina, svetovalec uprave za tehniËne
zadeve in strategijo
Elektro Gorenjska smo ljudje30 Kadrovske novice Delovni
jubilanti v Elektru Gorenjska, d. d. Delovni jubilanti v Gorenjskih
elektrarnah, d. o. o.31 Prvi vtisi novozaposlenih32 Enajst
najboljših �010
Za vsakogar nekaj33 Društvo upokojencev Elektro Gorenjska34
Obvestilo za Ëlane sindikata Upokojenci so praznovali Naj
decembrski prispevek 35 Za lepši dan Športno društvo Elektro
Gorenjska - Sekcija za pohodništvo 36 Fotogalerija37 Nagradna
križanka 38 Treking preko treh sedel in vzpon na Island Peak (6189
m)
Elgo je poslovno glasilo skupine Elektro Gorenjska.Št. 1, marec
2011; tekoËa št. 30, leto IX
Glavna urednica: mag. Mateja Nadižar SvetOdgovorna urednica:
mag. Renata KrižnarPredsednik uredniškega sveta: mag. Bojan
Luskovec»lani uredniškega sveta: Aleš Ažman, MBA, Romana Božnar,
mag. Edvard Košnjek, Marjeta Rozman, Iztok Sotošek, MBAUredniška
skupina: Alenka Andolšek, Teja Bizjak, Drago Papler, Majda Repnik,
Marko Vilfan, Alojz Žumer
Uredništvo:Elektro Gorenjska, d. d., glasilo Elgo, Ul. Mirka
Vadnova 3a, 4000 KranjTelefon: 04 20 83 684, faks 04 20 83
600e-pošta:
[email protected]
Izdajatelj:Elektro Gorenjska, podjetje za distribucijo
elektriËne energije, d. d.
Za izdajatelja uprava družbe: predsednik uprave mag. Bojan
LuskovecOglasno trženje: telefon 04 20 83 684, faks 04 20 83 600,
e-pošta: [email protected]
Lektoriranje: Maja KodriË CrnjakoviË, s. p.Oblikovanje in
prelom: Nimbus d. o. o., Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o.Naklada:
850 izvodovISSN 1581-8020
Fotografija na naslovnici: mag. Marjan JerelePoslovno glasilo
Elgo izhaja štirikrat letno. BrezplaËno ga prejemajo zaposleni in
upokojenci Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn, štipendisti
in poslovni partnerji.Naslednja številka izide 30. junija 2011.
Spoštovani!
Naj bo vsaka naslednja številka Elga še bolj zanimiva za branje
tudi z vašo pomoËjo.
V uredništvu glasila Elgo se veselimo vaših prispevkov,
predlogov in idej, ki bodo obogatili naše glasilo. Za naslednjo
številko jih sprejemamo do 21. 4. 2011 na elektronski naslov
[email protected].
-
Beseda uprave
ELGO, marec 2011 �
Iskanje odliËnosti pomeni, da poskušamo dati vse od sebe pri
vsem, Ëesar se lotimo. (Miti in modrosti starih Grkov)
V Elektru Gorenjska temu sledimo že nekaj let. In rezultati
našega truda so izkazani tudi v obliki priznanj. Zato smo še
posebej
ponosni, da se v Elektru Gorenjska ne le trudimo za odliËnost,
ampak da jo tudi dosegamo. Posebno priznanje za poslovno
odliËnost, ki smo ga ponovno prejeli za dobro poslovanje v
preteklem letu, je prav gotovo dokaz za to.
Temelje za odliËnost vsako leto doloËimo že v gospodarskem
naËrtu družbe Elektro Gorenjska. Leto je naokrog in zato je
tukaj naËrt za leto 2011. V njem smo kot vsako leto natanËno
doloËili, katere cilje želimo doseËi v tekoËem letu, opredelili
smo
sredstva, naËrt poslovanja in doloËili temelje za nadaljnji
razvoj. Pri tem seveda nismo pozabili na zaposlene. Tudi v letu
2011
smo si tako zadali pomembno nalogo, da zaposlenim v Elektru
Gorenjska omogoËimo dodatno izobraževanje za pridobitev
višje stopnje izobrazbe, izpopolnjevanje in usposabljanje na
razliËnih seminarjih, posvetovanjih in teËajih tujih jezikov. NekoË
je
nekdo dejal, da je najdražja stvar na svetu neznanje. Zato
želimo v letošnjem letu okrepiti svoje znanje, saj s tem krepimo
temelje
svoje prihodnosti. NaËrtujemo tudi poveËano vlaganje v družbeno
odgovornost, ki poleg izboljšanja organizacijske klime in
poveËanja sodelovanja zaposlenih v razliËnih projektih
predvideva tudi izpolnjevanje na podroËju poslovne odliËnosti.
V Ëast si lahko štejemo, da so v Elektru Gorenjska zaposleni
ljudje, ki dela ne vidijo kot nujno zlo, ampak v delu vidijo
priložnost
za doseganje dobrih rezultatov, ob tem pa odliËnosti ne jemljejo
samoumevno in se zanjo vseskozi trudijo. In kako lahko to
vemo? OdliËnost, ne glede na to, ali je poslovna ali ne, ni plod
stvari, predmeta ali prostora. OdliËnost je rezultat posameznika.
Je
rezultat pozitivnih ljudi. In Elektro Gorenjska smo ljudje.
Naj odliËnost odlikuje vaše delo tudi v prihodnje.
OdliËnost je rezultat pozitivnih ljudi
Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec
-
ELGO, marec 2011
Glavna tema
�
V Kongresnem centru Brdo pri Kranju je bila 12. januarja 2011
slovesna podelitev priznanj RS za poslovno odliËnost (PRSPO) za
leto 2010. S priznan-ji želi Vlada RS spodbujati podjetja k
doseganju globalne konkurenËnosti in nuditi javnim inštitucijam
možnosti izboljšanja in kakovostnejšega poslovanja. Priznanje se
podeljuje od leta 1998 po vzoru in merilih evrop-ske nagrade za
odliËnost.
Predsednik vlade Borut Pahor Ëestita mag. Bojanu Luskovcu za
dosežena rezultata na podroËju poslovne odliËnosti
Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik Vlade RS
Borut Pahor, ki je poudaril pomen odliËnosti na razliËnih podroËjih
delovanja, tako na gospodarskem, izobraževalnem in družbenem kot
tudi etiËnem ter moralnem.
Kaj zaposlenim predstavlja poslovna odliËnost?
Gregor Štern
Poslovna odliËnost je zame naËin poslovanja, ki temelji na
stalnem ob-vladovanju poslovnih procesov. Stalne izboljšave
poslovnih procesov morajo v prvi vrsti zviševati zadovoljstvo naših
uporabnikov. Za potrebe podjetja morajo procesi zagotavljati tudi
stalno poveËanje uËinkovitosti poslovanja, zmanjševati stroške
poslovanja, v našem primeru pa tudi za-gotavljati varnost in
zanesljivost obratovanja.
Poslovne odliËnosti podjetje ne more graditi samo na željah in
priËakovanjih, temveË mora predhodno nekaj truda vložiti tudi v
stalno izobraževanje zapo-slenih ter vlagati in spodbujati uporabo
novih orodij in naËinov dela. Gledano na kratek rok v energetiki
vse rešitve ne pri-nesejo takojšnih uËinkov, vsekakor pa se uËinki
izvedenih ukrepov priËnejo kazati v nekaj letih.
Prav tako se je v luËi stalnih izboljšav in prenosa dobrih
praks, na katerih sloni model odliËnosti EFQM, dotaknil aktivnosti
Vlade RS v naslednjem obdobju. Poudaril je novo Strategijo
kakovosti in odliËnosti 2011 do 2016, ki poudarja aktivnosti na
podroËju promocije in širjenja poslovne odliËnosti ter s tem dviga
konkurenËnost organizacij.
V letu 2010 je v procesu ocenjevanja sodelovalo deset
organizacij: Elektro Gorenjska, d. d., Policijska uprava Slovenj
Gradec, Sava Hoteli Bled, d. d., Terme Ptuj, d. o. o., TPV, d. d.,
Upravna enota Krško, Upravna enota Ljutomer, Upravna enota Maribor,
Upravna enota Novo mesto in Upravna enota Trebnje.
Odbor za priznanja je sklenil, da letos podeli 7 diplom za
sodelovanje v procesih ocenjevanja za leto 2010 oziroma za doseženo
število toËk, 5 diplom sodelujoËim organizacijam za uvrstitev med
finaliste oziroma v ožji izbor za priznanje in 1 diplomo za posebne
dosežke.
Predsednica Odbora za priznanja RS za poslovno odliËnost,
ministrica mag. Darja RadiÊ, je na prireditvi ob podelitvi priznanj
poudarila:“Ob zavedanju dejstva, da je družba prihodnosti družba
znanja, ustvarjal-nosti in odliËnosti, je tudi politika vlade
usmerjena v spodbujanje družbe znanja in odliËnosti ter v tem
okviru v podporo projektom tistih podjetij, ki lahko dokažejo svoj
inovacijski potencial in želijo stopiti na pot odliËnosti. Vendar
samo podpora države s še tako odliËnimi instrumenti ne bo dovolj.
Za uspešen razvoj Slovenije je pomembno ustvariti takšno družbeno
klimo, ki bo dovolj motivirala širše množice prebivalstva, da bodo
z maksimalno zavzetostjo stopile na pot odliËnosti in pridobivanja
znanj, ki se bodo v kar najveËji možni meri pretvarjala v
gospodarsko in družbeno koristne inovacije. In prav na tem podroËju
nas Ëaka še ogromno dela.”
Mojca JelovËan
Ko smo zaposleni prvo leto pripravljali gradivo za poslovno
odliËnost, smo jo bolj ali manj dojemali le kot dodatno delo. Ni
nam bilo popolnoma jasno, kako in katere cilje naj postavljamo na
posameznih podroËjih, kako bomo ciljem sledili in kako naj se
primerjamo z drugimi podjetji.
Ob vsakoletnem spremljanju rasti kazalcev in doseganju vedno
boljših rezultatov se je naše mnenje o poslovni odliËnosti
spremenilo. Ocenjujem, da vedno bolj razumemo njen pomen, saj nam
je dala priložnost, da poslovne pro-cese temeljiteje spremljamo,
smo bolj ciljno naravnani in težimo k izboljšavam.
Elektro Gorenjska tudi za leto 2010 prejel dve priznanji za
poslovno odliËnost ? mag. Renata Križnar, Brigita Eling B
Foto
: Nik
a Be
leFo
to: R
oman
Bra
tun
Foto
: Rom
an B
ratu
n
-
Glavna tema
ELGO, marec 2011 �
Ministrica mag. Darja RadiÊ je za dokazano nenehno izboljševanje
po mer-ilih modela odliËnosti in za doseženih veË kot 350 toËk (od
1000 možnih) podelila bronaste diplome. V kategoriji organizacij z
250 in manj zaposle-nimi na podroËju zasebnega sektorja je bronasto
diplomo prejela delniška družba Sava Hoteli Bled, ki se ukvarja z
dejavnostjo hotelov in podobnih obratov. V kategoriji organizacij
javnega sektorja je diplomo prejela Upravna enota Ljutomer, ki
opravlja splošno dejavnost javne uprave.
Predsednik Vlade RS Borut Pahor in ministrica mag. Darja RadiÊ
sta v Kon-gresnem centru Brdo podelila diplome letošnjim
finalistom, ki so prejeli poleg diplome za uvrstitev med finaliste
še srebrno diplomo za doseženo število toËk. To so tisti, ki so v
postopku ocenjevanja prejeli 400 in veË toËk. V kategoriji
organizacij javnega sektorja so srebrno diplomo in diplomo za
uvrstitev v ožji izbor prejele tri upravne enote: Krško, Novo mesto
in Trebnje. V kategoriji organizacij z veË kot 250 zaposlenimi na
podroËju zasebnega sektorja sta srebrno diplomo in diplomo za
uvrstitev v ožji izbor prejela Elektro Gorenjska, podjetje za
distribucijo elektriËne energije, d. d., in TPV, d. d., Novo mesto,
razvoj, proizvodnja in trženje avtomobilskih delov.
Ministrica Darja RadiÊ izroËa predsedniku uprave Elektra
Gorenjska diplomo za uvrstitev med finaliste
Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec
V Elektru Gorenjska smo ponosni, da smo na izboru za poslovno
odliËnost tudi v letu 2010 stopili med najboljše. Na izboru so
podeljena najvišja državna priznanja na podroËju kakovosti
poslovanja, zato je uspeh Elektra Gorenjska še toliko veËja
potrditev za to, da gremo v pravo smer. Izbor je odliËna priložnost
za vpogled v dejansko stanje poslovanja in kritiËno samooceno. Po
drugi strani pa je sodelovanje v izboru dobra motivacija za to, da
se vsak dan trudimo biti najboljši.
