Oktober 2019 Barbara Masle Erjavec...zdravilo za eno. Kako bi z vidika psihologije opredelili procese, ki so se odvijali v Janezu in farmacevtu?« Beseda psihologija je sestavljenka

Uvod v predmet Oktober 2019

Barbara Masle Erjavec

RAZMIŠLJANJA »Zdravilo za raka«

Nekje v Evropi je Janezova žena umirala za posebno vrsto raka. Zdravniki so menili, da bi jo lahko rešilo le novo zdravilo. To je posebna oblika radija, ki jo je pred kratkim odkril farmacevt, ki živi v istem mestu kot Janez. Sestavine za zdravilo so sicer drage, vendar farmacevt zahteva za to zdravilo desetkrat večjo vrednost od realne. V terapiji bi bilo treba majhne doze zdravila uporabiti večkrat. Janez si je na vse načine skušal denar sposoditi, vendar je zbral le za približno polovico cene zdravila.

Farmacevtu je povedal, da njegova žena umira, in ga prosil, naj mu zdravilo proda ceneje ali pa dovoli, da preostanek plača kasneje. Farmacevt mu je odgovoril: »Ne, to zdravilo sem sam odkril in z njim nameravam zaslužiti.« Janez je obupal in začel razmišljati o tem, da bi vlomil v njegovo lekarno in ukradel zdravilo za ženo. Kako bi z vidika psihologije opredelili procese, ki so se odvijali v Janezu in farmacevtu?«

Beseda psihologija je sestavljenka iz dveh delov:

gr. psukhe - dih, življenje,

duša (lat. psyche - duša oz. um)

in logos - veda, doktrina,

teorija

Psihologija je znanost, ki proučuje duševne pojave, osebnost in vedenje.

(Musek,2005; Zimbardo in Gerrig, 1996).

Preučuje Duševne pojave (duševni

procesi, duševna stanja in lastnosti) Osebnost - relativno trajna in

edinstvena celota duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti posameznika.

Vedenje posameznika – oblika izražanja duševnih pojavov, odnos posameznika do samega sebe in do soljudi (okolice).

uporablja znanstvene metode, s katerimi poskuša ustrezno razlagati, napovedovati in/ali spreminjati vedenje

poteka v laboratoriju, kjer lahko

nadzorujemo preučevane dejavnike, ali pa v naravnem okolju, kjer opazujemo vsakdanje vedenje.

Znanstvena disciplina (samostojna empirična veda) Mlada Iz filozofije konec 19. stoletja

(ustanovitev univerzitetnega inštituta in eksperimentalni laboratorij v Leipzigu – nemški filozof Wilhelm Wundt).

Povezuje z drugimi

znanostmi Razdeljena na mnoga ožja

področja

eksperimentalna in kognitivna psihologija - zaznavne in kognitivni procesi (pozornost, spomin, jezik, učenje, mišljenje, reševanje problemov ...),

razvojna psihologija - načela in procesi spreminjanja skozi življenje,

socialna psihologija - vpliv socialnih situacij na vedenje posameznika,

psihologija osebnosti - razlike med posamezniki,

Psihometrija - merjenje psiholoških pojavov,

Psihopatologija - odklonska vedenja,

Psihofiziologija – biološke osnove vedenja.

psihologija dela in organizacije, ki preučuje vpliv fizikalnih in socialnih vidikov delovnega okolja,

pedagoška psihologija, ki se ukvarja z odkrivanjem načel učenja in poučevanja ter z vplivom pedagoških situacij na učenca in

klinična psihologija, ki se ukvarja z načini pomoči posameznikom in skupinam, da bi spremenili vedenje.

nevropsihologija,

zdravstvena psihologija

psihologija trženja

ekološka psihologija

politična psihologija

psihologija družine

psihologija športa

vojaška psihologija in mnoge druge.

• Duševni procesi - notranje dogajanje, ki poteka v določenem časovnem obdobju (zaporedno) in privede do določenega izida. Ločimo kognitivne procese ( zaznavanje, učenje, mišljenje), motivacijske in čustvene procese)

• Duševna stanja - način obstajanja duševnih

procesov v določenem trenutku (npr. razpoloţenje, počutja, čustvena stanja…)

• Lastnosti so relativno trajne značilnosti oz. ustaljeni načini doživljanja in vedenja (značaj, temperament, sposobnosti in telesne značilnosti).

Vsak izmed nas ima veliko različnih duševnih

lastnosti, po katerih se razlikujemo med sabo).

