Untitled - Občina Sežana

Prihaja na odre Kosovelovega doma Sežana

Program in informacije: www.kosovelovdom.siSpremljajte tudi naša FB profila KINO Sežana in Kosovelov dom Sežana.

Torek, 19. marec 2019, ob 20.00Kratki filmi JANA CVITKOVIČAs pogovorom ob filmih.

Nedelja, 24. marec 2019, ob 20.00Film NEPOŠKODOVANE (The Undamaged)s pogovorom po filmu.Soorganizacija: Mladinski center Podlaga in Klub študentov Sežana.Za člane Kluba študentov Sežana je vstop brezplačen (vstopnico dvignete z veljavno izkaznico KŠS na blagajni).

Ponedeljek, 25. marec 2019, ob 19.30Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gle-dališče Ptuj: STENICA Avtorska komedija po motivih pravljične komedije Stenica Vladimirja Vladimiroviča Majakovskega.

Sobota, 6. april 2019, ob 10.00BEREMO IN GLEDAMO: Ameriška literatura in filmografijaAmeriški film ČUDO (Wonder)Steve Chbosky vs. R. J. Palacio: ČUDO (spre-hod po filmu in romanu ČUDO). Pogovor-ni dopoldan bosta vodila Rok Govednik in Neža Lipanje.Projekt se izvaja v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico in ga sofinancira Ameriška amba-sada Ljubljana.

Petek, 12. april, ob 15.00FILMŠULASlovenski celovečerni igrani film Urše Me-nart NE BOM VEČ LUZERKA (2018, 85 minut) s pogovorom po filmu.

Sobota, 13. april 2019, ob 10.00SREČKIN ROJSTNI DAN s predstavoTROBLJA IN KLJUČ

Petek, 19. april 2019, ob 20.00Špas teater:MENOPAVZAGlasbena komedija.

Petek, 26. april, ob 20.00GUŠTO GRE NA ROMANJEMonokomedija.

Petek, 20. september 2019, ob 20.00KoncertSIDDHARTA – NOMADI (akustična turneja)

Petek, 5. april 2019, ob 20.00Gledališka skupina KD Brce:KRAŠKE INTRIGEKomedija.

Petek, 29. marec 2019, ob 20.00PREDSTAVA ZA VSAKO PRILOŽNOSTGlasbena komedija.

www.sezana.siObčina SežanaPartizanska cesta 46210 Sežana

Tel: +386 (0)5 731 01 00Fax: +386 (0)5 731 0123

Spoštovani bralci!

Nikoli vas še nisem tako nagovorila, a tokrat vas moram. Tako čutim. Decembra sem se od vas poslavljala, kot da sem sestopila s krožnice. Saj sem. Čisto zares. Potem pa me je spet privlekla sila težnosti v na-magneteno bližino. Prijele so me druge roke in sedla sem na vrtiljak z novimi sodelavci. Zdaj se spet vrtim z vami. In imam srečo, da se lahko oziram nazaj, pa ne sama. Mimo nas drvijo dogodki. Nekatere nam je uspelo ujeti s pogledom, drugi so izginili iz našega zornega kota. Tako je sestavljena tudi ta številka, v katero nismo mogli ujeti vseh zapisov, ki so nastali v tem času. Žal mi je, da so nam nekateri pobegnili.

Pa koliko se je zgodilo! Veliko je bilo sprememb zunaj nas in v nas samih. Želim si in upam, da smo sprememba tudi mi. Krožnico je torej veter odpihal v nove smeri, lovimo drugačne poti.

Naj pomislim, kateri trenutek se mi je najbolj vtisnil v spomin ...Že vem. Bila je sobota, sončna in ne čisto brez skrbi. Kljub temu sem

se odpravila v središče kraja, v katerem bivam. Pridružila sem se sova-ščanom v pričakovanju na dogodek. Bilo mi je toplo pri srcu. Ne vem, če zaradi sonca ali zaradi bližine ljudi, s katerimi si delimo skupen pros-tor. Prepričana sem, da predvsem zaradi drugega. Da, bližina in druže-nje je bilo tisto, ki mi je ogrelo srce. Naj bo to želja in cilj v prihodnosti: bližina, ki ne rani, ampak bližina, ki povezuje. Naj bo bližina!

mag. Magdalena Svetina Terčon

Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na [email protected]. Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je23. 4. 2019. Članki naj obsegajo največ 3000 znakov s presledki, vsebovati pa morajo naslov članka ter navedbo avtorja besedila in

fotografij. Fotografije morajo biti ustrezne ločljivosti (300 dpi, vendar ne večje od 3 MB).

Izdaja:Občina Sežana

Odgovorna urednica:mag. Magdalena Svetina Terčon

Namestnica odgovorne urednice:Ivica Podgoršek

Uredniški odbor:Jana Hreščak, Anet Jagodič, Olga Knez,

Miha Ravbar Vidar, Sara Škapin

Lektorica:mag. Magdalena Svetina Terčon

(razen oglasnih sporočil)

Tisk:Schwarz Print

Število izvodov:5350, Sežana, marec 2019

Glasilo je vpisano v Razvid medijev,ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS,

pod zaporedno številko 388.

ISSN 2536-3832

Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasiladobite na tel. št.: 05/ 73 10 148,

e-mail: [email protected],Tjaša Mezinec.

Slika na naslovnici:Anka Čeh

Glasilo si lahko ogledate v el. obliki na:www.sezana.si - Kraški obzornik

2

OBČ

INSK

A U

PRAV

A

Na zadnjih lokalnih volitvah smo na čelo Občine Sežana dobili novega župana – Davida Škabarja. Največ glasov med pe-timi kandidati je prejel že v prvem krogu, v drugem krogu pa je prejel dobrih 56 % glasov vseh volivcev v sežanski občini.

Naj ga predstavimo tudi občinskem gla-silu Kraški obzornik.

1. Čeprav vas občani dobro poznamo, vas prosim za kratko predstavitev.

Ob tej priložnosti bi se želel še enkrat zahvaliti volivcem za zaupanje. Moja ži-vljenjska pot se je pričela v Kopru, kjer sem se rodil. Odraščal sem v Sežani, kjer sem obiskoval vrtec in osnovno šolo. Po končanem šolanju sem se kot prometni inženir zaposlil pri Slovenskih železnicah v Sežani, od leta 1991 na odgovornem delovnem mestu.

Sem poročen, oče dveh otrok. Zadnja dva mandata sem pridobival dragocene izkušnje v Občinskem svetu Občine Seža-na, od leta 2011 do leta 2014 kot podžu-pan. V tej funkciji sem spoznal delovanje občine in njenih organov, predvsem je bil zanimiv odnos med občino in državnimi institucijami.

Rad imam naravo. Ukvarjal sem se z različnimi športi, rad berem in skušam biti čim bolj seznanjen z dogajanjem na različnih področjih družbenega življenja.

2. Prvi krst ste kot župan že prestali. Kakšni so vaši občutki in prve izkušnje na novi poti?

Kandidiral sem na listi Prava pot, katere osnovni cilj je narediti občino močnejšo, uspešnejšo in prijaznejšo za občane in nove partnerje. Pri tem je zelo pomemb-na pozitivna energija. V službo, ki je pol-na novih izzivov, prihajam z veseljem in upanjem, da bomo skupaj lahko uresni-čili zastavljene cilje. Mislim, da sem v ob-čino pripeljal potrebno svežino in novo energijo. Prve mesece sem se seznanjal s stanjem projektov in financ v občini, z delom zaposlenih v občinski upravi in s sodelavci začel intenzivno pripravljati proračun za letošnje leto. Zavedam se, da je pred mano še veliko dela. Po najboljših močeh se bom trudil, da uresničim volilni program, ki so ga volivci izbrali in na voli-tvah potrdili.

3. Kakšne načrte ste si zastavili?Moji načrti izhajajo iz programa, ki sem

ga predstavil, ko sem se podal na pot kandidature za župana. Glavni načrt je ra-zvoj občine Sežana, v kateri bi občanom, tako starejšim kot mlajšim omogočili so-cialno varnost in blaginjo, poskrbeli za enakomeren razvoj mesta in podeželja ter ohranjali naravne danosti. V programu

Besedilo in slika: Magdalena Svetina Terčon

Pogovor z županom Davidom Škabarjemimam tudi zadovoljevanje potreb obča-nov na vseh področjih družbenega življe-nja. Seveda pa to ni mogoče brez dobre finančne osnove občine, zato menim, da je najprej potrebno poskrbeti za razvoj na področju gospodarstva in turizma.

4. Po čem naj bi bila naša občina pre-poznavna?

Občina Sežana je največja kraška ob-čina. Vedno je bila občina, ki je bila go-spodarsko najmočnejša z največ podje-tniškimi možnostmi in priložnostmi. Leži namreč na izjemni lokaciji z dobro infra-strukturo, pridnimi in podjetnimi ljudmi in ravno te prednosti moramo izkoristiti. V občino si želimo pritegniti zanimive investitorje, tako da bi dvignili proračun na prihodkovni strani, s tem pa bi tudi na odhodkovni stani imeli več sredstev za razvoj ostalih dejavnosti.

Izhajam iz dejstva, kot sem že omenil, da je moj cilj izboljšati kakovost življenja vsakega občana.

5. Na prvo mesto ste torej postavili gospodarstvo. Kakšna pa naj bo vloga kulture, šolstva/izobraževanja/športa/turizma?

Vedno je potrebno postaviti prioritete. Po tehtnem premisleku sem se odločil za prvo prioriteto, in to je razvoj gospo-darstva. To nikakor ne pomeni, da bomo ostala področja zanemarili. Gospodarstvo smo postavili na prvo mesto, ker menimo, da moramo ponovno postati gospodar-sko prepoznavna občina v regiji. Gospo-darstvo nam bo zagotovilo nova delovna mesta in prispevalo k splošnemu razvoju občine. Takoj po nastopu funkcije župana sem pričel z aktivnostmi za vzpostavitev manjkajoče podjetniške infrastrukture.

Občina bo še naprej podpirala in so-financirala druge projekte s področja kulture, športa in turizma. Prizadevali si bomo, da bo šport dostopen za vse generacije, da bo pestro ustvarjanje na kulturnem področju in tudi na področju turizma bomo skušali slediti cilju, da bo Kras pomembna in prepoznavna turistič-na destinacija. Turizem si zasluži posebno obravnavo, predvsem pa strategijo, ki bo usmerjala razvoj te panoge in povezo-vanje tistih, ki se s turizmom ukvarjajo. Mnenja, kako razvijati turistično destina-cijo in s katerimi turističnimi produkti, so si precej različna. Menim, da je potrebno izhajati iz identitete in danosti, ki jih ima Kras, ob tem pa upoštevati sodobne tren-de v turizmu.

Na področju izobraževanja bomo še vedno nudili vso podporo za doseganje optimalnih pogojev za delo. Varnost je osnovna človekova potreba, zato podpi-

ram delovanje prostovoljnih gasilcev in razvoj gasilstva v občini nasploh. Različne nevladne organizacije (društva) so po-memben gradnik naše lokalne skupnosti, zato lahko v meni upravičeno pričakujejo konstruktivnega sogovornika in podpor-nika.

6. Ali bo vaša pisarna odprta obča-nom? Ali/kako lahko njihove pobude in vprašanja pridejo do vas?

Moje vodilo, ki sem ga ves čas poudarjal, je odprtost, sodelovanje in povezovanje. To skušam pri svojem delu upoštevati. Čeprav je moj dnevni koledar poln, se trudim, da si lahko vzamem čas za vse, ki bi radi podali predloge in kritike oziroma se na kakršen koli način trudijo biti aktivni občani, podjetniki ali funkcionarji v ob-činskem svetu. Veliko pogovorov imam tudi z gospodarstveniki. S pripravljeno-stjo na sodelovanje jih skušam prepričati, da še ni vse zamujeno.

S presenečenjem in zadovoljstvom ugotavljam, da je v tem času veliko obča-nov potrkalo na moja vrata in z veseljem sem jim prisluhnil. Občani so pripravljeni na sodelovanje in s predstavitvijo njiho-vih pogledov lahko vidim problematiko tudi v drugačni luči. Ni pa vsaka odločitev lahka ali enostavna – zahteva veliko časa in premisleka, ampak menim, da lepa be-seda lepo mesto najde. Za soustvarjanje prijazne in uspešne občine bodo vrata moje pisarne vedno vsem odprta.

7. Kakšno mnenje imate o Kraškem obzorniku?

Lahko bi rekli, da je to 'občinski tiskani facebook', ki nas obvešča o dogajanju v občini. S tem omogočamo vsem organi-zacijam, društvom, klubom, šolam in dru-gim zavodom, da se predstavijo in poro-čajo o svojem pestrem dogajanju.

Kraški obzornik nas bogati s pestrimi vsebinami in utrjuje identiteto Krasa in njegovih prebivalk in prebivalcev.

