-
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informatika v
organizaciji in managementu
ELEKTRONSKI U�BENIK ANALOGNO/DIGITALNE FOTOGRAFIJE
Mentor: doc. dr. Branislav Šmitek Kandidatka: Tina Klofutar
Kranj, januar 2007
-
ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Branislavu Šmitku za
strokovne nasvete in pomo� pri izdelavi diplomske naloge. Prav tako
se zahvaljujem staršem, ki so mi omogo�ili študij in mi vseskozi
stali ob strani. Posebno se zahvaljujem svojemu fantu Gregu, ki mi
je pripomogel k nastajanju mojega diplomskega dela. Na koncu pa se
tudi zahvaljujem lektorici Ani Peklenik za lektoriranje moje
diplomske naloge.
-
POVZETEK Beseda »fotografija« nas spomni na dogodek oziroma
zaokroženo celoto dogodkov, v dobro poznanem mediju, kar
fotografija nedvomno je, pa naj bo posneta v analogni ali digitalni
tehniki. Sam proces nastajanja fotografije se je skozi zgodovino
zelo spremenil: od fotografiranja na steklo preko klasi�ne
fotografije, posnete na film, pa vse do danes, ko so slike
digitalizirane. Spremembe so opazne že na prvi pogled. Tehnika
napreduje s svetlobno hitrostjo in ko jo kupimo, prakti�no že
zastari. Zelo je pomembno, kaj nam nudi klasi�ni na�in
fotografiranja in kaj digitalni ter kje se oba na�ina prepletata.
Diplomsko delo sem v celoti namenila spoznavanju fotografije s
pomo�jo multimedije. Prikazala sem rezultat svojega prakti�nega
dela, ki je nastalo na podlagi pridobljenih znanj pri predmetu
Multimedijski sistemi, in kasnejšega osebnega raziskovanja
multimedijskih vsebin. Predstavljeni so številni vzroki, zaradi
katerih sem se odlo�ila za izdelavo elektronskega u�benika s
podro�ja fotografije. Za izdelavo elektronskega u�benika sem
izbrala programsko opremo Macromedia Authourware 7 in jo ustrezno
predstavila. Na koncu sem opisala še potek izdelave elektronskega
u�benika, namen uporabe in kriti�no analizo. Elektronski u�benik
predstavlja obliko elektronskega u�enja. Omogo�a enostavno u�enje z
možnostjo iskanja dodatnih virov informacij preko spleta. Ne
zahteva pa posebnih znanj s podro�ja uporabe informacijskih
tehnologij. Klju�ne besede:
- elektronski u�benik - Macromedia Authourware 7 -
analogno-digitalna fotografija - internet
-
ABSTRACT The word »photography« makes us think of a single event
or a series of events captured in a well-known medium, which
fotography undoubtedly is, using either analog or digital
technique. The process of making a photograph has changed
significantly throughout the history, from photography on glass and
traditional photography on film, to present-day digital
photography. The changes are easy to identify. Technology is
developing at the speed of light; a product practically becomes
obsolete as soon as we buy it. It is very important what do
traditional photography and digital photography have to offer and
which characteristics they share. My diploma has focused on the way
in which one can learn about photography by using multimedia. I
have shown the results of my practical work, which is based on the
knowledge acquired at the subject multimedia systems and the
ensuing personal research into multimedia content. reasons that
prompted me to create an electronic textbook of photography are
given. Macromedia Authorware 7, the software used to create the
electronic textbook, is presented in more detail. Finally, the
process of creating the electronic textbook and the textbook's
purpose are described and a critical analysis is conducted. The
electronic textbook presents a form of e-learning. It enables
simple learning with an option of searching for additional
information on the internet. However, the textbook does not require
any particular information technology skills. Keywords:
- electronic textbook - Macromedia Authourware 7 -
analog-digital Photography - internet
-
KAZALO 1
UVOD....................................................................................................................6
1.1 Zgodovina fotografije
...............................................................................7
2 ANALOGNA
FOTOGRAFIJA..........................................................................8
2.1 Osnove
fotografije.....................................................................................8
2.2 Osnovni pojmi fotografske optike
...........................................................9 2.3
�rno-bela
fotografija..............................................................................11
2.4 Barvna fotografija
..................................................................................14
2.5 APS sistemi fotografije
...........................................................................15
3 DIGITALNA FOTOGRAFIJA
.........................................................................17
3.1 Razvoj digitalne fotografije
...................................................................17
3.2 Pregled tehnologije
.................................................................................19
3.3 Tehni�ne osnove digitalne fotografije
...................................................21 3.4 Prednosti
in slabosti digitalne
fotografije.............................................26 3.5
Digitalna obdelava
(retuširanje)............................................................26
4 ELEKTRONSKI U�BENIK IN UPORABNIK
..............................................29 4.1 Elektronski
u�benik................................................................................29
4.2 Zgradba elektronskega
u�benika..........................................................29
4.3 Oblikovanje elektronskega
u�benika....................................................29 4.4
Študij na
daljavo.....................................................................................31
4.4.1 Zgodovina
....................................................................................31
4.4.2 Razlike med študijem na daljavo in tradicionalnim
izobraževanjem
............................................................................32
4.4.3 Prednosti študija na daljavo
.........................................................32 4.5
Uporaba elektronskega
u�benika..........................................................33
5 MACROMEDIA – AUTHORWARE 7
............................................................34 5.1
Programska oprema Authorware 7
......................................................34 6 IZDELAVA
ELEKTRONSKEGA U�BENIKA ANALOGNO/DIGITALNE
FOTOGRAFIJE
.....................................................................................36
6.1 Potek izdelave elektronskega u�nenika
................................................36 6.2 Namen
uporabe elektronskega u�benika
.............................................39 6.3 Kriti�na
analiza.......................................................................................42
ANALIZA U�NE URE
...........................................................................................44
ZAKLJU�EK
...............................................................................................47
LITERATURA IN VIRI
.........................................................................................48
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 6 od 51
1 UVOD Fotografija je namenjena širokemu krogu ljudi. Med njimi
pa je zelo majhen odstotek tistih, ki se s fotografiranjem
ukvarjajo vsakodnevno in v fotografiji iš�ejo globlji pomen.
Naklju�nemu opazovalcu je v splošnem kaj malo mar, s kakšnim
objektivom, fotoaparatom in drugo opremo je posneta slika. Ne
zanimajo ga podatki o uporabljeni zaslonki, goriš�ni razdalji itd.
Ne zanima ga niti proces samega nastajanja fotografije. S tem ni
mišljeno mentalno stanje avtorja ob fotografiranju, ampak spet na
nek na�in tehni�ni vidik. Neobremenjenemu gledalcu je pomemben le
ob�utek oziroma doživetje, ki ga podoba vzbudi v njem in je lahko
pri razli�nih ljudeh povsem razli�en. Do katere stopnje se ta
ob�utek oziroma doživetje razvije, je odvisno od �asa opazovanja
podobe ter od miselne energije, ki jo je opazovalec pripravljen
oziroma sposoben vložiti v proces doživljanja. Pri tem gotovo igra
pomembno vlogo tisti element fotografije, ki ob prvem pogledu nanjo
nezadržno pritegne gledal�evo pozornost. �e ta efekt ni prisoten,
bo gledalec po vsej verjetnosti že na za�etku ogleda fotografije
nezavedno presodil, da je »stvar« njemu samemu nezanimiva in
nevredna nadaljnjega ogleda. Po razmisleku in primerjavi z lastnimi
izkušnjami lahko ugotovimo, da tak element ne more biti
univerzalen, ampak je tesno vezan na življenjsko filozofijo
posameznega gledalca, njegove nazore, dovzetnost ter trenutno
duševno stanje.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 7 od 51
1.1 ZGODOVINA FOTOGRAFIJE Fotografija je dokaj star izum, saj
njena zgodovina v današnji obliki sega skorajda dve stoletji v
preteklost. Pred pojavom fotografije so se izumitelji, kot je bil
Leonardo da Vinci, ukvarjali s camero obscuro (temna soba), v
katero je svetloba vpadala skozi drobno luknjo in na nasprotni
steni slikala prizore okolja. Neverjetno, toda fotografski aparati
tako delujejo še danes. Vmes so morali le še izumiti postopek, ki
bi tako dobljeno sliko ohranil. Na za�etku 19. stoletja je Josephu
Niepcu uspelo narediti prvo fotografijo. Pridružil se mu je Louis
Daguerre, ki je postopek spremenil v prakti�no uporabnega, njemu v
�ast pa so slikam pravili degerotipije. V tistem �asu je Fox Talbot
iznašel negativ (zaradi �esa so iz enega samega posnetka naredili
ve� slik), Slovenec Janez Puhar pa leta 1842 fotografijo na
stekleno ploš�o. Sledil je izum suhe tehnike in fotografskega filma
v zvitkih. A ker fotografiranje še vedno ni bilo najbolj preprosto,
je George Eastman leta 1888 trgu ponudil kamero kodak (kamera je
dobila ime po zvoku, ki ga je proizvedla ob pritisku na sprožilec)
in ustrezni film, ki sta že zadostovala za širšo uporabo. S tem je
bila fotografija ob vso romantiko, saj je mogo�e od takrat
fotografski film kupiti in razviti v vsaki trgovini. Tedaj so se
lahko poslovili od temnice in vdihavanja sumljivo diše�ih
kemikalij. Naslednji preskok se je zgodil leta 1925, ko so v
podjetju Leica sklenili, da bodo za slikorisni film vzeli takrat
pogosto uporabljeni 35-mm filmski trak. Oba, slikoris in velikost
filma, poimenovana leica, sta kasneje pristala med legendami.
