0.10.1 ELABORAT HIDROTEHNIČNE OSNOVE INVESTITOR OBČINA LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50 A, 1370 LOGATEC …………………………………………………………………………………. PROJEKT HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DEL OBČINE LOGATEC …………………………………………………………………………………. VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE STROKOVNE PODLAGE …………………………………………………………………………………. ZA GRADNJO NOVA GRADNJA …………………………………………………………………………………. PROJEKTANT URBANIA d.o.o., Ul. Janeza Pavla II.13, Ljubljana Direktor: Peter Lovšin spec.arh.urb., univ.dipl.inž.arh. …………………………………………………………………………………. ODGOVORNI VODJA PROJEKTA SODELAVCI Matej Hozjan abs.vod. in kom.inž. Daša Rogelj univ.dipl.inž.kraj.arh. ŠTEVILKA PROJEKTA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE PROJEKTA 064-5a-10, Ljubljana, maj 2010 ………………………………………………………………………………….
103
Embed
OBČINA LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50 A, 1370 …d2rpbd10jy944s.cloudfront.net/IZBOR/STRATEGIJE, PROGRAMI...Občina Logatec leži v osrednji Sloveniji, v osrčju Notranjske na stiku
This document is posted to help you gain knowledge. Please leave a comment to let me know what you think about it! Share it to your friends and learn new things together.
Transcript
0.10.1 ELABORAT HIDROTEHNIČNE OSNOVE
INVESTITOR
OBČINA LOGATEC, TRŽAŠKA CESTA 50 A, 1370 LOGATEC ………………………………………………………………………………….
PROJEKT
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DEL OBČINE LOGATEC
URBANIA d.o.o., Ul. Janeza Pavla II.13, Ljubljana Direktor: Peter Lovšin spec.arh.urb., univ.dipl.inž.arh.
………………………………………………………………………………….
ODGOVORNI VODJA PROJEKTA
SODELAVCI Matej Hozjan abs.vod. in kom.inž. Daša Rogelj univ.dipl.inž.kraj.arh.
ŠTEVILKA PROJEKTA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE PROJEKTA
064-5a-10, Ljubljana, maj 2010 ………………………………………………………………………………….
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
1
0.10 ELABORAT HIDROTEHNIČNE OSNOVE
0.10.1 NASLOVNA STRAN ELABORATA 0.10.2 KAZALO VSEBINE ELABORATA 0.10.3 NAMEN NALOGE 0.10.4 UVOD 0.10.4.1 Opis območja 0.10.4.2 Fotografije s terena 0.10.4.3 Geodetski posnetek 0.10.5 MATEMATIČNI MODEL POTEKA GLADIN 0.10.5.1 Uporabljeni računski model 0.10.5.2 Hidrološke količine, geodetski podatki 0.10.5.3 1D model 0.10.5.4 2D model 0.10.5.5 MIKE Flood model (1D+2D) 0.10.5.6 Računski primeri 0.10.5.7 Rezultati hidravličnih presoj 0.10.5.8 Obstoječe stanje pretok Q10 0.10.5.9 Obstoječe stanje pretok Q100 0.10.5.10 Obstoječe stanje pretok Q500 0.10.6 HIDROLOŠKI DEL 0.10.6.1 Splošno 0.10.6.2 Hidrografske karakteristike območja 0.10.6.3 Metereološki podatki (dnevne vrednosti padavin, urne
vrednosti padavin, mesečne vrednosti padavin, mesečne vrednosti avapotraspiracije)
0.10.6.4 Vrednost visokih vod 0.10.7 OBSTOJEČE STANJE 0.10.7.1 Opis 0.10.7.2 Metodologija priprave kart poplavne nevarnosti in kart
razredov poplavne nevarnosti 0.10.7.3 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste M 1: 50 000 0.10.7.4 Karte poplavne nevarnosti – stanje M 1:5000 0.10.7.5 Karte razredov nevarnosti – stanje M 1:5000 0.10.8 PREDVIDENO STANJE Z OMILITVENIMI UKREPI 0.10.8.1 Splošno 0.10.8.2 Omilitveni ukrepi na območju naselja Logatec 0.10.8.3 Karte poplavne nevarnosti s prikazom omilitvenih ukrepov
M 1:5000 0.10.8.4 Karte razredov nevarnosti – ukrep, M 1:5000
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