Hvala za pogovor in uspešno delo!

Občinski svet imenoval člane nadzornega odboraObčine sežana in svojih delovnih teles ter drugih organov

Potem ko se je Občinski svet na svoji prvi seji, dne 19. novembra 2018, konsti-tuiral, tako da je potrdil mandate vsem 20 novoizvoljenim članom in ugotovil izvolitev župana Davida Škabarja, ki je na volitvah v drugem krogu, 2. decem-bra 2018, ob 40,58-odstotni volilni ude-ležbi, s 56,35 odstotka glasov prema-gal protikandidata Andreja Silo (43,65 odstotka glasov), je na isti seji izmed članov Občinskega sveta imenoval še Komisijo za mandatna vprašanja volitve in imenovanja. V mandatnem obdobju

3

OBČ

INSK

A U

PRAV

A2018–2022 jo bo vodil Matej Glavina (Prevetrimo Kras. #Mladi Zmoremo), za podpredsednico je bila imenovana Martina Kodrič (David Škabar – Prava pot), za člane pa Klementina Križman (Za gospodarstvo Krasa), Bojan Pahor (Levica) in mag. Rado Pirjevec (SMC).

Na drugi seji Občinskega sveta, ki je bila dne 31. januarja 2019, so se svetniki najprej seznanili z obvestilom župana, da od 1. januarja 2019 dalje opravlja svojo funkcijo poklicno. Zatem so po-trdili mandat novi članici Občinskega

sveta Vlasti Sluban, ki je bila v Občinski svet izvoljena kot naslednja kandidatka z liste David Škabar – Prava pot. Županu Davidu Škabarju je namreč z ugotovitvi-jo izvolitve za župana prenehala funkci-ja člana Občinskega sveta.

Sicer pa je bila ta seja namenjena pred-vsem imenovanju stalnih delovnih teles Občinskega sveta, Nadzornega odbora Občine in drugih organov za mandatno obdobje 2018–2022.

Poglejmo njihove sestave:

Občinska uprava Občine Sežana


1. seja Občinskega sveta Občine Sežana

2. seja Občinskega sveta Občine Sežana

1. Sklep o seznanitvi s Poročilom Ob-činske volilne komisije Sežana o izidu volitev župana in Občinskega sveta v občini Sežana na volitvah dne 18. no-vembra 2018 in Poročilom o izidu vo-litev župana v občini Sežana – drugi krog, dne 2. decembra 2018.

2. Sklep o imenovanju Mandatne komisi-je (Klementina Križman – predsednica, Bojan Pahor – član, Andrej Sila – član).

1. Seznanitev z obvestilom župana o poklicnem opravljanju funkcije od 1. januarja 2019.

2. Sklep o potrditvi mandata Vlasti Slu-ban za članico Občinskega sveta Ob-čine Sežana.

3. Ugotovitveni sklep o oblikovanju svetniških skupin in delovanju sa-mostojnih članov Občinskega sveta v Občinskem svetu Občine Sežana v mandatnem obdobju 2018–2022.

4. Seznanitev s Sklepom o začasnem fi-nanciranju Občine Sežana v obdobju

19. 12. 2018

Sprejeti sklepi in drugi akti:

31. 1. 2019

Sprejeti sklepi in drugi akti:

3. Sklep o potrditvi mandatov članom Občinskega sveta Občine Sežana, ki so bili izvoljeni na rednih lokalnih vo-litvah, dne 18. novembra 2018.

4. Sklep o ugotovitvi mandata župana Davida Škabarja, izvoljenega na re-dnih lokalnih volitvah dne 2. decem-bra 2018, z dnem 20. decembra 2018.

5. Ugotovitveni sklep, da Davidu Ška-barju zaradi izvolitve za župana pre-neha funkcija člana Občinskega sveta z dnem 19. decembra 2018.

6. Sklep o imenovanju Komisije za man-

od 1. januarja do 31. marca 2019.5. Odlok o spremembi Odloka o usta-

novitvi organov skupne občinske uprave.

6. Volitve in imenovanja:- Sklepi o imenovanju delovnih teles

Občinskega sveta in drugih organov občine, in sicer: Nadzorni odbor; Od-bor za kulturo, šolstvo in šport; Od-bor za zdravstvo in socialno varstvo; Odbor za gospodarske dejavnosti in premoženjske zadeve; Odbor za kmetijstvo; Odbor za turizem; Odbor za infrastrukturo in urejanje prostora; Odbor za proračun in finance; Odbor za regionalno in čezmejno sodelo-

datna vprašanja, volitve in imenovanja (Matej Glavina – predsednik, Martina Kodrič – podpredsednica, Klementina Križman – članica, Bojan Pahor – član, mag. Rado Pirjevec – član).

Gradivo k točkam dnevnega reda, ki jih je Občinski svet Občine Sežana obravnaval na 1. seji, dne 19. decem-bra 2018, je dostopno na spletni strani www.sezana.si.

vanje; Statutarno-pravna komisija; Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin; Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; Odbor za izdajanje občinskega glasila Občine Sežana.

- Sklep o imenovanju predstavnikov Ob-čine Sežana v Skupščino javnega pod-jetja Kraški vodovod Sežana, d. o. o., za mandatno obdobje 2019–2023.

Gradivo k točkam dnevnega reda, ki jih je Občinski svet Občine Sežana obravnaval na 2. seji, dne 31. januar-ja 2019, je dostopno na spletni strani www.sezana.si.

Nadzorni odbor Občine Sežana STANISLAV KRISTAN – predsednik (izvoljen na seji nadzornega odbora, 20. februarja 2019)člani: SUZANA BELE POŽAR TINA JANČIGAJ AUSEC MILIVOJ NOVIČ SIMON VIDMAR

STALNA DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA:Odbor za kulturo, šolstvo in šport predsednik: UROŠ BORJANČIČpodpredsednica: IVICA PODGORŠEKčlani: ALENKA OREL MARJAN MASIČ NIKO ZADNIK

4

OBČ

INSK

A U

PRAV

A


Po lokalnih volitvah v letu 2018 v krajevnih skupnostih

Konstituirani Sveti krajevnih skupnosti v občini SežanaV prejšnji številki Kraškega obzornika smo poročali o izidih volitev župana in občinskega sveta, tokrat pa objavlja-mo seznam izvoljenih članov v svet posamezne krajevne skupnosti na ob-močju občine Sežana. Po volitvah so se sveti krajevnih skupnosti konstitui-rali tako, da so člani izmed sebe izvolili predsednika in podpredsednika, ki so v nadaljevanju tudi navedeni.

KRAJEVNA SKUPNOST AVBERDOMEN VREČKO – predsednik sve-ta krajevne skupnostiMATJAŽ OREL – podpredsednikČlani sveta krajevne skupnosti so:- JAN BIRSA - SVETLANA MIHALJ - BOŠTJAN MOŽE - SABINA PEGAN - DENIS ŠKRK

KRAJEVNA SKUPNOST DANE PRI SE-ŽANIJOSIP ŽUGELJ – predsednik sveta krajevne skupnostiMAJDA BRDNIK – podpredsednicaČlani sveta krajevne skupnosti so:- JOŽICA KAMPUŠ- JANEZ PANGERC- mag. RADO PIRJEVEC

Odbor za zdravstvo in socialno varstvo predsednik: mag. RADO PIRJEVEC podpredsednica: KATJA SIMUNICH KNEŽEVIĆ člani: SEBASTJAN HREŠČAK dr. LJUBICA JELUŠIČ OLGA OREL MIHA POGAČAR LJUBISLAVA ŠKIBIN

Odbor za gospodarske dejavnosti in premoženjske zadevepredsednik: DAVID KOCJANpodpredsednik: ANDREJ SILAčlani: DRAGO PIREC mag. JOŽKO ČUK ANDREJ KLANČAR

Odbor za kmetijstvo predsednica: ALENKA ORELpodpredsednica: MARTINA KODRIČčlani: KATJA SIMUNICH KNEŽEVIĆ JERNEJ BORTOLATO METKA CIGOJ MERKELJ

Odbor za turizem predsednik: BOJAN PAHORpodpredsednik: SAŠA GULIČčlanice: KLEMENTINA KRIŽMAN ŠPELA BAJNOCI ALBREHT VOJKA ŽGAVEC CLEMENZ

Odbor za infrastrukturo in urejanje prostora predsednik: MARKO SVETINApodpredsednik: IVO BAŠIĆčlani: SAŠA GULIČ MILAN MESAR MARKO POČKAR ROBERT PODGORŠEK TILEN ŠTOLFA

Odbor za proračun in finance predsednica: VLASTA SLUBANpodpredsednik: MATEJ GLAVINAčlani: DAVORIN TERČON LARA GORJAN MIJATOVIĆ SAVO MARINŠEK

Odbor za regionalno in čezmejno sodelovanje predsednica: MARTINA KODRIČpodpredsednik: mag. RADO PIRJEVECčlanice: KLEMENTINA KRIŽMAN ANA NOVAK KRISTINA PIRC

Statutarno-pravna komisija predsednik: MILAN MESARpodpredsednica: dr. LJUBICA JELUŠIČčlani: SEBASTJAN HREŠČAK SAŠA HREŠČAK NIKOLA MIRKOVIĆ

ORGANI, KI JIH IMA OBČINA PO DRUGIH PREDPISIH:

Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrinpredsednik: UROŠ BORJANČIČpodpredsednik: SEBASTJAN HREŠČAK član: MARKO SVETINA

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometupredsednik: SAVO MARINŠEKpodpredsednik: MARKO PIRCčlani: PETER JERINA IVAN JORGIČ VESNA MATELIČ TAMARA OZBIČ ANDREJA ŠANTELJ LOREDANA ŠTEMBERGER ANDRAŽ VIDMAR MILAN VITEZ IGOR VRČON

Uredniški odbor za izdajanje občinskega glasila občine Sežana odgovorna urednica: MAGDALENA SVETINA TERČONnamestnica odgovorne urednice: IVICA PODGORŠEKčlani: JANA HREŠČAK ANET JAGODIČ OLGA KNEZ MIHA RAVBAR VIDMAR SARA ŠKAPIN

5

OBČ

INSK

A U

PRAV

AObčinska uprava Občine Sežana

KRAJEVNA SKUPNOST DUTOVLJENEVA FILIPČIČ – predsednica sveta krajevne skupnostiDAMIJAN FIGEK – podpredsednikČlani sveta krajevne skupnosti so:- STANKA BORTOLATO - ANDREJ BUDIN - BOŽICA RADIŠIČ - DENI RISTOVSKI - IVAN VODOPIVEC- IGOR VRABEC

KRAJEVNA SKUPNOST KAZLJEBOŽO GRMEK – predsednik sveta krajevne skupnostiMARINKA RODICA – podpredsednicaČlani sveta krajevne skupnosti so:- MILIVOJ ABRAM - JASNA VITEZ - BORUT ZLOBEC

KRAJEVNA SKUPNOST LOKEVLEO BAN – predsednik sveta krajev-ne skupnostiROBERT MÜLLNER – podpredsednikČlani sveta krajevne skupnosti so:- NATAŠA EBERT - MATEJ FRANKOVIČ - MATJAŽ GRANDIČ - MARTINA GRK STOPAR - GROZDANA SILA

KRAJEVNA SKUPNOST PLISKOVICAMILIVOJ ŠTEMBERGER – predsednik sveta krajevne skupnostiDUŠAN LUIN – podpredsednikČlani sveta krajevne skupnosti so:- UROŠ GABRIJELČIČ - HELENA PERČIČ - ZDRAVKO STEPANČIČ - IVICA ŽERJAL- TOMAŽ ŽIVEC

KRAJEVNA SKUPNOST POVIRFRANKO URŠIČ – predsednik sveta krajevne skupnostiMIHA BERNETIČ – podpredsednikČlani sveta krajevne skupnosti so:- MARČELO BRUNDULA- TAMARA FUNČIČ MASIČ- IVAN KOCJAN - RAJKO REBEC - NEVA TAVČAR- NADJA ZADNIK - BOŠTJAN ZORMAN

KRAJEVNA SKUPNOST SEŽANAMARKO SVETINA – predsednik sveta krajevne skupnostiGROZDANA URŠIČ – podpredsednicaČlani sveta krajevne skupnosti so:- DEJAN AUSEC - DAVID BEZJAK - BILJANA FERFOLJA ARANĐELOVIĆ - RAJKO HREŠČAK - VALTER KOGOJ- VERA PAPIČ - ANDREJ PECA- VOJKO RAVBAR- DAMJAN RENČELJ

KRAJEVNA SKUPNOST ŠTJAKNATALIJA JEŽ LIPANJE – predsednica sveta krajevne skupnostiVOJKO RENER – podpredsednikČlani sveta krajevne skupnosti so:- BOGDAN PAVLIČ ANDREJAŠIČ - ALOJZ ČEHOVIN- STOJAN MISLEJ- MIROSLAVA ŠTRANCAR - VALERIJA URŠIČ