Poslovna odliËnost podjetja je namreË v prvi vrsti odvisna prav
od vsakega posameznika v podjetju, zato bomo v Elektru Gorenjska še
naprej spod-bujali dobro komunikacijo ter medsebojno zaupanje in
sodelovanje, saj bomo le tako lahko dosegali odliËne rezultate tudi
v prihodnje.
Ker odbor za priznanja tokrat ni prepoznal organizacije, ki bi
ustrezala najvišjim standardom za podelitev priznanja Republike
Slovenije za poslovno odliËnost, je sklenil, da se le-to za leto
2010 ne podeli.
V naslednjem petletnem obdobju se v okviru priznanja Republike
Slo-venije za poslovno odliËnost naËrtuje širjenje novega modela
poslovne odliËnosti v smislu izobraževanj in predstavljanj
prednosti izvajanja dejavnosti po kazalcih odliËnosti, ki naj bi se
v prihodnosti prenesla tudi na izobraževalne in gospodarske družbe,
še posebej v majhna in srednja podjetja, kot je to dobra praksa v
tujini.
Namen priznanja je spodbujati slovenske gospodarske družbe,
zavode in druge pravne osebe, kot tudi državne organe na vseh
podroËjih delovanja, k uvajanju sistemov sodobnega, uËinkovitega in
celovitega doseganja kakovosti in poslovne odliËnosti.
Dobitniki diplom na podroËju poslovne odliËnosti za leto
2010
Foto
: Gor
azd
KavË
iË
Foto
: Nik
a Be
leFo
to: G
oraz
d Ka
vËiË
-
ELGO, marec 2011
Glavna tema
6
1. Kaj je pravzaprav izbor za priznanje poslovne odliËnosti?
Izbor za priznanje je tradicionalni dogodek, kjer se podeljuje
priznanje tistim najboljšim organizacijam, ki so v slovenskem
prostoru dokazale poslovno odliËnost tako pri poslovnih rezultatih
kot tudi pri delovanju organizacije kot celote po zgledu in merilih
evropske nagrade za odliËnost EFQM.
Namen nagrade je stalno izboljševanje, razvoj znanja,
inovativnosti ter prenosa dobrih praks in dvig konkurenËnosti
slovenskih organizacij v zasebnem in javnem sektorju.
2. Elektro Gorenjska je za leto 2010 prejel kar dve priznanji
PRSPO za dosežke na podroËju odliËnosti poslovanja. Nam lahko
predstavite ti dve priznanji? Podjetje je za leto 2010 prejelo:•
srebrno diplomo za sodelovanje v procesih ocenjevanja PRSPO v kate-
goriji organizacij z veË kot 250 zaposlenimi na podroËju zasebnega
sektorja (srebrna diploma pomeni doseganje nivoja odliËnosti nad
400 toËk) ter • posebno diplomo za uvrstitev med finaliste, kar
pomeni, da zlata diploma za doseganje nivoja odliËnosti ni bila
podeljena.
Diploma za uvrstitev med finaliste in srebrna diploma za
sodelovanje v procesih ocenjevanja za leto 2010
3. Kaj mora imeti podjetje, da zadošËa kriterijem poslovne
kakovosti? Model poslovne odliËnosti predvideva, da so zadovoljstvo
kupcev, zadovoljstvo zaposlenih in vplivi na družbo uresniËeni s
primernim voditeljstvom, politiko in strategijo družbe, z
zaposlenimi, viri in procesi, ki tako vodijo do dobrih poslovnih
rezultatov.
Model PRSPO po vzoru evropske nagrade za kakovost predstavlja
smer-nice in merila, po katerih organizacije vrednotijo svoja
prizadevanja za izboljšanje kakovosti.
Model vsebuje devet meril in dvaintrideset podmeril, vsako
merilo pa ima predpisano število toËk, skupaj najveË 1000.
Posamezna merila lahko toËkujemo že v procesu samoocenjevanja ali v
procesu ocenjevanja vlog prijaviteljev za priznanje.
4. Na podlagi Ëesa ste se v Elektru Gorenjska odloËili za
sodelovanje v izboru? Kakšni so razlogi? Zakaj je dobro sodelovati?
Sodelovanje na izboru za poslovno odliËnost je za naše podjetje
predvsem priložnost in hkrati možnost, da se primerjamo z ostalimi
podjetji v Slo-veniji na vseh devetih nivojih (merilih), saj nam
model poslovne odliËnosti pomaga prepoznati priložnosti za uspešno
in konkurenËno delovanje na slovenskem tržišËu, hkrati pa podjetje
sodelovanje na izboru smatra kot orodje za izboljševanje svojega
poslovanja in ne kot dodatno delo in stroške, povezane z njim.
5. V Ëem je prednost nagrajenih podjetij pred drugimi
podjetji,na primer pred tistimi, ki ne sodelujejo? Dandanes se
marsikdo odloËa za sodelovanje s podjetjem na podlagi njegove
prepoznavnosti na trgu in glede na njegovo poslovanje. Podjetja, ki
so na tržišËu prepoznavna in poslovno odliËna, hkrati pa inovativna
in imajo vizijo za prihodnost, imajo boljše možnosti, da uspejo in
prebrodijo krizo, saj bo marsikdo raje sklenil posle z njim kot pa
s podjetjem, o ka-terem ne ve niËesar. Podjetje, ki dobi takšno
priznanje, lahko priznanje razume promoviranje in kot orodje, ki mu
prikaže slabe in dobre strani njegovega poslovanja, glede na
merila, ki so enaka za vse organizacije, ki so se prijavile na
tekmovanje za PRSPO.
6. Kako po vašem mnenju priznanje vpliva na nadaljnjeposlovanje,
delo, razvoj podjetja? Priznanje oziroma prijava na tekmovanje za
poslovno odliËnost po mo-jem mnenju podjetju veliko prinaša, saj s
konËnim poroËilom podjetje pridobi pogled neodvisne institucije na
svoje poslovanje. V konËnem poroËilu PRSPO so namreË podane ocene o
prednostih in priložnostih za izboljšanje, kar pa predstavlja
izhodišËe za nenehno izboljšanje kakovosti poslovanja.
7. Kaj od izbora za poslovno odliËnost priËakujete v prihodnje?
Od izbora za poslovno odliËnost niËesar, ker na to ne morem
vplivati. Lahko pa priËakujemo od zaposlenih in vodstva podjetja,
da bodo opravljali svoje delo Ëim bolj vestno, korektno in v korist
podjetja ter da bodo inovativni in odprti za novosti in spremembe,
ki nam jih prinaša prihodnost.
Foto
: Rom
an B
ratu
n
Intervju z Mojco Kremsar, predstavnico vodstva za kakovost
Foto
: Rom
an B
ratu
n
-
Aktualno
ELGO, marec 2011 �
1. Kakšne so naloge projektne skupine? Na kaj vse morate misliti
Ëlani projektne skupine za Ëim bolj uËinkovito vzpostavitev
re-organizacije? Naloge projektne skupine so zelo zahtevne, še
posebej, ker gre v našem primeru za zelo zahtevno naËrtovanje in
izvedbo reorganizacije. Najpomembneje je, da si, še preden se
lotimo reorganizacije, postavimo cilje in se vprašamo, kaj želimo
doseËi. V našem primeru je to delitev storitev na omrežne in tržne
dejavnosti, zato je bila izËlenitev OE NP v samostojno podjetje
logiËna posledica. IzËlenitev pa zahteva celotni naËrt organizacije
nove OE NP, ki zahteva organizacijo novega vodstva, naËrtovanja
kadrov in upravljanja z njimi, urejanje pravnih postopkov in
številne druge aktivnos-ti. KljuËna naloga projektne skupine je
zagotoviti Ëim bolj nemoteno in hitro izvedbo reorganizacije, ki
nas bo Ëim manj ovirala pri vsakodnevnih delovnih procesih v
podjetju.
2. Æe v mesecu decembru je bila projektna skupina za
reorga-nizacijo zelo aktivna. Katere cilje ste dosegli in kakπni so
nasle-dnji koraki pri reorganizaciji? Res je, projektna skupina je
bila kljub prazniËno obarvanemu decembru zelo aktivna. Tako je bila
z novim letom oblikovana organizacijska struktu-ra nove družbe, ki
bo nastala z izËlenitvijo OE NP v samostojno podjetje. Z namenom
zagotavljanja Ëim uËinkovitejšega poslovanja je bilo dogovor-jeno,
da bo matiËno podjetje Elektro Gorenjska še naprej izvajalo
informa-cijske, raËunovodske in pravne storitve za novo družbo.
Revidirani so bili delovni postopki prikljuËevanja novih odjemalcev
in sklepanja pogodb o dobavi; znotraj OE DO in OE NP so bile
skladno s tem na novo postavljene delovne pristojnosti. Poleg tega
so se priËele izvajati ostale aktivnosti za izvedbo procesa
reorganizacije (izbor revizijske hiše za pripravo ustano-vitvene in
delitvene revizije za izËlenitveno podjetje, priprava otvoritvene
bilance nove družbe itd.). V zaËetku letošnjega leta je projektna
skupina pripravila akt o ustanovitvi novega podjetja, prilagodila
tehniËne podlage za nemoteno delo in delitveni naËrt. Poleg tega je
registrskemu sodišËu predlagala imenovanje delitvenega in
ustanovitvenega revizorja. Na podlagi teh dejstev lahko trdim, da
smo glede na realne možnosti v teh štirih mesecih izredno veliko
naredili. Lahko celo reËem, da smo naredili vse, kar smo lahko.
3. Katera faza reorganizacije je najzahtevnejša? NaËrtovanje
re-organizacije, postopek in aktivnosti pri izvedbi reorganizacije
ali konkretna vzpostavitev sistema? Vsaka faza je zelo specifiËna
in zahteva veliko usklajevanja, predvsem pa naËrtovanja. Prva faza
zahteva konkretno analizo stanja podjetja, razvojnih možnosti in
doloËitev konkretnih ciljev v okviru predpisanih zakonskih ureditev
s strani Evropske unije in države. Od dobre zasnove je namreË
odvisna dobra izvedba in uspešnost vseh aktivnosti, sploh pa
komple-ksnega projekta, kot je reorganizacija. Aktivnosti pri
izvedbi reorganizacije pa po drugi strani zahtevajo najveË
usklajevanja, saj je potrebno poskrbeti za celotno organizacijo v
postopkih reorganizacije. Sodelovati je potrebno z velikim številom
zaposlenih in z zunanjimi izvajalci ter svetovalci. Je pa od vseh
korakov najtežji morda prav tretji korak - konkretni prehod na nov
sistem. Ta vkljuËuje izobraževanje in uvajanje zaposlenih ter
aktivno vlogo vseh nas, zaposlenih. Zato je pomembno, da pri
reorganizaciji sodelujemo
vsi, celoten kolektiv. Konec koncev lahko reËemo, da je bila
reorganizacija uspešna, ko v podjetju vsi zaËnemo delovati po novih
vzorcih.
4. Velikokrat se zgodi, da pri vsakdanjem delu naletimo na
številne ovire. Se je tudi vam kdaj zgodilo, da ste morali kakšno
stvar narediti povsem drugaËe, kot ste naËrtovali? »e se projektov
lotimo premišljeno, naËrtovano, pripravljeno ter seveda v skladu z
zakoni, in to velja tudi za reorganizacijo, potem je možnosti za
napake in težave manj. Seveda nikoli ne moremo priËakovati, da bo
šlo vse natanËno tako, kot smo si zamislili, zato moramo biti
pripravljeni na odsto-panja in Ëasovne zamike ter na doloËene
prilagoditve. Reogranizacija je živ proces, zato ne smemo
zanemariti novih vsebin, aktualnih zadev in vseh posebnosti. »e to
upoštevamo že pri naËrtovanju projekta, nas takšne stvari ne bi
smele presenetiti. Takšna odstopanja so v doloËenih primerih celo
dobrodošla, saj se najveË nauËimo prav na osnovi lastnih napak.
Vsaka šola je dobra, pravijo. Reorganizacija je za projektno
skupino od vsega zaËetka predstavljala velik izziv, lahko pa trdim,
da se je vsak izmed nas že ogromno nauËil. In kar je najboljše - to
znanje bomo lahko uporabili pri nadaljnjem poslovanju Elektra
Gorenjska.
5. Kdaj lahko priËakujemo, da bo projektna skupina zakljuËila z
aktivnostmi? Zakon o gospodarskih družbah nam nalaga, da z
reorganizacijo zakljuËimo najkasneje do 30. septembra letos.
Projektna skupina bo z delom na reorganizaciji konËala že pred
poletjem, temu pa bo sledila skupšËina delniËarjev, ki mora podati
svoje soglasje k postopku delitve. Predvide-vamo, da bo kot
samostojno podjetje OE NP zaËelo delovati v Ëim krajšem možnem Ëasu
po soglasju skupšËine delniËarjev.
6. Kaj pa po tem, ko boste vzpostavili sistem in se bodo
dejavno-sti, ki ste jih sedaj izvajali, zakljuËile? Kaj Ëaka
Elektro Gorenjska po tem, ko bo izpeljan pravni postopek? Na nov
sistem se bomo vsi zaposleni prav gotovo še nekaj Ëasa navajali.