… notranje dogajanje, ki poteka v določenem časovnem obdobju (zaporedno) in privede do določenega izida. npr. misli, čustva, motivi, zaznave …

Proučujemo jih z:

Introspekcijo

Ekstraspekciji

Se delijo na:

Kognitivne – spoznavne (zaznavanje, učenje in mišljenje)

Čustvene

Motivacijske

Ti procesi se med seboj prepletajo; učenje je tesno povezano z motivacijo, čustva pa lahko spodbujajo ali ovirajo mišljenje.

so način obstajanja duševnih procesov v točno določenem trenutku

stanja se lahko spreminjajo npr. razpoloženje, počutja, čustvena stanja…

so ustaljeni načini vedenja in doţivljanja -

relativno trajne značilnosti naše osebnosti. Temperament (značilne načine, oblike

obnašanja in čustvovanja - živahnost, družabnost, impulzivnost... – odvisne od dednih vplivov)

Značaj (vsebina vedenja - tiste osebnostne značilnosti, ki jih radi ocenjujemo z moralnega in etičnega vidika in se pogosto povezujejo s posameznikovo voljo in motivacijo - poštenost, vestnost... – vpliv okolja)

Sposobnost (inteligentnost, zaznava hitrosti, psihomotorične spretnosti... – duševna in telesna moč, ostrina vida,..)

Telesne značilnosti

ŽIVČNI SISTEM

CENTRALNI ŽIVČNI SISTEM

PERIFERNI ŽIVČNI SISTEM

(čutila, mišice, žleze)

MOŽGANI HRBTENJAČA AVTONOMNI

ŽIVČNI SISTEM (srce, pljuča, prebavila …)

SIMPATIČNI (povečana aktivnost)

PARASIMPATIČNI (zmanjšana aktivnost)

SOMATSKI ŽIVČNI SISTEM

(čutila, mišice skeleta)

MOŢGANI Moţgansko deblo - podaljšek hrbtenjače in skrbi za osnovne telesne funkcije,

kot so srčni utrip, dihanje, telesna temperatura, prebava, ciklus spanja in budnosti …

Mali moţgani nadzirajo motorično koordinacijo in ravnotežje. Veliki moţgani upravljajo mišljenje, reševanje problemov, spomin, jezik, čustva,

gibanje … Zunanjo površino velikih možganov imenujemo možganska skorja.

4 moţganski reţnji (čelni, senčni, temenski in zatilni )

Veliki moţgani - levo in desno poloblo (hemisfero), ki ju povezuje prečnik. Vsaka polobla - specializirano, dominantno vlogo pri opravljanju določenih funkcij = lateralizacija. Vemo tudi, da vsaka polobla možganov kontrolira nasprotno polovico telesa.

Limbični sistem - hipotalamus, amigdala in hipokampus, igra pomembno vlogo pri čustvenih in motivacijskih procesih.

Hrbtenjača in najpomembnejši deli možganov Vir: Russell, 1993, 43

Specializacija funkcij leve in desne poloble Vir: Russell, 1993, 52

Del možganske skorje Vir: Russell, 1993, 44

NEVRON – ţivčna celica Osnovna funkcionalna in morfološka enota

živčnega sistema

Telo celice, dendriti in akson (dendriti sprejmejo impulz in ga pošljejo telesu celice, nato pa impulz potuje preko aksona na drugi nevron)

Ţivčna povezava - med dvema nevronoma imenujemo sinapsa.

Nevrotransmitorji so povezani z nekaterimi duševnimi motnjami. Njihova vloga je pomembna, tudi kadar govorimo o uporabi psihoaktivnih snovi. Na primer alkohol spremeni aktivnost nekaterih nevrotransmitorjev, kar ima neposredni učinek na možgane.

http://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848a

http://www.ted.com/talks/sebastian_seung.html

http://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.mojvideo.com/video-11-06-08-zivcevje-delovanje-nevronov/612be36bdb89ccbe848ahttp://www.ted.com/talks/sebastian_seung.html

Čas: 30 minut.

Delo v skupini po 4-5 oseb Frontalno poročanje ugotovitev, misli, idej … Zaključki - sklepi

“Psihološka kategorizacija duševnih bolezni je:

koristna saj lahko na ta način posamezniku pomagamo spremeniti vzorce vedenja

nekoristna in da je v najslabšem primeru škodljiva, zavajajoča in ponižujoča.”