KRAJEVNA SKUPNOST ŠTORJEIVICA PODGORŠEK – predsednica sveta krajevne skupnostiSEBASTIJAN OREL – podpredsednik Člani sveta krajevne skupnosti so:- MERI HREŠČAK

- TATJANA MAJCEN- MARKO POČKAR KRAJEVNA SKUPNOST TOMAJBEN TRAMPUŠ – predsednik sveta krajevne skupnostiANEJ TRAMPUŽ – podpredsednikČlani sveta krajevne skupnosti so:- PETRA MALALAN - IZTOK MESAR- MATJAŽ MOŽE - DORIS OREL - MITJA OREL - ALDA SOSSI- TOMAŽ ŠKERLJ - MATJAŽ ŽERJAL - PATRICIJA ŽIBERNA

KRAJEVNA SKUPNOST VRABČEIRMA LEKŠE – predsednica sveta kra-jevne skupnostiIGOR LIPANJE – podpredsednikČlani sveta krajevne skupnosti so:- TINE JANEŽIČ- MATJAŽ OZBIČ- ROK PREMRL- MATJAŽ TROŠT- DAVID ŽERJAL

Krajevne skupnosti Dutovlje, Povir, Pli-skovica, Sežana, Štjak, Štorje in Vrabče vodijo dosedanji predsedniki oz. pred-sednice, medtem ko so krajevne skup-nosti Avber, Dane pri Sežani, Kazlje, Lokev in Tomaj dobile novega prvega moža. Kot zanimivost povejmo, da je bil najsta-rejši član, izvoljen v svet KS Pliskovica, 71-letni Dušan Luin, najmlajši član pa je 24-letni Rok Premrl iz KS Vrabče. Sicer pa je med 90 krajevnimi svetniki 31 žensk (ena več kot pred štirimi leti), od katerih so vse štiri predsednice ostale še naprej na čelu krajevne skupnosti.

Prva seja Sveta krajevnih skupnosti v občini SežanaV torek, 19. februarja 2019, so se na prvi

seji Sveta krajevnih skupnosti v občini Sežana v mandatnem obdobju 2018- –2022 zbrali novoizvoljeni predsedniki in predsednice krajevnih skupnosti v ob-čini Sežana.

V skladu s Statutom Občine Sežana je prvo sejo sklical župan. Predsedniki so po uvodnem nagovoru župana Davi-da Škabarja najprej izmed sebe izvolili predsednika Sveta krajevnih skupnosti. Največ glasov izmed predlaganih kandi-datov je prejel Franko Uršič, sicer predse-dnik KS Povir. Poleg tega je bila (kot je v

6

OBČ

INSK

A U

PRAV

Anavadi) prva seja namenjena predvsem predstavitvi načina poslovanja krajevnih skupnosti, beseda pa je tekla tudi o na-stajajočem proračunu. Sledil je poziv za predložitev kandidatov za imenovanje članov v Komisijo za mladinska vpraša-nja v Občini Sežana, v kateri krajevne skupnosti zastopata kar dva člana. Pred zaključkom srečanja so predstavniki kra-jevnih skupnosti s številnimi vprašanji, pobudami in predlogi pokazali, da bodo Besedilo in slika: Občinska uprava

Besedilo in sliki: Občinska uprava

Besedilo in slika: Občinska uprava

Praznična Sežana 2018

Prednovoletni obisk uporabnikov socialnih ustanov

V petek, 7. decembva 2018, je s pri-žigom praznične razsvetljave tudi Se-žana simbolično vstopila v praznični december. Uvodna prireditev, ki že od leta 2010 nosi ime Praznična Sežana, se je tokrat pričela na Trgu osvoboditve z otroško predstavo Prigode snežaka Srečka in prižigom prazničnih luči. Šte-vilnim obiskovalcem sta oba župana – Davorin Terčon v odhajanju in novo-izvoljeni David Škabar – tik pred priži-gom praznične razsvetljave zaželela lep december in veliko dobrega v prihaja-jočem letu. Prireditev se je s kulturnim programom in praznično-umetniško tržnico nadaljevala na Lipovem listu – Sejmišču v Sežani.

Na predpraznični petek je župan David Škabar, skupaj s so-delavkami iz občinske uprave, obiskal stanovalce, varovance in uporabnike institucij oziroma organizacij, ki na območju občine Sežana skrbijo za ljudi s posebnimi potrebami. Pred-stavniki Občine so tako 21. decembra 2018 obiskali Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi, Dom na Krasu Dutovlje, Dom upokojencev Sežana in se-žansko enoto Varstveno-delovnega centra Koper.

Novoizvoljenemu sežanskemu županu so v vseh institucijah zaželeli dobro delo ter predstavili svoje dejavnosti in dosežke v iztekajočem se letu. Župan je prisluhnil tudi njihovim po-trebam, željam in načrtom za prihajajoče leto ter jim s prilo-žnostnimi darili v imenu Občine Sežana zaželel lepe praznike ter voščil predvsem zdravja in dobrega počutja v novem letu.

tudi v tem mandatu krajevne skupnosti zelo aktivne.

Svet zastopa interese krajevnih skup-nosti v občini. Tako je v skladu z 78. čle-nom statuta njegova pristojnost narav-nana v podajo mnenj občinskemu svetu, njegovim delovnim telesom, nadzorne-mu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski pro-

račun, na razvoj občine in na njeno pro-storsko ureditev. Predvsem pa je nepre-cenljiva njegova neformalna funkcija, ki se odraža predvsem v izmenjavi izkušenj in primerov dobrih praks, povezovanju in predlogih za povečanje aktivnosti na podeželju, sprejemanju načelnih odloči-tev ter podaji pobud za izboljšanje delo-vanja skupnosti.

V pestrem programu so sodelovali Kraška pihalna godba in mažoretke iz Povirja, Plesno društvo Mavrica, Kultur-

no društvo InMusic ter godalni kvartet Podokničarji. Program petkove priredi-tve je popestrila pisana praznična kul-turno-umetniška tržnica, na kateri se je letos predstavljalo kar 29 kraških ponu-dnikov, javnih zavodov, umetnikov ter društev.

Praznično Sežano soustvarjajo Obči-na Sežana, mladinske organizacije, se-žanski Turistično informacijski center, javni zavodi in društva, ki delujejo na območju naše občine.

7

OBČ

INSK

A U

PRAV

A

Besedilo in slike: Občinska uprava

Dol pri Vogljah

Lokev

Dutovlje

Utovlje

Urejanje ekoloških otokovV zadnjih mesecih preteklega leta so se

zaključile še štiri ureditve ekoloških oto-kov, in sicer v Lokvi, Dutovljah, Utovljah in Dolu pri Vogljah. Način ureditve pri

vseh je montažen, gabion – kamni v mreži. Izvajalec del je bilo podjetje KSP, d. d., Sežana. Trenutno potekajo grad-bena dela v Krtinovici, sledila bodo v

Novi vasi in predvidoma še v Sežani na Ulici Eme Starc.

Najava javnih razpisov Občine Sežana

Obvestilo

Obveščamo vas, da bo Občina Seža-na objavila javne razpise s področja družbenih dejavnosti, kmetijstva in gospodarstva po sprejemu in objavi

Obveščamo vas, da bo RAZPIS ZA PRIZNANJA OBČINE SEŽANA za LETO 2019 objavljen na spletni strani Občine Sežana www.sezana.si predvidoma v drugi polovici aprila 2019.

Odloka o proračunu Občine Sežana za leto 2019, predvidoma v drugi polovici aprila oziroma v maju.

Objave javnih razpisov lahko sprem-

ljate v Uradnem listu RS in na spletni strani Občine Sežana: www.sezana.si pod zavihkom 'Javni razpisi, naročila in natečaji'.

8

OBČ

INSK

A U

PRAV

ASanacija fekalnega kolektorja v Sežani – Lenivec

Integrali – več kot le v funkciji odlične kave

V Sežani, natančneje ob ulici Cesta na Lenivec, smo se dalj časa ukvarjali s številnimi težavami odvodnjavanja fekalne kanalizacije. Cevi so se zaradi dotrajanosti posedle in voda ni več ustrezno odtekala v čistilno napravo, zato smo v februarju začeli s sanacijo sistema. Dela je izvajalo podjetje KSP, d. d., Partizanska cesta 2, 6210 Sežana. Gradbeni poseg je zajemal zamenjavo dotrajanih azbestnih cevi v dolžini ok-rog 40 metrov, vzpostavitev dodatnih

Ob prelomu leta smo tudi na Občini Sežana obrnili nov list: po skoraj štirih desetletjih smo se ob koncu leta 2018 poslovili od dolgoletne najemnice bara Ane Ristić, v začetku novega leta pa je v kletnih prostorih odprla vrata kavarna in okrepčevalnica Integrali.

Na Občini Sežana smo se odločili, da prostora ne le oddamo najemniku, ampak da z oddajo prispevamo k bolj odprti družbi in dosežemo nekaj več. S projektom – kavarno in okrepčeval-

revizijskih jaškov in ureditev odtekanje meteornih voda. Dela so bila izvedena v višini okrog 26.000,00 EUR.

Besedilo in slika: Občinska uprava


nico – smo želeli dati priložnost tistim družbeno ranljivim skupinam, ki imajo navadno v življenju manj možnosti. Z Društvom Vezi, Zaposlitvenim cen-trom Zavoda Bodika, sežansko enoto Varstveno delovnega centra in Do-mom na Krasu smo takoj našli skupni jezik. V prvi vrsti je bila želja Občine, da se vse socialno varstvene organizacije oz. institucije, ki delujejo na sežanskem območju, vključijo v projekt in sodelu-jejo v okviru svojih možnosti.

Osnovni namen projekta je prispevati h kakovosti življenja v lokalni skupnosti, saj zasleduje poglavitni cilj – oblikovati

strpno in podporno okolje za tiste, ki so se zaradi različnih življenjskih okoli-ščin znašli na družbenem in socialnem robu. Na ta način smo želeli prispevati k socialnemu vključevanju, zaposlovanju težje zaposljivih oseb in seveda prispe-vati k večanju enakih možnosti za vse prebivalce.

Prepričani smo, da lahko s takšni-mi projekti spodbudimo strpnost in zmanjšujemo diskriminacijo tako v lo-kalnem kot tudi v širšem okolju.

Obisk predstavnikov šol iz Zvornika in Barcelosa naObčini SežanaV okviru projekta Heritage in tourism/Dediščina v turizmu, ki ga sofinancira Zavod RS za šolstvo v okviru razpisa za sofinanciranje mednarodne dejavnosti v VIZ, je Šolski center Srečka Kosovela

Sežana v tednu med 26. januarjem in 2. februarjem 2019 gostil predstavni-ke (dijake in profesorje) partnerskih šol – SSŠ in gimnazijo Petar Kočić iz Zvornika ter Agrupamento de Escolas

iz Barcelosa.Z obema šolama Sežanci sodelujejo že vrsto let, v lanskem letu pa sta se ravno preko sežanskega centra med seboj povezali tudi obe partnerski instituciji.

9

OBČ

INSK

A U

PRAV

A


In tako je nastal projekt, v okviru kate-rega je v Sežani potekalo srečanje vseh partnerjev. Obenem so se predstavniki šol udeležili tudi mednarodnega sej-ma Več znanja za več turizma, kjer so širši javnosti predstavili turistične pro-izvode, ki so jih oblikovali.Sežanski Šolski center Srečka Kosovela je ponovno dokazal, da je odprta, so-delovalna in povezovalna institucija.

Za goste so tudi tokrat pripravili pester program, ki je poleg dela na šoli, ude-ležbe na dogodku MobilityFest v MC Podlagi, udeležbe na tekmovanju Več znanja za več turizma, ki se je odvijalo v okviru sejma Alpe Adria, zajemal tudi spoznavanje lepot Krasa, Slovenije in zamejstva.V petek, 1. februarja, tik pred odhodom domov, pa sta predstavnike vseh treh

partnerskih šol na Občini Sežana spre-jela tudi župan David Škabar in predse-dnica Odbora za regionalno in čezmej-no sodelovanje Martina Kodrič. Župan je udeležencem zaželel dobrodošlico v Sežani, jim predstavil najpomembnej-še značilnosti občine in izrazil upanje, da se bo sodelovanje med instituci-jami in njihovimi dijaki nadaljevalo in poglabljajo tudi v prihodnje.