Takšne spremembe so dolgotrajne, zato bo potrebno veË dodatne
energije in potrpljenja vseh zaposlenih, dokler se vsi skupaj ne
navadimo na nove razmere. Na dolgi rok pa je vseeno dobro, da ne
zapademo v ustaljene vzorce in se ne prenehamo razvijati.
Pomembno je, da se ves Ëas ukvarjamo s seboj, saj le tako lahko
rastemo. Spremembe se dogajajo nenehno, zato moramo konstantno
prilagajati delovanje podjetja, postav-ljati moramo nove trende v
panogi ter slediti zaht-evam uporabnikov.Zelo je pomembno, da se
vseskozi uËimo ter da spremembe sprejemamo in se jim vseskozi
prilagajamo.
Intervju z Vesno UršiË, vodjo projektne skupine za
reorganizacijo ? mag. Renata Križnar
Foto
: Rom
an B
ratu
n
-
ELGO, marec 2011
Aktualno
8
? Alenka Andolšek, Foto: Marko Vilfan in Roman Bratun
Na sonËno soboto, 22. januarja 2011, so na Pokljuki, natanËneje
na Rudnem polju, potekale 18. zimske igre elektrodistribucijskih
podjetij, ki jih je letos organiziralo podjetje Elektro Gorenjska.
Elektrodistribucijske igre predstavljajo tradicijo, ki prepletajo
distribucijska podjetja z uspehi in neuspehi, z lepimi spomini,
predvsem pa s trdnimi prijateljstvi in z željo po ponovnem
snidenju.
Tekmovalci, teh je bilo nekaj veË kot 280, so se ob 10. uri
zbrali pred vojašnico na Rudnem polju. Ob pogledu v jasno nebo so
bili obrazi tekmovalcev zadovoljni. Le nekaj dni pred napovedanim
datumom iger se namreË ni vedelo, ali bo tekmovanje možno
izpeljati, saj so neobiËajno visoke temperature za ta letni Ëas dan
za dnem zmanjševale koliËino snega. Vendar Gorenjci se nismo dali
in naroËili smo “popoln dan”. Tako lepega vremena na športnih
zimskih igrah EDS nismo imeli vse od leta 2007, ko so igre pod
našim okriljem potekale v Macesnovcu.
Tekmovalci so se pomerili v dveh športnih disciplinah, in sicer
v vele-slalomu in v smuËarskih tekih. V veleslalomu, ki je potekal
na smuËišËu Viševnik, se je v osmih tekmovalnih razredih skupaj
pomerilo okoli 160 tekmovalk in tekmovalcev. Nekaj manj kot 130
tekmovalk in tekmovalcev se je prav tako v osmih tekmovalnih
razredih pomerilo v smuËarskih tekih. Vzdušje ob tekmovalnih progah
je bilo popolno; glasno navijanje in spod-bujanje tekmovalcev za
Ëim boljše rezultate, vmes lažji padci, ki so se na sreËo konËali
brez hujših poškodb.
Športnice in športniki Elektra Gorenjska so z odliËnimi nastopi
ponovno dokazali, da je skupinski duh kljuË do uspeha. Poleg prvega
mesta v skup-nem seštevku so športnice osvojile prvo mesto v
veleslalomu in v smuËar-skih tekih, športniki pa prvo mesto v
smuËarskih tekih. Skupno so osvojili šest zlatih medalj (Mojca
Kremsar, Maša Jamnik, Oto Prešeren, Damijana Pernuš, Renata Križnar
in Monika Sodja), pet srebrnih (Damijana Pernuš, Irena Dolar,
Leopold Zupan, Primož SokliË in Urban Ažman) ter devet bronastih
medalj (Andrijana Golob (2x), Renata Križnar, Boštjan Trampuš,
Matej Pintar, Mojca Kremsar, Zvone TavËar, Primož SokliË in Simon
Tolar).
ZakljuËni del prireditve je potekal v šotoru ob Športnem parku
Pokljuka. Prireditev je povezoval Igor ŠtefanËiË.
Še enkrat se zahvaljujemo vsem tekmovalcem, ki so zastopali
barve Elektra Gorenjska in jim Ëestitamo za odliËen uspeh; Ëlanom
organiza-cijskega odbora se zahvaljujemo za sodelovanje in
pozitivno energijo pri organizaciji tega najveËjega zimskega
športnega dogodka slovenskih elektrodistributerjev. Zahvaljujemo se
tudi vsem sponzorjem in donator-jem, ki so prireditev finanËno
podprli. Ne smemo pa pozabiti tudi na naša zvesta fotografa, Romana
Bratuna in Marka Vilfana, ki sta vse lepe trenutke skrbno
zabeležila in jih bomo v naslednjih vrsticah delili tudi z
vami.
18. zimske športne igre EDS
Gorenjci premoËno premagali konkurenco
-
Aktualno
ELGO, marec 2011 9
Doseženi rezultati elektrodistribucijskih podjetij:
SKUPNA UVRSTITEV
Mesto Ekipa ToËke 1 Elektro Gorenjska 637 2 Elektro Ljubljana
444 3 Elektro Celje 421 4 Elektro Primorska 396 5 Elektro Maribor
270
Prejemniki medalj v obeh športnih disciplinah
-
ELGO, marec 2011
Aktualno
10
Elektro Gorenjska je skupaj z Elektrom Primorska, Elektrom Celje
in Elektrom Maribor pristopil k akciji Modra energija za toplotne
Ërpalke, ki spodbuja gospodinjstva k uËinkovitemu ravnanju z
energijo iz obnovljivih virov energije. Akcija poteka v sklopu
kampanje Energija si, bodi uËinkovit, katere pobudnik je skupina
HSE, upravljalec in izvajalec kampanje pa je Informa Echo.
Podrobnosti o akciji, ki traja do 31. 12. 2011, si lahko pre-berete
v nadaljevanju.
Ogrevaj z brezplaËno energijo okoljaZaËela se je akcija Modra
energija za toplotne Ërpalke, ki spodbuja gos-podinjstva k
uËinkovitemu ravnanju z energijo iz obnovljivih virov. Akcija
vkljuËuje tudi finanËne ugodnosti. SodelujoËi ponudniki toplotnih
Ërpalk omogoËajo kupcem 10 % popust pri nakupu, dobavitelji
elektriËne ener-gije pa kupcem toplotnih Ërpalk, ki so vkljuËeni v
akcijo, omogoËajo Modro energijo po ceni navadne elektriËne
energije in še 10 % popust za dve leti.
SonËna energija, ki jo vsrka naš planet, se ohranja v zraku,
vodi in zemlji. VeËja kot je koliËina shranjene sonËne energije,
toplejša je naša okolica. Toplotna Ërpalka odvzema toploto iz
okolja in jo pretvarja v višjo tempe-raturo, primerno za ogrevanje
našega doma. Za delovanje toplotna Ërpalka potrebuje elektriËno
energijo, ki pa predstavlja le slabo tretjino energije, potrebne za
ogrevanje bivalnih prostorov. Ostalo je energija iz okolja, ki je
obnovljiv vir in nam ga narava nudi brezplaËno.
»e za delovanje toplotne Ërpalke uporabljamo elektriËno
energijo, prido-bljeno iz obnovljivih virov, se ogrevamo in hladimo
izkljuËno iz obnovljivih virov, kar je prijazno okolju, obenem pa
prihranimo pri stroških za energijo. Investicija v toplotno Ërpalko
se nam povrne v petih do sedmih letih, nato pa imamo le strošek za
porabljeno elektriËno energijo, ki je znatno manjši, kot bi bil
strošek za ogrevanje s kurilnim oljem ali z zemeljskim plinom.
Kako izbrati ustrezno toplotno Ërpalko
Pri izboru toplotne Ërpalke so pomembne temperaturne in geološke
znaËilnosti okolja, v katerem živimo, ter velikost ogrevane
površine stavbe. Pri slabo izoliranih stavbah so toplotne izgube
prevelike, zato je treba pred prikljuËitvijo Ërpalke na sistem
centralnega ogrevanja poskrbeti za kako-vostno izolacijo stavbe.
Glede na regijo in sestavo tal izbiramo razliËne vire toplote.
Najpogostejši so zemlja, voda in zrak. Glede na velikost stavbe se
odloËimo za moË toplotne Ërpalke, ki ne sme biti prevelika ali
premajhna, saj ogrevalni sistem s tem postane neuËinkovit. Pomembno
je izbrati kakovostno Ërpalko, ki zagotavlja visoko grelno število.
Grelno število (COP) je razmerje med pridobljeno toploto in vloženo
pogonsko energijo (npr. COP = 4 pomeni, da za 4 kWh ogrevalne
energije porabimo 1 kWh
elektriËne energije). Ponudnik toplotne Ërpalke vam bo svetoval
pri izbiri naprave, ki ustreza razmeram vašega gospodinjstva. V
akcijo so vkljuËene le Ërpalke, ki zadostujejo kriterijem po
Pravilniku o uËinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 2010), ki ga
je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije.
Ugodnosti akcije
Kampanja Energija si, bodi uËinkovit že vrsto let spodbuja
gospodinjstva k uËinkoviti rabi in obnovljivim virom energije.
Pobudnik kampanje skupina HSE, upravljavec Informa Echo in Ëlani
Mreže poslovno-družbene koristnosti Sinergija nadaljujejo
prizadevanja v letošnjem letu z akcijo Modra energija za toplotne
Ërpalke. Akciji so se pridružili štirje dobavitelji elektriËne
energije: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Maribor in
Elektro Primorska. S posebnim paketom omogoËajo kupcem toplotnih
Ërpalk v akciji Modro energijo po ceni navadne elektriËne energije
in 10 % popusta za obdobje dveh let.
Doslej je sodelovanje potrdilo tudi osem ponudnikov toplotnih
Ërpalk: Horizont skupina, Jadran Sežana, Klima Petek, Remih
ogrevalna tehnika, THS, Thermo Shop, Viessmann in Vitanest, ki
kupcem omogoËajo 10 % popusta pri nakupu toplotnih Ërpalk v
akciji.
VeËina vkljuËenih toplotnih Ërpalk v akcijo je deležna
nepovratne finanËne spodbude, ki jo podeljuje Eko sklad. Seznam
subvencioniranih toplotnih Ërpalk Eko sklada najdete na
povezavi:http://www.ekosklad.si/pdf/SUB2011/Seznam_tc.pdf, sezname
toplotnih Ërpalk, vkljuËenih v akcijo, pa na povezavi:
http://www.pozitivnaenergija.si/energija/ogrevanje-s-tc/ponudniki-tc/.
Kako sodelovati v akciji
Akcija traja do 31. 12. 2011 in je namenjena gospodinjstvom, ki
se želijo ogrevati z obnovljivimi viri energije, pri tem pa
prihraniti pri stroških za ogrevanje.
Na spletnem portalu www.pozitivnaenergija.si v rubriki Ponudniki
toplotnih Ërpalk izberete ponudnika. Ta vam bo svetoval glede
izbora primerne toplotne Ërpalke in omogoËil nakup z 10 % popustom.
»e izbrano toplotno Ërpalko subvencionira tudi Eko sklad, vam bo
ponudnik svetoval pri pridobivanju subvencije.
Ob nakupu toplotne Ërpalke prejmete poleg potrjenega
garancijskega lista tudi potrjen kupon, ki ga uveljavite pri svojem
dobavitelju elektriËne energije. Na osnovi kupona vam bo dobavil
Modro energijo po ceni navadne in dodal še 10 % popust za obdobje
dveh let. »e vaš obstojeËi dobavitelj elektriËne energije ne
sodeluje v akciji, se obrnite na katerega koli od dobaviteljev, ki
sodelujejo v akciji, in brezplaËno vam bo uredil formalnosti glede
spremembe dobavitelja.
Akcija za uËinkovitejšo rabo energije iz OVE
-
Aktualno
ELGO, marec 2011 11
Bodimo uËinkoviti
Najbolj pogosto uporabljani viri energije za centralno ogrevanje
v sloven-skih gospodinjstvih so kurilno olje, plin ali drva. Kljub
temu pa kar 26 % gospodinjstev razmišlja o možnosti ogrevanja s
pomoËjo toplotnih Ërpalk, ki energijo za ogrevanje pridobivajo
neposredno iz okolja (raziskava REUS 2010).
Namen akcije Modra energija za toplotne Ërpalke je spodbuditi
Ëim veË gospodinjstev, da ogrevajo in hladijo z brezplaËno energijo
okolja in s tem aktivno prispevajo k zmanjševanju toplogrednih
plinov, ki jih v veliki meri ustvarja pridobivanje in raba
energentov, pridobljenih iz fosilnih virov energije. Bodimo
uËinkoviti, zase in za okolje.