2
0.10.9 NAČRTOVANJE NOVIH PROSTORSKIH UREDITEV NA PRIKAZU PODROBNE NAMENSKE RABE IN DOLOČITVI PROSTORSKO IZVEDBENIH POGOJEV
0.10.9.1 Usmeritve za prostorsko izvedbene pogoje 0.10.9.2 Karte poplavne nevarnosti in podrobna namenska raba
prostora M 1:5000 0.10.9.3 Karte razredov nevarnosti in podrobna namenska raba
prostora M 1:5000 0.10.10 VIRI 0.10.11 PRILOGE
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
3
0.10.2 KAZALO VSEBINE
0.10.3 NAMEN NALOGE ____________________________________________________ 4 0.10.4 UVOD _____________________________________________________________ 5
0.10.4.1 Opis območja 5 0.10.4.2 Fotografije s terena 10 0.10.4.3 Geodetski posnetek 18
0.10.5 MATEMATIČNI MODEL POTEKA GLADIN _______________________________ 19 0.10.5.3 1D model 20 0.10.5.4 2D model 22 0.10.5.5 MIKE Flood model (1D+2D) 22 0.10.5.6 Računski primeri 23 0.10.5.7 Rezultati hidravličnih presoj 23
0.10.6 HIDROLOŠKI DEL __________________________________________________ 25 0.10.6.1 Splošno 25 0.10.6.2 Hidrografske karakteristike območja 25 0.10.6.3 Meteorološki podatki 26 0.10.6.4 Vrednosti visokih vod 27
0.10.7 OBSTOJEČE STANJE _______________________________________________ 29 0.10.7.1 Opis 29 0.10.7.2 Metodologija priprave kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti
32 0.10.7.3 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste 34 0.10.7.4 Karte poplavne nevarnosti – stanje 35 0.10.7.5 Karte razredov poplavne nevarnosti - stanje 36
0.10.8 PREDVIDENO STANJE Z OMILITVENIMI UKREPI _________________________ 37 0.10.8.0 Splošno 37 0.10.8.1 Omilitveni ukrepi na območju naselja Logatec 37 0.10.8.2 Omilitveni ukrepi na območju male in srednje nevarnosti poplav 38 0.10.8.3 Karte poplavne nevarnosti s prikazom omilitvenih ukrepov 40 0.10.8.4 Karte razredov poplavne nevarnosti - ukrep 41
0.10.9 NAČRTOVANJE NOVIH PROSTORSKIH UREDITEV, PRIKAZ PODROBNE NAMENSKE RABE IN DOLOČITEV PROSTORSKO IZVEDBENIH POGOJEV _________ 42
0.10.9.1 Usmeritve za prostorsko izvedbene pogoje 42 0.10.9.2 Karte poplavne nevarnosti in podrobna namenska raba prostora - ukrep 47 0.10.9.3 Karte razredov poplavne nevarnosti in podrobna namenska raba prostora - ukrep 48
0.10.10 VIRI _____________________________________________________________ 49 0.10.11 PRILOGE _________________________________________________________ 50
0.10.11.1 Izračun površinskega odtok 50 0.10.11.2 Rezultati HEC-HMS 51 0.10.11.3 Vzdolžni profili stanje in ukrep 52 0.10.11.4 Hidrogrami in prikaz razlitja vode po časovnih korakih stanje in ukrep 53
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
4
0.10.3 NAMEN NALOGE
Občina Logatec v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09) pripravlja Občinski prostorski načrt Logatec. Pri izdelavi Občinskega prostorskega načrta pa je potrebno v skladu s predpisi upoštevati tudi Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/2008).
Občina Logatec, kot naročnik je omejila izdelavo naloge le na osrednji del Občine Logatec, ki zajema naselja Gorenja Vas, Gorenji in Dolenji Logatec in sicer za območje vodotokov Črni potok, Reka in Logaščica. Ta del občine je z vidika poplavljanja tudi najbolj ogrožen.
Obstoječa poplavna območja prikazuje opozorilna karta poplav, ki je predstavljena na spletnih straneh Agencije RS za okolje (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/).
