10.4.2015 1 OSNOVE INFORMACIJSKO- DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI Alenka Kavčič-Čolić Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center NUK [email protected]Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit II, NUK, 13.-14. 4. 2015 IV. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA V KNJIŽNICAH 1. Elektronski viri 2. Informacijska tehnologija kot orodje v knjižnicah 3. Knjižnični katalogi 4. Pomembni vidiki digitalne knjižnice 5. Internet in nove knjižnične storitve 6. Semantični splet in povezovanje metapodatkov 2 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 1. ELEKTRONSKI VIRI 1.1 OPREDELITEV 1.2 ZNAČILNOSTI 1.3 DELITEV 1.4 NOSILCI ELEKTRONSKIH VIROV 1.5 UPORABA 3 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
34
Embed
OSNOVE INFORMACIJSKO- DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTIold.nuk.uni-lj.si/dokumenti/izobrazevanje/2015/OIDD_2_201504_akc.pdf · analogno prenos zelo počasen • ISDN (Integrated Services
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
10.4.2015
1
OSNOVE INFORMACIJSKO-DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI
Alenka Kavčič-Čolić
Bibliotekarski raziskovalni, izobraževalni in informacijski center NUK
Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit II, NUK, 13.-14. 4. 2015
IV. INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA V KNJIŽNICAH
1. Elektronski viri
2. Informacijska tehnologija kot orodje v knjižnicah
3. Knjižnični katalogi
4. Pomembni vidiki digitalne knjižnice
5. Internet in nove knjižnične storitve
6. Semantični splet in povezovanje metapodatkov
2 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
1. ELEKTRONSKI VIRI
1.1 OPREDELITEV
1.2 ZNAČILNOSTI
1.3 DELITEV
1.4 NOSILCI ELEKTRONSKIH VIROV
1.5 UPORABA 3 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
10.4.2015
2
1.1 OPREDELITEV POJMOV
Elektronska publikacija je dokument, ki je objavljen v elektronski obliki in ga lahko preberemo le s pomočjo računalnika.
Elektronski viri (ISBD/ER) “obsegajo gradiva, s katerimi upravlja računalnik, vključno z gradivi, za katere je potrebna na računalnik priključena periferna oprema”.
Digitalni viri so podvrsta elektronskih virov; so vsebine zapisane v dvojiškem sistemu.
Digitalni objekt je samostojna intelektualna enota informacij v digitalni obliki, ne glede na vsebino ali format.
4 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
1.2 ZNAČILNOSTI ELEKTRONSKIH VIROV
dvojiški zapis na določenem nosilcu …
odvisni so od določene generacije informacijske tehnologije (IT)
dostop/uporaba le s pomočjo IT
življenjska doba krajša od analognih virov
A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 5
1.3 OSNOVNA DELITEV DIGITALNIH VIROV
• Glede na dostop: lokalni dostop / dostop na daljavo
• Glede na oznako vira: – PODATKI (besedilni, numerični, slikovni, zvočni)
– PROGRAMI (sistemski, uporabniški, servisni)
• Glede na fizični nosilec zapisa: – MAGNETNI
– OPTIČNI
– NA OSNOVI ČIPOV
6 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
10.4.2015
3
1.4 VRSTE FIZIČNIH NOSILCEV ZA SKLADIŠČENJE
ELEKTRONSKIH VIROV MAGNETNI DISKI
• hiter dostop do podatkov;
• kapaciteta več kot 2,5 TB
• (leta 2013 že 5TB);
• življenjska doba do 5 let.
MAGNETNI TRAKOVI • linearno skladiščenje;
• kapaciteta do 200 Gb;
• življenjska doba do 5 let (?30 let).
OPTIČNI DISKI
(CD/DVD)
• hiter dostop do podatkov;
• kapaciteta do 8GB
• življenjska doba do 100 let (?)
SPOMINSKE KARTICE (CF – compact flash; MS –
memory stick; SD – secure
digital ; EPROM, EEPROM…)
• hiter dostop do podatkov;
• kapaciteta do 16 GB (kmalu diski do
300 GB)
• življenjska doba pribl. 10 let 7 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
1.5 UPORABA ELEKTRONSKIH VIROV (1)
• Pogoji uporabe: brez pogojev / licenca
• Dostopnost: neomejena / omejena:
• Omejitve pri uporabi:
• logične (geslo, serijska številka, število dovoljenih
• sistemska programska oprema – omogoča nastavitve računalnika Operacijski sistem (Pr. DOS, OS/2, Windows, Unix, Linux …)
• programska orodja – aplikacije oz. aplikativna programska oprema (za urejanje besedil, delo s preglednicami, izdelavo računalniških predstavitev … itd.)