VeË informacij:www.pozitivnaenergija.si
toplotne rpalke
-10%
Letak_TC_2011_EnergijaSI.indd 6 1/27/11 1:44 PM
-
ELGO, marec 2011
Aktualno
1�
Vpliv medijev je v sodobnem svetu izjemen, saj predstavljajo
osnovni vir informacij za veËino javnosti. NatanËno in dosledno
spremljanje medij-skega poroËanja je zato bistvenega pomena za
kakovostno izvajanje, naËrtovanje in merjenje uËinkov aktivnosti na
podroËju odnosov z javnostmi. In tako je tudi v našem podjetju - z
analizo medijskega po-javljanja podjetja objektivno, pregledno,
razumljivo, predvsem pa celostno preverimo, na kakšen naËin in
zakaj so se podjetje in naši predstavniki predstavljali v
medijih.
Pogosto omenjanje imena podjetja v medijih pomeni, da je
podjetje zelo aktivno, in pogosto pojavljanje Elektra Gorenjska v
medijih v letu 2010 kaže prav na to dejstvo. Rezultati medijske
analize, ki vam jo predstav-ljamo v nadaljevanju, so presegli naša
priËakovanja in so dokaz, da Elektro Gorenjska pri komunikaciji z
mediji dobro dela.
Elektro Gorenjska z analizo medijskih objav in v skladu s
poslovno odliËnostjo podjetja meri tudi uËinkovitost odnosov z
javnostmi. “Le uËinkovito komuniciranje z javnostmi prispeva k
utrjevanju pozitivne po-dobe podjetja in njenega ugleda v oËeh
posameznikov; tako zaposlenega kot novinarja, stranke ali
poslovnega partnerja,” poudarja mag. Renata Križnar, vodja Službe
za marketing v Elektru Gorenjska. S tem se strinja tudi Boštjan
Bogataj, novinar Gorenjskega glasa, s katerim redno sodelujemo.
Bralcem smo namreË želeli približati tudi stališËe novinarjev, zato
smo tokrat zamenjali vloge in se postavili v vlogo novinarja ter mu
postavili nekaj vprašanj. Kot pravi Bogataj, se dobra komunikacija
med podjetjem in novinarjem meri predvsem s hitro odzivnostjo in
toËnostjo informacij. “Po navadi odgovore potrebujemo takoj, isti
dan, Ëez nekaj ur, priganjajo nas roki, zato je hiter odgovor zlata
vreden,” poudarja.
Ugled podjetja je odvisen tudi od toËnosti informacij, ki jih
posreduje podjetje
Za ugled in dobro poslovanje podjetja je pomembno, da je
podjetje Ëim bolj pripravljeno sodelovati z mediji. Oddelki za
odnose z javnostmi so obiËajno tisti, ki sodelujejo z mediji, saj
so po navadi seznanjeni z vsem, kar se dogaja s poslovanjem
podjetja, na drugi strani pa v imenu zapo-slenih komunicirajo z
mediji. “Primerjava podjetij z oddelkom za odnose z javnostmi ali
brez njega je neprimerljiva. Zaposleni, ki se ukvarja z odnosi z
javnostmi v podjetju, je nekakšen hišni novinar. Tako je
komunikacija lažja, informacije so aktualnejše in vËasih tudi
kvalitetnejše,” pravi Bogataj in dodaja, da tudi z Elektrom
Gorenjska rad sodeluje. “Zelo dobro sodelujem s Službo za marketing
Elektra Gorenjska, ki mi najveËkrat nudi informacije, ki jih
potrebujem, in v Ëasu, ki ga doloËim. In te so tudi toËne.”
V letu 2010 kar 220 objav veË kot leto poprej
Medijska analiza nam omogoËa vpogled v delovanje podjetja, prav
tako tudi v uspešnost komunikacije z mediji. Rezultati za leto 2010
kažejo, da smo bili v Elektru Gorenjska pri medijski pojavnosti
zelo uËinkoviti. V preteklem letu smo zasledili kar 799 objav o
Elektru Gorenjska, kar je 220 veË kot lani. Od tega je bilo
podjetju 156 naklonjenih objav in so bile veËi-
noma naËrtovane, kar pomeni, da smo novinarje sami obvešËali o
novostih, spremembah in ukrepih v podjetju ter jih skozi to
motivirali s sporoËili za javnost in z novinarskimi
konferencami.
Slika 1: Število medijskih objav od 2007 do 2010
Na drugi strani je bilo podjetju nenaklonjenih prispevkov le 21;
veËino-ma so se nanašali na temo preplaËane elektriËne energije ter
na strošek vodenja raËuna. Pokazala se je najzahtevnejša vloga
podjetja pri komu-nikaciji z mediji. Kako? Kvaliteta komunikacije
se najbolje pokaže takrat, ko novinarji zaËnejo negativno poroËati
o podjetju, osebi, stvari ali dejavnosti. Pozitivne stvari je
namreË lahko dobro predstaviti, težje pa je braniti to, kar javnost
ne sprejme dobro in pri tem še vedno pustiti dober vtis. O Elektru
Gorenjska je bilo v letu 2010 zato kljub temam, ki v javnosti niso
dobro odmevale, relativno malo nenaklonjenih objav.
Slika 2: Naklonjenost objav o Elektru Gorenjska
Medijska podoba Elektra Gorenjska v letu 2010 ? Po analizi
medijskih objav za leto 2010 podjetja Kliping, d. o. o., povzela
mag. Renata Križnar
799
496
636 579
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
2007 2008 2009 2010
štev
ilo o
bjav
21 objav; 3 %
622 objav; 78 %156 objav;
19 %
Skupaj: 799 objav
naklonjene objave nevtralne objave nenaklonjene objave
-
Aktualno
ELGO, marec 2011 1�
Boštjan Bogataj in mag. Renata Križnar na podelitvi priznanj za
poslovno odliËnost
Med konkurenco najveË pozornosti Elektru Gorenjska
Kljub temu, da je naše podjetje eno najmanjših
elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji, smo bili med vsemi
elektrodistribucijskimi podjetji v Sloveniji najveËkrat omenjeni v
medijih, kar kaže na našo zelo aktivno vlogo. Med kljuËnimi temami,
o katerih so mediji poroËali, so bile zagotovo naložbe (130 objav),
med katerimi so bile najbolj privlaËne za medije SPTE Planina, novi
energetski objekt RTP Moste in postavitev petih elektriËnih
polnilnic na Gorenjskem. Veliko medijskih objav je bilo zaslediti
tudi o novostih za odjemalce in o dogodkih, ki smo jih organizirali
v letu 2010 (Forum obnovljivih virov, dan odprtih vrat in podobno).
Med negativnimi temami, o katerih so poroËali mediji, sta bili le
dve, in sicer menjava vod-stva ter odloËitev Elektra Gorenjska za
povrnitev stroškov zaradi pre-plaËane elektrike.
Skupina Elektro Gorenjska je uspešno zakljuËila leto 2010. O
rezultatih v lanskem letu smo že obširneje poroËali v preteklih
številkah internega Ëasopisa Elgo, zdaj pa našo pozornost namenjamo
letu, ki bo prineslo precej sprememb tako v našo skupino kot v
energetski sektor Slovenije.
Na vrsti je leto 2011. Osnovo naËrtov za letošnje leto
predstavlja gospo-darski naËrt družbe Elektro Gorenjska, d. d., ki
ga je nadzorni svet potrdil v zaËetku marca.
Leto 2011 bo za Elektro Gorenjska prelomno, zelo pestro in
ambiciozno.
1. Družba Elektro Gorenjska se bo statusno preoblikovalaStatusno
preoblikovanje družbe Elektro Gorenjska bo vplivalo na delitev
regulirane energetske in tržne energetske dejavnosti v dve
samostojni družbi.
Slika 3: Primerjave pojavljanja Elektra Gorenjska in njenih
konkurentov v letu 2010
Glede na to, da se mediji spreminjajo in da vedno bolj išËejo
informacije, ki so zanesljive in toËne, predvsem pa zanimive, je
nujno, da se tem željam prilagajajo tudi oddelki za odnose z
javnostmi, pri nas Služba za marke-ting.
“Prav zaradi tega dejstva procesa komuniciranja v Elektru
Gorenjska nikoli ne prepušËamo nakljuËju,” še pravi mag. Renata
Križnar in poudarja, da so “hiter odziv, transparentno poroËanje o
poslovanju, predvsem pa stalna dostopnost novinarjem in
pripravljenost pomagati kljuËni elementi, ki zaznamujejo dobrega
PR-ovca.”
Dobra komunikacija je torej kljuË do dobre predstavitve
podjetja, dobri rezultati medijske analize pa so le dokaz za to, da
gremo v pravo smer.
To bo zagotovilo dejansko (funkcionalno) neodvisnost pri
izvajanju GJS SODO. Možnosti notranjega subvencioniranja tržnih
dejavnosti iz posred-no regulirane dejavnosti “distribucijsko
omrežje” ne bo veË. Zagotovljena bo transparentnost za namensko
porabo omrežnine in omrežnine za prikljuËno moË. Na ravni celotnega
slovenskega trga se bo s tem zaËelo zagotavljati pogoje
nediskriminatornega obravnavanja kupcev elektriËne energije.
Z loËitvijo dejavnosti bo omogoËeno spremljanje in ugotavljanje
uËinko-vitosti posameznih enot znotraj obeh družb, s tem pa nova
možnost pri-lagajanja in izboljšanja poslovanja tistih delov
podjetja, ki so stroškovno zahtevnejši ali delovno manj
uËinkoviti.
Elektro Gorenjska Elektro Ljubljana Elektro Primorska
Elektro Maribor Elektro Celje
527 objav21 %
467 objav18 %
454 objav18 %304 objav
12 %
799 objav31 %
Foto
: Gor
azd
KavË
iË
Ambiciozni naËrti v letošnjem gospodarskem naËrtu družbe Elektro
Gorenjska ? mag. Renata Križnar, Jože Gorenc
-
ELGO, marec 2011
Aktualno
1�
2. Organizirani bomo drugaËeV družbi Elektro Gorenjska se bodo v
letošnjem letu organizirale tri orga-nizacijske enote, in sicer:•
OE Distribucijsko omrežje (v nadaljevanju OE DO),• OE Splošne in
tehniËne storitve (v nadaljevanju OE STS),• OE FinanËno-ekonomske
storitve (v nadaljevanju OE FES).
S 1. januarjem 2011 je bila ukinjena OE Izvajanje vzdrževanja in
gradenj, OE Nakup in prodaja bo zaËela poslovati samostojno v drugi
polovici leta.
Slika 1: Organizacijska shema družbe Elektro Gorenjska v letu
2011
Organizacijska enota Nakup in prodaja bo zaËela poslovati
samostojnoGospodarski naËrt za letošnje leto prviË vkljuËuje
samostojni poslovni naËrt za OE Nakup in prodaja. Razlog je v tem,
da je dejavnost nakupa in prodaje elektriËne energije znotraj
družbe Elektro Gorenjska v proce-su izloËitve v samostojno
hËerinsko podjetje. NaËrtovano je, da se bo najkasneje do 1. 9.
2011 dejavnost nakupa in prodaje elektriËne energije nadaljevala v
okviru samostojnega podjetja. Novo podjetje bo nastopalo na odprtem
trgu z elektriËno energijo, kar predstavlja popolnoma tržno okolje.
Ena izmed naših temeljnih nalog bo, da v pripravljalnem obdobju
natanËno opredelimo sredstva in obveznosti, ki se jih izloËa ter so
potreb-na za nadaljevanje opravljanja dejavnosti znotraj
samostojnega podjetja. Organizacija matiËne družbe in predvsem
poslovni procesi na podroËju osnovnih funkcij OE NP (t. j. nakupa
in prodaje elektriËne energije) so že loËeni in niso prepleteni z
ostalimi dejavnostmi znotraj matiËne družbe.
3. ReorganizacijaElektrodistribucijski trg postaja Ëedalje bolj
konkurenËen in zahteven. Na eni strani o tem priËa vstopanje novih
ponudnikov na trg, na drugi strani pa na vse vplivajo tudi številne
naËrtovane spremembe, kot je zagotovo reorganizacija.
Reogranizacija bo zajela celoten slovenski elektrodistribu-cijski
trg kot tudi trge Evropske unije. V Elektru Gorenjska vidimo
letošnje leto kot leto prilagajanja na te spremembe, ki pa jih bomo
izvajali pred-vsem na dveh nivojih. Prvi je notranji, saj
verjamemo, da lahko le z znan-jem in razvojem zaposlenih držimo
korak s spremembami trga. Na tem po-droËju se bomo zato intenzivno
ukvarjali z ustrezno novo organiziranostjo, analiziranjem in
naËrtovanjem kadrov, s sistematiËnim upravljanjem s Ëloveškimi
viri, spremljanjem sistema nagrajevanja ter organiziranjem in
spremljanjem izobraževanja ter štipendiranja. Pripravljali se bomo
tudi na pridobitev certifikata Družini prijazno podjetje, saj si
želimo tako delovno okolje, ki bo omogoËalo združevanje poklicnega
in zasebnega življenja.
Slika 2: NaËrtovana izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31.