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
5
0.10.4 UVOD
0.10.4.1 Opis območja 1
Lega in položaj občine v širšem prostoru
Občina Logatec leži v osrednji Sloveniji, v osrčju Notranjske na stiku dveh velikih geografskih makroregij, alpskega in dinarskega sveta. Meji na občine Vrhnika, Dobrova-Polhov Gradec, Žiri, Idrija, Ajdovščina, Postojna in Cerknica.
Občina se razprostira na 173,1 km2 in ima po podatkih popisa iz leta 2002 11.343 prebivalcev. Gostota poseljenosti je 65,5 prebivalcev/km2. Večina prebivalstva živi v večjih naseljih in krajih.
V okviru dinarske makroregije v občino sega submakroregija dinarske planote ter dinarska podolja in ravniki. V okviru alpske makroregije pa sega v občino skrajni južni del submakroregije alpskih hribovij.
Sestavljajo jo naslednje geografske mezoregije:
- Cerkljansko, Rovtarsko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, ki sega v občino Logatec z območjem Rovtarskega hribovja;
- Trnovski gozd, Nanos in Hrušica, ki sega v občino z območjem Hrušice;
- Notranjsko podolje s svojim severnim delom;
- Krimsko hribovje in Menišija, ki v občino sega z območjem Menišije
Izoblikovanost terena in geomorfološke značilnosti
Rovtarsko hribovje, ki je del mezoregije Cerkljansko, Rovtarsko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje, je najbolj zakrasel del te pokrajine in predstavlja prehod v dinarski svet. Gre za pretežno dolomiten in apnenčast svet. Dolomitna pobočja so pogosto razčlenjena s plitvimi suhimi dolinicami, ki potekajo v smeri največje strmine na pobočju. Ker je v dnu teh dolcev več vlage in debelejša prst, so jih nekdaj intenzivno izkoriščali za njive, danes pa so v njih pretežno travniki.
Apnenec v tem delu le malokje obsega večje površine, večinoma gre za triasne apnence. Površje Rovtarskega hribovja s svojo osnovno slemenitvijo od severozahoda proti 1 Povzeto po: Analiza stanja in teženj v prostoru in analiza poselitve kot strokovna podlaga za pripravo novih prostorskih aktov Občine Logatec, Locus d.o.o., 2006
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
6
jugovzhodu že nakazuje prehod v dinarske pokrajine. Zaradi reliefne razgibanosti ga uvrščamo v predalpski svet. Območje mezoregije Trnovski gozd, Nanos in Hrušica sega v občino Logatec s Hrušico oz. njenim vzhodnim delom. Tudi tu prevladujejo apnenci in dolomiti. Hrušica ima najbolj pestro zgradbo, pojavlja se tako eocenski fliš kot tudi triasni dolomit. Površje je tu manj kamnito, vrtače so redkejše in plitvejše. Pojavljajo pa se številne kotanje, kraške uvale in majhna suha kraška polja. Vidni so tudi ostanki nekdanjih rečnih dolin s terasami. Prevladujejo nadmorske višine med 950 in 1000 m. Na planotah so ugodne razmere za globoka brezna, saj so skladi apnencev debeli in kemično čisti, padavin je veliko, gladina kraške talne vode pa je nizka.
Pretežni del občine prekriva mezoregija Notranjsko podolje. V občino Logatec sega s polji in ravniki Planinsko polje, Logaški ravnik, Logaško polje in Hotenjski ravnik. Leži v podolgovati kotanji, ki so jo dolgo razlagali kot zakraselo dolino Ljubljanice in Hotenjke, danes pa kot tektonski jarek ob idrijskem prelomnem območju. V oligocenu je prišlo do večjih tektonskih premikov, v miocenu pa še do sistema prelomov, ki so zasnovali današnjo reliefno podobo. Ob koncu pliocena se je začelo močno zakrasevanje. Konec pliocena so se prej površinske vode umaknile pod površje. Zakrasevanje je pospešilo tudi tektonsko ugrezanje Ljubljanskega barja. Os Notranjskega podolja poteka v dinarski smeri SZ-JV, le manjši del podolja zavije iz dinarske smeri in je izoblikovan ob prečnih prelomih, ki potekajo mimo Logatca proti Vrhniki. Gre za dve krajši prečni podolji. Prvo se začenja pri Kalcah in vključuje Logaško polje, drugo pa nad Planinskim poljem in se odpira proti Pivški kotlini. Prevladujejo karbonatne kamnine (apnenci in dolomiti), manjši del pa nepropustne kamnine, zlasti kvartarne naplavine, kjer vode odtekajo površinsko. Značilne oblike so tudi še številne vrtače, udornice in škrapljasto površje ter zelo prevotleno podzemlje. Pokrajina leži na nadmorski višini med 400-900 m, skoraj dve tretjini med 500-600 m. Tu je tudi veliko jam, ki sodijo med najdaljše v Sloveniji.