Nekoliko kasneje so se pojavili prvi zrcalno- refleksni aparati in
kamere z vgrajenimi elektromotorjem, avtomatiko, bliskavico,
skratka z vsem, kar poznamo v sodobnih fotoaparatih. Nekako v senci
klasi�ne fotografije se je v poznih šestdesetih letih prejšnjega
stoletja rojevala digitalna tehnika, najprej z izumom vezja CCD, ki
so ga hoteli sprva uporabiti kot novo vrsto ra�unalniškega
pomnilnika. Šele leta 1980 je Sony prikazal prvi pravi digitalni
fotoaparat mavica. Bila je še svetlobna leta dale� od sodobnih
digitalnih fotoaparatov, a to je bil korak v pravo smer. Sledil je
Canon, �igar kamera je imela lo�ljivostjo 350.000 pik. Cena
fotoaparata je bila 50.000 dolarjev. Kasneje Kodak ponudil tipalo z
lo�ljivostjo 1,4 megapike. Leta 1990 so se pojavili prvi digitalni
fotoaparati za profesionalce, ki so še vedno stali manjše
premoženje. Toda razvoj je hiter, lo�ljivost hitro naraš�a, cene pa
padajo od približno 8.000 dolarjev za 1,5 megapike do današnjih
tiso� in manj dolarjev za štiri megapike. (Joker, marec 2002, št.
104).
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 8 od 51
2 ANALOGNA FOTOGRAFIJA
2.1 OSNOVE FOTOGRAFIJE Uspešno fotografiranje, posebno pa
kakovost fotografije, je v veliki meri odvisno od dobrega
poznavanja objektiva in spretnosti izkoriš�anja njegovih opti�nih
lastnosti. Bistvena lastnost objektiva je, da je sestavljen iz ene
ali ve� le�, razvrš�enih v kovinskih obro�ih. OBJEKTIV Objektiv je
najpomembnejši del kamere in za dobre posnetke je dober objektiv
nujno potreben. Kakovost objektiva se kaže v ostrini in njegovi
sposobnosti podajanja tudi najmanjših podrobnosti slike. Objektiv
naredi sliko ostro zato, ker je sestavljen iz ve� le�, ki so
izdelane iz razli�nih vrst stekla in brušene po dolo�enih opti�nih
zakonih. Te le�e so v objektivu združene v mehansko celoto, ki jo
je mogo�e pri nastavljanju razdalje z lahkoto in natan�no
premikati. Vendar dober objektiv ni tudi brezpogojno pravi.
Obstajajo razli�ne vrste objektivov, ki so vsakokrat konstruirani
za dolo�ene namene:
� normalni (dobimo posnetke, ki se zdijo �loveškemu o�esu
normalni z ozirom na velikost in perspektivo);
� teleobjektivi ali dolgogoriš�ni (pove�a oddaljene posnetke); �
širokokotni ali kratkogoriš�ni (zajame ve�ji zorni kot in z njim
dobimo manjše
slike, kot ustreza vtisu naših o�i). (Uredniki Time-life books,
1976) Le�e so steklena telesa, ki jih izdelujejo iz umetne mase.
Razlikujemo jih po vrstah slik. V fotografiji se uporabljata dva
tipa le�:
� Zbiralne ali konveksne: Le�e so na sredini debelejše kot na
robovih in jih imenujemo “pozitivne”, ker zbirajo svetlobne žarke
tako, da naredijo v goriš�ni ravnini sliko.
� Razpršilne ali konkavne: Le�e so na robu debelejše kot na
sredini in jih imenujemo “negativne”, ker svetlobne žarke
razpršujejo in zato ne dajo resni�ne slike.
Zaslonka dolo�a velikost krožne odprtine v objektiv. Z njo
dolo�imo množino svetlobe, ki pri osvetlitvi prodre v fotografski
aparat. Pri obra�anju obro�a zaslonke lahko opazujemo, kako se
lamele premikajo. Odprtina objektiva je pri vsakem naslednjem
zaslonskem številu za polovico manjša in prepuš�a polovico manj
svetlobe. Zaslonsko število nam pove, kolikokrat gre premer
novonastale odprtine v goriš�no razdaljo objektiva. Zaslonka ima
tri glavne naloge:
� uravnava koli�ino svetlobe (osvetlitev filma); � ve�a obrisno
ostrino; � z zapiranjem pove�uje globinsko ostrino.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 9 od 51
Zaklop regulira svetlobo, ki jo za dolo�en �as spustimo skozi
objektiv na svetlobno ob�utljivo snov filma. Lo�imo centralni in
zavesni zaklop. Z iskalom pa pri fotoaparatu poiš�emo in omejimo
motiv, ki ga želimo ujeti na film. Lo�imo naslednja iskala
(Uredniki Time-life books, 1976):
� medlica ali motnica, � okvirno iskalo, � Newtonovo iskalo, �
daljnogledno iskalo, � zrcalno iskalo (zrcalno refleksno z motnim
steklom, zrcalno refleksno z
motnim steklom in peterostrano prizmo). Daljinomer je naprava
pri objektivu, s katero merimo razdaljo od fotografskega aparata do
predmeta, ki ga snemamo. Lo�imo :
� daljinomer z vrtljivim zrcalom in prizmo (uporablja se pri
fotoaparatih z opti�nim iskalom) in
� daljinomer na principu mikroprizem (uporablja se v
zrcalnorefleksnih fotoaparatih).
2.2 OSNOVNI POJMI FOTOGRAFSKE OPTIKE GORIŠ�E LE�E IN GORIŠ�A
RAZDALJE Vsaka le�a ima dve goriš�i, spredaj in zadaj. Razlika je
samo v tem, da je pri konveksnih le�ah goriš�e vedno na drugi
strani, pri konkavnih le�ah pa na isti strani, s katere vpadajo
žarki. Razdaljo od goriš�a do opti�nega središ�a le�e imenujemo
goriš�na razdalja. Opti�no os imenujemo premica, ki poteka skozi
sredino le�e in stoji pravokotno na mejno ploskev le�e. Opti�no
središ�e le�e imenujemo to�ko v sredini le�e na opti�ni osi. Skozi
zbiralno le�o prodirajo trije žarki a, b, c. a F b c f Slika 1:
Goriš�e, goriš�na razdalja (Papotnik, A. in �erin, B., 1994) F:
goriš�e; f: goriš�na razdalja; a, b, c: trije žarki bele
svetlobe
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 10 od 51
Goriš�na razdalja objektiva je razdalja od opti�nega središ�a
objektiva do goriš�a (F), v katerem objektiv zariše ostro sliko
neskon�no oddaljenega predmeta. Razdaljo od opti�nega središ�a
objektiva do ravnine, na kateri nastane slika, imenujemo slikovna
razdalja. Slikovna razdalja deluje na velikost slike. Razdaljo od
opti�nega središ�a objektiva do predmeta pa imenujemo predmetna
razdalja (Papotnik, A. in �erin, B., 1994). Slikovna ravnina
Predmetna razdalja Slikovna razdalja
Slika 2: Predmetna razdalja, slikovna razdalja in slikovna
ravnina (Papotnik, A. in �erin, B., 1994)
SLIKOVNO POLJE IN SLIKOVNI KOT 1. SLIKOVNO POLJE Površina, ki jo
zariše le�a v slikovni ravnini, ima obliko kroga. Njegov obseg pri
nastavitvi na neskon�nost, torej tedaj, ko je slikovna ravnina v
razdalji goriš�a, se imenuje slikovno polje le�e (objektiva).
Fotografski objektiv ustvarja sliko v obliki kroga, ki ga imenujemo
slikovno polje. V fotografiji ne izkoristimo celotnega polja, ampak
le tisti del, ki ga zavzema format fotografskega aparata v obliki
pravokotnika ali kvadrata. 2. SLIKOVNI KOT Na uporabnem slikovnem
polju ustvari objektiv sliko s snopom svetlobnih žarkov, ki imajo
obliko stožca. Vrh stožca je v opti�nem središ�u objektiva, osnovno
ploskev pa tvori uporabno slikovno polje. Osni presek stožca je
trikotnik z vrhom v opti�nem središ�u objektiva. Kot pri vrhu tega
trikotnika je odlo�ilnega pomena za velikost slikovnega polja. Ker
se po njem ravna velikost slikovnega polja, ga imenujemo slikovni
kot. �im ve�ji je slikovni kot
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 11 od 51
pri isti goriš�ni razdalji, temve� zajame objektiv v format
oziroma izrez (objektiv z manjšim slikovnim kotom zajame manj v
format). (Papotnik, A. in �erin, B., 1994) GLOBINSKA OSTRINA Polje
ostrine, ki jo zariše objektiv, je v veliki meri odvisno od
zaslonke (zaslonskega števila), ki smo jo uravnali na objektu (�im
bolj zaprta je zaslonka, tem ve�ja je globinska ostrina). Vendar
globinska ostrina oziroma ostrina v globino ni odvisna samo od
odprtine zaslonke, ampak tudi od nastavljene razdalje na obro�u
metraže objektiva (�im krajšo razdaljo nastavimo, tem manjša je
globinska ostrina) in od goriš�ne razdalje objektiva (objektivi s
krajšo goriš�no razdaljo imajo ve�jo globinsko ostrino). (Papotnik,
A. in �erin, B., 1994). OSTRINA SLIKE Od ostrine, dosežene na
negativu, je odvisna ostrina pozitivne slike oziroma kontaktne
kopije ali pove�ave. Ostrino dosežemo izklju�no v fotografskem
aparatu. Ostra je tista slika, ki podaja vse podrobnosti popolnoma
jasno. Obrisi (konture) posameznih delov morajo biti ostro omejeni,
ne pa zabrisani ali megleni (Papotnik, A. in �erin, B., 1994). 2.3
�RNO-BELA FOTOGRAFIJA �rno-bela fotografija je fotografija
prelivanja bele barve in vseh sivih odtenkov do �rne. Na �rno-beli
sliki u�inkujejo svetli in temni kontrasti (barvam se pogosto lahko
zavestno odpovemo). Fotografijo lahko razvijamo ro�no v temnici
oziroma preko stroja z barvnim procesom oznake C-41 (na �rno-belem
filmu). RO�NO RAZVIJANJE �RNO-BELE FOTOGRAFIJE NEGATIVNI PROCES
Postopek razvijanja poteka v temi in po dolo�enem zaporedju :
� Pripravimo kemikalije (po navodilih). � Ohladimo kemikalije na
delovno temperaturo. � Pripravimo razvijalno dozo (�isto in suho).