12. 2011
4. Investicijsko bo leto 2011 zanimivoNaša osnovna naloga, ne
glede na naËrtovane spremembe, je še naprej vzdrževati in
dograjevati distribucijsko omrežje. Temu bomo tudi v letošnjem letu
posvetili veliko pozornosti. Zaradi finanËnih razmer bomo morali
biti pazljivi pri vlaganjih, ki jih bo potrebno naËrtovati v skladu
s finanËnimi zmožnostmi podjetja. Obseg investicij v distribucijsko
omrežje bomo zato ohranili na podobni ravni kot v lanskem letu. Med
glavn-imi investicijami v letošnjem letu na 110 kV omrežju lahko
izpostavimo nadaljevanje postopkov za pridobitev gradbenega
dovoljenja za izgradnjo 110 kV daljnovoda med Bohinjem in
Železniki. Glede na potrebe in go-spodarski razvoj bomo priËeli
tudi s pripravo projekta za umestitev novega 110 kV daljnovoda med
RTP Primskovo in RTP Brnik, ki bo omogoËal razvoj velike
industrijske cone ob letališËu Jožeta PuËnika. Na srednje in
nizko-napetostnem omrežju bomo (tako kot v letu 2010) najveË
sredstev name-nili za zamenjavo in posodobitev dotrajanih objektov
in naprav.
5. Poslovanje v letu 2011 bo pozitivnoZaradi delitve na dve
samostojni družbi se bo dosedanji skupni denarni tok obeh podjetij
loËil. Za Elektro Gorenjska bodo tako glavni prihodkovni vir
predstavljala sredstva iz naslova Pogodbe o najemu EDI in
opravljanju storitev, nova hËerinska družba pa bo pridobivala
prihodke iz naslova prodane elektriËne energije.
V letu 2011 naËrtujemo, da se bo po omrežju družbe Elektro
Gorenjska dis-tribuiralo 1.020.804 MWh elektriËne energije, kar je
v primerjavi z oceno realizacije za leto 2010 (999.114 MWh) za 2,2
% veË. Ustvarili naj bi skupne prihodke v višini 33,3 mio EUR in
približno 29,8 mio EUR odhodkov. Za leto 2011 je predviden
pozitiven rezultat poslovanja, in sicer je predviden dobiËek pred
obdavËitvijo v višini 3,3 mio EUR.
Na vseh dejavnostih v letu 2011 naËrtujemo pozitivne rezultate
pred obdavËitvijo: dejavnost distribucijsko omrežje (DO) v višini
3,2 mio EUR; druge dejavnosti za trg pa veË kot 156.000 EUR.
Tudi novoustanovljena družba, imenovana Elektro Gorenjska
Prodaja, naj bi poslovala uspešno. Predvideno je, da bo ustvarila
Ëiste prihodke od pro-daje v višini 50 mio EUR, naËrtovan je
pozitiven poslovni izid, dobiËek pred obdavËitvijo naj bi
predvidoma znašal veË kot 145.000 EUR.
5 %
17 %
14 %
16 %
30 %
18 % magisterij ali več
univerzitetna
visoka šola
višja šola
srednja šola
manj kot srednjašola
-
Aktualno
ELGO, marec 2011 1�
Decembra leta 2011 bo minilo deset let, odkar je družba Elektro
Gorenjska s Kapitalsko družbo podpisala pogodbo o financiranju
pokojnin- skega naËrta PN1 K. Višina premije, ki jo družba nakazuje
na posamez-nikov osebni kapitalski raËun, je odvisna od starosti
zaposlene/-ga in od njene/njegove pripravljenosti do sofinanciranja
premij. PovpreËne višine meseËnih premij so relativno visoke in
precej višje od povpreËnih premij Ëlanov v drugih skladih
prostovoljnega kolektivnega dodatnega pokojnin-skega zavarovanja
(slika 1).
Slika 1: PovpreËna meseËna premija na Ëlana po skladih dodatnega
pokojninskega zavarovanja v Sloveniji v EUR1. Vir: Dnevnik, 18. 10.
2010, interni podatki Kapitalske družbe
Rezultat zgodnje vkljuËitve v sistem dodatnega pokojninskega
zavaro-vanja in relativno visokih premij je razmeroma visoka
povpreËna vrednost zbranih sredstev na Ëlana. Informacijo o stanju
sredstev na raËunu prejmejo Ëlani sklada KVPS vsako leto v zaËetku
meseca februarja, in sicer s potrdilom o številu enot premoženja. V
potrdilu je poleg ostalih podatkov objavljena tudi dejanska in
zajamËena vrednost sredstev Ëlana oziroma Ëlanice KVPS na dan 31.
12. preteklega leta.
IzplaËila sredstev ob rednem in izrednem prenehanju
zavarovanja
Redno prenehanje zavarovanjaV letu 2011 bodo prvi Ëlani sklada
KVPS prejeli pravico do izplaËila po- kojninske rente, do katere so
upraviËeni tisti Ëlani, ki izpolnijo vse zahte-vane zakonske
zahteve za redno prenehanje zavarovanja, in sicer:• starost 58
let;• redna starostna upokojitev;• pretek 120 mesecev od vkljuËitve
v sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Izredno prenehanje zavarovanjaV letu 2011 boste mnogi Ëlani
pridobili pravico do predËasnega dviga sredstev dodatnega
kolektivnega pokojninskega zavarovanja, saj boste izpolnili
zakonski pogoj, da je od zaËetka zavarovanja preteklo 120 mese-cev.
»eprav se zdi nekaterim predËasen dvig pokojninskih sredstev in
tekoËa nenamenska poraba le-teh smiselna, obstaja vrsta razlogov
proti: • VplaËila premij s strani delodajalca so bila namenska, s
ciljem nadomes- titve nižje pokojnine iz obveznega pokojninskega
zavarovanja.
PriËakovati je, da bodo pokojninske reforme v prihodnosti
zmanjševale pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja;• Z
ustvarjeno višino privarËevanih sredstev in ob upoštevanju priho-
dnjih donosov ter vplaËil boste do upokojitve privarËevali pomembno
vsoto, ki vam bo omogoËila izplaËevanje dodatne pokojnine; •
Pokojninska renta bo obdavËena le poloviËno (novi zakon o
dohodnini);• Vaša sredstva so dedna; • Z dvigom sredstev bo vaš
letni dohodek višji, zaradi Ëesar lahko izgu- bite pravico do
razliËnih socialnih transferjev (socialna pomoË, otroški dodatek,
štipendija, višji znesek za plaËilo vrtca ipd.); • Predvsem pa se
vam dvig sredstev ne izplaËa, ker velik del vaših privarËevanih
sredstev pripada državi (dohodnina).
Prikaz neto izplaËila z upoštevanjem stroškov obpredËasnem dvigu
sredstev 2
Predpostavimo, da poda zahtevo za predËasen dvig sredstev oseba
s povpreËno meseËno bruto plaËo v višini 1.500 EUR (neto 991,77
EUR) in z zneskom zbranih sredstev na osebnem kapitalskem raËunu v
višini 10.000 EUR. Zanimalo nas je, kolikšen znesek bo po odbitku
dohodnine in ostalih stroškov ta oseba prejela.
Slika 2: Neto izplaËilo in ostali stroški ob predËasnem dvigu
sredstev
Od 10.000 EUR boste po plaËilu izrednih izstopnih stroškov,
akontacije in poraËuna dohodnine prejeli le še 6.379,06 EUR oziroma
63,79 % privarËevanih pokojninskih sredstev.
Smisel prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je v
pokojninski renti, ki bo le poloviËno obdavËena in vam bo poleg
starostne pokojnine zagotavljala dostojno starost. S predËasnim
dvigom bo tako vaš dohodek po upokojitvi nižji.
Svetovalci Kapitalske družbe so vam na voljo na brezplaËni
telefonski številki 080 23 45, vsak delovnik med 8. in 16. uro ali
osebno v poslovalnici na Dunajski cesti 119 v Ljubljani. Pošljete
jim lahko tudi elektronsko sporoËilo na
[email protected]. ObišËite njihovo spletno stran
www.kapitalska-druzba.si, kjer boste našli uporabne informacije
glede dodatnega pokojninskega zavarovanja.
1 Podatki so za Elektro Gorenjska, d. d., za obdobje
januar-november 2010, za ostale je podatek za tretje Ëetrtletje
2010.2 IzraËun je informativen in temelji na podatkih za odmero
dohodnine za leto 2010. Za dvige sredstev, ki bodo izvršeni v letu
2011, bodo veljali podatki za odmero dohodnine v letu 2011.
Zavezancem bodo odmere dohodnin obraËunane v letu 2012. IzraËun
predpostavlja, da sta plaËa in enkratni dvig sredstev z naslova
prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja edina
obdavËljiva vira v letu. Upoštevanih je 12 meseËnih plaË, splošna
davËna olajšava in stopnja obveznih prispevkov 22,1 %.
Dodatno pokojninsko zavarovanje? Povzeto po sporoËilu, poslanem
s strani Kapitalske družbe, Službe za trženje, Sektor za
pokojninska zavarovanja
115,10 €
62,50 € 62,30 € 60,13 € 56,00 € 57,30 € 56,00 € 52,00 € 50,90 €
50,00 € 35,00 € 31,70 € 29,10 €
€0,00 €20,00 €40,00 €60,00 €80,00
€100,00 €120,00 €140,00
1 %
25 %
10,21 % 63,79 %
Izredni izstopni stroškiAkontacija dohodninePoračun
dohodnineNeto izplačilo
-
ELGO, marec 2011
Odsev četrtletja
16
Obisk skupine študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v
Ljubljani ? mag. Edvard Košnjek
10. december - Naše podjetje so pod vodstvom profesorja dr.
Stanislava KovaËiËa, prodekana za raziskovalno delo na FE, 10.
decembra obiskali študentje 5. letnika univerzitetnega študija
elektrotehnike - smer procesna avtomatika. Namen njihovega obiska
je bil spoznati sisteme procesnega vodenja v energetiki in razvoj
elektroenergetskih omrežij v smeri aktivnih omrežij (Smart Grids).
Sprejel jih je izvršni direktor OE Distribucijsko omrežje mag.
Edvard Košnjek in jim predstavil poslovanje Elektra Gorenjska,
stanje tehnike na podroËju informa-cijsko-komunikacijskih
tehnologij in razvojne izzive slovenske elektrodistribucije. Gregor
Štern, vodja Službe za obratovanje, je gostom pred-stavil delovanje
distribucijskega centra vodenja in vodenje TP 20/0,4 kV. Vodja
Službe za tehniËno podporo obratovanju Janez Smukavec in mag.
Edvard Košnjek sta gostom razkazala še sisteme vodenja in zašËite v
RTP 110/20 kV Labore. Za študente avtomatike je bil to prvi obisk
distribucijskega podjetja in priložnost, da pobližje spoznajo
delovanje elektroenergetskega sistema, ki bo v prihodnje še veliko
bolj kot danes odvisen od sodobnih informacijsko-komunikacij- skih
sistemov in sistemov vodenja ter avtoma-tizacije.
Študenti s predstavniki Elektra Gorenjska
Naši najmlajši spet navdušeni nad BožiËkovo dobroto? Foto:
Brigita Eling B
17. december - Dobri mož v rdeËi obleki je 17. decembra 2010
obiskal otroke zaposlenih v Elektru Gorenjska in Gorenjskih
elektrarnah.
Otroci so se, tako kot že nekaj let zapored, skupaj s starši
zbrali v dvorani podružniËne šole Simona Jenka na Primskovem in jo
napolnili do zadnjega kotiËka. V vlogi klovna jih je najprej z
anima- cijsko predstavo zabaval Sten Vilar. Skupaj z njim so nato
otroci priklicali BožiËka, ki ga je tokrat
Otroci in njihovi starši so pridno poslušali BožiËka
spremljala gospa BožiËkova. Prav vsakemu otroku je prinesel
darilo, staršem pa zvrhan koš dobre volje. Otrokom je obljubil, da
jih bo Ëez eno leto spet obiskal, a le pod enim pogojem, in sicer,
da bodo vsaj tako pridno ubogali svoje starše in uËitelje, kot so
to poËeli do sedaj.
Nova oprema za Center SonËek Kranj ? Brigita Eling B
21. december - Že nekaj let skupina Elektro Gorenjska del
sredstev za novoletna darila in vošËila podari v dobrodelne namene.
V prazniËnem decembru je razveselila Center SonËek Kranj in mu
podarila sredstva za nakup opreme za veËnamenski prostor, ki bo v
prvi vrsti namenjen izobraževanju oseb z invalidno-stjo, služil pa
bo tudi za strokovna in družabna sreËanja. V Centru so se pomoËi
zelo razveselili ter v zahvalo pripravili krajši družabni
dogodek.
Donacijo sta direktorju Zveze SonËek Jožetu PrimožiËu predala
predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec in direktor
hËerinske družbe Gorenjske elektrarne Aleš Ažman. Predsednik uprave
Elektra Gorenjska je ob tem dejal: “Uspeti v življenju pomeni
pomagati drugim, pomagati tistim, ki so pomoËi potrebni. PrepriËan
sem, da smo s svojim prispevkom pomagali in Centru SonËek Kranj ter
njegovim uporabnikom vsaj malo polepšali prazniËni Ëas. Želeli smo
narediti nekaj dobrega, poiskali smo pot in našli smo SonËek, ki je
eden in je za vse.”