Razigrane maškare zimi napovedale konecLetošnji pustni torek je bil tudi v Seža-

ni razigran in pisan. Mestne ulice so za-sedle vesele pustne maske iz Vrtca Se-žana in Osnovne šole Srečka Kosovela Sežana. Živahne in barvite maškare so obiskale tudi Občino Sežana, kjer so jih pričakali uslužbenci občinske uprave in upravne enote. V spremstvu vzgoji-teljic in učiteljic so pustne šeme z ve-seljem, smehom in plesom preganjale zimo in naznanjale pomlad. Kot vsako leto pa so nas s svojim obiskom razve-selili tudi 'čustvenčki' iz Društva Vezi in dislocirane enote Doma na Krasu ter svoj prihod pospremili s petjem in glasbo. Da bi druženje ostalo v lepem in nepozabnem spominu, smo se sku-paj malce posladkali in se fotografirali.


10

OBČ

INSK

A U

PRAV

A /

IZ N

AŠI

H K

RAJE

VObisk korantov v občini Sežana

Kraški med prišel do papeža

Hladen konec tedna, 23. in 24. febru-arja 2019, je bil kot naročen za obisk korantov iz Etnološkega društva Korant Podvinci. V soboto dopoldne je v središ-ču Sežane korante sprejel župan David Škabar, jim zaželel dobrodošlico na Kra-su in izrazil zahvalo, da so si v napornem pustnem času vzeli čas, da tudi v našo

Sredi januarja 2019 je znanega se-žanskega čebelarja in čebelarskega moj-stra Draga Malija, ki se s čebelarstvom aktivno ukvarja od leta 1983, razveselila vesela novica. Na njegov elektronski na-slov mu je pisal Franc Gregorčič in razkril pot, dolgo kar 2.200 kilometrov, ki jo je prepotoval njegov med iz rešeljike. Pot se je končala pri upokojenem papežu Josephu Ratzingerju. To je tako za Ma-lija kot tudi za sežansko čebelarsko dru-štvo in Konzorcij pridelovalcev kraškega medu, katerega član je, predvsem pa za

občino prikličejo pomlad. Sprevodu v Sežani je popoldne sledilo še izganja-nje zime v Štorjah, Merčah, Gorenjah in Povirju, v nedeljo pa so svoj ples nada-ljevali še v Dutovljah in Pliskovici.

Koranti, zagotovo najbolj znani pust-ni liki v Sloveniji, prihajajo s Ptuja, Dra-vskega polja in okolice. Po izročilu s

kraški med, velik uspeh. Tako je kraški med dobil svoje mesto tudi v Rimu.

»Vesel sem, da je naš kraški med pri-šel do bivšega papeža in mu posladkal življenje v zrelih letih,« ponosno pove Mali, ki svoj med (cvetlični, lipov, goz-dni, kostanjev kot tudi med iz rešeljike in žepka) prodaja v trgovini Tuš v Seža-ni. Prav tu se je, potem ko je Gregorčič kupil kar pet različnih vrst medu, začela pot medu iz rešeljike, ki je pripotoval najprej v nemško pokrajino Saksonia/

poskakovanjem, tekom in plesom s hudim truščem (zvonjenjem) iz dežele odganjajo zimo in zlo, vanjo pa kličejo pomlad ter dobro letino. Koranti imajo na sebi ovčjo kožo, okrog pasu pripete zvonce, na glavi masko, na nogah pa gamaše. Ob njih pa po navadi hodi vrag ali hudič - 'tajfl'.

Anhalt, v mesto Köthen, ki se nahaja slabih 100 km pred Berlinom, kjer je Gregorčičeva žena poklonila med svoji prijateljici za rojstni dan. Ona pa ga je poklonila upokojenemu katoliškemu duhovniku Georgu Ratzingerju iz ba-varskega mesta Regensburg, teologu in bratu upokojenega papeža Josepha Ratzingerja. 95-letni Georg pa obiskal brata Josepha v Rimu in mu poklonil darilo s Krasa.


Besedilo in sliki: Olga Knez

11

IZ N

AŠI

H K

RAJE

VDevetdeset let učiteljice in kurirke Pavle ČekredžievskiČastitljivih 90 let je v družinskem kro-

gu praznovala Pavla Čekredžievski iz Tomaja, ki se je kovaču Karlu Fabjanu in materi Angeli v Kosovelovem Tomaju rodila 8. januarja 1929. leta, v najhujši zimi, kar jih Kraševci pomnijo. Rojena je v zavedni kraški družini. Ker se oče ni hotel vpisati v fašistično stranko, je bila družina večkrat preganjana, očeta so


V soseski Gradišče obnovili vaško štirno in kapelico Matere BožjePrebivalci soseske Gradišče v Sežani, pod vodstvom predsednice Grozdane Uršič, ki je bila na zadnjih volitvah ponovno iz-voljena v svet sežanske KS, so že vrsto let aktivni in s prostovoljnim delom skrbijo za urejenost okolja. Njihov cilj je dvigo-vanje kakovosti bivanja in zadovoljevanje potreb občanov. Marsikateri turist in mi-moidoči pa se rad zaustavi pri razsvetlje-ni in obnovljeni kapelici ter zanimivi vaški štirni iz konca 19. stoletja z vodno črpalko na roke in kamnitem koritu iz kraškega marmorja ter si ogleda štiri lepo klesa-ne kraške portone. V ta del vasi pa radi čez dan kot tudi v večernih urah (zaradi osvetljene kapelice) pridejo stari Sežanci, ki so se izselili iz kraške prestolnice.Tokrat so na kržadi – križišču treh ulic (Gradšče, Pod Taborom in Sejmiška pot) – s prostovoljnim delom obnovili staro cesarsko kraljevo štirno, ki sprejme 800 hektolitrov vode. Ta je dolgo časa služi-la za napajanje živine kot tudi za pitno vodo in pranje perila. Obnove je bila de-ležna tudi kapelica Matere Božje. V času obnove zunanjosti štirne je električni tok posodila stara sežanska družina Komar-jevi, za notranjo ureditev prostorov pa

je uporabo električnega toka omogočil sosed Niko Jerina, ki je postal tudi skrb-nik vodne črpalke. Vaščani so uredili tudi notranjost objekta, ki ga je krasila več kot sto let stara vodna črpalka, ki so jo prav tako kot turistično in krajevno zname-nitost pustili v objektu. Ta stara črpalka, ki ima tudi leseni kos – del železniškega praga s proge Kozina–Pula, je eksponat

na zidu in v poduk mladim rodovom, kako težko je bilo priti do vode kot zelo dragocene tekočine na Krasu. Ker pa so vodno korito nepridipravi kar dvakrat uk-radli, so v letošnjem letu postavili novo, prav tako zgrajeno iz kraškega kamna, z vgravirano letnico 1875, ki priča o staros-ti vaške štirne. Nova vodovodna črpalka dela z zmogljivostjo devetih litrov na po-teg. Izdelal jo je kamnosek Dušan Ban iz Lokve. Sanacijska dela so bila plačana iz proračuna sežanske KS.Z udarniškim delom so očistili tudi ze-mljišče ob poti Pod borovci in ob poti na Tabor. Zlasti veliko je bilo robide pa tudi drugih odpadkov (plastike ipd.). Kmalu bodo izpeljali še sanacijo štirnice, iz ka-tere so vodo črpali za napajanje živine in za primer požara, ter poti za bolnišnico, za kar imajo v proračunu že zagotovljena sredstva ob pomoči dosedanjega župa-na Terčona.Želijo pa si, da bi bila stara poljska pot proti Vrhovljam, ki je sedaj neprevozna zaradi količkov, zaklenjenih s ključavnica-mi, spet prevozna.

večkrat zaprli v Coroneo v Trstu in je bil interniran v koncentracijsko taborišče na jugu Italije.

Po šolanju v italijanskem jeziku v sa-mostanu v Tomaju, kasneje poimenova-nem Zavod šolskih sester, in delu kurir-ke in obveščevalke za celoten Kras med NOB je Pavla šolanje nadaljevala na uči-teljišču v Tolminu in ga kot pripadnica

prve povojne generacije leta 1949 us-pešno zaključila. Kot učiteljica je službo-vala v Hrpeljah, Renčah in Podnanosu, najdlje pa v Dutovljah, kjer je 1980. leta odpirala novo šolo, naslednje leto pa se je upokojila. Učenci jo imajo še sedaj radi in se je spominjajo, saj jim je bila kot mati in jim je vlivala poguma in pra-vih življenjskih vrednot. V težkih časih

12

IZ N

AŠI

H K

RAJE

Vobnavljanja povojne domovine je imela posluh za otroke iz socialno revnejših družin, ki jim je pomagala pri učenju.

Ljubezen z leto mlajšim Vladimirjem Čekredžievskim (roj. 17. februarja 1930, doma iz Ohrida v Makedoniji) je vzklila na vlaku, ko je srečala postavnega mla-deniča, ki je študiral v Zagrebu medici-no, a jo žal ni zaključil z diplomo, je pa prišel na naš prelepi Kras, kjer sta se 16. junija 1956 v Dutovljah poročila.

V zakonu sta se jima rodili dve hčerki: Ingrid (roj. leta 1956, ki živi v Sežani) in Nastja (roj. leta 1958, ki stanuje v Novi Gorici), ki sta tudi delali v prosveti. Pa-vla je že 37 let v pokoju. Z možem, ki je delal kot špediter, sta rada odhajala na potovanja in v toplice. Skoraj 60-letno skupno življenje je 2005. leta prekinila moževa smrt.

Še vedno sama poskrbi zase in poleg vrta in rož so ji v veliko veselje trije vnuki (Tiva, Tjaša in Tomaž) ter štiri vnukinje

(Vita Maria, Šana, Ana in Mila Gloria). Kmalu pa bo še petič pranona. V veli-ko pomoč pa so ji tudi Darja, Tamara in Aleš.

Veliko sorodnikov ima tudi v Trstu, ki radi obiskujejo družino Cenetovih, kot se pri njih doma reče v Tomaju. Doma-če ime so dobili po nonotu Cenetu (ura-dno Vincencu) Fabjanu, ki je bil kovač pri Kovačevih v Štanjelu in se je preselil k Frančiški Škerlj v Tomaj. Spominja se, da je njena nona iz Kobdilja dobro ku-hala, zato so sorodniki iz Trsta radi pri-hajali na dobro kulinariko na Kras. Njen bratranec je Joco Turk (1912–1991), znani tržaški gledališki igralec, ki se je od 1917. do 1922. leta šolal prav v Tomaju, kamor se je rad vračal.

Rojstnodnevno praznovanje je za svojce pripravila v znani kraški gostilni Ravbar v Dolu pri Vogljah, ki nosi letnico 1888 in slovi po pristni kraški kulinariki, še posebej po kraškem pršutu. Vnuki-nja Tjaša pa jo je razveselila kar s tremi slastnimi tortami.


Besedilo: Petra HlačaSlika: Mateja Hlača

Zlata poroka v StomažuV petek, 18. januarja 2019, sta Stanko

in Marija Hlača (po domače Markova) iz Stomaža praznovala zlato poroko. Mlada sta stopila na skupno pot in si ustvarila svoj dom v domači Markovi hiši. V tem času sta se jima rodila hčerka Brigita in sin Marko, ki se še dandanes z veseljem vračata domov s svojima dru-žinama. Skupaj sta vodila domačo kme-tijo, kjer imata še danes v štali 10–15 glav živine. Stanko kosi številne travnike, obdeluje pa tudi vinograde in prideluje svoje vino. Marija mu pri vsem tem ne-utrudno priskoči na pomoč tako v štali, kot v vinogradu.

Že kmalu po novem letu se je začelo v vasi govoriti o Markovi zlati poroki. Stomažci so jima na predvečer obletni-

ce pripravili 'kaluono'. Stanko in Marija, pridna in delavna človeka, tega nista pričakovala in ju je bilo prav težko do-biti sredi dneva v hiši. Tako ju je vnuki-nja našla zakopana v delo in ju zvabila v hišo pod pretvezo, kjer smo jih pričakali Stomažci z narejeno 'kaluono'. Skupaj smo nazdravili in se poveselili. Lepo je, da se Stomažci družimo. V Stomažu si je v zadnjih letih kar nekaj mladih družin ustvarilo dom, zato se takšnih dogod-kov še posebej veselimo. Stanku in Ma-riji želimo še mnogo zdravih skupnih let in da bi še večkrat tako poklepetali in si nazdravili.