� Odrežemo film (na za�etku) in ga vstavimo v navijalno vreteno. �
Film, navit na vreteno, vstavimo v razvijalno dozo in zapremo. �
Sprožimo kontrolno uro. � Med razvijanjem je potrebno premikati
razvijalno dozo. � Po kon�anem razvijanju prelijemo razvijalec
nazaj v posodo, prekinemo
razvijanje s prekinjevalnim sredstvom (voda) in izpiramo 30 do
60 sekund. � V dozo vlijemo fiksir in pustimo 10 minut (med
�akanjem dozo nekajkrat
pretresemo). � Fiksir izlijemo nazaj v posodo in izpiramo film
do 30 minut pod teko�o vodo.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 12 od 51
� Na koncu vlijemo posebno razred�eno izpiralno sredstvo
(tehni�ni cet), s katerim film dobro izperemo (prepre�imo nabiranje
rudninskih snovi na filmu).
� Film obesimo v prostoru, kjer ni prepiha in prahu ter pustimo,
da se posuši. POZITIVNI PROCES Do pozitiva pridemo na dva
na�ina:
� s kontaktnim kopiranjem in � s pove�evalom.
STROJNA IZDELAVA �RNO-BELE FOTOGRAFIJE Fotografije lahko
izdelamo tudi na barvnem procesu, le �e ima film oznako za barvni
proces C-41, druga�e pa je narejen na �rno-beli postopek. �rno-bele
fotografije so še vedno bolj cenjene in se tudi razlikujejo. Pri
normalnem �rno-belem razvijanju osvetljenih fotografskih materialov
nastajajo poleg redukcijskih produktov (srebro oziroma srebrovi
halogenidi) tudi oksidacijski produkti. Ti so mo�neje obarvani kot
razvijalec.
Slika 5: �rno-bela klasi�na fotografija; naslov: Levje
zmagoslavje
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 13 od 51
2.4 BARVNA FOTOGRAFIJA Barvna fotografija izhaja iz dejstva, ki
ga slikarji že dolgo poznajo, da je mogo�e skoraj vse vidne barve
podati z mešanjem nekaj osnovnih barv. Pri tem ustvarijo barvno
sliko na filmu subtraktivne osnovne barve mordozelena, škrlatna in
rumena. Filmi imajo v emulziji tri barvno ob�utljive plasti, od
katerih sprejme vsaka valovna dolžina tretjino svetlobnega spektra.
Razviti film zariše razmerje, v katerem se pojavi vsaka izmed teh
treh osnovnih barv in tako poda barve motive (Uredniki Time-life
books, 1976). SVETLOBA IN BARVE Svetloba, ki jo vidimo in jo tudi
uporabimo za osvetlitev filma, zavzema zelo ozek prostor v širokem
obmo�ju valovnih dolžin elektromagnetne energije. Vsaka spektralna
barva je svetloba z dolo�eno valovno dolžino. �loveško oko je
ob�utljivo za valovne dolžine od približno 400 nm do 750 nm.
Mešanica spektralnih barv omejenega pasu je svetloba. Vidna
svetloba je del elektromagnetnega valovanja. �e razstavimo belo
svetlobo na tri približno enake dele, dobimo tri osnovne barve:
� modro, � zeleno in � rde�o.
Poleg osnovnih barv je znotraj vsake še cel niz odtenkov. Ves
barvni spekter z vsemi vmesnimi odtenki zvezno prehaja iz ene barve
v drugo. Wilhelm Ostwald je razmestil barve v barvni krog. Vsaka
barva na tem krogu ima svojo števil�no oznako in s tem natan�no
dolo�eno vrednost (Papotnik, A. in �erin, B., 1994).
Slika 3: Ostwaldov barvni krog (http://www.coloursystem.com)
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 14 od 51
MEŠANJE BARV Fotografsko gledano obstajata dva na�ina, kako
podajati barve vidnega sveta (Uredniki Time-life books, 1976):
� aditivna metoda (izhajamo iz posameznih barv in jih
sestavljamo, da bi dobili druge) in
� subtraktivna metoda (izhaja iz bele barve – mešanice vseh barv
spektra, odvzame dolo�ene sestavine, da tako pride do željene
barve).
1. ADITIVNO MEŠANJE BARV Pri aditivnem mešanju se uporabljajo
kot osnovne barve rde�a, zelena in modra svetloba (vsaka od teh
treh barv pomeni tretjino spektra). Mešanje med seboj v razli�nih
razmerjih daje prakti�no vse barve. Vsota teh treh osnovnih barv je
bela. 2. SUBTRAKTIVNO MEŠANJE BARV Pri subtraktivni metodi pa
obstajajo barve iz barvil ali telesnih barv, ki absorbirajo iz bele
svetlobe rde�e, zelene in modre valovne dolžine. Te telesne barve
so cian (modrozelena), magenta (škrlatna) in rumena, torej
komplementarne barve osnovnim barvam aditivne metode. Pri
enakomernem mešanju absorbirajo te tri subtraktivne osnovne barve
vse svetlobne barve, dajejo torej �rno. �e pa jih mešamo v
razli�nih razmerjih, lahko prakti�no dobimo vsako barvo spektra.
SESTAVA BARVNEGA MATERIALA Sodobna barvna fotografija temelji na
osnovi subtraktivnega mešanja barv. Objektiv prenaša na fotografski
material sliko, ki je sestavljena iz treh osnovnih barv. Barvni
fotografski material pa je sestavljen iz treh emulzij, od katerih
lahko vsaka zazna eno osnovno barvo (Papotnik, A. in �erin, B.,
1994).
� Nesenzibilizirana emulzija je ob�utljiva le za vijoli�no in
modro svetlobo. � Ortokromatska emulzija je ob�utljiva za vso
svetlobo razen za rde�o. Ker je
pred njo rumeno sito, ki ne prepuš�a modre svetlobe, zazna ta
emulzija v glavnem le zeleno svetlobo.
� Pankromatska emulzija, ki je obi�ajno ob�utljiva za celoten
del vidne svetlobe, ima pri barvnih materialih zmanjšano
ob�utljivost na zeleno svetlobo. Ker rumeno sito zardži modro
svetlobo, zazna prakti�no le rde�o svetlobo.
Po barvnem razvijanju dobimo v emulzijah sliko v komplementarnih
barvah: v prvi rumeno, v drugi škrlatno in v tretji modro-zeleno.
Svetloba, sestavljena iz treh osnovnih barv, u�inkuje na vse tri
emulzije, v vsaki pa nastane po razvijanju toliko komplementarne
barve, kolikor je bilo svetlobe, ki jo je zaznala vsaka
emulzija.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 15 od 51
Slika 4: Barvna klasi�na fotografija; naslov: Ozka ulica 2.5 APS
SISTEMI FOTOGRAFIJE APS sistem je vmesna veja med analogno in
digitalno fotografijo. Kratica APS pomeni Advance Photo System.
Film ima magnetni zapis, na katerega se izpišejo vsi podatki:
� zaslonka, � �as osvetlitve, � oznaka in ob�utljivost filma, �
možnost izbire naslova (primer: �e slikaš novo leto, lahko dolo�iš
tudi naslov
“happy new year”, ki ga pri izdelavi fotografij v laboratoriju
tiskalnik prebere iz magnetnega zapisa in ga izpiše na samo
fotografijo, ponavadi na zadnjo stran),
� datum in ura. Pred slikanjem lahko dolo�imo velikost posnetka,
ki ga printer natisne z 2-kratnim ali 10-kratnim magnetnim zapisom.
Film je dobro shranjen v škatlici in tudi po razvijanju se ga
pospravi nazaj v škatlico. Na filmu so štiri ikone:
� neposlikan film, � delno poslikan film,
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 16 od 51
� poslikan cel in nerazvit film, � poslikan in razvit film.
Možno je film poslikati le delno in ga vzeti iz fotoaparata. Ko
ga kasneje vstaviš ponovno, aparat zazna, da je poslikan le delno
(npr: 15 posnetkov – aparat bo film avtomatsko prevrtel naprej in
ga nastavil na 16. posnetek). Ob�utljivosti so razli�ne: 100, 200,
400 itd. Število posnetkov:
� 15, � 25 ali � 40.
APS aparati so prilagojeni APS filmu in se uporabljajo zgolj za
ta sistem. Obstajajo kompaktne in zrcalno refleksne kamere. Na
aparatu je možna je tudi izbira razli�nih formatov. Lo�imo tri
formate:
� C – classic format, � H – high format in � P – panorama
format.
Velikosti pa je spet ve�. Primer dveh formatov v 9 in10: � 9 C –
9 krat 13, � 9 H – 9 krat 15, � 9 P – 9 krat 25,
� 10 C – 10 krat 15, � 10 H – 10 krat 18, � 10 P – 10 krat
25.
Vse fotografije so na filmu zarisane v formatu H, ne glede na
to, ali je bila fotografija posneta v formatu P. Tako lahko
fotografijo v formatu P razvijemo tudi v formatih C ali H. Izdelava
fotografij je možna le v laboratorijih, ki so ustezno opremljeni.
Pri izdelavi fotografij iz APS filma je priložen INDEX PRINT
(kontaktna kopija), ki se je prilagodil tudi že za leica filme135,
le da je manjši (ni 1:1). APS filmi so ožji in manjši kot klasi�ni
in nimajo perforacije, temve� magnetni zapis. Iz filma je možno
izdelati fotografije ali pa si jih s programom Photo Player
ogledati preko televizije (ogleda se lahko samo razviti film).
Slika 6: APS fotografije v formatih C – classic, H – high, P –
panorama (http://www.randazzo.it/images/formati.gij)
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 17 od 51
FOTOAPARATI Imajo podobne funkcije, kot jih imajo klasi�ni in
digitalni fotoaparati. Oznaka na aparatih je IX. Imajo tudi zoom,
gumb proti rde�im o�em, bliskavico ... Nekaj vrst fotoaparatov: �
fotonex 4000 ix SL � Canon EOS IX 7, EOS IX , IXUS , IXUS Z 70,
IXUS M – 1, IXUS Z 90 ... 3 DIGITALNA FOTOGRAFIJA Digitalna
fotografija je splet analogne fotografije in ra�unalniškega
skeniranja. V nasprotju z analogno fotografijo (analogni zapis –
zapis motiva na svetlobno ob�uljiv film), je digitalna fotografija
nova veja fotografije, kjer se motiv digitalizira (zapis v obliki
enic in ni�el – ra�unalniški jezik). Slika nastane z uporabo
fotoaparata in skeniranja. Najve�je prednosti pred analogno
fotografijo pa so hitrost, preprostost in možna obdelava posnetkov.