• programska oprema za knjižnice
15 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
10.4.2015
6
2.3 PROGRAMSKA OPREMA ZA KNJIŽNIČNO POSLOVANJE (1)
Omogoča avtomatizacijo naslednjih procesov:
• PRIDOBIVANJE KNJIŽNIČNIH GRADIV
• GRADNJA KATALOGOV (formalna in vsebinska obdelava)
• SISTEMI INFORMIRANJA (OPAC, različni viri informacij)
• IZPOSOJA
• POSLOVNI INFORMACIJSKI SISTEM (EIS -> SIS) 16
2.3 PROGRAMSKA OPREMA ZA KNJIŽNIČNO POSLOVANJE (2)
• DELUJE V MREŽI NA CENTRALNIH RAČUNALNIKIH (BIBOS, DABIS, ALEPH, TRIP, COBISS itd.)
• DELUJE NA OSEBNIH RAČUNALNIKIH (Micro CDS/ISIS, ŠOLSKA KNJIŽNICA, VIR, MOLJ itd.)
17 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
2.3 PROGRAMSKA OPREMA ZA KNJIŽNIČNO POSLOVANJE (3)
• INDIVIDUALNA
• KOOPERATIVNA – gradi skupina
* * *
• SPECIALIZIRANI SISTEMI – osredotočena na en proces
• INTEGRIRANI SISTEMI – zajema več procesov
18 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
10.4.2015
7
Uporabniško prijazen sistem je:
•učinkovit
•enostaven
•prijeten za uporabo
19 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
2.4 INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA OMREŽJA
• LAN (Local Area Network) ali krajevno omrežje
• WAN (Wide Area Network) ali prostrano omrežje
• Telefonska omrežja
• za prenos računalnikovih podatkov potrebujemo MODEM
(MOdulator –DEModulator), ki digitalno obliko pretvori v
analogno
prenos zelo počasen
• ISDN (Integrated Services Digital Network) = linije so namenjene
prenosu digitalnih signalov, zato modem ni potreben.
Potrebujemo vmesnik za priklop tel. linije v računalnik.
• ADSL (Asymetric Digital Subscriber Line) – asimetrični digitalni
naročniški vod je najbolj razširjena tehnologija za hiter dostop do
spleta. Hitrost prenosa podatkov je bistveno večja.
• PSTN, UMTS, WAP, SMS … 20
Pogoji za priključitev na internet
• Računalnik z mrežno kartico
• modem ali ISDN vmesnik (lahko je že
vgrajen v računalnik; USB modem)
• optična ali telefonska povezava
• naslov IP
• programska oprema
• račun pri ponudniku internetnih storitev
21 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
10.4.2015
8
Kaj je INTERNET?
• OMREŽJE, preko katerega dostopamo do različnih servisov:
• E-POŠTA (SMTP – Simple Mail Transfer Protocol)
• HTTP, HTTPS (Hypertext Transfer Protocol Secure …)
WWW (World Wide Web)
• IRC (Internet Relay Chat)
• FTP (File Transfer Protocol)
• SSH (HTTP ZA Lynux okolje)
• … itd.
22 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
3. KNJIŽNIČNI KATALOGI
3.1 Gradnja katalogov
3.2 Kooperativni katalog
3.3 COBISS
3.4 Novi koncepti katalogov
3.5 Retrospektivna konverzija katalogov
23 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
3.1 GRADNJA KATALOGOV
• SAMOSTOJNA / IZOLIRANA
• KOOPERATIVNA
PREDNOSTI in SLABOSTI
24 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
10.4.2015
9
OPAC
Online Public Access Catalog • javni računalniški katalog
• več ravni zahtevnosti
• enostavnost : učinkovitost
• dodatne funkcije
• dodatne povezave
25 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
Formati zapisa v katalogih
• CCF = Common Communication Format for Bibliographic Information – UNESCO/UNISIST (http://unesdoc.unesco.org/images/0009/000924/092449eb.pdf)
• UNIMARC (Universal MARC - MAchine Readable Cataloguing)
Kratica za: Kooperativni online bibliografski sistem in servisi (Cooperative Online Bibliographic System and Services)
1987 – „Skupnost jugoslovanskih nacionalnih knjižnic sprejela sistem vzajemne katalogizacije kot skupno osnovo knjižničnega informacijskega sistema in sistema znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije“