13

IZ N

AŠI

H K

RAJE

V

Besedilo: Silvana PipanSlika: osebni arhiv avtorice

Besedilo: Dušan LuinSliki: Jernej Bortolato

Petinštirideseta obletnica zaključka osnovne šole

V Kosoveljah ovekovečili imena starih domačij

Minilo je 45 let, odkar smo kot učenci 8. A in 8. B zapustili osnovnošolske klopi v OŠ Dutovlje. Bilo je leta 1973. Vsi smo izredno hvaležni organizatorju Vojku Markočiču, ki nas vsakih pet let povabi na srečanje. Tokrat je vabilu dodal misel: »So dnevi, ki so vredni spomina, so do-godki, ki ostanejo z nami za vedno, in so ljudje, ki jih radi srečamo.«

Za nepozabna srečanja vedno izbere drugo lokacijo. Tokrat se je 3. novem-bra 2018 skupne večerje v Hiši posebne sorte v Kodretih udeležilo 23 bivših so-šolcev. Z gostoljubnostjo in kulinarični-mi užitki ob lokalnih jedeh in pijači sta nam postregla lastnika kmečkega tu-rizma Herta in Vid Sorta. Glasbe nismo pogrešali, saj si imamo veliko povedati o svojih življenjskih poteh, družinah, vnukih in celo pravnukih. Mnogi so že

Vaščani v Kosoveljah smo si zastavili nalogo, da bomo odtegnili pozabi vse-bine, povezane z dediščino naših pred-nikov, ki se na žalost nezadržno briše iz spomina. Morda smo zadnja generaci-ja, ki je del te dediščine tudi doživljala, zato je naša odgovornost, da obdržimo vedenje o zgodovinskih vsebinah tega okolja, še toliko večja. Gre za spoštljiv odnos do kulturne dediščine, ki so nam jo zapustili predniki. Smo potomci te dediščine. Če ne spoštujemo dediščine, ne spoštujemo sebe. Če cenimo dedi-ščino, cenimo sebe.

Spoznali smo, da je na območju Ko-sovelj že pred 4000 leti živela železno-dobna civilizacija. Na to spominja še zelo dobro vidno gradišče Stare Šance v Gradini. To gradišče želimo v okviru mednarodnega projekta Kaštelir vklju-čiti v vsebino Pliskine poti, ki gre mimo.

upokojeni, nekateri pa še delamo. Ved-no obujamo spomine tudi na šolske dni in prigode z učitelji. V lepem spominu ohranjamo tudi tiste, ki jih ni več med nami.

Vsi si želimo zdravja in ponovnega sre-čanja čez pet let, ko bomo zopet obujali spomine in se skupaj veselili.

Prav ta del Pliskine poti poteka po trasi ene od rimskih cest, ki je vodila iz prista-nišča v Aquileji proti Emoni.

Tudi prva svetovna vojna je pustila še vidni pečat, kot sta trasa vojaške železni-ce in ostaline velike poljske bolnišnice. Kamniti del vojaške kapelice, ki je prog-lašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, načrtujemo obnoviti v izvirni obliki. Kmečka vsebina vasi je v zad-njih desetletjih skoraj izginila. Zbiratelj kmečke tehnične dediščine Silvan No-vakov pripravlja stalno razstavo orod-ja in naprav iz kmečkega okolja, da se bodo 'mobigeneracije' lahko seznanile, kako in s čim so ljudje ne tako dolgo na-zaj delali, da so preživeli.

V nesnovno kulturno dediščino lahko štejemo tudi imena starih domačij. Pri-imki v teh hišah so se z leti spreminjali, imena domačij pa so ostajala nespre-

menjena. Tudi spomin na ta imena na žalost vztrajno bledi.

Vas Kosovelje se je v letu 2018 vključila v tekmovanje Občina Sežana v cvetju in za svoj urejen in cvetoči videz pre-jela prvo nagrado. Po bistrenju mnenj smo denarni del nagrade namenili za 'ovekovečenje' imen starih domačij in ledinskih imen različnih koncev naselja. Izbrali smo klesane kamnite plošče, ki jih je izdelal kamnosek Jernej Bortolato. Nagrada je zadostovala za tretjino stro-ška, razliko pa smo krili sami. S tem smo se poklonili tudi vaškim kamnosekom, ki so si služili kruh s klesanjem kamna. Prav lepo se je sedaj sprehoditi skozi vas, ko te izpred vsakega kamnitega portala prijazno pozdravi v kamnu ove-kovečeno hišno ime. Vas je s tem dobila psihološko vez s kulturnim izročilom, kar se odraža tudi v zavesti ljudi.

14

IZ N

AŠI

H K

RAJE

VObnova Kaline v Kosoveljah

Pestro dogajanje v Dutovljah

V ne tako oddaljeni preteklosti je bilo življenje v Kosoveljah, tako kot drugod po Krasu, tesno povezano tudi s pašo živine. Otroci smo življenjske izkušnje, odgovornost in socialne veščine prido-bivali prav na 'gmajnski šoli'. Živina je poleg trave rabila tudi vodo, zato so sta-ri kmetje zgradili kar nekaj kalov. Ti kali so predstavljali javno dobrino. Tak kal, imenovan Kalina, je bil tudi v sami vasi, da se je živina po paši, na povratku do-mov ob njem odžejala. V sedemdesetih letih je bila paša opuščena. Živina ni več brodila po ilovnatem dnu in vaški kal Kalina se je posušil. Naslednja desetle-tja je ta vaški kal postal osrednje vaško odlagališče. Lepo zidan obodni škarpni zid tega kala se je porušil in pogled na ta neurejen odpadni prostor sredi vasi je bil prav grd. Le rojeni v 'baby boom ge-neraciji' imamo še v spominu nekdanjo podobo tega 'kalinskega dela vasi'.

Neurejeni prostor je počasi začel toliko presedati, da je vaška skupnost spreje-la odločitev, da je treba zadevo urediti. Kjer je volja, se najde tudi pot. Ni šlo hitro, ampak je šlo. Lastnik sosednje parcele, ki je najstarejši vaščan, se je še dobro spomnil, do kod je segal prostor Kaline. Na podlagi linije, ki jo je začrtal, smo najprej v celotni dolžini odkopa-li škarpni zid. Ta odkop je predstavljal osnovo za pripravo načrta obnove in za pripravo popisa del. Na srečo je pred-sednik naše krajevne skupnosti izkušen

Za društvo Na placu je bilo leto 2018 izjemno aktivno in produktivno. Po dveh letih delovanja se je precej do-godkov v naši organizaciji že zapisalo med stalnice v kraškem prostoru. V preteklem letu sta najbolj odmevala pustovanje pod šotorom v Dutovljah in festival Gin & Brin, organizirali pa smo tudi precej manjših, bolj lokalno usmerjenih dogodkov.

Pod streho (šotora) nam je februar-ja lani uspelo spraviti najmnožičnejše pustovanje na Primorskem. Druga iz-vedba pustovanja v naši organizaciji je tako na šolsko igrišče v Dutovljah pri-tegnila prek 1700 pustnih mask, ki sta jih zabavali hrvaška zasedba Koktelsi in skupina Nebojsega iz zamejstva. Pote-kal je tudi tradicionalni izbor najlepših skupinskih in posameznih mask. V leto-

gradbenik, tako da s popisom del, raz-pisom in izborom izvajalca nismo imeli stroškov. Del zidu, cca 60 m2, smo se-zidali ob pomoči članov Partnerstva za kraško suhozidno dediščino, cca 100m2 visokega škarpnega zidu pa je sezidal na razpisu izbran izvajalec. Tudi ta del zidu ima videz pravega suhega zidu. Sredstva za plačilo izbranega izvajalca smo zbrali iz par 'letnih proračunov' vasi, za eno leto pa so nam denar poso-dile sosednje vasi, ki tvorijo našo Krajev-no skupnost Pliskovica. V 2019 bomo v Kosoveljah načrtno brez javnega denar-ja za urejanje vaških zadev.

Kalina je očiščena, obodni škarpni zid

je sezidan. Prostor je dobil prav estetsko podobo. Seveda zadeva še ni zaključe-na. Z delovnimi akcijami bomo uredili še brežino in en dohodni krak poti pa še kaj. Središče vasi je sedaj lepo zao-kroženo. Poleg estetske vrednosti pros-tor Kaline sedaj pridobiva tudi socialno vrednost. Skupni načrti in skupno delo povezuje, krepi in žlahti življenje vaške skupnosti. Nekaj nas je takih, ki poz-namo življenje tudi v velikih svetovnih mestih, 'ma ni dnarja', da bi zamenja-li zdravo življenje na vasi za življenje v svetovnih prestolnicah. Za nas je vas Kosovelje zakon.

Besedilo: Dušan LuinSlika: Jernej Bortolato

šnjem letu pa smo kraške pustarje raz-veselili z razširitvijo dogajanja na dva glasbena večera pod šotorom. Duto-vlje so obiskali tudi kurenti, dogajanje pa se je sklenilo na pepelnično sredo s pokopom pusta in otroško lutkovno predstavo.

Lanskega junija smo uspešno obo-gatili poletno dogajanje na Krasu z že drugim festivalom Gin & Brin, na kar smo zelo ponosni. Na petkov večer dvodnevnega festivala je tako lani več slovenskih proizvajalcev gina predsta-vilo svoje izdelke na dvorišču Bunče-tove domačije v Dutovljah. Okusili ste lahko gine Berryshka, Broken Bones, Limbay, Bratinov, GinBrin Erika Sarkiča, Monologue, izdelan po receptu ze-monskega kuharskega mojstra Toma-ža Kavčiča, in druge. Degustacijo gina

in koktejlov sta glasbeno pospremila Jogi in Ajda Božeglav. Piko na i pa je kulturnemu dogajanju dodala izjemna strokovnjakinja s področja destilatov in sommelierka Majda Debevc, ki se ji lepo zahvaljujemo za bogato in pou-čno predavanje o zgodovini, pridelavi in uživanju gina. Dobro obiskan degu-stacijski večer je na soboto dopolnil osrednji dogodek festivala – koncert na športnem igrišču v Dutovljah z glasbe-nim protagonistom Vladom Kreslinom ob spremljavi Malih bogov. Glasbeni večer je sicer otvorila še rosno mla-da, a odlična funk-rock skupina Garlik iz Ljubljane, zaključili pa so ga rokerji Love Guns iz tržaške pokrajine. Letos se obeta že tretji festival Gin & Brin, o kate-rem vam bomo več izdali v prihodnjih mesecih po družabnih omrežjih ter v

15

IZ N

AŠI

H K

RAJE

V

Trst v fokusu fotografovPogovorni večeri Mesto nad reko po-

tekajo že deseto leto in imajo domo-vinsko pravico v Divači. Vodi jih idejni in duhovni oče, divaški arhitekt Stojan Li-polt. V sežanskem Kosovelovem domu so 16. januarja 2019 zabeležili že 31. izvedbo in popeljali zares veliko obi-skovalcev na prijetno popotovanje po bogati zgodovini Trsta. Tokratni večer je nosil naslov Trst v fokusu fotografov in tako je bila rdeča nit prav Trst kot 'ita-lijansko mesto z avstrijsko zgodovino na slovenski zemlji', ki postaja predmet intenzivnih interdisciplinarnih preu-čevanj. Uvodoma je zbrane pozdravil koordinator programov sežanskega Ko-sovelovega doma David Terčon, nakar je vajeti prevzel Stojan Lipolt, v nadalje-vanju pa sta prečudovit večer krojila še sežanski fotograf, dolgoletni predsednik Foto kluba Žarek iz Sežane Jadran Čeh in ladjedelski inženir Franco Cossutta iz Trsta.

Lipolt je predstavil Trst kot zanimivo zgodovinsko mesto skozi oči arhitekta in kako so fenomen najsevernejšega jadranskega pristanišča pretanjeno in-terpretirali nekateri tržaški fotografi in fotografi ameriškega časopisa Life. Ob fotografijah je predstavil Trst kot poseb-nost na svetu z veličastno arhitekturo, ki se je še posebej razcvetela v času Marije Terezije in je kot mesto, oplemeniteno z izkušnjami globalnih pomorskih po-vezav, tvorno vplival tudi na identiteto Krasa. Po urbanistični zasnovi Marije Terezije sta zelo sorodna Trstu še mesti Terezin in Temišvar, ki je imelo kot prvo mesto na svetu električno javno razsvet-ljavo. Pripravil je izbor fotografij Trsta, ki so jih posneli nekateri tržaški fotografi: Marco Senn (s čudovito serijo fotografij Trsta v megli), Veno Pilon (fotografiral je ljudi s podeželja, ki so zalagali Trst s sad-

Društvo Na placu

jem, jajci, mlekom in drugimi kmečkimi pridelki ter opravljali težaška dela), Fran-cesco Penco (fotografiral je glamur sa-lonov na ladjah in dokumentiral razvoj pristanišča in utrip tržaških ulic ter pripa-dnost Trsta Italiji 1918. leta), Edi Šelhaus (dokumentarne fotografije škedenjske tragedije leta 1946), Ervin Skalamera s fotografijami sodobnega Trsta ter Mario Magajna (mlekarice, razne palače z arhi-tekturnimi lepotami). Dotaknil se je tudi razmerij med klasicističnimi tržaškimi palačami in sodobno arhitekturo bru-talistične smeri bolnišnice na Katinari, stanovanjske soseske Melara ter cerkve na Vejni. Ni mogel mimo številnih karia-tid, ki kot ženski kipi prevzamejo vlogo podpornih stebrov v arhitekturi Trsta in jih smemo razumeti tudi kot alegorijo težkega življenja žensk na Krasu.