Uporabnik lahko s pomo�jo programa za oblikovanje sliko spreminja
(velikost, dodaja poljubne motive, odstranjuje nezaželene stvari
…). Podro�je digitalne fotografije vklju�uje strojno in programsko
opremo ter storitve. 3.1 RAZVOJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE
� 1975 – iznajdba ra�unalniško krmiljenega skenerja (opti�nega
�italca). � 1979 – podjetje Scitex razvije digitalni skener. � 1981
– podjetje Sony predstavi prvi prototip kamere Mavica (Magnetic
Video
Camera), ki ne uporablja klasi�nega filma. 80-ta leta – obdobje
videokamer, ki ustvarijo mirujo�e posnetke (Model Canon Ion).
� 1991 – podjetje Digicam predstavi prvi digitalni fotoaparat,
ki ga je kasneje prodajalo podjetje Logitech pod blagovno znamko
Logitech Fotoman. Posnetki so bili le �rnobeli, z lo�ljivostjo 376
krat 240 to�k.
� 1992 – podjetja Kodak, Rollei, Sony, Kontron in Leaf ponudijo
tržiš�u fotoaparate z zelo visoko lo�ljivostjo.
� 1994 – na tržiš�u se pojavi aparat Kodak DCS-420. � 1995 – na
tržiš�e vstopijo aparati Minolta RD-175, Kodak DCS-460, Nikon
E2. � 1996 – množi�na proizvodnja kompaktnih digitalnih
fotoaparatov. � 2001 – proizvodnja digitalnih fotoaparatov s
svetlobnim tipalom CMOS
(Cemplementary Metal Oxide Semiconductor). � 2003 – prihod
digitalnega fotoaparata, ki bo uporabljal triplastno svetlobno
vezje X3.
SVETLOBNO TIPALO Je srce digitalnega fotoaparata, ki zamenjuje
fotografski film. Na svetlobo ob�utljivo vezje je sestavljeno iz
milijonov majhnih, za svetlobo ob�utljivih elementov, ki vpadle
fotone spreminjajo v elektri�ni naboj. Ve� kot je svetlobe, višja
je napetost.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 18 od 51
Te elektrone nato procesor, ki je del fotoaparata, obdela in
zapiše v pomnilnik kot digitalno fotografijo. V fotoaparate
vdelujejo dve vrsti tipal (Joker, Marec 2002, št. 104):
� starejši CCD (Charge-Coupled Device), � novejši CMOS
(Complementary Metal Oxide Semiconductor).
CCD-VEZJE (starejše svetlobno tipalo) Motiv se ne projicira na
svetlobno ob�utljiv film, temve� na svetlobno ob�utljivo vezje CCD
(ang. Charge-Coupled Device). Podatki se nato v analogno-digitalnem
pretvorniku obdelajo, po pretvorbi se stisnejo (v ra�unalniškem
jeziku: komprimirajo) in na koncu zapišejo na vgrajeni ali
izmenljivi pomnilnik v aparatu. Analogne podatke razdelimo na
majhne slikovne elemente (ang. pixel), s �imer prej zvezni podatki
sedaj postanejo diskretni oziroma nezvezni. Vsaka to�ka dobljenega
rastra vsebuje podatke o gostoti in barvi v digitalni obliki. Vse
skupaj si najlažje predstavljamo kot nekakšen mozaik: manjši kot so
delci, bolj naraven je videz slike. Ker se amplituda analognega
signala spreminja s �asom, je predstavljena z ustreznim binarnim
številom, �as pa z zaporedjem teh števil v enakomernih �asovnih
intervalih. Vezja CCD, ki so pravzaprav matrike svetlobno
ob�utljivih elementov, nadomeš�ajo klasi�ni film. Svetloba, ki
prodre skozi sistem le�, se usmeri na vezja, ki svetlobno energijo
pretvorijo v elektri�ne naboje. Ve�ji ko sta koli�ina in jakost
svetlobe, ve� naboja se ustvari. Število svetlobno ob�utljivih
elementov dolo�a število to�k, ki jih lahko digitalni fotoaparat
predstavi. Ve�je število to�k predstavlja oziroma zagotavlja boljšo
lo�ljivost in zato tudi boljšo predstavitev izvorne slike. V�asih
je namre� lo�ljivost CCD-vezja manjša od lo�ljivosti, ki jo navaja
proizvajalec digitalnih aparatov za sliko. Posebnosti vezij CCD pri
digitalni fotografiji je kvadratna oblika senzorjev, s �imer je
problem popa�enj odpravljen, pa tudi slika se prenese v enem
koraku, tako da ni prepletanja. CMOS-VEZJE (novejše svetlobno
tipalo)
CMOS-vezje (Complementary Metal Oxide Semiconductor) izdelujejo
po istem postopku kot ra�unalniška vezja. Zaradi manjše lo�ljivosti
so nekoliko cenejša in var�nejša. Proizvajalci že leta obljubljajo,
da bodo CCD-ji postali cenejši in CMOS-i boljši, vendar je lahko to
tržni trik, s katerim kupce držijo na trnih. Po drugi strani je
res, da v laboratorijih že delujejo vezja z deset in ve� milijoni
elementov, toda še niso pripravljena za široko proizvodnjo.
Svetlobna zaznala so ve�inoma manjših dimenzij od velikosti
klasi�nih posnetkov. Tipi�na velikost uporabnih površin je
približno 9 krat 7 mm. Upoštevajo� podatek, da na to majhno
površino zložijo nekaj milijonov svetlobnih elementov, lahko
izra�unamo, da je velikost elementov le nekaj mikrometrov (Joker,
Marec 2002).
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 19 od 51
3.2 PREGLED TEHNOLOGIJE ANALOGNO-DIGITALNI PRETVORNIK
Analogno-digitalni pretvorniki vzor�ijo analogni signal in ga
pretvarjajo v zaporedje digitalnih vrednosti, ki za ra�unalniški
procesor predstavljajo signal (CCD-�ipi – senzorji). Število
odtenkov ali sivin je odvisno od zmožnosti A/D pretvornika.
Pretvornik s 3 biti lahko na primer predstavi 8 odtenkov ali
stopenj (http://logika2.50webs.com/dn4.html). Analogni signal
(volti) Digitalni signal (biti) ……………………. Elektri�ni naboj A/D
pretvorba 111
110 101 100 011 010 001 000
Jakost svetlobe
Slika 8: A/D pretvorba (Publikacija: Konkuren�nosti Minoltinih
digitalnih fotoapararov – digitalna fotografija)
CCD-�IPI (SENZORJI) Ti �ipi nadomeš�ajo klasi�ni film. �ipi so
pravzaprav matrike svetlobno ob�utljivih elementov. Svetloba, ki
prodre skozi sistem le�, se usmeri na �ipe, ki svetlobno energijo
pretvorijo v elektri�ne naboje. Ve�ja kot je koli�ina in jakost
svetlobe, ve� naboja se ustvari. Število svetlobno ob�utljivih
elementov dolo�a število to�k, ki jih lahko digitalni fotoaparat
predstavi. Z ve�jim številom to�k lahko slikani motiv bolje
predstavimo. Obi�ajni �ipi imajo okrog 300.000 to�k. Uporabljata se
dve vrsti �ipov:
� video CDD in � CCD-�ipi za digitalni fotoaparat.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 20 od 51
VIDEO CDD TV-sprejemniki prikazujejo sliko s prepletanjem. Slika
se sestavi v dveh korakih: najprej se narišejo vse sode vrstice,
nato vse lihe. Ker poteka to zelo hitro, ima �loveško oko vtis, da
se je slika ustvarila v enem koraku ali dveh. Prav ta pristop
uporabljajo tudi video �ipi. �as 1/60 sekunde je dovolj, da
posnamemo mirujo� motiv, težave pa nastopijo, ko slikamo na primer
teka�a. Robovi teka�a bodo stopni�asti, saj se soda in sosednja
liha vrstica ne bosta ujemali. Ta problem rešujejo z mehanskim
sprožilcem, ki se sproži osvetlitvenemu �asu ustrezno, tako da �ip
ne zazna odve�ne svetlobe. Ker je kakovost slik pri video �ipih
odvisna od števila vrstic, se trudijo, da bi bilo v vrstici veliko
senzorjev. S pravokotno obliko senzorjev CCD v navpi�ni smeri
težave nastopijo, ko želimo sliko pogledati na monitorju, ki ima
to�ke kvadratne oblike. Slike se tedaj prikazujejo popa�eno v
navpi�ni smeri. Rešitev je v vnovi�nem prera�unavanju razmerja
širine in višine slike, da vzpostavimo razmerje. CCD-�IPI ZA
DIGITALNI FOTOAPARAT Linearni CDD-�ip Ponavadi imamo 3 �ipe skupaj
za rde�o, zeleno im modro barvo (RGB). Naboji, ki se ustvarijo v
�ipih zaradi u�inka svetlobe, se prenesejo v pomikalne registre. Na
izhodu se vrši meritev nabojev. Z nazivom integracijski �as
ozna�ujemo vsoto �asa osvetlitve �ipov, pomikov nabojev in njihovo
meritev. Matri�ni �ip CCD Imamo matriko elementov CCD. Po
osvetlitvi se vsi ustvarjeni naboji hkrati prenesejo v vertikalne
registre, potem se postopoma pomikajo navzdol v horizontalni
register, kjer se tudi izmerijo. Šele potem se lahko prenesejo novi
naboji iz vertikalnih registrov. OSNOVE Sprožilec: � mehanski (pred
�ipi-CCD namesto pred klasi�nim filmom), � elektronski (dolo�i �as
osvetlitve). Opti�no iskalo: Iskalo je dobro poznano s klasi�nih
fotoaparatov. Konstruirano je preprosto, brez baterij in gibajo�e
motive prikaže normalno. Prihaja pa do manjših opti�nih odstopanj,
saj objektiv in iskalo nista na isti osi opazovanja. Nekateri imajo
le opti�no iskalo, drugi pa poleg njega še LCD-prikazovalnik
(prikazovalnik s teko�imi kristali). Iskalo te vrste je majhen
LCD-zaslon, pri katerem je lo�ljivost mnogo ve�ja. Motiv za
slikanje opazujemo kar na prikazovalniku, posnete slike pa si je
možno ogledati na prikazovalniku, in sicer po 1, 4, 9 ali 16 slik
hkrati.