IZUM = nosilec razvoja organizacijskih rešitev in pogramske opreme
Vir: Functional requirements for bibliographic records : final report /IFLA Study Group on the Functional Requirements for BibliographicRecords / [International Federation of Library Associations and Institutions.IFLA Universal Bibliographic Control and International MARC Programme, Deutsche Bibliothek, Frankfurt am Main]. ⎯ München : Saur, 1998
(UBCIM publications ; N.S., Vol. 19) ISBN 3-598-11382-X
katalog, ki naj bi sledil modelu FZBZ, bi uporabnikom omogočil celovitejši pristop gradivu in učinkovitejše iskanje
A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 40
41
Vir: Functional requirements for bibliographic records : Final report. – The Hague : IFLA, 2009 (popravljena izdaja). Dosegljivo 12. 3. 2014 na spletni str. http://www.ifla.org/files/assets/cataloguing/frbr/frbr_2008.pdf
DELO – abstraktni koncept, ki ni fizično opredeljen. Pr. Shakespearova drama Romeo in Julija
IZRAZNA OBLIKA dela: književno delo, gledališka drama, opera …
POJAVNA OBLIKA - izdaja ali prevod dela
ENOTA - Konkretni fizični izvod dela
FRBR (Functional Requirements for Bibliographic Records (=FZBZ – Funkcionalne Zahteve Bibliografskih Zapisov)
Vpliv FRBR na katalogizacijsko prakso
Resource Description and Access (RDA)
nastal na podlagi Angloameriških katalogizacijskih pravil (AACR2)
A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 45 (Listkovni katalog knjižnice Univerze v Gradcu. Prevzeto dne 15. 3. 2012 s spl. str. http://webapp.uibk.ac.at/alo_cat/card.jsp?id=8455699&pos=10&phys= )
REPOZITORIJI ORGANIZACIJ (angl. institutional repositories)
• Združuje digitalno gradivo, ki ga ustvarja organizacija;
• običajno se uporablja za označevanje baz polnih besedil znanstveno-raziskovalne produkcije visokošolskih ustanov (pogosto so to skladišča za disertacije ali prispevkov na konferencah);
• lahko je tudi skladišče gradiva drugih organizacij (npr. elektronske založbe);
• napačno se enači z digitalno zbirko, ki je vsebina ali del vsebine repozitorija!
53 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
4.2 PROTOKOL ZA IZMENJAVO METAPODATKOV (OAI-PMH) (1)
• Protokol za izmenjavo metapodatkov – osnova za interoperabilnost med različnimi strežniki in digitalnimi skladišči (repozitoriji)
• OAI PMH = Open Archives Initiative Protocol for Metadata Harvesting -> razvil Open Archives Initiative
• Nastal l. 1999 zaradi težav z interoperabilnostjo med strežniki oz. digitalnimi repozitoriji Univerze v Gentu (Belgija) in Los Alamos National Laboratory (ZDA)
• glavni pobudnik Herbert Van de Sompel (Univerza v Gentu, Belgija)
• 2001 - prva različica 1.0 54 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
10.4.2015
19
4.2 PROTOKOL ZA IZMENJAVO METAPODATKOV (OAI-PMH) (2)
• http://www.openarchives.org/pmh/
• XML osnova
• zahtevki in odgovori (XML dokumenti) se opravijo prek http protokola
• odpira vse metapodatkovne formate
• deli delo med ponudniki vsebin (digitalni repozitoriji) in ponudniki storitev (orodja za zajemanje metapodatkov)
55 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
MODEL OAI-PMH
Ponudnik podatkov
PP1
Ponudnik podatkov
PP2
Repozitorij podpira OAI Repozitorij podpira OAI
Ponudnik storitev
Zajem metapodatkov iz DP1 in DP2 ter ustvarjanje skupnega indeksa
V ozadju normativna baza podatkov: za „magistrsko delo“ uporabi „ResearchTheses“
4.3 ENOTNI OZNAČEVALCI VIROV
Enotni označevalci digitalnih virov (trajni identifikatorji) se uporabljajo za nedvoumno označevanje in identifikacijo virov v računalniškem omrežju, ne glede na strežnik, na katerem je vir shranjen.