Dveurno druženje je sklenila predsta-vitev ladjedelstva in pomorske tradicije Trsta, o kateri je ob fotografijah sprego-voril ladjedelski inženir Franco Cossutta.

kasnejših izdajah Obzornika.Še pred festivalom Gin & Brin smo na

šolskem igrišču v Dutovljah priredili kresovanje. V sproščenem vzdušju se je ob ognju zbralo veliko vaščanov iz Dutovelj in bližnje okolice. Radi bi, da bi kresovanje postalo stalnica v priha-jajočih letih, saj gre za zanimivo ljudsko tradicijo, ki si zasluži, da jo ohranjamo. Sploh pa je v času hitrega življenjske-ga ritma, ko vsi večere raje preživljamo pred takšnimi in drugačnimi zasloni to-vrstnih druženj, kjer se zberejo sosedje in prijatelji vseh generacij, premalo.

V predbožičnem času smo v Bun-četovi domačiji poskusno organizirali lutkovno predstavo za najmlajše Zver-jasec v izvedbi amaterske dramske sku-pine Smukvice. Po zaključku predstave smo poskrbeli za pogostitev najmlaj-ših, staršev in vaščanov Na placu ob kuhanem vinu, čaju in ognju. Kljub zelo mrzlemu večeru sta bila tako predstava kot druženje zatem odlično obiskana, zato smo se odločili, da bomo v leto-šnjem letu poskrbeli za več podobnih dogodkov za najmlajše in druženj Na placu. Lahko vam že zaupamo, da se

kmalu po pustovanju obeta nadalje-vanje zgodbe o Zverjascu v Bunčetovi domačiji, več o tem pa kmalu.

Če želite biti v prvi vrsti obveščeni o vseh dogodkih v naši organizaciji, nam sledite na strani facebooka @rd.napla-cu. Letnih aktivnosti, ki jih pripravljamo, je precej, delovanje društva pa v celoti temelji na prostovoljnem delu članov, zato vabimo vse, ki bi vas zanimalo aktivno sodelovati pri organizaciji do-godkov društva, da se nam pridružite.

Cossutta, rojen 1943. leta v Križu pri Tr-stu, ki je študiral na ladjedelski fakulteti v Zagrebu ter se profesionalno ukvarjal z načrtovanjem ladij. Je izjemen pozna-valec slovenske ribiške ter tržaške po-morske in ladjedelske tradicije. Predsta-vil je razvoj gospodarstva Trsta, ki je vplivalo na razvoj ladjedelništva. Cossu-tta je predstavil pomen Lloydove avstrij-ske zavarovalnice, ustanovljene 1831. leta, kot prve zavarovalnice za ladje. Predstavil je bojne ladje in pristanišča ter slovenske ladjarje v drugi polovici 18. stoletja v Trstu, kot so bili Janus Ka-lister – lastnik največ ladij in pesti, Jožef Maudi, Kosslgi Gorup - lastnik prvega slovenskega parnika, ladje Triglav, Peter Mašera, Angel Jazbec, Cosulich, ki je leta 1908 ustanovil ladjedelnico v Tržiču, pa tudi Jožo Sedmak – kraljico bombaža, najbogatejšo Slovenko vseh časov, ro-jeno v Križu.

Besedilo in slika: Olga Knez

16

IZ N

AŠI

H K

RAJE

V

Besedilo: Meri Hreščak

Spominska svečanost ob 75-letnici smrti mladegapartizana Marijana ŠtokeV Zadružnem domu v Štorjah smo se v nedeljo, 20. januarja 2019, zbrali v ve-likem številu, da bi počastili spomin na mladega partizana Marjana Štoko.Partizanska pot Marjana Štoke, rojenega na Proseku, je bila zelo kratka. Partiza-nom se je priključil septembra leta 1943, najprej kot borec Južnoprimorskega od-reda, nato kot borec Kosovelove briga-de. Nemci so ga komaj 16-letnega ujeli v Štorjah in 8. januarja 1944 obesili na drog sredi vasi.Spominsko svečanost tradicionalno or-ganizirata Krajevna organizacija za vred-note NOB Štorje za Kras in Vrhe in sekcija VZPI Prosek - Kontovel. Svečanosti so se udeležili številni praporščaki, predstavni-ki borčevskih ter veteranskih organizacij.Udeležence spominske svečanosti sta najprej pozdravila predsednik sežanske-ga Združenja za vrednote NOB Bojan Pahor in župan Občine Sežana David Škabar.Slavnostna govornica je bila predsednica Rajonskega sveta za Zahodni kras Maja Tenze. V svojem govoru je izpostavila po-

gum in pravičnost partizanov, ki so nam izborili temeljne vrednote, kot so svo-boda, dostojanstvo, človekove pravice in solidarnost. Omenila je tudi nastanek Evropske unije in migrantsko krizo ter se zavzela za vrnitev k vrednotam usta-novnih članic Evropske unije. Posvarila je pred nevarnostjo, ki se širi po Evropi. To so egoizem, apatija, diskriminacija, iz-

ključevanje, priseljeniška kriza ter delavci brez plače in pravic. »Za antifašizem, de-mokracijo, dostojanstvo, enakopravnost in človekove pravice si moramo priza-devati vsi, ki vanje res verjamemo. Mladi predstavljajo velik potencial za širjenje teh vrednot,« je poudarila.Pred zaključkom spominske slovesnosti je podpredsednica Zveze združenj bor-cev za vrednote NOB Slovenije podelila srebrno plaketo Sekciji VZPI ANPI Prosek Kontovel. Predsednik Matija Spinazzola se je proseško-kontovelski sekciji zahvalil za izkazano priznanje.V kulturnem programu je Bojan Podgor-šek deklamiral svojo pesem z naslovom Veteran, s partizansko pesmijo in glasbo so sodelovali: Ženski pevski zbor Prosek Kontovel pod vodstvom zborovodje Marka Štoke, Moški pevski zbor Vasilij Mirk, ki ga vodi Goran Ruzzier, in godba na pihala s Proseka pod taktirko Iva Baši-ča. Ob zaključku svečanosti smo skupaj zapeli primorsko himno Vstala Primor-ska.Po svečanosti smo druženje ob topli pijači in domačem pecivu nadaljevali v dvorani Zadružnega doma.

Obisk korantov v ŠtorjahObhodi korantov ali kurentov spada-

jo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji, kurent ali korant je najbolj množičen tradicionalen in pre-poznaven pustni lik, ki se dokumen-tirano pojavlja vsaj že od leta 1880. Lik koranta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo

ter zadovoljstvo, je tudi eden od sim-bolov slovenske identitete. Obhodi korantov združujejo različne kulturne izraze družbenih praks, uprizoritvenih umetnosti, znanj o naravi in tradicio-nalnih obrti. Prenos tradicije in znanja poteka med generacijami znotraj dru-žin in društev, vanj so vključeni muzeji,

šole in druge izobraževalne institucije. Vsakoletne priprave na obhode koran-tov prispevajo h krepitvi medoseb-ne, regionalne in lokalne identitete. (unesco-kurentovanje-net).

Korant je 7. decembra 2017 postal tudi član prestižne UNESCO-ve ne-snovne kulturne dediščine človeštva.

Slika: Meri Hreščak

Slika: Olga Knez

17

IZ N

AŠI

H K

RAJE

V

Besedilo: Meri HreščakSlika: Darko Jeram

Prva nagrada Eriki Koncut in pravljici O hvaležnemlipicancu z zlatim kopitomSočutje, povezanost in toplina družine ozdravijo vsako rano. O tem pripove-duje pravljica O hvaležnem lipicancu z zlatim kopitom, s katero je avtorica Erika Koncut prepričala žirijo prvega literar-nega natečaja za izbor pravljice o Lipici.Prvi literarni natečaj sta skupaj razpisali Kosovelova knjižnica Sežana in Kobilar-na Lipica, nagrajena pravljica pa pripo-veduje o treh otrocih iz revne družine, ki v grmovju na travniku zagledajo po-moči potrebnega lipicanskega žrebička.

Skupaj z očetom ga oskrbijo, na kar jim lipicanec iz hvaležnosti pričara lepše življenje. Avtorica Erika Koncut je pravljico od-dala na svoj rojstni dan in v njej pou-darila sporočilo, da se dobrota splača in poplača. »Morda sem preveč romantič-na in idealistična, ampak verjamem, da si tudi v današnji moderni dobi lahko privoščimo sočutje do vseh bitij. Preveč smo podrejeni hlastanju po materialnih dobrinah, pozabljamo pa, da te ne ogre-

Krajani Štorij smo ponosni, da je sku-pina korantov iz Podvincev pri Ptuju za obisk in predstavitev letos izbrala tudi našo vas. Krajani smo se zbrali v res velikem številu, da jih pričakamo, postrežemo in se z njimi poveselimo. Doživetje ob glasnem zvonjenju več kot dvajsetčlanske skupine korantov je bilo nepozabno.

Besedilo: Tina ČičSliki: Kobilarna Lipica

jejo srca. Da se raztrgane prijateljske in družinske vezi nikoli več ne zakrpajo. Je vredno to izgubiti? Dvomim,« meni srčna avtorica Erika Koncut, ki na pisa-teljsko pot pravzaprav šele stopa. O pravljici je razmišljala dalj časa: »Med vožnjo v avtu sem v glavi pletla možne scenarije, vendar še uro, preden sem se usedla pred računalnik in dokončno spisala pravljico, nisem imela jasne za-misli, kako bom zapeljala zgodbo. Velik izziv je bila omejitev dolžine pravljice,

kar je pomenilo, da mora biti pravlji-ca kratka in jedrnata, a vendarle hkrati zanimiva in berljiva. Osnovna ideja, da bodo otroci pomagali lipicancu, pa se je porodila preprosto iz izkušnje hčerko Sofijo, katere vrlina je ravno ta, da rada poskrbi za vse, ki potrebujejo pomoč.«Družina Erike Koncut obožuje lipicance: »Lipicanci so nekaj našega, avtohtone-ga in hkrati pravljičnega, kraljevskega.« Avtorica zmagovalne slovenske pravlji-ce si želi nadaljevati s pisanjem pravljic:

»Verjetno iz razloga, da jih vsak večer skupaj ustvarjava s hčerko, ko mi dolo-či glavne junake, jaz pa moram potem naplesti zanimivo zgodbo, ki jo bo po-peljala v svet sanj.« Tako je s svojo pravljico – med 25 pris-pelimi deli – najbolj prepričala žirijo, ki so jo sestavljale predstavnice Kosovelo-ve knjižnice Sežana, Kobilarne Lipica in Društva slovenskih pisateljev. Prvona-grajeni pravljici so številni obiskovalci Lipice prisluhnili na Prešernov dan.

18

IZ N

AŠI

H K

RAJE

V /

KULT

URA

Besedilo: Tina ČičSliki: Kobilarna Lipica

Beli lipicanci navdušili na Prešernov dan in razprodali kar dve predstavi Vilinska pravljica o Lipici Najlepši beli lipicanci ter plesni akro-batki Dana Auguštin in Tjaša Dobravec, zmagovalka 7. sezone šova Slovenija ima talent, so na Prešernov dan navdu-šili obiskovalce Kobilarne Lipica. Pripra-vili so dve razprodani predstavi Vilinska pravljica o Lipici. Tako je Prešernov dan na predstavi z lipicanci pritegnil največ obiskovalcev v zadnjih 20 letih. Lipicanci so na praznični dan pritegnili

tudi samega Prešerna. Delil je fige in svo-je stihe, obenem pa je naštel kar 3.700 obiskovalcev, ki jih je pritegnila prilož-nost za brezplačen obisk kobilarne in po-sestva Lipice na praznični dan.Med njimi je bila tudi Erika Koncut, av-torica pravljice O hvaležnem lipicancu z zlatim kopitom, ki je najbolj prepričal žirijo prvega literarnega natečaja Koso-velove knjižnice Sežana in Kobilarne Li-

pica. Prvonagrajeni pravljici so lahko obi-skovalci Lipice prisluhnili v pravljičnem kotičku, čestitali pa so drugonagrajeni Pravljici o Lipici, ki jo je napisala Veronika Sivka, in tretjenagrajeni Pravljici o Lipici izpod peresa Mance Bizjak.Vse tri pravljičarke so za nagrado prejele nepozabna družinska doživetja v Lipici z ogledom kobilarne in predstave najlep-ših lipicancev.

Zimski gledališki večeri na RepentabruV zimskih mesecih, ko so dnevi kraj-

ši, ljudje veliko bolj čutimo potrebo po druženju kot sicer, zato je Razvoj-no združenje Repentabor organiziralo Abonma amaterskih gledaliških skupin: Ure smeha iz komedije v komedijo. Po pozitivnih izkušnjah gledališč, s katerimi sodelujejo, so se tudi sami preizkusili v tej vlogi. Odziv je bil pozitiven, saj je bil obisk iz predstave v predstavo večji. Obiskovalci so odhajali domov nasme-jani in v pričakovanju naslednje pred-stave.