Hotenjski ravnik obsega 54 km2 veliko ozemlje na skrajnem severozahodnem delu Notranjskega podolja. Na vzhodu ga obdaja svet Rovtarskih Žibrš, na severu Idrijsko hribovje, na zahodu gozdnata planota Hrušica. Po reliefnem razvoju je sorodno dnom kraških polj. To je v grobem uravnano površje, ki se dviguje proti Godoviču.
Menišija se vzdolž zahodnega roba Krimskega hribovja in severovzhodnega roba Notranjskega podolja
vleče od Blok na JV proti Rovtarskemu hribovju na SV, s katerim se stika v ozkem pasu med Vrhniko in Logatcem ter loči Ljubljansko barje od Notranjskega podolja. Na zahodu se Menišija razmeroma zložno spušča v močno zakraseli Logaški ravnik. Značilna je izrazita prevlada karbonatnih kamnin, silikatnih kamnin je izjemno malo. Med mezozoiskimi karbonatnimi kamninami prevladujejo triasni apnenci in dolomiti. Proti Menišiji se pojavljajo spodnjetriasni in srednjetriasni dolomiti s primesjo kremena in sljude. Na uravnanih planotastih območjih so se razvile številne kraške oblike, predvsem vrtače in kraške jame. Celotna pokrajina ima prej značaj hribovja kot planote. Večina pokrajine je v nadmorskih višinah med 500 in 1000 m.
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
7
Klimatske značilnosti
Rovtarsko hribovje ima zmerno celinsko podnebje. Manj ugodne temperaturne razmere so na vetrovnih slemenih, tako da imajo Rovte nekoliko nižjo povprečno letno temperaturo od ostalih delov te enote z enako nadmorsko višino. V vseh mesecih v povprečju pade več padavin, kot jih lahko izhlapi. Do sušnosti pride občasno le na najplitvejših prsteh na dolomitu. Padavin je na višinah 800 m okoli 1800 mm, čeprav v tem delu enote, v Rovtarskem hribovju količina padavin nekoliko upade.
Podnebje Hrušice, ki s svojim vzhodnim delom sega v občino Logatec, določata predvsem lega in nadmorska višina. Padavinski režim kaže prepletanje celinskih in sredozemskih vplivov. Razlike med meseci so razmeroma majhne. Padavinska viška sta novembra in junija, ko je nekoliko manjši višek. Vsekakor pa je značilna obilna namočenost. Večina zimskih padavin je v obliki snega, zlasti v višjih predelih. V kraških kotanjah s toplotnim obratom obleži sneg do poletja. Značilen pojav je burja. Zaprte kotanje imajo toplotni obrat, kateremu se prilagaja tudi rastje. Na severnem delu Notranjskega podolja na območju občine Logatec se pojavljajo celinski klimatski vplivi.
Najhladnejši je januar, najtoplejši julij. Med marcem in novembrom je povprečna mesečna temperatura nad 0°C. Padavin je razmeroma veliko in si sorazmerno enakomerne porazdeljene prek leta z izrazitim jesenskim viškom oktobra in novembra ter neizrazitim spomladi. Najmanj padavin je poleti.
Velika nadmorska višina območja Menišije pomembno vpliva na podnebne razmere. Zaradi večje oddaljenosti od morja je namočenost tega dela dinarskih planot manjša od morju bližjih planot. Letna količina padavin je ok. 1748 mm, povprečna letna temperatura pa 6,8°C.