SveËana predaja dobrodelnega bona
Prednovoletno sreËanje zaposlenih
? Brigita Eling B
23. december - Veseli december je v Ele-ktru Gorenjska dosegel
svoj vrhunec v sredo, 23. decembra, ko so se v avli upravne zgradbe
zbrali zaposleni Elektra Gorenjska in Gorenjskih elektrarn. Zbranim
udeležencem prednovolet-nega sreËanja je spregovoril predsednik
uprave mag. Bojan Luskovec, ki je v novoletni poslanici povedal, da
bo prihajajoËe leto polno sprememb, ki naj pomenijo nov izziv in ne
oviro ter vsem zaželel sreËno in energije polno novo leto. Ob tej
priložnosti je razglasil tudi naj sodelavca in naj skupino za leto
2010. Uradnemu delu sreËanja je sledilo sprošËeno druženje ob
uživanju Arvajevih dobrot.
Prednovoletni sprejem in druženje zaposlenih v avli upravne
stavbe
Ponovoletno sreËanje upokojencev skupine Elektro Gorenjska
? Brigita Eling B
18. januar - Za upokojence Elektra Gorenjska in Gorenjskih
elektrarn smo 18. januarja 2011 v Hotelu Krek v Lescah organizirali
ponovo-letno sreËanje. Zbrane je pozdravil in nagovoril predsednik
uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec. Med drugim jim je na
kratko predstavil izpolnjene projekte in uspehe podjetja ter
naËrte.
Foto
: Jan
ez S
muk
avec
Foto
: Brig
ita E
ling
BFo
to: m
ag. R
enat
a Kr
ižna
r
Foto
: Rom
an B
ratu
n
-
Odsev četrtletja
ELGO, marec 2011 1�
za prihodnost.
V družbi nekdanjih sodelavcev je zmeraj prijetno
Sledila je pogostitev ter sprošËeno kramljanje v družbi
nekdanjih sodelavcev.
Poslovna konferenca z naslovom Razvojne možnosti in priložnosti
elektrodistribucije
? Marjeta Rozman
20. januar - Podjetje Elektro Gorenjska je sodelovalo na
poslovni konferenci slovenskih elektrodistribucijskih podjetij z
naslovom Razvojne možnosti in priložnosti elektro- distribucije, ki
je potekala 20. januarja 2011, v Kongresnem centru Bernardin v
Portorožu. Na konferenci, katere pobudnik in organizator je bil
Elektro Maribor, so govorili o tehnološkem razvoju
elektroenergetike, izzivih razvoja elektrodistribucije, pametnih
omrežjih in uËinkoviti rabi energije. Glavno sporoËilo konference
je bilo, da lahko energetika pomaga gospodarstvu pri konkurenËnem
nastopu na trgu. Kot predstavnik Elektra Gorenjska je mag. Edvard
Košnjek predaval o stanju, kakovosti in raz- vojnih izzivih
distribucijskega omrežja. Na okrogli mizi, kjer je sodeloval
predsednik uprave
Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec je sodeloval na okrogli
mizi
Elektra Gorenjska, mag. Bojan Luskovec, so predsedniki uprav
elektrodistribucijskih podjetij, ki se jim je pridružil tudi
direktor SODO, podali svoja razmišljanja o predvideni
reorganizaciji ter trenutnem stanju na energetskem trgu. Udeleženci
so konferenco pozitivno ocenili; veËina se je strinjala tudi s tem,
da ta konferenca postane tradicionalna.
V Tenetišah pomagali do novega doma belim štorkljam
? mag. Edvard Košnjek
3. februar - Bele štorklje prav pogosto ne zaidejo na Gorenjsko,
zato je njihovo dolgoletno domovanje v Tenetišah toliko bolj
zanimivo. NajveËkrat si uredijo gnezdo na dimnikih stano-vanjskih
hiš. Vsako leto ga dograjujejo, tako da z leti lahko postane
preveliko breme za dimnik. Prav zato, da bi se izognili nesreËi,
obenem pa tudi zadržali štorklje, je Zavod RS za varstvo na-rave,
obmoËna enota Kranj, pristopil k preselitvi gnezda na leseni
gnezdilni drog. Zavod je na Elektro Gorenjska naslovil prošnjo za
postavitev gnezdilnega droga, kranjske gasilce pa za preselitev 150
kg težkega gnezda. Naše podjetje se je prošnji Zavoda RS za varstvo
narave pozitivno odzvalo in na svoje stroške postavilo leseni
gnezdilni drog le luËaj od prvotne lokacije gnezda. Tako smo belim
štorkljam ure-dili varnejše bivanje v vasi, kjer so se udomaËile.
Elektro Gorenjska se kot lastnik elektroener-getske infrastrukture
nenehno sreËuje z izzivi sona-ravnega poseganja v naš skupni
življenjski prostor. Želimo si, da bi bilo podobnih skupnih akcij
še veË in da bomo z njimi k podobnim dejanjem spodbudili še koga
drugega.
Gnezdo so postavili na poseben gnezdilni drog
Novi prostori LEAG na Stari cesti 5 v Kranju
? Foto: Drago Papler
12. februar - V skladu s konceptom razvoja podjetja Gorenjske
elektrarne, ki razširja svojo dejavnost s podroËja proizvodnje
elektrike iz ob-novljivih virov energije tudi na podroËje
soproiz-vodnje toplote in elektrike, storitev inženiringa za
izvajanje sonËnih elektrarn za trg, podroËje uËinkovite rabe
energije, podroËje raziskav in razvoja v sodelovanju z ustanovami
in lokalnimi skupnostmi, je bila sprejeta pobuda o oddaji spodnjih
poslovnih prostorov poslovne stavbe Stara cesta 5 v Kranju v najem
Lokalni energetski agenciji Gorenjska LEAG.
Podpis pogodbe o najemu prostorov sta v petek, 12. februarja
2011, v sejni sobi Gorenjskih elektrarn opravila direktor podjetja
Gorenj-ske elektrarne Aleš Ažman, MBA, in direktor LEAG mag. Anton
PogaËnik. Poudarila sta, da se veselita tesnejšega sodelovanja, saj
bo s tem omogoËen dolgoroËni razvoj trajnostnega razvoja
obnovljivih virov in uËinkovite rabe energije z vidika projektov,
izobraževanja in osvešËanja na skupni lokaciji. Novi prostori LEAG
na Stari cesti 5 v Kranju so v uporabi od 15. februarja 2011.
Direktor Gorenjskih elektrarn Aleš Ažman, MBA, (levo) in
direktor LEAG mag. Anton PogaËnik (desno) ob podpisu pogodbe za
najem poslovnih prostorov LEAG na Stari cesti 5 v Kranju
Foto
: Vla
dim
ir Ha
bjan
Foto
: Met
od R
ogel
j in
Katja
Loga
r
Foto
: mag
. Ren
ata
Križ
nar
-
ELGO, marec 2011
Odsev četrtletja
18
Razvojne izkušnje slovenskih sonËnih elektrarn za Hrvaško
? Drago Papler
17. februar - V veliki dvorani Ministrstva za go-spodarstvo,
delo in podjetništvo (MINGORP) Republike Hrvaške je v Ëetrtek, 17.
februarja 2011, potekal seminar o možnostih uporabe ob-novljivih
virov energije - fotovoltaiËnih sistemov, ki se ga je udeležilo veË
kot 230 udeležencev. Seminar je organiziralo podjetje Energetika
marketing, soorganizatorji so bili hrvaško mi-nistrstvo za
gospodarstvo, hrvaški energetski trg operaterja, hrvaško
elektrogospodarstvo (HEP) in hrvaško strokovno združenje za sonËno
energijo. Predstavljene so bile informacije o elektronskem registru
projektov v pripravi in delujoËih objektov obnovljivih virov
energije ter soproizvodnje vkljuËno s proizvajalci. Darko Horvat,
ravnatelj uprave za energetiko MINGORP, je napovedal prihajajoËe
velike spremembe v zakonih in predpisih v energetskem sektorju, ki
bodo pridobili status upraviËenih proizvajalcev in poenostavitve
postopkov za manjše sisteme fotovoltaiËnih elektrarn. Predstavljeni
so bili najzanimivejši projekti fotovoltaiËnih sistemov, ki jih
financira Sklad za varstvo okolja in ener-getske uËinkovitosti, in
predavanje na temo: Zakaj je razvoj fotovoltaiËnih sistemov v
sosednji Sloveniji presegel vsa priËakovanja. Povabljeni
predavatelj Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn Kranj (vodilnega
slovenskega proizvajalca elektriËne energije iz obnovljivih virov)
je orisal evropsko in slovensko zakonodajo s podroËja obnovljivih
virov energije, podzakonske uredbe in politiko gibanja
subvencioniranih odkupnih cen elektriËne energije iz obnovljivih
virov v obdobju 2002-2010 in pogledom do leta 2013 s poudarkom na
fotonapetostnih elektrarnah. Predstavil je rast fotonapetostnih
elektrarn v Sloveniji in njihovo strukturo glede na velikostne
razrede in z vidika regij ter napovedal razvojne trende. Razvojne
tehnološke izkušnje je pojasnil na primeru konkretnih investicij
sedmih sonËnih elektrarn v podjetju Gorenjske elektrarne z vidi-ka
zasnov, inženiringa, postopkov investicijske izgradnje, sestavnih
delov tehniËnih komponent, prikljuËitve na distribucijsko omrežje
Elektra Gorenjska, proizvodnje, ekoloških prihrankov, financiranja
in ekonomskih uËinkov. Prikazal je analize obratovalnih parametrov
in spremljanje monitoringa podatkov za razvojne analize in
osvešËanje obËanov z vidika proizvedene zelene energije. Predstavil
je slovenske izkušnje pri fi-nanËnih spodbudah za nepovratna
sredstva na podroËju kmetijstva, Ekološkega sklada in nani-zal
možne instrumente za dodatne spodbude bodoËim investitorjem.
V drugem delu je bil opisan postopek pri-kljuËevanja
fotovoltaiËnih sistemov na javno dis-tribucijsko omrežje HEP,
podani so bili osnovni tehniËni pogoji in primerjava s tujino. V
tretjem delu so bili na kratko predstavljeni projekti
fotonapetostnih elektrarn, ki se naËrtujejo na Hrvaškem in rešitve
za izvajanje elektriËnih siste-mov in namestitev avtonomnih
fotonapetostnih sistemov na doloËeni lokaciji.
Ob tej priložnosti je bila izdana tudi knjiga z naslovom Osnove
primjene fotonaponskih sus-tava, ki jo je izdala revija EGE Zagreb,
v njej pa kot soavtor sodeluje Drago Papler s poglavjem
Fotonaponski sustavi u Sloveniji.
Predavatelji (drugi z leve Drago Papler) v veliki dvorani
hrvaškega ministrstva za gospodarstvo, delo in podjetništvo 17.
februarja 2011
Podjetje Elektro Gorenjska ustanovilo novo hËerinsko družbo
? mag. Renata Križnar
25. februar - Glavni cilj družbe Elektro Gorenjska v letošnjem
letu je uËinkovito izvesti reorga-nizacijo podjetja, ki bo v skladu
z zahtevami lastnika in zakonodaje. Eden od korakov za uspešno
izËlenitev organizacijske enote Nakup in prodaja, je tudi
ustanovitev podjetja, ki bo skrbelo za tržno dejavnost nakupa in
prodaje elektriËne energije. Zato je bila 25. februarja 2011
ustanovljena nova hËerinska družba Elektro Gorenjska Prodaja, d. o.
o. Za direktorja družbe je bil imenovan Iztok Sotošek.
Predsednik uprave mag. Bojan Luskovec in Iztok Sotošek ob
podpisu ustanovitvenih aktov
Študentje navdušeni nad predstavitvijo našega podjetja
? Mojca JelovËan
3. marec - V Ëetrtek, 3. marca, so nas obiskali študentje 2.
letnika višje ekonomske šole ESIC Kranj. SreËanje je nastalo na
pobudo profesorja šole mag. Antona Vorine, ki je študente želel
seznaniti s poslovno odliËnim podjetjem. Kaj je distribucijsko
omrežje, kako se trguje z elektriËno energijo ter kakšne standarde
kakovosti v podjetju uporabljamo, so zelo razum-ljivo in nazorno
predstavili študentom Boštjan Tišler, mag. Ambrož Bogataj in Mojca
Kremsar. Študentje in profesor so bili s predstavitvijo zelo
zadovoljni in so se iskreno zahvalili za trud naših sodelavcev.