Štiri gledališke predstave, ki so bile sestavni del abonmaja, so izvedli KUD Dramšpil iz Ribnice s predstavo Knjižni klub avtorice Andreje Škrabec. V no-vembru smo gostili KUD Franc Gove-kar iz Iga pri Ljubljani s po francoskem avtorju prirejeno predstavo Dohodnina v režiji Alenke Jeraj. V januarju so večer popestrili prijatelji iz zamejstva, KD So-vodnje ob Soči s predstavo Nona avtor-ja Roberta Cossa ter v režiji Kristine Di Dio. Kot zadnja je na oder stopila Gleda-liška skupina Rače s predstavo primor-skega avtorja Andreja Jelačina Pacienti v čakalnici v režiji Melite Lasič.

S februarjem smo abonmajske večere zaključili v pričakovanju na novo vese-loigro gledališke skupine Repentabor.

Čeprav je bila navada, da je veseloigra ugledala luč sveta ob dnevu žena, je skupina, zaradi številnih nastopov v zimskih mesecih, bila prisiljena premi-ero premakniti na mesec maj. Letos bo to že peta avtorska predstava, v kateri sodelujeta Razvojno združenje Repen-tabor ter Kulturno društvo Kraški dom iz Cola. Po predstavah Dobra letina, Svaki-nja, da te kap, ki je pred dnevi dosegla že 33. ponovitev, Zabava s tradicijo ter Dohtar na vasi, ki se je v letu 2016 uvrstil na regijski izbor ljubiteljskih gledališč, prihaja letos na oder Vsak dan nekaj no-

vega. Pod besedilo in režijo se tudi le-tos podpisuje Anja Pangerc, na odru pa bodo nastopili Nataša Škrk, Ana Škabar, Gianni Soban, Tanja Pangerc Žnidaršič, Jana Može Kariž, Mitja Kemperle ter Pe-tra Škabar, ki je dve leti zapored prejela nagrado za najboljšo glavno žensko vlo-go Južne Primorske na Območnem sre-čanju ljubiteljskih gledališč, ki potekajo v organizaciji JSKD. Tudi letos se držijo pregovora, da je smeh pol zdravja, zato tega v predstavi ne bo manjkalo.

Besedilo in slika:Razvojno združenje Repentabor

19

KULT

URABesedilo: Nina Ukmar

Slike: arhiv distributerjev in KDS

Zanimiva kinostatistikaZ vsakim novim koledarskim letom se

pri nas lotimo tudi statistike. V lanskem letu smo si ogledali čez 200 filmov, na skoraj 250 projekcijah. Najbolj zanimivo je iz statistike razbirati, kateri filmi do-sežejo najvišje številke. Navadno so to filmi, ki spadajo v t. i. šolske projekcije, saj si jih navadno ogledajo učenci več šol. Največja uspešnica letošnjega leta je ponovno mladinski film (v 2017 film Košarkar naj bo), tokrat slavi romantika in film Gajin svet režiserja Petra Bratuše.

Samo v našem kinu si ga je ogledalo kar 951 gledalcev, sicer pa se ponaša tudi z dvema zlatima rolama (čez 50.000 gle-dalcev), vztrajno pa se bliža tretja. Med tujimi filmi je največji uspeh zabeležil biografski film Bohemian rhapsody, ki si ga je ogledalo 324 gledalcev. Brez dvo-

ma so najvišje na lestvici filmi za otroke oziroma družinski filmi. Najbolje gledan družinski animirani je bil tako v letu 2018 film Grinch s kar 232 obiskovalci na eni sami projekciji. Tudi sicer smo z obiskom v lanskem letu zelo zadovoljni, saj je filme ogledalo več kot 8.500 obi-skovalcev.

Za boljši uvid v to področje pa doda-jam še poročilo Art kino mreže Sloveni-je. Na sedežih 27 kinodvoran v 26 slo-venskih krajih je v letu 2018 v filmskih izkušnjah uživalo skoraj 453.000 gledal-cev na 10.279 filmskih projekcijah.

V primerjavi z letom 2017 gre za kar 279 projekcij več in za skoraj 10-odsto-tno povečanje obiska.

Znova se je izkazalo, da v Art kino mre-ži Slovenije odlične rezultate dosegajo slovenski filmi, te si je na 1.395 projek-cijah ogledalo skoraj 77.000 gledalcev.

Tako naš moto še vedno velja: V na-šem kinu ste vedno v pravem filmu!

V letu 2018 se je v Evropi obisk kine-matografov po rekordnem lanskem (2017) letu zmanjšal za približno 3,3

odstotka, še vedno pa že četrto leto zapored dosega več kot 1,25 milijarde prodanih vstopnic oz. obiska. V državah članicah EU se je zmanjšal za 2,9 odstot-ka, pri čemer beležimo skoraj 950 milijo-nov obiskov v kinu.

Top 5 obiskanih filmov (angleški na-slovi): Avengers: Infinity War, Bohemian Rhapsody, The Incredibles 2, Mamma Mia! Here we go again in Hotel Transil-vanija 3.

Pokukajmo še k sosedom. Zmanjšanja so zabeležili v Italiji (prihodki od prodaje vstopnic: – 5 odstotkov/obisk – 6,9 od-stotka) in Avstriji (prihodki od prodaje vstopnic – 9,5 odstotka / obisk – 11,4 odstotka), medtem, ko so beležili rast na Madžarskem (prihodki od prodaje vsto-pnic + 4,8 odstotka/obisk + 2,0 odstot-ka) in tudi na Hrvaškem (prihodki od prodaje vstopnic + 7,8 odstotka/obisk +1,4 odstotka).

20

KULT

URA

Na razstavi Comunica se predstavljajo štirje SlovenciNi veliko dogodkov, kjer bi zaključek

razstave pospremili s posebnim obre-dom, na katerega bi povabili obiskoval-ce. Prav tak se je pred dnevi zgodil v me-stni galeriji palače Costanzi v Trstu, kjer se je na enomesečni razstavi Comunica na temo sporazumevanja predstavilo 22 umetnikov iz Italije, Slovenije, Avstri-je in Hrvaške. Ob zaprtju mednarodne razstave, 10. februarja 2019, so pripravili slovenski dan, na katerem pa so najšte-vilčnejši obiskovalci seveda bili italijan-sko govoreči ljubitelji kulture. Da je do tega dogodka prišlo, je najbolj zaslužna slikarka Vivijana Kljun Castellani, ki je razpeta med Plešivico in Gabrovcem.

Po razstavi, ki jo je od 13. januarja do 10. februarja 2019 organiziralo tržaško KUD 6idea s predsednico Paolo Urso, je številne zbrane ljubitelje umetnosti popeljala umetnostna zgodovinarka in kritičarka Anamarija Stibilj Šajn iz Logat- ca. Predstavila je umetnike in njihove najrazličnejše načine sporočanja od slik, besed, skulptur, instalacij idr. Slovenijo so zastopali poleg Kljunove še Nande Rupnik in Danilo Jereb, oba iz Idrije, ter Helmut Blažej iz Pliberka na avstrijskem Koroškem.

Besedilo: Erik NovakSlika: Barbara Prosen

Vivijana Kljun je že v osnovni šoli razkrila svojo umetniško žilico. Prav tako je hotela na študij na beneško likovno akademijo, a je dala prednost družini. Kljub temu pa ni obesila čopiča in sli-karskega platna na klin. Za sabo ima že nekaj samostojnih in skupinskih razstav Lani je prejela nagrado na likovnem ex temporu v Idriji. Tokrat se predstavlja s štirimi slikami telepatske komunikacije s

konji. Za svoj motiv je izbrala lipicanca z živahnem temperamentom, ki je nekoč služil tudi kot delovni konj, danes pa ga uporabljajo predvsem kot dresurnega konja v športne namene.

Pričujoča razstava se bo v naslednjih dneh selila v Idrijo, znano po rudniku srebra, idrijski čipki in žlikrofih.


MPZ Borea na Območnem srečanju odraslih pevskih zborov v SenožečahMladinski pevski zbor Borea, ki deluje v okviru glasbenega društva InMusic iz Sežane, sestavljamo pevci in pevke, doma iz primorskih krajev, kjer piha bur-ja. Kljub temu, da zbor pod vodstvom

Polone Prosen obstaja šele dobro leto, smo mladi pevci in pevke zelo zagnani in aktivni. Tako smo v novembru uspeš-no izvedli celodnevni pevski seminar pod strokovnim vodstvom priznane

operne pevke Martine Burger, dan za-tem pa smo sveže pridobljeno znanje vokalne tehnike prikazali v Senožečah na tradicionalni območni reviji odraslih pevskih zborov sežanske regije, ki jo or-ganizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturno dejavnost. Revija, na kateri smo kljub naši kratki zgodovini nastopili že drugič, je potekala pod strokovnim vodstvom zborovodkinje Andreje Mar-tinjak, ki nas je ocenila kot zelo perspek-tiven zbor in nas po oceni dodelila na regionalni nivo. S tem nam je vlila zagon za nadaljnje delo in izpopolnjevanje zborovskega petja. Na srečanje smo v skladu s svojim imenom prinesli nov ve-ter, zato smo prejeli tudi priznanje JSKD za prvo leto delovanja zbora, ob poslu-šanju ostalih vokalnih sestavov pa smo pridobili lepe vtise, zato upamo, da se naslednje leto spet srečamo.

21

KULT

URA

Dejavnost Glasbenega društva InMusic

Mešani pevski zbor Sežana iz Tomaja v Izolo

Glasbeno društvo InMusic iz Sežane, ki ga sestavljajo mladinski pevski zbor Bo-rea ter harmonikarski orkester 'gHOSt' Orchestra, je v začetku decembra so-delovalo na prižigu lučk v Sežani. Mladi pevci so zapeli nekaj božičnih pesmi, kasneje pa prodajali okraske in voščilni-ce, ki so jih sami izdelali, da bi prišli do sredstev za svoje delovanje. MPZ Borea je v decembru s koledovanjem razvese-lil tudi starejše in bolne v Domu upoko-jencev ter v Bolnišnici Sežana,

Proti koncu decembra je društvo In-Music priredilo še tri celovečerne božič-no-novoletne koncerte. Prvi je potekal 15. decembra v cerkvi sv. Marije Mag-dalene v Bazovici, drugi 22. decembra v stari šoli na Tabru, zadnji pa je 27. de-cembra v Klancu pri Kozini.

Kljub temu, da je bil konec leta 2018

Po uspelem božično-novoletnem koncertu v župnijski cerkvi sv. Martina v Sežani se je 11. januarja 2019 s koncer-tom v vaškem domu v Tomaju predsta-vil sežanski mešani pevski zbor, ki deluje že 16 let, šest let pa ga vodi zborovodki-nja Andreja Tomažič Hrvatin. Predsedni-ca zbora, v katerem prepeva 26 pevcev s Krasa, pa je Sonja Perhavec.

Kot posebna gosta sta tokrat nastopila sopranistka Daria Ivana Vitez iz Trsta in tenorist Saša Prinčič iz Sežane, poseben čar večeru pa so dali člani tržaškega ba-ročnega orkestra Cum jubilo, ki nastopa šele slaba tri leta in v katerem so v glav-nem profesionalni glasbeniki.

Besedilo: Ana NovakSlika: arhiv Glasbenega društva InMusic

za GD InMusic precej delaven, pa se mladi glasbeniki že veselijo dogajanja v novem letu. Začelo se je že 12. januarja s koncertom MPZ Borea v Materiji, na

praznovanju 111. obletnice delovanja PGD Materija, v prihajajočih mesecih pa društvo InMusic čaka še kar nekaj nastopov.

Nastop MePZ v Tomaju.

Tržaški baročni orkester Cum Jubilo združuje skupino glasbenikov, ki na in-štrumente iz baročnega obdobja igrajo baročno glasbo. Orkester sestavljajo: Aura D'Orlando, Marta Viola, Bruno Či-bej (vsi baročne violine), Cristina Verità (baročna viola), Stefan Bak (baročni vi-olončelo), Maurizio Codrich (baročna oboa) in Paolo Biancuzzi (čembalo, orgle).

Špansko čutečo božično skladbo Ma-dre en la Puerta in angleško ljudsko oz. tradicionalno We wish you a merry Christmas je zapel Saša Prinčič, ki je aka-demski študij začel s solo petjem na tr-žaškem Konservatoriju Giuseppe Tartini

v razredu Rite Susovsky, kjer je leta 2012 diplomiral in pridobil adakemsko diplo-mo 1. stopnje. Udeležil se je več master classov in izpopolnjevalnih tečajev pri pomembnih profesorjih mednarodne-ga slovesa. Na umetniškem področju je dejaven kot solist ter pevec v raznih pevskih in zborovskih sestavih v Slove-niji in v tujini. Nekaj let je prepeval tudi s Kraško klapo iz Sežane. Poleg solo petja se je izpopolnjeval v zborovskem dirigiranju na tržaškem Konservatoriju Giuseppe Tartini. Bil je umetniški vodja Okteta Rožmarin iz Vojščice na Krasu ter zborovodja Mešanega pevskega zbo-ra Repentabor. Trenutno je zborovodja portoroškega zbora in nadaljuje magi-strski študij solopetja v Trstu.