Hidrološke značilnosti
Del Rovtarskega hribovja sodi v porečje Idrijce, osrednji del odvodnjava Logaščica in nekatere druge manjše ponikovalnice, ki se stekajo v Ljubljanico in naprej v Savo.
V območju Hrušice se vode večinoma odmakajo proti Hotedrškem podolju.
Notranjsko podolje, ki sega s svojim jugovzhodnim delom v občino Loška dolina, je globoki kras pretočnega tipa s ponikalnicami in kraškimi polji. Glavna smer odtoka je proti Savi in Ljubljansemu barju. Ker pa prelomnice in dolomitni pasovi predstavljajo pragove, se morajo prek teh vodni tokovi površinsko prelivati. Od tod toliko ponornic, kraških polj in vodnih jam. Splošna značilnost vodnih tokov pa je, da delujejo kot nepovezani drobci, gostota površinske mreže je izredno nizka. Razen čiščenja odplak iz naselij in industrije so v celotnem kraškem zaledju potrebni učinkoviti varstveni ukrepi. Kras je zaradi posebnosti za onesnaževanje bolj občutljiv kot druge pokrajine.
Notranjsko podolje je pomemben del povirja kraške reke Ljubljanice. Vode se namreč zbirajo v dveh krakih: cerkniškem in pivškem, ki se združita v Planinski jami. Voda s tega porečja se steka na Ljubljansko barje v izvire Ljubljanice, Ljubije in Bistre.
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
8
Pod Logaškim ravnikom potekajo glavne vodne zveze med Cerkniškim in Planinskim poljem ter izviri Ljubljanice pri Bistri in Vrhniki. Na samem Logaškem ravniku ni površinskih voda. Severni del, kjer je poglobitev Logaško polje, so v glavnem oblikovali potoki, ki pritekajo z zahodnega dolomitnega ozemlja. Eden od potokov z zaplanskega hribovja je pritekal na severni del Logaškega polja, imenovan Pusto polje, ki se s suho dolino odpira proti Ljubljanskemu barju.
Dokaz, da mimo Logaškega polja teče podzemeljska voda s Planinskega polja proti Vrhniki, so številne koliševke na Logaškem ravniku.
Hotenjski ravnik s Hrušice nima površinskih pritokov, z dolomitnega sveta pri Hotedrščici pa nanj priteka Hotenjka, ki je na robu podolja nasula nekaj dolomitnega peska in ponika v dnu podolja. Dokazano je podzemno raztekanje Hotenjke v porečji Idrijce in Ljubljanice.
Rečna mreža na območju Menišije je zaradi prevlade dolomita nad apnencem razmeroma gosta. Hribovje se odmaka proti Ljubljanskemu barju, le del ozemlja na skrajnem JZ robu Menišije se odmaka v Cerkniščico.
Vegetacijske značilnosti
Med gozdovi v Rovtarskem hribovju prevladujejo predvsem bukovi. Na nižjih prisojnih legah toploljubne združbe, na osojnih pa predalpske. Na plitvih, peščenih prsteh na dolomitu pogosto uspevajo borovi gozdovi. Na nepropustnih kamninah prevladujejo permokarbonske in permske usedline, na katerih so nastale kisle rjave prsti, na apnencih in dolomitih pa so pokarbonatne prsti in rendzine.
Na območju Hrušice na krednih in jurskih apnencih ter triasnih dolomitih prevladujejo rahlo bazične rjave pokarbonatne prsti in deloma rendzine. Zaradi zakraselosti je debelina prsti neenakomerna. Obilne padavine prst izpirajo. Gre za gozdnato pokrajino, delež gozda se zaradi ogozdovanja nenehno veča. Obširni gozdovi so zaradi slabe dostopnosti razmeroma dobro ohranili svoje značilnosti. V nadmorskih višinah med 700 do 1200 m prevladuje gozd bukve in jelke, ki niže prehaja v dinarske podgorske bukove gozdove, više pa so čisti visokogorski bukovi sestoji. Tej vrsti se pridružuje tudi gorski javor, v nižjih ter strmih in osojnih legah v vrtačah so posamične lipe, platanolistni javorji in veliki jeseni.