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 21 od 51
Goriš�na razdalja:
36 mm 4,8 mm 3,6 mm 24 mm
35-mm film 1/3-pal�ni CCD-�ip
Slika 7: Goriš�na razdalja, ki jo dolo�a diagonala površine pri
danem formatu (Publikacija: Konkuren�nosti Minoltinih digitalnih
fotoapararov – digitalna fotografija)
3.3 TEHNI�NE OSNOVE DIGITALNE FOTOGRAFIJE
DIGITALIZIRANJE SLIK
Slike predstavljajo analogne podatke, saj se svetlost barve in
ostali elementi slike spreminjajo zvezno. V digitalni fotografiji
pa se slike obravnavajo kot digitalni podatki v obliki ni�el in
enic. Analogne podatke je potrebno pretvoriti v digitalne. Analogne
podatke razdelimo na majhne slikovne elemente (to�ke – pixels).
Slika se najprej razdeli na raster teh najmanjših to�k tako, da
postanejo zvezni podatki diskretni. Vsaka to�ka da podatke o
gostoti in barvi v digitalni obliki. Zadevo si predstavljamo kot
mozaik. Manjši kot so delci, bolj naraven je videz slike.
ANALOGNO-DIGITALNA PRETVORBA INFORMACIJE (A/D) Krivulja
analognega signala se spreminja s �asom in vrednostjo. Da bi to
informacijo pretvorili v digitalno obliko, moramo �as in vrednost
spremeniti v nezvezne vrednosti. Amplituda (odmik od osi x) bo
predstavljena z ustreznih binarnim številom, �as pa bo predstavljen
z zaporedjem teh števil v enakomernih �asovnih intervalih. Postopku
dolo�anja �asa pravimo VZOR�ENJE (sampling), dolo�anju amplitude pa
KVANTIZACIJA (quantizing).(http://logika2.50webs.com/dn4.html)
ENOTA INFORMACIJE
Ra�unalnik obdeluje podatke v obliki ni�el in enic. Zmogljivost
obdelave je dolo�ena s koli�ino bitov v informaciji.
43,3 mm
6,1mm
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 22 od 51
Najmanjša enota informacije se imenuje BIT (binary digit), ki
lahko predstavi do 2 razli�ni vrednosti. Skupina 8 bitov pa tvori
BYTE, ki lahko predstavi 256 razli�nih vrednosti:
� 1 bit......................… 21 = 2 barvi � 1
byte...................… 28 = 256 barv � 1 kilobyte (1 KB)......210
= 1024 bytov � 1 megabyte (1 MB)...210 = 1024 K � 1 gigabyte (1
GB)..…210 = 1024 MB
V ra�unalništvu pomeni kilo 1024 enot informacij, ker števila
1000 ne moremo predstaviti kot potenco števila 2. Število 2 pa
zato, ker lahko BIT predstavi dve razli�ni stanji, 0 ali 1.
LO�LJIVOST IN TO�KE Enota lo�ljivosti je odvisna od obravnavane
strojne opreme:
� klasi�na fotografija........... število vrstic na palec ali
lpi (lines per inch); � video................................
število vrstic na palec ali lpi (lines per inch); � digitalne
slike................... število to�k na palec ali dpi (dots per
inch).
Lo�ljivost se spreminja s pove�anjem slike s pomo�jo programske
opreme za obdelavo bitnih slik. Z ve�anjem slike pada lo�ljivost in
pri velikih pove�avah se zgodi, da se slika spremeni v množico
kvadratov. Ve�je število to�k zagotavlja boljšo lo�ljivost in
predstavitev slike. Pri višjih lo�ljivostih potrebujemo ve�je
CCD-�ipe. Primarne barve na ra�unalniku so rde�a, zelena in modra
(RGB-sistem). Poznamo ve� vrst bitnih slik; vsako ime nam pove, s
koliko barvami je lahko opisana posamezna to�ka v bitni sliki, in
sicer:
� 1-bitna slika (to�ka je lahko opisana samo z dvema barvama,
ponavadi sta �rna in bela, lahko pa sta uporabljeni katerikoli
drugi barvi);
� 4-bitna slika (to�ka je opisana z 16 barvami; ta na�in se
ve�inoma uporablja za opis sivin pri �rno-belih bitnih slikah);
� 8-bitna slika (to�ka je opisana z 256 barvami, kar je ravno
dovolj za dokaj dobro barvno sliko);
� 16-bitna slika (to�ka je opisana z 65536 barvami; ta na�in
omogo�a kvaliteto bitne slike);
� 24-bitna slika (to�ka je opisana z 16 milijoni barv in
zadostuje za prikaz realisti�ne barvne slike na monitorju
ra�unalnika oziroma na izpisu iz tiskalnika);
� 32-bitna slika (to�ka je opisana s 4.294 milijoni barv).
(Collin, S., 1995)
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 23 od 51
ŠT. BITOV NA PIKO ŠT. BARVNIH TONOV 12 4096 10 1024 8 256 4
16
Tabela 1: Prikaz številnih barvnih tonov glede na zmogljivost
A/D pretvornika BARVNA GLOBINA Predstavlja nam število bitov, s
katerimi so v bitni sliki predstavljeni podatki v posamezni to�ki.
Ve�ja barvna globina pomeni ve� barv in kakovostnejšo sliko. Barvni
model je na�in prikazovanja in merjenja barvnih vrednosti Dva
najpogostejša modela sta RGB, ki vidni spekter prikazuje z mešanjem
rde�e, zelene in modre barve, ko CMYK prikazuje vidni spekter barv
z mešanjem modrozelene, škrlatne, rumene in �rne.
Slika 9: Zgradba svetlobnega zaznala z rde�imi, zelenimi in
modrimi filtr�ki (RGB)
(http://www.monitor.si)
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 24 od 51
Pravilna belina (White balance): Nastavitev pravilne bele barve
je nujno potrebna. S tem dobimo na posneti sliki predstavitev bele
barve, ne glede na razli�ne svetlobne pogoje (npr. dnevna ali
umetna svetloba). �loveško oko bo prepoznalo belo kot belo barvo,
elektronski elementi v digitalnem fotoaparatu pa v�asih ne, zato je
potrebna ta nastavitev.
BARVA TEMPERATURA BARVE VIDEZ modra 10000 Kelvinov Modro nebo
modra 7000 K Obla�no nebo
..... ...... ....... bela 5000 K Son�na svetloba bela 4000 K
Fluorescentno bela bela 3000 K 1 ura po zatonu sonca
rde�a 1000 K Sve�a
Tabela 2: Kako �loveško oko vidi barve glede na njihovo
temperaturo
(Publikacija: Konkuren�nosti Minoltinih digitalnih fotoapararov
– digitalna fotografija)
Gama žarki Sonce vijoli�na
Rentgenski Ultravioletni vijol.modra
Vidna svetloba Infrarde�i modra Mikrovalovi TV zelena Radijski
valovi rumena oranžna rde�a Slika 10: Vrste žarkov in barvna
lestvica (Publikacija: Konkuren�nosti Minoltinih
digitalnih fotoapararov – digitalna fotografija)
-
Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 25 od 51
ODTENKI Vsaka to�ka posreduje informacijo o barvi in odtenku, ki
sta po izvoru analogna podatka. �e posnamemo �rno-belo sliko, se
slika ustvari z zvezno predstavitvijo sivin med belo in �rno barvo.
V digitalni fotografiji pa se to naredi v intervalih. Ker lahko 1
bit predstavi le 2 stanji (�rno ali belo), tu ne moremo govoriti o
sivih odtenkih. S tremi biti lahko predstavimo 8 stanj. �e
odštejemo 2 stanji za �rno in belo, nam ostane še 6 stanj, to pa so
odtenki sive med belo in �rno. BARVNA OBMO�JA Fotografski papir
ponavadi odraža le del dinami�nega obmo�ja, posnetega na negativu.
�loveško oko daje idealno predstavitev barv in kontrasta. Med
temnimi odtenki bolj natan�no lo�i kakor med svetlimi. Zaradi tega
vidimo v temnem podro�ju ve� korakov, nekoliko manj v obmo�ju
srednjih in najmanj v obmo�ju svetlih. Tudi pri digitalni
fotografiji podajamo ob�utljivost CCD-�ipov v ISO-vrednostih.
Barvna obmo�ja:
� �loveško oko: vsa obmo�ja � linearni CCD-�ip: 10 obmo�ij �
klasi�ni negativ: 9,5 obmo�ij � matri�ni CCD-�ip: 8 obmo�ij �
klasi�ni film: 6 obmo�ij � diapozitiv: 5–6 obmo�ij
Tabela 3: Ob�utljivost filmov v ASA in DIN (Publikacija:
Konkuren�nosti
Minoltinih digitalnih fotoapararov – digitalna fotografija) Pri
klasi�nih filmih pove�anje ob�utljivosti filma pomeni ve�jo
velikost delcev. Prekrivanje delcev je vidno kot zrnatost. Pri
digitalni fotografiji pa pove�anje ob�utljivosti CCD-�ipa znižuje
koli�ino zaznanega naboja.
ISO ASA 25 50 64 100 125 200 400 ISO DIN 15 18 19 21 22 24
27
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 26 od 51
3.4 PREDNOSTI IN SLABOSTI DIGITALNE FOTOGRAFIJE PREDNOSTI:
� hiter dostop do slik; � hitro preverjanje kakovosti slik na
LCD-zaslonu ali monitorju; � interno obdelovanje posnetkov z
ob�utljivo vsebino; � nižji stroški za filme, retuširanje in
razvijanje; � posnetke lahko vklju�imo v besedilo ali dokumente; �
preprosta obdelava slik; � ustvarjalnost in zabavni element
fotografije; � hiter prenos slik na drug medij (internet, CD,
fotografski papir); � kakovost slik ostane z leti nespremenjena; �
malo potrebnega prostora za shranjevanje.