Celotno besedilo članka je brezplačno dostopno na svetovnem spletu, vsebina je varovana z določili avtorskega prava, značilnimi za naročniške znanstvene revije (avtor materialne avtorske pravice prenese na založnika)
• ODPRTI DOSTOP
Celotno besedilo članka je brezplačno dostpno na svetovnem spletu. Avtor je obdržal materialne avtorske pravice in pri objavi v odprtodostopni znanstveni reviji založniku dovoli objavo. Dovoljena in nedovoljena uporaba članka je označena na primer z licencami CC. Določi jih revija
A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 66
10.4.2015
23
Vrste odprtega dostopa (1)
1. Zeleni odprti dostop – arhiviranje v repozitoriju:
• Samoarhiviranje (pre/postprintov, oboje)
• Repozitoriji določeni za posebne discipline
• Ne izvajajo recenzije
• Celotni repozitoriji podpirajo odprti dostop, lahko tudi s poštovanjem embarga
• Repozitorij podpira protokol OAI in je dostopen celotni znanstveni skupnosti
• Avtorji ne potrebujejo dovoljenje, da bi oddali svoj prispevek v repozitorij
A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 67
Vrste odprtega dostopa(2)
2. Zlati odprti dostop - Objavljanje v odprtodostopnih revijah
• Prispevki imajo recenzijo
• Omogočajo dostop do člankov brez naročnine (stroške ne krije uporabnik)
• Uporabljajo avtorskopravni model, v skladu s katerim avtor obdrži materialne avtorske pravice (primer licence CC)
• Večina brezplačno dostopnih znanstvenih revij trenutno še uporablja avtorskopravni model naročniških revij (avtor prenese mat. pravice založbi), zato jih bolj ustrezno poimenujemo prostodostopne revije.
• Različni modeli objav z/brez embarga, hibridni, …
A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 68
Več o odprtem dostopu …
• http://openaccess.si :
• Peter Suber: Open access overview, 2004 (http://www.earlham.edu/~peters/fos/overview.htm)
• Peter Suber: Open access, 2012 (http://mitpress.mit.edu/sites/default/files/titles/content/9780262517638_Open_Access_PDF_Version.pdf)
• Bailey, Charles W., Jr.: Open access and libraries, 2006 (http://digital-scholarship.org/cwb/OALibraries2.pdf)
• Seminar Praktični vidiki odprtega dostopa, Ljubljana in Maribor, 20. 5. 2015
DiNucci (1999): Fragmented Future – izr. prvič uporabila!
O'Reilly (2005) - 7 načel in praks, na katerih temelji splet 2.0:
1. splet je platforma
2. ustvarjamo kolektivno inteligenco
3. podatki so naslednji “Intel inside”
4. konec objave novih različic računalniških programov
5. uporaba enostavnih standardov in aplikacij
6. računalniški programi na vseh mogočih napravah
7. bogate uporabniške izkušnje
71 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
Orodja spleta 2.0 (1)
• Blog = web + log
• RSS – Really Simple Syndication ali Rich Site Summary = XML format za razširjanje novic
• Flickr (photo), YouTube (video) iTunes (audio) za ustvarjanje multimedije
• Wiki – za ustvarjanje pisane dokumentacije različnih avtorjev – prvič ustvaril Ward Cunningham leta 1995. Imenoval ga je WikiWikiWeb po enem od avtobusov na Mednarodnem letališču v Honolulu. V havajščini “Wiki” pomeni hiter. (http://c2.com/cgi/wiki?WikiWikiWeb)
• Mushup – kombinacija ali združitev dveh ali več spletnih storitev ali strani v/na eno spletno stran
• … itd.
(Več na URL: http://www.dlib.si/documents/2008/knjiznica2.jpg)
73 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
Kaj je knjižnica 2.0?
• Termin je prvič uporabil Michael Casey v svojem blogu Library Crunch (2005-) in se nanaša na uporabo interaktivnih, medsebojno sodelujočih in multimedijskih spletnih tehnologij v knjižničnih storitvah in zbirkah.
Vir: Web 2.0 et Library 2.0. Biblioweb 2.0, obiskano 16.11.2007 na spletni strani: http://ecolebibdoc.blogs.com/biblioweb_20/services_web_20/index.html
Splet 2.0 + Knjižnica = Knjižnica 2.0
Knjižnica 2.0 vključuje storitve in tehnike Spleta 2.0
74 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
Značilnosti knjižnice 2.0
• je virtualna spletna skupnost
• osredotočena je na uporabnika;
• uporabnikom omogoča multimedijsko izkušnjo;
• razvija se v skladu z inovativnostjo določene skupnosti;
• knjižničar lahko pospešuje ustvarjanje različnih vsebin, ni pa več odgovoren pri njihovem ustvarjanju;
• učno gradivo, napisano v Flashu z avdio in video vsebinami in z elementi kvizov in podobno;
• Knjižnica 2.0 ne loči med formati in način dostopa do digitalnih vsebin.