Poplavam na Planinskem polju je prilagojena tudi raba tal. Tu ni njiv temveč samo travniki z združbami močvirnih tipov.
Na Logaškem ravniku prevladuje gozd, ki prekriva četrtino površja. V Notranjskem podolju so na kraških poljih z nanosi rek in potokov nastali gleji, oglejene in obrečne prsti, ki jih porašča vlagoljubno rastje. Na apnencih in dolomitih so se razvile rendzine in rjave pokarbonatne prsti, ki jih poraščata travniško rastje in gozd. Najobsežnejši je jelovo bukov gozd, jelki in bukvi pa so primešani še gorski javor, gorski brest, lipa, jesen in smreka. Naravna sestava je zaradi v preteklosti izsekane bukve precej spremenjena. Ob sušenju jelke se danes po naravni poti bukev ponovno vrašča.
Hladnejše lege porašča dinarski bukov gozd, na toplih legah pa je razvito toploljubno rastje. Naravna travišča so ostala v glavnem v dnu kraških polj, kjer se ob vodnih strugah raztezajo
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
9
poplavna travišča, ki na pobočjih prehajajo v košenice in gojene travnike. Mnoga zemljišča, kjer so včasih kosili, se danes zaraščajo z gozdom.
Na Hotenjskem ravniku gozd prekriva dve tretjini površja.
Na apnenčasti in dolomitni podlagi Menišije je največ spranih pokarbonatnih prsti, ponekod pa se na apnencu pojavljajo še rendzine in evtrične rjave prsti. Dve tretjini površja pokriva gozd. Prevladujeta gozd bukve in jelke, ki na osojni strani sega do vznožja hribovja, ter gozd bukve in gabrovca. Gozdovi so gospodarsko pomembni, na večjih strminah pa imajo tudi varovalno vlogo.
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
10
0.10.4.2 Fotografije s terena
Zadrževalnik Reka
Zadrževalnik Reka (dolvodno)
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
11
Požiralnik Jačka
Logaščica v Dolenjem Logatcu (PP135)
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
12
Most v Dolenjem Logatcu (PP133)
Struga Logaščice v Dolenjem Logatcu (PP116)
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
13
Struga Logaščice v Dolenjem Logatcu (PP118)
Most v Dolenjem Logatcu (PP101)
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
14
Struga Logaščice v Dolenjem Logatcu (PP102)
Struga Logaščice v Dolenjem Logatcu (PP99)
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
15
Struga Logaščice v Dolenjem Logatcu (PP96)
Struga Logaščice v Blekovi vasi (PP89)
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
16
Struga Logaščice v Blekovi vasi (PP87)
Struga Logaščice v Gorenjem Logatcu (PP58)
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
17
Struga Črnega potoka v Gorenjem Logatcu (PP45)
Struga Črnega potoka v Gorenjem Logatcu (PP34)
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
18
0.10.4.3 Geodetski posnetek
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
19
0.10.5 MATEMATIČNI MODEL POTEKA GLADIN
0.10.5.1 Uporabljeni računski model
Za izdelavo matematičnega hidravličnega modela smo uporabili programski paket MIKE
FLOOD, ki ga je razvil Danish Hydraulic Institute (DHI). Program omogoča simultano izvedbo
enodimenzijskega računa toka v sami strugi vodotoka (orodje MIKE11) in dvodimenzijskega
računa po poplavnih ravnicah (orodje MIKE21). Modelira se nestalni neenakomerni tok.
MIKE FLOOD pri simulaciji dinamično povezuje 1D in 2D model in vse prednosti, ki jih
posamezna modela imata: 1D: točen račun za samo strugo, dobro modeliranje
hidrotehničnih objektov, hitrost računa; 2D: točen račun za tok po poplavnih površinah.