SLABOSTI:
� ve�ji zagonski stroški; � zapleteno sodelovanje med strojno in
programsko opremo; � shranjevanje posnetkov zahteva velike
spominske medije; � majhno število fotorealisti�nih iztisov; �
izguba posnetkov zaradi okvare spominskih medijev; � slike so manj
kakovostne; � slabša predstavitev barv; � dražji spominski mediji;
� manjše število opremljenih laboratorijev; � slabša obstojnost
medijev (CD, DVD).
3.5 DIGITALNA OBDELAVA (RETUŠIRANJE) Digitalna obdelava ali
retuširanje je spreminjanje slik s pomo�jo programske opreme za
obdelavo slik (npr. Adobe Photoshop, Corel Draw ...). Obdelava
(retuširanje) slik poteka po naslednjem postopku:
� originalno sliko skeniramo oziroma jo prenesemo z drugega
medija, � nastavimo sliko na kon�no velikost, � nastavimo razpon
odtenkov (koli�ino kontrasta), � odstranimo barvno neuravnoteženost
(�e obstaja), � nastavimo razpon odtenkov posameznih delov slike
(poudarimo detajle
svetlih, srednjih in temnih odtenkov), � uporaba filtrov za
ostrenje (Sharpen, Unsharp Mask), � shranimo.
Pri obdelavi fotografij lahko zamenjujemo tudi barve,
nastavljamo barvni odtenek in nasi�enost ter odstranjujemo
nezaželene predmete ali osebe. Retuširanje je dolgotrajno, sicer pa
odvisno od postopka in želja posameznikov. Zelo pomembni so tudi
detajli, saj jih ne moremo kar pozabiti. Za lažje delo si pomagamo
tako, da datoteko s sliko pove�amo na ve� odstotkov (%).
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 27 od 51
Ko je slika gotova, jo shranimo. Pomembni stvari pri fotografiji
sta tudi velikost datoteke in lo�ljivost. Lo�ljivost se nanaša na
mersko enoto (enota = število pik na palec, ang. pixels per inch –
ppi.), ki dolo�a:
� lo�ljivost slike (nanaša se na velikost slike v slikovnih
pikah), � lo�ljivost zaslona (dolo�a, kako je slika prikazana na
zaslonu), � lo�ljivost izhodne enote (dolo�a kakovost tiskane
slike).
LO�LJIVOST FOTOGRAFIJE
FORMAT FOTOGRAFIJE
dobro sprejemlj ivo
640 x 480 0,3 mp / / 1024 x 768 0,8 mp / 9 x 13 cm 1280 x 960
1,2 mp 9 x 13 cm 10 x 15 cm 1600 x 1200 1,9 mp 10 x 15 cm 15 x 21
cm 1800 x 1350 2,4 mp 10 x 15 cm 15 x 21 cm 2048 x 1536 3,1 mp 13 x
18 cm 15 x 21 cm 2272 x 1704 3,9 mp 13 x 18 cm 20 x 30 cm 2400 x
1800 4,3 mp 15 x 21 cm 20 x 30cm 2560 x 1920 5,0 mp 18 x 24 cm 24 x
36 cm
Tabela 4: Primer lo�ljivosti in velikosti formata slike
(digitalni foroaparat z dvema megato�kama),(Joker, Marec 2002)
Lo�ljivost je odvisna od spremembe velikosti (Scaling) in
ponovnega vzor�evanja (Resampling). Pri ponovnem vzor�evanju
pove�amo sliko, ne da bi vplivali na lo�ljivost ali pa ohranimo
dimenzijo slike in spremenimo lo�ljivost slike. Pri lo�ljivosti
vzor�enje delimo na dva na�ina:
� vzor�enje navzdol (�e zmanjšujemo lo�ljivosti), �
interpolacija ali dolo�anje vzorcev na to�kah (�e pove�ujemo
lo�ljivost).
Slike shranjujemo v razli�nih formatih. Najbolj razširjena sta
TIFF in JPEG. Prvi je nestisnjen, kar pomeni, da posnetek zavzame
veliko prostora, hkrati pa ohrani vse njegove podrobnosti. JPEG je
bolj priro�en, datoteke so manjše, vendar fotografije niso enake
kakovosti kot na za�etku.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 28 od 51
Originalna slika
Obdelana slika
Slika 11: Primer predelave slike; original
(http://www.svagoweb.net), spremenjena slika
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 29 od 51
4 ELEKTRONSKI U�BENIK IN UPORABNIK 4.1 ELEKTRONSKI U�BENIK
Elektronski u�benik ima zelo podobno zgradbo klasi�ne knjige,
vendar ima mnoge didakti�ne in druge prednosti:
� Zgrajen je modularno. � Vsebino lahko nenehno dopolnjujemo. �
Elektronski u�benik vsebuje informacijo, vprašanja, vaje in
povratne
informacije. � Ustrezno na�rtovanje nam omogo�i kombinacijo
razli�nih delov u�nega
procesa (uvajanje, delo z novo snovjo, vaje, preverjanje). � Na
ekranu je samo potrebna informacija, dodatne informacije uporabimo
po
potrebi. S tem študent izbere svoj tempo, pot in na�in u�enja.
(Jereb, J., Jereb, E., 1998) 4.2 ZGRADBA ELEKTRONSKEGA U�BENIKA V
procesu priprave elektronskega u�benika je potrebno biti pozoren
predvsem na:
� razdelitev u�nega na�rta na posamezne u�ne enote, � didakti�no
oblikovanje posamezne u�ne enote, � opredelitev trajanja posamezne
u�ne enote.
Gradivo za u�benik je najprej potrebno razdeliti na posamezne
u�ne enote. V našem primeru u�benik vsebuje tri u�ne enote. V prvem
delu povemo študentom, �esa se bodo nau�ili v sklopu te enote.
Drugi del je teoreti�na predstavitev dolo�ene snovi. Tretji del pa
predstavlja test – preverjanje osvojenega znanja. 4.3 OBLIKOVANJE
ELEKTRONSKEGA U�BENIKA PRIPRAVA BESEDILA Besedilo v elektronskem
u�beniku se mora ujemati z u�nim ciljem, biti mora jasno in
napisano tako, da pritegne študenta k aktivnemu sodelovanju.
(Bradley & Oliver, 2002) Pri pisanju in oblikovanju besedila
sem upoštevala slede�e (Jereb in Šmitek, 1999):
� Vsebina elektronskega u�benika se mora skladati s celotnim
u�nim gradivom. � Besedilo mora biti jasno in razumljivo. �
Priporo�ljiva je uporaba stvarnega kazala. � Obseg elektronskega
u�benika, ki poleg besedila vsebuje tudi druge oblike
informacije (zvok, sliko, animacijo in video), je manjši kot
obseg klasi�nega u�benika, ker ob morebitni potrebi po dodatni
literaturi oziroma dodatnih informacijah lahko študente usmerimo na
druge klasi�ne vire, ali pa na vire, ki se nahajajo na svetovnem
spletu.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 30 od 51
� Ustrezna velikost in tip pisave pripomoreta k ve�ji jasnosti
besedila ter izpostavljata pomembne stvari in pravila.
� V svetovnem okolju je smotrno upoštevati vse prednosti
spletnega jezika HTML (Hyper Text Markup Language).
� Posamezne zaokrožene u�ne enote morajo vsebovati tudi možnost
sprotnega preverjanja znanja in samoocenjevanja.
� Vsebina mora biti oblikovana primerno za ra�unalniško uporabo,
ki je možna v kakršnem koli zaporedju in tempu.
UREJANJE ZVOKA IN GRAFIKE Pri procesu urejanja zvoka in grafike
sem upoštevala naslednje empiri�ne ugotovitve:
� Slike, grafi, tabele, preglednice in diagrami so zelo pomemben
sestavni del elektronskega u�benika, saj pritegnejo pozornost
študentov.
� Poleg vsake slike, grafa, tabele in diagrama mora biti jasna
in razumljiva legenda.
� Za prikazovanje vrednosti v odstotkih so najprimernejši
grafi�ni prikazi v krogu.
� V primerih, ko za posredovanje znanja ne potrebujemo video
prikaza, temve� samo zvok, v elektronski u�benik vklju�imo le
zvo�ne datoteke, da prihranimo prostor.
� Ob uporabi razli�nih medijev za posredovanje znanja moramo
upoštevati dostopnost ustrezne strojne in programske opreme in pa
seveda tudi sposobnosti študentov za uporabo le te.
� Ustrezna snemalna in druga strojna in progamska oprema ne
zadostuje za izdelavo primernega elektronskega u�benika. Zato
potrebujemo tudi obsežno znanje in izkušnje s tega podro�ja.
� Uporaba animiranih predstavitev je velikokrat uporabnejša kot
prikazovanje slik iz realnosti. (Jereb, E., Šmitek, B., 2002)
INSTRUMENTI ZA SPROTNO PREVERJANJE ZNANJA IN SAMOOCENJEVANJE
Dober elektronski u�benik mora vsebovati tudi ustrezne teste za
samoocenjevanje študentov na za�etku, v sredini in na koncu študija
dolo�ene u�ne vsebine. Postavljena vprašanja lahko razdelimo v dve
skupini:
� prva skupina vprašanj, na katera študentje napišejo ustrezen
odgovor in � druga skupina vprašanj, kjer študentje izberejo
ustrezen odgovor.
V nadaljevanju navajam nekaj pomembnih ugotovitev, ki sem jih
upoštevala pri pripravi samoocenjevalnih testov:
� Vprašanja, na katera morajo študentje sami napisati celoten
odgovor, so v elektronskih u�benikih zelo redka zaradi težavnosti
avtomatskega preverjanja pravilnosti odgovorov.
� Bolj uporabna so vprašanja, kjer morajo študentje dopolniti
del odgovora. Vendar se tudi tu sre�ujemo s težavami glede velikega
števila pravilnih odgovorov (krajšanje, velike/male �rke itd.).