Razlike med tradicionalno knjižnico in Knjižnico 2.0
Tradicionalna knjižnica Knjižnica 2.0
Poudarek na iskanje informacijskih virov Poudarek na najdljivost informacijskih virov
Poudarek na dostop Poudarek na skupno uporabo (sharing)
Informacija je namenjena posameznikom Informacija je namenjena skupnosti
Referentna dejavnost preko e-pošte in Q&A strani
Referentna dejavnost preko chat-a - v živo
Učno gradivo v besedilu Učno gradivo s pomočjo interaktivnih računalniških programov in podatkovnih baz
Kontrolirane klasifikacijske sheme Dodajanje indeksov ali anotacij v kombinaciji z obstoječimi kontroliranimi kalsifikacijskimi
shemami
OPAC Poosebljen vmesnik družbene mreže, preko katere so dostopni viri oz. informacija o le-teh
Knjižnični katalog tradicionalnega gradiva Katalog verodostojnih in nezanesljivih fondov, spletnih strani, blogov, wikijev itd.
Webmastreji in seznami elektronskih pošt
Blogi, wikiji, RSS feeds
76
Posledice knjižnice 2.0 (1)
• Nove oblike publikacij na spletu – (kolaži starih in novih vsebin).
• Za uporabnike začetna iskalna točka po informacijskih virih ni več knjižnični katalog.
• Prodor novih tehnologij, ki temeljijo na odprto-kodnih standardov in omogočajo hitro publiciranje različnih vsebin (weblogs, RSS Feeds Podcasts, wikis), množično indeksiranje (social tagging) in medsebojno povezovanje ljudi (MySpace).
• Potreba po novih aplikacijah in vmesnikih, ki omogočajo različna poosebljanja pri dostopu do informacij in gradiva.
• Potrebe po prenosu večjih količin podatkov (širokopasovni internet).
77 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
Posledice knjižnice 2.0 (2)
• Prilagajanje viewerjev za dostop do dinamičnih publikacij.
• Arhiviranje publikacij na spletu, ki so vse bolj minljive.
• Akademskim uporabnikom je potrebno omogočiti ustvarjanje anotacij in metapodatkov na digitalnih objektih - iskanje tudi po le-teh.
• Prisotnost e-učenja.
• Knjižnica 2.0 ima pomen družabne mreže vmestnik in dostop do nje prilagojen v obliki družabnih mrež (social networks).
78 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
10.4.2015
27
5.2
79 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
80 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
81 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
10.4.2015
28
82 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
83 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 84
5.2 SEMANTIČNI SPLET IN POVEZOVANJE METAPODATKOV
(SPLET 3.0 !)
10.4.2015
29
SEMANTIČNI SPLET
Osnovno načelo: „stroji bodo lahko razumeli naše informacije“…
… ampak ne v smislu umetne inteligence
Pri semantičnem spletu semantika je logični koncept, ki temelji na metapodatkovnem modelu oz. jeziku RDF (Resource Description Framework). RDF omogoča združevanje treh elementov, ustvarjanje ontologij in jezikov.
Na tak način lahko stroji `razumejo‘ naše informacije.
A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 85
(Vzeto iz uvodne predstavitve Emmanuelle Bermes na URL: http://fr.slideshare.net/Figoblog/semantic-web-special-interest-group-meeting-ifla-wlic-2012 )
A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015 86
Kaj so ontologije?
• Ontologije sestavljajo izrazi, ki se uporabljajo za definicijo določenega področja znanja.
• Ontologije lahko primerjamo s kontroliranimi slovarji.
• V semantičnem spletu se z ontologijami semantično definirajo vrste konceptov (classes), odnosi med njimi in značilnosti ali atributi le-teh. Na tak način je možno ustvariti semantiko in sintakso denimo konceptov iz lingvistike in filozofije, katerih pomen se ne spremeni v kontekstu semantičnega spleta.
Del diagrama The Linking Open Data cloud diagram / Richard Cyganiak (DERI, NUI Galway) in Anja Jentzsch (Freie Universität Berlin). Dosegljivo na URL:http://en.wikipedia.org/wiki/File:LOD_Cloud_Diagram_as_of_September_2011.png
88 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
Gradnja ontologij
NABOR ELEMENTOV V RDF
“John Smith živi v Berlinu”
Construct
RDF-element Del stavka
Entiteta
rdf:subject John Smith
Lastnost ali pripadnost
rdf:predicate živi
Entiteta
rdf:object V Berlinu
89 A.Kavčič-Čolić, 13.- 14. 4. 2015
URI-ji so uporabljeni za identifikacijo oseb in določanje medsebojnih razmerij (Vir: Tom Heath and Christian Bizer (2011) Linked Data: Evolving the Web into a Global Data Space. Vzeto iz URL: http://linkeddatabook.com/editions/1.0/