0.10.5.2 Hidrološke količine, geodetski podatki
Ker gre pri obravnavanem modelu za dinamični model, je potreben zgornji robni pogoj
celoten poplavni val, ki ga opredelimo v hidrogramu Q(t). Hidorgrami so bili izračunani s
pomočjo programskega orodja HEC-HMS. HEC-HMS je razvil Hidrološki inženirski center
(HEC) Ameriške vojske in se ga uporablja za simuliranje površinskega odtoka. Površinski
odtok smo simulirali za Črni potok in Reko ter prispevno območje mesta Logatec. Za
obravnavano območje so bile analizirane naslednje padavinske postaje:
Padavinska postaja n.m.v. Maksimalne dnevne padavine Obdobje
Hotedršica 550 m 160,2 mm 1961-2005
Logatec 486 m 194,1 mm 1961-2000
Rovte 700 m 160,5 1951-2006 Preglednica 1: Padavinske postaje
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
20
Geodetske podatke, ki so služili izdelavo 1D in 2D modela, nam je priskrbel investitor.
Izdelan je bil geodetski posnetek terena z različnimi metodami (GPS in klasična terestična
geodezija). Posnetih je bilo 2190 točk na površini 0,8 km2. Zaradi poraščenega obrežja je bil
na nekaterih predelih posnetek terena otežen in zato okrnjen. Predvsem v zadnjih 350 m
pred požiralniki je teren zelo strm, poraščen in nedostopen. Tako so bile točke rečnega
profila posnete le na obeh robovih rečne doline in v strugi reke, kar je le približek dejanskega
stanja.
Slika 1: Izbrana profila v območju pred požiralniki
0.10.5.3 1D model
V 1D modelu smo izdelali osnovno strugo s pritoki. Za vhodne podatke smo uporabili
podatke o rečni mreži, prečnih prerezih, robnih pogojih in hidrodinamičnih parametrih.
Geodetski posnetek nam je bil podlaga za izdelavo 155 prečnih prerezov in 4590 m rečne
mreže. Za izračun v 1D modelu smo vzeli širino rečne struge z obema bregovoma le zdnjih
350 m pred požiralniki je bila v izračun vzeta celotna rečna dolina zaradi geodetskega
posnetka. Za zgornji robni pogoj smo uporabili hidrograme pretokov za povratne dobe 10,
100 in 500 let (hidrogrami so prikazani v prilogah hidravličnih presoj). Hidrogrami so bili
izračunani za vsak pritok posebej.
Kot spodnji robni pogoj smo podali Q/H krivuljo požiralnikov na Logaščici. Z meritvami in
opazovanji je bilo ugotovljeno, da požiralniki zmorejo požreti vodo med 5 in 6 m3/s, potem pa
se območje Jačke ojezeri. Podatka o pretočnosti požiralnikov ob visokih vodah ni bilo na
voljo, zato je bil model umerjen na poplavno situacijo 30. marca 2009, ko so bile v poplave
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
21
Logatcu ocenjene s 50 letno povratno dobo (ocena narejena glede na višino vode v
zadrževalniku Reka).
Pri hidrodinamičnih parametrih smo uporabili Manningov koeficient hrapavosti, ki je bil
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
42
0.10.9 NAČRTOVANJE NOVIH PROSTORSKIH UREDITEV, PRIKAZ PODROBNE NAMENSKE RABE IN DOLOČITEV PROSTORSKO IZVEDBENIH POGOJEV
0.10.9.1 Usmeritve za prostorsko izvedbene pogoje
V splošnih prostorsko izvedbenih pogojih se smiselno upošteva zahteve omilitvenih ukrepov na območju naselij Gorenji Logatec in Dolenji Logatec iz točke 0.10.8.3 tega elaborata.