Študentje višje ekonomske šole ESIC Kranj pred upravno stavbo
Elektro Gorenjska
Revizija HE Savica
? Foto: Simon Peternel
9. marec - Hidroelektrarna Savica je naša naj-veËja elektrarna,
z najveËjo koliËino proizvedene energije. Vsako leto tako natanËno
planiramo datum in obseg revizije. Letos še posebej, saj smo
planirali izvajanje dodatnih, zelo zahtevnih del. V elektrarni smo
tako opravili redno letno revizijo, na jezu pri slapu Savica pa smo
poleg redne re-vizije izvajali tudi investicijsko vzdrževalna dela.
Opravili smo pregled podzemnega dovodnega rova, zamenjali izpustne
peskolovne lopute in izvedli sanacijo betonov dovodnega rova.
Predvidena dela so bila pogojena z vremenskimi razmerami, saj je
dostop do jezu ta letni Ëas po navadi še pokrit s snegom. Izguba
proizvedene elektriËne energije je bila minimalna, saj je pre-tok
vodotoka ta letni Ëas najmanjši.
Transport izpustnih peskolovnih loput k slapu Savice
Foto
: Ant
onia
Hoh
njec
Foto
: Rom
an B
ratu
n
Foto
: mag
. Ant
on V
orin
a
-
Znanje je moč
ELGO, marec 2011 19
Komisija za inovacije in tehniËne izboljšave se je v lanskem
letu sestala enkrat in obravnavala štiri prejete inovacijske
predloge naših sodelavcev, ki vam jih v nadaljevanju tudi
predstavljamo.
Naj vas ponovno spomnimo, da vsak inovacijski predlog, ki ga
ocenita pred-lagateljev prvi nadrejeni in izvršni direktor OE ter
predstavnica vodstva za kakovost, obravnava komisija za inovacije.
Vsak prispeli predlog Ëlani komisije uvrstijo v ustrezno kategorijo
v skladu s Pravilnikom o inovaci-jah in upravi Elektro Gorenjska
predlagajo ustrezno finanËno nagrado. Te znašajo od 500 do 1000 €.
Poleg finanËnih nagrad lahko komisija predlaga druge oblike
ugodnosti, kot je na primer izredno plaËan dopust, prioriteta pri
strokovnem izobraževanju oziroma odobreno študijsko potovanje.
V preteklosti so se zaradi nepoznavanja elektrokemijskih
potencialov razliËnih kovinskih snovi premalo upoštevala nekatera
fizikalno-kemijska pravila, ki jim je potrebno nameniti prav
posebno pozornost. Vsaka kovinska snov ima razliËen elektrokemijski
potencial, nekatere snovi pozitivnega, druge negativnega.
»e elektrodi iz dveh razliËnih kovin, ki imata razliËen
elektriËni potencial, potopimo v elektrolit (elektrolit je vodi
dodana baza, kislina ali sol), dobi-mo “baterijo” manjše moËi. Voda
razrahlja kemiËne vezi med deli molekul na kovinski elektrodi in
povzroËi prehod molekul iz ene elektrode proti drugi prek
elektrolita.
V elektrodistribuciji se predvsem sreËujemo z bakrenimi in
aluminijastimi vodniki. Vse lepo in prav, dokler ne naletimo na
prehod iz enega materiala na drugega, ki se imenuje kontakt ali
spoj.
Nepravilna kombinacija izbire materialov na kontaktu
transformatorja, katerega kvaliteta in življenjska doba sta zaradi
korozije vprašljiva
Komisija za inovacije si je v letošnjem letu zadala cilj, da bo
v sodelovanju s predstavnico vodstva za kakovost nadgradila proces
potrjevanja inova- cijskih predlogov, prav tako pa bo prišlo do
nekaterih sprememb v pravilniku o inovacijah. O vseh spremembah in
nadgradnjah vas bomo pravoËasno obvestili.
Želimo si, da bi vsak izmed nas z drobnimi idejami, z osebnimi
izkušnjami in nekoliko aktivnejšim razmišljanjem prispeval ideje
oziroma predloge za inovacijo ali tehniËno izboljšavo in tako
pripomogel k hitrejšemu napred-ku podjetja.
Na kontaktu, ki je sestavljen iz dveh ali veË kovin in je
izpostavljen razliËnim vremenskim vplivom (vlaga, dež, kisel dež
…), prihaja do odnosa enega od materialov (korozija) in zaradi tega
do vedno slabšega elektriËnega spoja. Tak spoj se pregreva in
posledica nepravoËasno odkrite napake je v najboljšem primeru
“odžgan” kontakt in zaradi tega nekajurni izpad elektriËne energije
(dokler se napaka ne odpravi).
Taki izpadi so se v preteklosti dogajali. Predvsem so na udaru
jamborske transformatorske postaje, kjer so izpolnjeni vsi pogoji
za take in še hujše primere. V izogib tem težavam je potrebno
pozorno pregledati in sanirati take spoje z uporabo pravilnih
materialov.
Kjer je zaradi razliËnih vzrokov potrebno obdržati obstojeËe
Al-Ëevlje (npr.: prekratke tokovne vezi), se za saniranje in
izboljšavo kontaktov na transformatorju za nizko in
srednjenapetostni del lahko uporabi bakrene plošËice z luknjami
ustreznih dimenzij, ki jih predhodno ponikljamo.
Bakrena plošËica
Komisija za inovacije v letu 2010 obravnavala štiri inovacijske
predloge ? mag. Marjan Jerele
Izboljšava kontaktov na transformatorjih ? Foto: Bojan
Bergant
Foto
: Arh
iv B
ojan
Ber
gant
ALUMiNij
NEKDAj POCiNKANAVZMETNA PODLOŽKA
MEDENiNA
MEDENiNAALUMiNij
-
ELGO, marec 2011
Znanje je moč
�0
Izboljšava z uporabo ponikljane bakrene plošËice in vijaka iz
nerjaveËe kovine (“rostfrei”)
Z razvojem navigacijskih naprav je vožnja po nepoznanem obmoËju
postala izredno lahka. Domislil sem se, da bi to lahko koristno
uporabili za navigacijo do objektov, s katerimi upravljamo v
Elektru Gorenjska. S tem bi pridobili dragoceni Ëas, ki ga obiËajno
izgubljamo z iskanjem ulic in cestnih povezav, ki bi nas najhitreje
pripeljale do želenega objekta. Navigacija do
objektov je bila sicer v podjetju že uveljavljena. Predmet moje
inovacije je program, s katerim sami pripravimo podatke o lokacijah
objektov ter te tudi shranimo v sprejemnike GPS. Pred tem je
podatke proti plaËilu pripravljal uvoznik GPS-sprejemnikov.
Podatke o objektih shranimo v navigacijsko napravo v obliki
POI-toËk (Point of interest). ToËke naložimo s tako imenovano
GPX-datoteko. Te datoteke so namenjene izmenjavi podatkov o
lokacijah toËk za potrebe GPS-navigacije. Datoteka vsebuje ime
toËke in lokacijo, podano z geografskimi koordinatami. V bazi
omrežja BTP so lokacije objektov podane v Gauss-Krugerjevih
koordinatah. Potrebno je bilo izdelati program, ki prebere podatke
iz baze BTP, preraËuna koordinate iz enega koordinatnega sistema v
drugega in na koncu izpiše GPX-datoteko. V ta namen sem izdelal
program GK-konverter. S tem programom smo nato izdelali testne
GPX-datoteke z lokacijami transformatorskih postaj in loËil-nimi
mesti. Testiranje je pokazalo, da postopek deluje brezhibno.
V tem Ëasu smo v podjetju prešli na uporabo programa SDMS za
urejanje in ogled baze BTP. To je geografski informacijski sistem,
ki za razliko od starega E-omrežja že uporablja geografske
koordinate. Porodila se je ideja, da bi program SDMS nadgradili z
možnostjo izvoza GPX-datoteke. V sodelovanju s sistemi ERPO je bila
ta funkcija tudi izdelana.
Ko ustvarimo GPX-datoteko, je podatke potrebno poslati na GPS-
sprejemnik. V nadaljevanju bom opisal postopek za sprejemnike
Garmin. Na raËunalniškem disku si ustvarimo mapo z imenom POI. V
slednji lahko ustvarimo tudi podmape, v katere prilepimo
GPX-datoteke. Tem lahko dodamo tudi slikovni simbol, ki bo prikazan
na zaslonu GPS-naprave.
Nikelj zaradi svojega elektrokemijskega potenciala poskrbi, da
se kontakt bistveno ne slabša (ne prihaja do korozije), ne glede na
to, ali se stika z Al ali Cu kontaktom. Za dolgotrajno izboljšavo
kontakta je potrebna uporaba vijaka iz nerjaveËe kovine
(“rostfrei”).
Ker smo elektrodistribucijsko podjetje, od katerega se priËakuje
kakovo-stno in nemoteno zagotavljanje elektriËne energije vsem
odjemalcem, velja upoštevati omenjeni nasvet, saj tudi tako
prispevamo h kvaliteti zgrajenega elektriËnega omrežja in zaradi
manj številËnih nepredvidenih izpadov tudi k veËjemu zadovoljstvu
naπih strank.
SliËica mora biti velikosti 25 x 25 pikslov, shranjena pa v
BMP-formatu. Obe datoteki morata biti enako poimenovani (primer:
Stikala EG.gpx in Stikala EG.bmp). Po tem, ko smo pripravili GPX-
in BMP-datoteke v mapi POI, potrebujemo program Garmin POI Loader.
Po zagonu programa izbe- remo napravo, na katero želimo naložiti
toËke, v nadaljevanju doloËimo pot do mape POI in sledimo programu,
ki nas vodi skozi postopek. Po- stopek sem podrobneje opisal tudi v
navodilih, ki jih lahko dobite pri meni. Po konËanem postopku toËke
v navigacijski napravi poišËemo s funkcijo Kam v podmeniju
Dodatki/Uporabniške POI. Vsem uporabnikom želim Ëim manj neželenih
ovinkov pri uporabi GPS-
navigacije.
Posnetka zaslona GPS-naprave s prikazom lokacije
transformatorske postaje
Navigacija do objektov Elektra Gorenjska ? Miha NoË
Foto
: Rom
an B
ratu
n
ALUMiNijNERjAVE»A KOViNA PONiKLjANA BAKRENA PLO©»iCA
MEDENiNA
MEDENiNANERjAVE»A KOViNA
ALUMiNij
PONiKLjANA BAKRENA PLO©»iCA
-
Razpis za uporabo poËitniških apartmajevod 20. 05. 2011 do
vkljuËno 16. 12. 2011
V neposredni bliæini naselja PodËetrtek je nastalo zdraviliπËe
Atomske toplice, danaπnje Terme Olimia.Na mirni in sonËni legi so
ob kampu zrasli hoteli, apartmajsko naselje in bogat bazenski
kompleks.
V apartmajskem naselju sta na voljo dva apartmaja.VeËji apartma
nudi pet leæiπË, manjπi pa πtiri leæiπËa.
OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: tuπ, WC, πtedilnik, hladilnik,
televizija in ogrevanje
CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa
((nnooËËiitteevv))::
PPoosseebbnnaa ppoonnuuddbbaa:: tri brezplaËne vstopnice za
kopanje, brezplaËno ËiπËenjeRReekkrreeaacciijjaa iinn
rraazzvveeddrriilloo:: wellnes programi, fitnes, kolesarske poti,
sprehajalne steze, tenis, jahanje, ribolov inlov, voænja s koËijo,
degustacija vin, ogled gradov, muzejev in drugih zanimivosti
* V ceno najema je vkljuËeno ËišËenje apartmaja, v kolikor najem
poËitniškega apartmaja traja v naprej razpisanem terminu.
BrezplaËno ËiπËenje ni možno na Voglu. Za termine, ki so krajši od
razpisanih terminov, je ËišËenje dodatno zaraËunano.
Terme Olimia
VSEM ZAPOSLENIM IN UPOKOJENCEM ELEKTRA GORENJSKA IN GORENJSKIH
ELEKTRARN OB PRIJAVIDO 15. 04. 2011 NUDIMO
30 % AKCIJSKI POPUST − FIRST MINUTE NA CENE APARTMAJEV, KI SO
OBJAVLJENE V CENIKU.
Leæijo ob vznoæju Lendavskih goric, na tromeji Madæarske,
Hrvaπke in Slovenije, kjer v soæitju æivijo trinarodnosti.
Slikovite Lendavske gorice z veË kot 4000 vinogradi so turistiËna
toËka tako rekoË nadvoriπËu Term Lendava. V Termah Lendava je na
voljo 1849 m2 vodnih povrπin: zimsko-letni bazen,notranji bazen,
termalni bazen "grozd", olimpijski bazen s toboganom in drËo ter
otroπki bazen.Terme Lendava je pravi raj za druæine, ki ponuja
πtevilna doæivetja in moænosti za oddih.
Zaposleni lahko izbirate med gibljivimi termini najema
apartmaja.
OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: tuπ, WC, πtedilnik, peËica,
hladilnik, televizija in ogrevanje
CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa
((nnooËËiitteevv))::
PPoosseebbnnaa ppoonnuuddbbaa:: πtiri brezplaËne vstopnice za
kopanje, posteljnina, brezplaËno ËiπËenjeRReekkrreeaacciijjaa iinn
rraazzvveeddrriilloo:: tenis, mini golf, kegljiπËe, vodeno
kolesarjenje, spust s kanuji po reki Muri, vinsketure, izleti na
Madæarsko
Terme Lendava
Posebna ponudba:
• v Kranjski Gori in v Bohinju - Ukancu je v paket najema
vkljuËena brezplaËna uporaba posteljnine,• v Termah Olimia in
Termah Lendava so v paket vkljuËene brezplaËne vstopnice za
kopanje, • ob najemu poËitniškega apartmaja znotraj razpisanega
termina je v paket najema vkljuËeno tudi brezplaËno ËiπËenje
apartmaja*.
Celotno ponudbo poËitniških apartmajev najdete na spletni strani
www.elektro-gorenjska.si/Turizem, pogoje letovanja in
ostaladoloËila pa najdete v Pravilniku o poËitniški dejavnosti
podjetja Elektro Gorenjska, d. d., (EBA 307651).
Na spletni strani ali na SrediπËu EG vedno lahko preverite
proste termine in oddate povpraševanje za rezervacijo doloËenega
termina.
Toplice
AAPPPP2200.. 0055.. -- 2244.. 0066..0022.. 0099.. --
2200..1100..
2244.. 0066 .. -- 0022.. 0099..
1/4 45 € 53 €1/5 48 € 55 €
AAPPPP2200.. 0055.. -- 2244.. 0066..0022.. 0099.. --1166..
1122..
2244.. 0066.. -- 0022.. 0099..
1/4 45 € 55 €
Razpis mareec 2011: Razpis marec 2007 3/11/11 11:41 AM Page
1
-
Izola je prikupno in urejeno ribiπko mestece, ki s svojimi
prestiænimi turistiËnimi objekti, razgibano zgodovi-no, obilico
kulturnih in arhitekturnih spomenikov privablja goste. V sami Izoli
je pestra turistiËna ponudba,najbolj se je razvil obmorski,
πportni, zabaviπËni, zgodovinsko- razstavni in kulturni
turizem.
V Izoli so na voljo πtiri poËitniπke hiπice, ki se nahajajo v
apartmajskem naselju Simonov zaliv. Nahajajo se lenekaj minut stran
od obale.
Na voljo imamo 13 apartmajev. V πtirih apartmajih je po πest
leæiπË, v drugih πtirih po pet leæiπË, v dvehapartmajih so πtiri
leæiπËa ter v treh apartmajih po tri leæiπËa.
OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: WC, tuπ, πtedilnik, hladilnik in
televizija
CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa
((nnooËËiitteevv))::
Na Hrvaπkem, v Dajli, v naselju, ki je 5 km oddaljeno od
Novigrada, istrskega turistiËnegasrediπËa, razpolagamo s samostojno
poËitniπko hiπico, ki se nahaja v neposredni bliæini morja.
V hiπici so trije apartmaji. Dva apartmaja sta s petimi leæiπËi,
en apartma pa s πtirimileæiπËi.
OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: WC s tuπem, πtedilnik, peËica in
hladilnik
CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa
((nnooËËiitteevv))::
Dajla
V naselju Ukanc, tik ob jezeru, sta na voljo dve poËitniπki
hiπici. Nahajata se le nekaj minutstran od obale Bohinjskega jezera
in v bliæini spodnje postaje æiËnice Vogel.
Nastanitev je moæna v πestih apartmajih, v vsakem je na voljo po
πest leæiπË.
OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: tuπ, WC, πtedilnik, peËica,
hladilnik, æar, ogrevanje, televizija, urejenoparkiriπËe,
posteljnina
CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa
((nnooËËiitteevv))::
Bohinj - Ukanc
MorjeIzola
AAPPPP 0077.. 1100.. -- 1166.. 1122..2200.. 0055.. -- 2244..
0066.. 2244.. 0066.. -- 0088.. 0077..
0088.. 0077.. -- 1122.. 0088..0022.. 0099.. -- 0077.. 1100..
1122.. 0088.. -- 0022.. 0099..
1/3 30 € 38 € 45 € 48 €1/4 32 € 40 € 48 € 51 €1/5 35 € 45 € 52 €
55 €1/6 38 € 50 € 56 € 59 €
RReekkrreeaacciijjaa iinn rraazzvveeddrriilloo:: kopaliπËa,
igriπËa, πportne dvorane, tenis igriπËa,mini golf, kegljanje,
fitnes skupaj z wellness centrom, panoramska voænjaz barko,
jadranje, veslanje, moæna je izposoja plovil, kolesarske
poti,jahanje, zabaviπËni turizem
AAPPPP 0077.. 1100.. -- 1166.. 1122..2200.. 0055.. -- 2244..
0066.. 2244.. 0066.. -- 0088.. 0077..
0088.. 0077.. -- 1122.. 0088..0022.. 0099.. -- 0077.. 1100..
1122.. 0088.. -- 0022.. 0099..
1/4 35 € 43 € 52 € 55 €1/5 38 € 48 € 56 € 59 €
RReekkrreeaacciijjaa iinn rraazzvveeddrriilloo::
πportno-rekreativno srediπËe v Novigradu, ki ponuja dobrozabavo,
kajak na reki Mirni, odbojka na plaæi
AAPPPP 0077.. 1100.. -- 1166.. 1122..2200.. 0055.. -- 2244..
0066.. 2244.. 0066.. -- 2299.. 0077..
2299.. 0077.. -- 1122.. 0088..1166.. 0099.. -- 0077.. 1100..
1122.. 0088.. -- 1166.. 0099..
1/6 35 € 40 € 45 € 50 €PPoosseebbnnaa ppoonnuuddbbaa::
brezplaËna uporaba posteljnineRReekkrreeaacciijjaa iinn
rraazzvveeddrriilloo:: vodni park, jahanje, pohodniπtvo,
soteskanje, rafting, jadralno padal-stvo, adrenalinski park, kajak,
voænja s kanuji, kolesarjenje, plezanje, muzeji (usnjarski,
malivojni, planπarski)
Hribi
Razpis mareec 2011: Razpis marec 2007 3/11/11 11:41 AM Page
2
-
Razpisani terminiIZOLA, DAJLA, BOHINJ − UKANC, KRANJSKA GORA,
VOGEL
PoËitniπke objekte v Izoli, Dajli, Bohinju - Ukancu, Kranjski
Gori in Voglu lahko koristitev naslednjih 7-dnevnih terminih:
20. 05.-27. 05. 2011 02. 09.-09. 09. 201127. 05.-03. 06. 2011
09. 09.-16. 09. 201103. 06.-10. 06. 2011 16. 09.-23. 09. 201110.
06.-17. 06. 2011 23. 09.-30. 09. 201117. 06.-24. 06. 2011 30.
09.-07. 10. 201124. 06.-01. 07. 2011 07. 10.-14. 10. 201101.
07.-08. 07. 2011 14. 10.-21. 10. 201108. 07.-15. 07. 2011 21.
10.-28. 10. 201115. 07.-22. 07. 2011 28. 10.-04. 11. 201122.
07.-29. 07. 2011 04. 11.-11. 11. 201129. 07.-05. 08. 2011 11.
11.-18. 11. 201105. 08.-12. 08. 2011 18. 11.-25. 11. 201112.
08.-19. 08. 2011 25. 11.-02. 12. 201119. 08.-26. 08. 2011 02.
12.-09. 12. 201126. 08.-02. 09. 2011 09. 12.-16. 12. 2011
20. 05.-27. 05. 2011 02. 09.-09. 09. 201127. 05.-03. 06. 2011
09. 09.-16. 09. 201103. 06.-10. 06. 2011 16. 09.-23. 09. 201110.
06.-17. 06. 2011 23. 09.-30. 09. 201117. 06.-24. 06. 2011 30.
09.-07. 10. 201124. 06.-01. 07. 2011 07. 10.-14. 10. 201101.
07.-08. 07. 2011 14. 10.-21. 10. 201108. 07.-15. 07. 201115.
07.-22. 07. 201122. 07.-29. 07. 201129. 07.-05. 08. 201105. 08.-12.
08. 201112. 08.-19. 08. 201119. 08.-26. 08. 201126. 08.-02. 09.
2011
TERME OLIMIA
Apartmaja v Termah Olimia lahko koristite v naslednjih
7-dnevnihterminih:
V neposrednem srediπËu Kranjske Gore se nahaja poËitniπka
hiπica, v kateri sta dva apartmaja.
Na voljo imamo apartma s petimi leæiπËi in apartma s πtirimi
leæiπËi.
OOppiiss aappaarrttmmaajjaa:: tuπ, WC, πtedilnik, peËica,
hladilnik, ogrevanje, televizija, parkirno mesto v
garaæi,posteljnina
CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa
((nnooËËiitteevv))::
Kranjska Gora
Vogel je visokogorsko smuËiπËe v obmoËju Triglavskega narodnega
parka. Sodobna gondolskaæiËnica pripelje obiskovalce na nadmorsko
viπino 1537 m, kjer so v zimskem Ëasu na voljo urejenesmuËarske
proge, poleti pa je izhodiπËe za πtevilne planinske poti.
Na Voglu razpolagamo s samostojno hiπico, ki se nahaja na samem
smuËiπËu in ima πest leæiπË.
OOppiiss ssaammoossttoojjnnee hhiiππiiccee:: WC, πtedilnik,
peËica, ogrevanje, radio, televizija in terasa
CCeennaa zzaa nnaajjeemm aappaarrttmmaajjaa
((nnooËËiitteevv))::
Vogel
Hribi
AAPPPP 0077.. 1100.. -- 1166.. 1122..2200.. 0055.. -- 2244..
0066.. 2244.. 0066.. -- 2299.. 0077..
2299.. 0077.. -- 1122.. 0088..1166.. 0099.. -- 0077.. 1100..
1122.. 0088.. -- 1166.. 0099..
1/5 30 € 35 € 45 € 50 €1/6 32 € 38 € 49 € 54 €
PPoosseebbnnaa ppoonnuuddbbaa:: brezplaËna uporaba
posteljnineRReekkrreeaacciijjaa iinn rraazzvveeddrriilloo:: poletno
sankaliπËe, pohodniπtvo, kolesarjenje, bazeni, kozmetiËni inmasaæni
saloni, savne. TTuurriissttiiËËnnii oogglleeddii:: Ajdovska
deklica, Prisankovo okno, Tromeja, naravnirezervat Zelenci, slap
PeriËnik
AAPPPP 2200.. 0055.. -- 0022.. 1122. 0022.. 1122.. -- 1166..
1122..1/6 30 € 36 €
RReekkrreeaacciijjaa iinn rraazzvveeddrriilloo:: pohodniπtvo,
kolesarjenje, vodni park v Bohinjski Bistrici, jahanje,muzeji
Razpis mareec 2011: Razpis marec 2007 3/11/11 11:41 AM Page
3
-
Sploπne doloËbePPrreevvzzeemm iinn pprreeddaajjaa
kkaappaacciitteettDodeljeni apartma lahko uporabnik prevzame oobb
1122.. 3300.. uurrii na dan priËetka letovanja.Koristnik apartma
zapusti najkasneje oobb 99.. uurrii, ko odda kljuËe v
recepcijo.
HHiiππnnii rreeddUporabniki so pri uporabi poËitniπkih
zmogljivosti Elektra Gorenjska dolæni doslednospoπtovati vsa
prejeta in v poËitniπkih kapacitetah navedena navodila ter
uporabljatidodeljene poËitniπke kapacitete v smislu dobrega
gospodarja. Koristnik je odgovorenza vso πkodo, ki je nastala
zaradi njegovega malomarnega in objestnega ravnanja vËasu njegovega
letovanja v poËitniπki kapaciteti.
©kodo, ki jo je v poËitniπki kapaciteti, ali na njenem
inventarju oziroma v poËitniπkemobjektu koristnik povzroËil sam ali
oseba(e), ki je (so) z njim letovala(e), je dolæanodpraviti sam ali
o njej obvestiti podjetje Elektro Gorenjska. Stroπke za njeno
odpravo jedolæan poravnati v predpisanem roku po prejemu
raËuna.
Goste naproπamo, da v prostorih uporabljajo posteljnino in
copate, ki jih prinesejo sseboj.
DDoommaaËËee ææiivvaallii ssoo pprreeppoovveeddaannee..
Vpis v knjigo gostov je obvezen. Vsak uporabnik odgovarja za
πkodo, ki jo povzroËi vpoËitniπkem objektu.
Uporabniki poËitniπkih kapacitet Elektra Gorenjska morajo
skrbeti za ËistoËo najetihapartmajev.
KKaajjeennjjee vv ppooËËiittnniiππkkiihh aappaarrttmmaajjiihh
jjee ssttrrooggoo pprreeppoovveeddaannoo!!
ZZbbiirraannjjee pprriijjaavv zzaappoosslleenniihh iinn
uuppookkoojjeenncceevvZaposleni Elektra Gorenjska in upokojenci
lahko prijavo na razpis oddajo osebno v OESTS, Sluæba za marketing
oziroma jo poπljejo po poπti do 15. 04.