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 31 od 51
� Najprimernejša so vprašanja, kjer študentje izbirajo med
možnimi odgovori. � Vprašanja naj si sledijo od enostavnejših k
težjim. � Avtorji, ki pripravljajo samoocenjevalne teste, morajo
imeti veliko znanja in
izkušenj s podro�ja ocenjevanja. (Jereb, E., Šmitek, B., 2002)
4.4 ŠTUDIJ NA DALJAVO Študij na daljavo je na�in študija, ki se zdi
prilagojen sodobnemu �loveku. Na daljavo organiziran na�in študija
mu namre� omogo�a, da lahko študira doma, in to v �asu, ki mu
osebno najbolj ustreza. Študira lahko v primeru, da živi in dela
relativno dale� od najbližjega izobraževalnega središ�a. Eden od
temeljnih predpostavk, da bo tak študij lahko uspešen in u�inkovit,
pa je, da študentu zagotovimo posebej oblikovano, samostojnemu
študiju prilagojeno u�no gradivo. Temeljna izhodiš�a, ki jih moramo
upoštevati pri oblikovanju razli�nih gradiv za samostojni študij,
so naslednja:
� študij na daljavo je posebna študijska oblika, ki ima poleg
splošnih tudi vrsto relativno samostojnih didakti�nih
zakonitosti;
� sodobna multimedijska tehnologija (zlasti ra�unalnik in
pripadajo�a telekomunikacijska oprema) omogo�a uvajanje novih oblik
študija na daljavo;
� nove oblike in metode študija na daljavo morajo zagotoviti
ve�jo samostojnost in aktivnost študirajo�ih v celotnem študijskem
procesu;
� študij na daljavo oziroma samostojni študij je lahko u�inkovit
le s pomo�jo didakti�no ustrezno oblikovanega gradiva;
� za uporabo specifi�nega multimedijskega didakti�nega gradiva
potrebuje študent dolo�eno strojno in programsko opremo, za
neposredno povezovanje z izobraževalnim središ�em pa tudi
pripadajo�o telekomunikacijsko opremo.
4.4.1 ZGODOVINA Študij na daljavo se je razvil iz dopisnega
izobraževanja, ki je obstajalo nekako do šestdesetih let 20.
stoletja, danes pa je oblik izobraževanja na daljavo še veliko ve�.
Kot pravi Dan Barron (2002), je študij na daljavo izobraževanje v
okolju, v katerem sta u�enec in u�itelj lo�ena s prostorom in
�asom, povezana pa s tehnologijo in zavzetostjo. Margerita
Zagmajster (1999) pa meni, da naj za celotni izobraževalni proces
ve�inoma skrbi izobraževalna ustanova, ki tudi organizira ob�asna
neobvezna študijska sre�anja u�encev z u�itelji. Že leta 1888 je
Melvile Dewey podal zahtevo po dopisnem študiju za zaposlene v
specialnih in majhnih knjižnicah. Za pošiljanje navodil in
vzpostavitev povezave med u�encem in u�iteljem so takrat
uporabljali ve�inoma kopenski transport, a ta med profesionalnimi
knjižni�arji ni bil nikoli dobro sprejet. V sedemdesetih letih 20.
stoletja je univerza v Indiani posredovala predavanja preko
televizije, v osemdesetih so uporabljali satelitske povezave (South
Carolina), v
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 32 od 51
devetdesetih pa so se pojavila prvi predavanja, dostopna preko
interneta (Illinois). (Barron, 2002) Trenutne metode se zelo
razlikujejo med seboj. Tako Deborah Barreau (2000) našteva:
� izmeni�na »potovanja« študentov do fakultet in mentorjev
(tutorjev) do študentov,
� pisno gradivo in navodila za u�enje v pisni obliki, � pouk
preko videokaset, � pouk v živo preko satelita (videokonference,
videotelefon) in � pouk preko interneta (elektronska pošta).
Navaja tudi, da se za najbolj oddaljene študente uporablja
kombinacija tehnologije in pou�evalnih metod. 4.4.2 RAZLIKE MED
ŠTUDIJEM NA DALJAVO IN KLASI�NIM
IZOBRAŽEVANJEM KLASI�NO IZOBRAŽEVANJE Izobraževanje poteka v
obliki pouka v razredu, kjer profesor posreduje svoje znanje
študentom, poleg tega pa študentje študirajo iz klasi�nih u�benikov
in druge literature. ŠTUDIJ NA DALJAVO Za študij na daljavo je
zna�ilno, da sta u�itelj in študent ve�ino �asa prostorsko lo�ena.
Študent v glavnem študira samostojno iz študijskih gradiv, kot so
npr. pisna gradiva, avdiokasete, videokasete, elektronski mediji
itd. Še zmeraj so najpomembnejša pisna študijska gradiva.
Pripravljena so posebej za študij na daljavo in študenta vodijo
skozi proces izobraževanja. Študij na daljavo zahteva veliko
motivacije, samodiscipline in vztrajnosti, obenem pa se na
fakultetah zavedajo, da so prav to tudi lastnosti, ki jih družba
pri�akuje od vseh diplomantov. 4.4.3 PREDNOSTI ŠTUDIJA NA DALJAVO
Prednosti študija na daljavo so naslednja:
� študent si v ve�ji meri sam dolo�a �as, kraj in tempo študija
v okviru predvidenega urnika;
� temelji ve�inoma na študijskih gradivih, dopolnilne oblike
izobraževanja (npr. Ob�asna študijska sre�anja);
� primerna oblika izobraževanja za tiste, ki so zaposleni, imajo
deljen delovni �as, delo v izmenah in za tiste, ki živijo v
geografsko oddaljenih ali slabo dostopnih podro�jih, za telesno
prizadete, matere z majhnimi otroki itd.;
� študij na daljavo je primeren tudi za nezaposlene.
Študentje se preko študija na daljavo posredno nau�ijo
samostojnosti pri u�enju, kar jim koristi pri njihovem nadaljnem
izobraževanju, potem ko so že zaposleni.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 33 od 51
4.5 UPORABA ELEKTRONSKEGA U�BENIKA Sutcliffe (1997) meni, da je
gradivo take vrste v veliki meri oblikovano intuitivno. Vendar
kompleksnost multimedijskega gradiva zahteva metodološki pristop k
izdelavi. Pri izdelavi elektronskega u�benika spoznamo, da so
potrebni napotki že pri samem zbiranju najprimernejšega medija za
predstavitev razli�nih informacij. Poleg tega moramo paziti na
ustreznost, to�nost in skladnost izbranih informacij ter na to, da
ne pride do prevelike koli�ine le-teh. S pomo�jo multimedije lahko
zelo obogatimo elektronski u�benik, vendar moramo paziti na
pravšnjo obliko in koli�ino podanih informacij. Multimedija sama po
sebi ne zagotavlja ustreznega podajanja informacij. Pri izdelavi
elektronskega u�benika moramo biti zelo pazljivi in poskrbeti za
to, da je informacija resni�no posredovana v najprimernejši obliki.
(Uden, 2002)
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 34 od 51
5 MACROMEDIA AUTHORWARE 7 5.1 PROGRAMSKA OPREMA AUTHORWARE 7
Programska oprema Authorware 7 je program, ki ga lahko uporabljamo
za izdelavo elektronskega u�benika. Je vodilno orodje z bogato
medijsko vsebino za ustvarjanje internetne strani in u�enje preko
spleta. Authorware zagotovo povezuje hitrejše in po�asnejše okolje
za ustvarjanje interaktivnih aplikacij. Ikone DRAG (povle�i) in
DROP (spusti) podpirajo hitro protopisno aplikacijo in razvoj brez
potrebe po obsežnem pisanju. Pisanje v programu je možno v jeziku
Java kot tudi v jeziku Authorware. Prera�unljivi urejevalnik vam
dovoli uporabiti katerikoli jezik za vstopanje in vodenje
besedil.Velik dodatek za program Authorware 7 je vnos in prenos
možnosti XML-ja. V program ne vnašamo samo XML-datotek, temve�
lahko prenesemo celotni del Authorware programa kot XML. Na primer,
v Authorware program lahko vnesete kot XML predstavitev iz programa
Microsoft PowerPointa. Za osnovo pri izgradnji aplikacije v
Authorwaru lahko iz PowerPointa uporabimo drsno premikanje strani.
Program Authorware sedaj podpirajo DVD in Mac OSX playback, pa tudi
ADL SCROM API Adapter Objects. (http://www.macromedia.com) Okno,
prikazano na sliki, je uporabniško okno programa Macromedia
Authorware. Prikazani so najbolj uporabni elementi okna:
� Title bar (naslovna vrstica) – prikaže naslov trenutno odprte
strani. � Menu bar (menijska vrstica) – vsebuje menije, iz katerih
so dostopne vse
funkcije in je za�etna to�ka vseh nadaljnih nalog. � Standard
toolbar (orodna vrstica standardov) – omogo�a enostaven
dostop do najbolj pomembnih funkcij, kot so vstavljanje slik,
tabel ipd. � Osnovno okno – je okno, v katerem oblikujemo svojo
stran (vnašanje
besedila, slike, tabel, grafov ...).
� Icons palette (paleta ikon) – prikazuje ikone, s katerimi
izdelamo zgradbo u�benika
� Scroll bars (drsni trak) – omogo�a premikanje v navpi�ni in
vodoravni
smeri. Navzo� je pri dokumentih, kjer je vsebina širša ali višja
od osnovnega okna.
� Using Authorware – �e potrebujete pomo� o programu, jo boste
našli v tem
oknu.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 35 od 51
naslovna vrstica menijska vrstica
orodna vrstica standardov osnovno okno paleta ikon okno za
pomo�
Slika 12: Uporabniško okno programa Authorware
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 36 od 51
6 IZDELAVA ELEKTRONSKEGA U�BENIKA ANALOGNO-DIGITALNE
FOTOGRAFIJE
Na koncu 3. letnika mora vsak študent opraviti prakti�ni pouk.