V podrobnih prostorsko izvedbenih pogojih se za naslednje enote urejanja prostora upošteva naslednje zahteve:
DL – 153
Enota urejanja prostora se v severnem delu nahaja v območju poplav. Del parcel 815/5 in 815/3 je v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
DL-141
Enota urejanja prostora se nahaja v območju poplav. Zahodni del (parceli 1583/5 in *291) enote je v območju srednje in manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
DL – 149
Enota urejanja prostora se nahaja v območju poplav. Zahodni del parcel 1611/63, 1610/2, 1610/3 in 1610/6 je v območju srednje in manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
DL-144
Enota urejanja prostora se nahaja v območju velike in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
43
DL – 145
Enota urejanja prostora se delno nahaja v območju poplav. Zahodni del enote je v območju srednje in velike nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena. Na osrednjem območju enote urejanja prostora je gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
DL – 135
Del enote urejanja prostora se nahaja v območju poplav. Zahodni del parcel 1518/1, 1529/33, 1529/38 in 1529/35 je v območju srednje in manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
DL – 128
Enota urejanja prostora se nahaja v območju manjše in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
DL – 142
Enota urejanja prostora se nahaja v območju velike in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
DL – 118
Južni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
DL – 122
Enota urejanja prostora se nahaja v območju manjše, srednje in velike nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
DL – 112
Južni del enote urejanja prostora se nahaja v območju poplav. Zahodni del parcele 21/30 in južni del parcele 21/30 je v območju manjše in srednje nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 473,7 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
BL – 75
Enota urejanja prostora se delno nahaja v območju poplav. Del parcele *175 je v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
44
kota pritličja 476,9 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
BL-213
Enota urejanja prostora se nahaja v območju manjše in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
BL – 91
Južni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 477,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
BL – 93
Jugozahodni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 477,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
BL – 85
Severni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 477,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
BL – 82
Severni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 477,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
BL – 63
Južni del enote urejanja prostora (20 metrski pas ob vodotoku) se nahaja v območju manjše in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
GL – 177/1
Enota urejanja prostora se nahaja v območju manjše in srednje nevarnosti poplav. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
45
GL – 119
Severovzhodni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja tam dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 484,0 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
GL – 139
Enota urejanja prostora se nahaja v območju manjše in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
GL – 140
Enota urejanja prostora se nahaja v območju manjše in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
GL – 137
Južni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je na južnem delu parcele 15/1 gradnja dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 485,2 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
GL – 122
Enota urejanja prostora se nahaja v območju manjše in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
GL – 123
Enota urejanja prostora se nahaja v območju manjše in srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
GL – 128
Enota urejanja prostora se nahaja v območju srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
GL – 120
Severni del enote urejanja prostora se nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja na parceli 1026/2 dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 485,4 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
GL – 121
Enote urejanja prostora se delno nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja na severnem delu parcele 1026/5 dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 485,5 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
46
možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
GL – 127
Enote urejanja prostora se delno nahaja v območju manjše nevarnosti poplav, zato je gradnja na vzhodnem delu dovoljena le pod pogojem, da bo minimalna kota pritličja 485,5 m in dvignjena vsaj 20 cm nad površine okrog objekta. Podkletitev objekta ni možna. V primeru gradnje in posegov na območje enote urejanja prostora je potrebno pridobiti vodno soglasje.
GL – 184
Enota urejanja prostora se nahaja v območju srednje in manjše nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
GL – 100
Manjši del enote urejanja prostora (parcela 1013/6, severo vzhodni del parcele 1013/1 in severni del parcele 10110/2) se nahaja v območju srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
GL – 60
Manjši del enote urejanja prostora (južni del parcele 868) se nahaja v območju srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
GL – 59
Manjši del enote urejanja prostora (severni del parcele 957/1 in pet metrski pas ob cesti na parcelah 956/8 in 956/5) se nahaja v območju srednje nevarnosti poplav, zato gradnja tam ni dovoljena.
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
47
0.10.9.2 Karte poplavne nevarnosti in podrobna namenska raba prostora - ukrep
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
48
0.10.9.3 Karte razredov poplavne nevarnosti in podrobna namenska raba prostora - ukrep
HIDROLOŠKO HIDRAVLIČNA PRESOJA VODNEGA REŽIMA OSREDNJEGA DELA OBČINE LOGATEC
49
0.10.10 VIRI
- Brilly, M. in M. Šraj: Modeliranje površinskega odtoka in navodila za program HEC-HMS. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2005. - Karta infitracijska sposobnost tal. ICPVO: infrastrukturni center za pedologijo in varstvo okolja, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. GURS Geodetska uprava RS, marec 1010. - Zadrževalnik Reka. Biro Log, d.o.o., Ljubljana, oktober 1992 . Spletni viri: - Geopedija- interaktivni spletni atlas in zemljevid Slovenije. http://www.geopedia.si/ - Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za Okolje. http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/ - PISO- Prostorski informacijski sistem občin. http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vstopi.aspx