Moje prakti�no delo je potekalo v podjetju IN FOTO, d. o. o, ki se
ukvarja s fotografiranjem. V seminarski nalogi pri predmetu
multimedijski sistemi sem predstavila analogno in digitalno
fotografijo. Sama ideja (elektronski u�benik) za diplomsko nalogo
izhaja iz prakti�nega dela, predlagal pa mi jo je profesor
Branislav Šmitek. Za izdelavo elektronskega u�benika sem najprej
želela uporabiti program Microsoft FrontPage, a mi je profesor
Branislav Šmitek priporo�il program Macromedia Authorware. Preden
sem za�ela izdelovati u�benik, sem morala spoznati program. �as
spoznavanja programa je trajal približno dva meseca, kjer mi je
zelo veliko pomagal moj fant Grega. Pri nastajanju elektronskega
u�benika, pa sem se tudi soo�ila z veliko novimi stvarmi. Za temo
me je navdušil moj fant Grega. Njegovo fotografiranje me je tako
prevzelo, da sem se tudi sama za�ela ukvarjati s tem. 6.1 POTEK
IZDELAVE ELEKTRONSKEGA U�BENIKA Struktura elektronskega u�benika je
zelo podobna strukturi klasi�nega u�benika. V njem je vsebina prav
tako razdeljena na posamezna poglavja in podpoglavja. Podpoglavja
obsegajo neko zaklju�eno temo. Z drugo besedo bi lahko rekli, da
podpoglavja predstavljajo u�ne module, ki jih mora uporabnik
preštudirati. Postopek izdelave u�benika v programu Authorware
poteka po naslednjem vrstnem redu: 1. Zgradba u�benika Najprej sem
naredila zgradbo, v kateri sem u�benik razdelila na tri poglavja
(analogna fotografija, digitalna fotografija in APS sistemi
fotografij), kot tudi prikazuje slika in kasneje še dodala galerijo
slik, �lanke in test.
Slika 13: Datote�na zgradba u�benika
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 37 od 51
2. Besedilo Po oblikovanju zgradbe u�benika sem v predstavitveno
okno najprej za�ela vnašati besedilo. Besedilo lahko poljubno in
preprosto oblikujemo z orodjem in gumbi v uporabniškem vmesniku.
Lahko mu spreminjamo velikost in slog, skratka vse, kar se da
spreminjati tudi v drugih programih, ki so namenjeni pisanju .
Spodnja slika prikazuje vnos besedila.
Slika 14: Oblikovanje besedila v programu 3. Grafika Ko sem
kon�ala z oblikovanjem besedila, sem vanj vklju�ila tudi slike.
Slike se v programu Authorware dodajajo povsem preprosto. Postaviš
se na mesto, kjer želiš, da bo slika pozicionirana in nato z gumbom
Insert – Image (nahaja se na menijski vrstici – menu bar) vstaviš
sliko. Iz menija izberemo sliko in jo vklju�imo v dokument.
Slika 15: Dodajanje slik v dokument Po oblikovanju besedila in
dodajanju slik sem teoreti�ni del zaklju�ila z izdelavo testa.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 38 od 51
Postopek izdelave testa je razdeljen na štiri dele: � vnos
vprašanj, � dolo�itev pravilnosti in nepravilnosti odgovora, �
vpisovanje povratnega odziva glede na odgovor, � rezultat
uspešnosti opravljenega izpita.
Slika 16: Vnos vprašanj, dolo�itev pravilnosti in nepravilnosti
odgovora
Slika 17: Vnos sporo�ila o pravilnosti ali nepravilnosti
odgovora
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 39 od 51
Slika 18: Rezultat uspešnosti opravljenega testa 6.2 NAMEN
UPORABE ELEKTRONSKEGA U�BENIKA Elektronski u�benik je namenjen
spoznavanju analogno-digitalne fotografije. Možno ga je uporabljati
pri študiju na daljavo ali pa za dodatno izobraževanje. Delo z
elektronskim u�benikom je zelo preprosto. Za uporabo elektronskega
u�benika potrebujete ra�unalnik z internetnim brskalnikom.�e imate
lokalno verzijo u�benika (na CD-ju), ne potrebujete interneta.
Uporabniki si lahko sami izberejo zaporedje snovi, ki jo bodo
predelali. Snov je razložena na preprost na�in in vsebuje mnogo
slik za lažje razumevanje. Uporabnik uporablja elektronski u�benik
s pomo�jo navigacijskih gumbov. Na za�etku u�benika ima na
razpolago menije, s pomo�jo katerih izbira med posameznimi
možnostmi. Primer zaslona z meniji in tipkami za delo z
u�benikom:
Slika 19: Prva stran elektronskega u�benika analogno-digitalne
fotografije
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 40 od 51
Poleg navigacijskih gumbov lahko uporabnik uporablja dodatne
ukaze, ki se skrivajo pod posameznimi ikonami. Elektronski u�benik
se od klasi�nega razlikuje tudi v tem, da ne posreduje informacij,
ampak uporabniku omogo�a potrditev, ali je informacijo pravilno
razumel ali ne in ali jo je osvojil ali ne. Uporabnik to funkcijo
sproži s pritiskom na gumb za samotestiranje (TEST ZNANJA). V testu
sem uporabila dva tipa vprašanj:
� izbirni tip (s štirimi možnimi odgovori) in � tip kratkih
odgovorov.
1. IZBIRNI TIP (s štirimi možnimi odgovori) Test vsebuje deset
vprašanj s štirimi možnimi odgovori, med katerimi je pravilen samo
eden. Po uporabnikovem odgovoru na postavljeno vprašanje ra�unalnik
s povratno informacijo obvesti uporabnika o pravilnem ali
nepravilnem odgovoru. Preverjanje odgovorov je relativno preprosto.
Vsak izbor je definiran kot ukazni gumb, ki požene ustrezen program
za preverjanje, ki je napisan v jeziku Authorware. Primer programa
je naslednji: -- determine question number from position in
framework QuestionNum := ChildIDToNum( acFrameworkID; IconParent(
IconID )) – 1 -- answer given already? itemselected := Test(
QuestionAttempted[ QuestionNum ]; Number( QuestionResult[
QuestionNum ]); 0 ) if itemselected then PressKey( String(
itemselected )) Primer vprašanja izbirnega tipa:
Slika 20: Zaslon z vprašanjem izbirnega tipa
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 41 od 51
2. TIP KRATKIH ODGOVOROV Test vsebuje pet vprašanj, na katere
uporabnik odgovori s pomo�jo tipkovnice. O pravilnosti ali
nepravilnosti odgovora prav tako program s povratno informacijo
obvesti uporabnika. Uporabnik ima na voljo trikrat odgovarjati na
vprašanje. Preverjanje pravilnosti odgovorov je veliko težje kot
pri prvem tipu vprašanj. V elektronski u�benik je treba vgraditi
preprosto umetno inteligenco, ki bo znala v uporabnikovem odgovoru
ugotoviti njegovo pravilnost ali nepravilnost. Poglejmo si primer
kratkega programa za preverjanje pravilnosti tekstovnega odgovora:
� Nastavitev pravilnega odgovora (set entry text):
EntryText := "Substrakcijski sistem" � Rezultat (Scoring):
-- record the selection if ~QuestionAttempted[ QuestionNum ]
then QuestionScore[ QuestionNum ] := 0 end if QuestionAttempted[
QuestionNum ] := 1 QuestionResult[ QuestionNum ] := EntryText
Primer vprašanja tipa kratkih odgovorov:
Slika 21: Zaslon z vprašanjem tipa kratkih odgovorov Oba tipa
vprašanj sta med seboj povezana v enem testu. Po kon�anem
testiranju se uporabniku izpiše rezultat v obliki števila pravilno
odgovorjenih vprašanj. Poleg testa za samopreverjanje elektronski
u�benik vsebuje okno za hitro pregledovanje vsebin oziroma kazalo.
Na prvi strani uporabnik najde gumb za iskaje vsebin (v obliki
obraza). S pritiskom nanj ga direktno ponese na okno za hitro
pregledovanje vsebin.
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 42 od 51
Slika 22: Zaslon okna za hitro pregledovanje vsebin oziroma
kazala Elektronski u�benik je možno pregledovati s programom
Macromedia WebPlayer, kateri deluje kot dodatek Microsoft
Explorerju. 6.3 KRITI�NA ANALIZA V kriti�ni analizi bom opisala
prednosti in slabosti ter priložnosti in nevarnosti elektronskega
u�benika. Kot najboljšo prednost bi na prvo mesto postavila urnik
u�enja, ki si ga posameznik sam oblikuje. Najve�ja slabost
elektronskega u�benika pa naj bi bila slaba povezanost med
študentom in profesorjem. PREDNOSTI � Individualno u�enje (vsak
poameznik si po svoje oblikuje u�enje). � Prihranek na �asu in
denarju (študent si prihrani veliko �asa za u�enje doma in s
tem tudi denarja – pot do fakultete). � Široka dostopnost na
svetovnem spletu. � Poglobljeno znanje (povezanost na sorodne
spletne strani omogo�ajo
poglabljanje osvojenega znanja). � Ponazoritev pomembne vsebine
(z dodatnimi slikami, shemami in povezavami
uporabnik laže in hitreje razume dolo�eno snov). SLABOSTI �
Slaba povezanost med študentom in profesorjem (študent potrebuje
profesorja za
razlago snovi, ki je ne razume). � Oprema za delo z elektronskim
u�benikom (vsak potrebuje ra�unalnik in ostalo
opremo za pregledovanje u�benika, kar predstavlja dolo�en
strošek). � Neposredni stik med študenti (pomanjkanje znanja,
katerega bi lahko študent
pridobil od drugih študentov).
-
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko
delo visokošolskega strokovnega študija
Tina Klofutar: Elektronski u�benik analogno/digitalne
fotografije stran 43 od 51
PRILOŽNOSTI � Ve�ja samostojnost (posameznik si s takšnim
u�enjem pridobi novo izkušnjo). � Spodbuja u�enje (u�benik je
predstavljen na preprost in uporaben na�in, kar
uporabnika pritegne). � Spodbuja samoiniciativo (velika
priložnost za vse, ki si želijo novega znanja). NEVARNOSTI �
Prenehanje študija (zaradi premajhne samoiniciative lahko študent
prej prekine s
študijem, kot pa naj bi v okolju fakultete , kjer dobi podporo s
strani študentov). � Posameznikovo znanje je v veliki meri odvisno
od