Tako kot Prinčiča je tudi Dario Ivano Vitez, ki se je predstavila s solo točko z božično skladbo O holly night, ki je bila napisna 1847. leta in prevedena v mno-ge jezike, na klavir spremljala Andreja Tomažič Hrvatin.

Zadnji del programa so pevci in inštru-mentalisti združili moči in med drugim zapeli Božično uspavanko, Mir in radost, za slovo pa ni manjkala niti Gruberjeva pesem Sveta noč, ki jo prepevajo že 200 let in so jo peli tudi vojaki na Soški fronti.

Za prijeten nastop so si pevci in god-ci zaslužili obilen aplavz, čestitke jim je izrekla tudi predsednica tomajskega KD Doris Orel in domači župnik Gabrijel Vidrih, saj so s tem nastopajoči dali po-

22

KULT

URA

klon nekdanjemu središču Krasa. Za Valentinovo, 14. februarja 2019, pa

je Mešani pevski zbor Sežana nastopil pred številnim občinstvom hotela Del-fin v Izoli z ubranim petjem na kon-certu Janez bi rad osvojil dekle z novo zborovodkinjo. Koncert obsega poleg domačih ljudskih in umetnih pesmi še češke, italijanske in hrvaške skladbe. Z gledališkimi odlomki pa sta osrednji vlogi zaigrala Matej Gorup v vlogi Jane-za in Igor Rojc v vlogi doktorja. V igri so nastopile še Nada Verč, Loredana Mezi-nec in Marta Caharija. Režijo je napisala Andreja Tomažič Hrvatin. Presenečenje večera pa sta bila Ivica Vergan in Bog-dan Gerk, člana ansambla Primorski fantje, ki prav letos praznuje 45-letnico delovanja. Z zborom sta zapela uspe-šnico, pesem Decembrski dan, katere avtorica besedila in glasbe je prav Ivica Vergan, pevka narodno zabavne glasbe. Čeprav se pevci in nova zborovodkinja poznajo zelo kratek čas in se šele priva-jajo eden na drugega, so poželi obilen

aplavz hvaležnega občinstva. Sežanski pevci pa bodo v svoj repertoar vključili tudi pesem Rad bi vedel, če si z morja, pod katero se pod besedilo in glasbo podpisuje Bogdan Gerk, pod aranžma

pa Andreja Tomažič Hrvatin. Vodstvo hotela Delfin je sežanske pevce prijetno razveselilo in jim izkazalo dobrodošlico, za kar se jim zbor iskreno zahvaljuje.


Nastop Mepz v Izoli

Koncert kraško-brkinskih godb in mažoretk iz Povirja ob kulturnem praznikuČe je za Martinov koncert v Kobjeglavi bila burja močnejša in je tisto novembr-sko soboto vzela elektriko, pa se tokrat nismo dali presenetiti in doživeli smo prijeten koncert v počastitev kulturne-ga praznika. V soboto, 9. februarja 2019, so nam v Vaškem domu v Kobjeglavi zaigrale štiri kraško-brkinske godbe, ob njihovi glasbi pa so premierno zakorakale in zavrtele svoje palice mažoretke iz Povirja. Vse to so nam ob slovenskem kulturnem pra-zniku pripravili JSKD, Območna izposta-va Sežana, v sodelovanju in ob podpori vseh štirih občin, z gostoljubjem Kultur-

nega društva Kraški slavček in domače-ga pihalnega orkestra iz Komna. Polno dvorano obiskovalcev je nagovoril žu-pan, mag. Erik Modic, prireditev je pove-zovala Kristina Furlan. Koncert so pričeli godbeniki Kraške pihalne godbe Seža-na, ki jih že več kot 25 let vodi Ivo Bašič, profesor na Glasbeni šoli Sežana, iz ka-tere izhajajo tudi člani in članice Kraške godbe. Pri zadnji skladbi so se jim pri- družile še mažoretke iz Povirja, skupina senior pod vodstvom mentorice Polone Šekinc. PO Divača, ki je koncert nadalje-val pod vodstvom novega dirigenta Mi-tje Tavčarja, ki je orkester prevzel lansko

leto v septembru, je najstarejši pihalni orkester na Krasu in v Brkinih. Orkester deluje že od leta 1955, med njimi pa so še danes člani, ki v orkestru igrajo od same ustanovitve. V zadnjem času pa se jim je pridružilo kar nekaj mladih godbenikov in godbenic. Tudi z njimi so se zavrtele mažoretke iz Povirja, skupina kadeti 2, ki vneto trenira pod vodstvom Ane Čok. Brkinska godba 2000 je pod vodstvom Tomaža Škamperleta vsem v dvorani pognala kri po žilah z ognjevito brazilsko skladbo in argentinskim tan-gom. Oči obiskovalcev pa so bile uprte v odlično saksofonistko Sandro Rijavec, ki je pred kratkim prejela Škerjančevo nagrado za odlične študijske dosežke, ki jo podeljuje Srednja glasbena in ba-letna šola v Ljubljani. Napeto smo pris-luhnili tudi ostalima skladbama, ki sta na prizorišče privabili kadetinje1, sku-pino mlajših mažoretk pod vodstvom Diane Skok. Za konec smo prisluhnili še Pihalnemu orkestru Komen, ki ga že nekaj let uspešno vodi Matija Tavčar. Lansko leto so si v najzahtevnejši kate-goriji pihalnih orkestrov priigrali zlato v avstrijskem Schladmingu. Tokrat so iz ši-rokega repertoarja poleg ostalih skladb izbrali še tri ruske plese, pri katerih so se jim pridružile mažoretke skupine junior

23

KULT

URA

Prazgodovinsko gradišče Debela griža – biser Komen-skega KrasaPrazgodovinsko gradišče Debela griža pri Volčjem Gradu sodi med najslikovi-tejša in najbolj ohranjena nižinska gra-dišča na Krasu. Informativno razstavo o tem gradišču, ki je le deloma raziska-no, je 4. januarja 2019 v Kosovelovem domu v Sežani postavil neprofitni za-vod Krasen Kras iz Gorjanskega. Razsta-vo, ki na šestih panojih predstavlja

prazgodovinsko gradišče Debela griža in rezultate najnovejših neinvazivnih arheoloških raziskav, opravljenih na ob-močju tega gradišča lani poleti, kot tudi maketo gradišča in 10-minutni film o odstranjevanju vegetacije na gradišču, je predstavil in slikovito opisal direktor zavoda Goran Živec, ki je obiskovalce tudi popeljal po razstavi.

Gre že za peto potujočo razstavo o gra-dišču Debela griža pri Volčjem Gradu, s katero želijo poudariti pomen pozna-vanja prazgodovinskih gradišč tako za lokalno kot tudi nacionalno zgodovino. Z razstavo so gostovali že na Ministrstvu za kulturo v Ljubljani, v Dutovljah in tudi na sejmu Paestum v Italiji.Debelo grižo so graditelji premišljeno

Besedilo: Vladislava NavotnikSliki: arhiv JSKD OI Sežana

Besedilo: TIC SežanaSlika: arhiv Jamarskega društva Sežana

pod vodstvom Polone Šekinc. Koncert so zaključili z Radetskim maršem, ki so ga posvetili pred kratkim preminulima prijateljema. Da so vse godbe delovne in njihovi nastopi zelo uspešni, imajo velike zasluge predsedniki društev, ki iz ozadja požrtvovalno skrbijo za njihovo delo in jim omogočajo kar najboljše pogoje za glasbeno ustvarjanje, zato se je Vladislava Navotnik, vodja JSKD OI Sežana tudi njim zahvalila za njihov velik prispevek za uspešno godbeniško dejavnost na Krasu in v Brkinih.

Slovenski kulturni praznik v Sežani in okoliciOb slovenskem kulturnem prazniku, 8.

februarja 2019, je bilo v občini Sežana organiziranih več kulturnih dogodkov, ki so potekali v Kosovelovi knjižnici Se-žana, Kosovelovem domu Sežana, Bota-ničnem vrtu Sežana in vili Mirasasso, na Bunčetovi domačiji v Dutovljah, v Kobi-larni Lipica in jami Vilenica.

Dober obisk je imela Kosovelova knji-žnica Sežana že dan pred največjim slovenskim kulturnim praznikom, kjer so postavili razstavo France Prešeren med nami s predmeti iz zbirke Srečka Rožeta in Pavleta Skrinjarja, potekala je ura pravljic z delavnico Prešerno s Pre-šernom in predstavitev knjige Ponos Krasa Marjana Miklavca. V Kobilarni Lipi-ca so na dveh razprodanih predstavah nastopili lipicanci s plesnima akrobat-kama Dano Avguštin in Tjašo Dobravec. Vstop v Kobilarno je bil prost, predstavili so tudi zmagovalno pravljico o Lipici in lipicancih natečaja Kobilarne in Koso- velove knjižnice Sežana, ki jo je napisala Erika Koncut. V Dutovljah so si obisko-valci ogledali vrtova Pepin kraški vrt in Pepina zgodba ter sobo Borisa Pahorja, v Sežani pa Botanični vrt z rastlinjakom

in vilo Mirasasso. Poseben obisk so za-beležili v jami Vilenica, ki je s svojo ča-robnostjo privabila več kot sto obisko-valcev, od katerih je bilo veliko družin z otroki. Kulturno obarvano je bilo tudi v Kosovelovem domu, kjer so predvajali komični film Cirkus, popoldan je po-tekala otvoritev razstave Od ilustracije

do lutke ustvarjalke Eke Vogelnik ob spremljavi Brine Vogelnik in Luke Ropre-ta, ki sta odpela nekaj Ekinih pesmi, dan pa se je zaključil s koncertom Komorne-ga godalnega orkestra Slovenske filhar-monije.

24

KULT

URA

umestili med kraške doline, ki so uspeš-no prevzemale vlogo strmih pobočij. Gre za ostanke mogočnega utrjenega obroča iz železne dobe, 1700 let pred našim štetjem, dolgega 290 in širokega 180 metrov. Gradišče ima 1,1 km obzid-ja in meri šest hektarjev. Glede na narav-

ne danosti ter oblikovanost terena je zid visok od dva do sedem metrov, predvi-deva se, da je bil v času naselitve še višji. Skupna količina vgrajenega kamenja presega 60 tisoč kubičnih metrov (Za črnokalski most so, denimo, uporabili okrog 50 tisoč kubičnih metrov kame-

nja.). Uvrščamo ga med srednje velika gradišča. Štirikrat večje gradišče je sicer v Svetem, a je zaraščeno. Kot zanimivost naj še dodamo, da so pri raziskovanju in čiščenju gradišča našli tudi ostanke lon-čevine in kosti.Za vodenje projekta vzpostavitve mu-zeja na prostem skrbi strokovni sode-lavec, muzejski svetnik Dejan Vončina, zaposlen pa je še Edi Trobec. Zavod izvaja odstranjevanje škodljive vegeta-cije kot tudi nedestruktivne arehološke raziskave. Pri tem jim je v veliko pomoč arheolog Jošt Hobič z Barke, mojster za sodobno tehnologijo lidar. Zavod Krasen Kras je izdal in založil tudi zbornik Gradišča v zahodni in osrednji Sloveniji, v katerem so gradišča tudi strjeno predstavljena. Knjiga z deveti-mi poglavji in 93 fotografijami na 135 straneh ter z izvlečki v angleščini je izšla ob lanskem letu evropske kulturne de-diščine in je pomemben del slovenske kulturne dediščine.



Cankar v filmu in ilustracijah na KrasuNa Ta veseli dan kulture so v Sežani

zaznamovali 100-letnico smrti Ivana Cankarja. V Kosovelovemu domu so najprej v Mali galeriji Mira Kranjca odprli razstavo z naslovom Ilustracije za Can-karja, ki jo je na ogled postavila Anka Kočevar, nato pa so v veliki dvorani predvajali še film Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar režiserja Dušana Moravca. Risane in animirane dele celovečernega dokumentarnega filma je v letošnjem jubilejnem Can-karjevem letu s trdim delom prispevala prav mlada akademska slikarka Koče-varjeva, ki je diplomirala iz animiranega filma. Z Moravcem je sodelovala že v dveh projektih: v filmu Cankar in krat-kem videofilmu Stop rasizmu!, ki je leta 2015 nastal za Mirovni inštitut. Razstavo in ustvarjalko je predstavila umetnostna zgodovinarka doc. dr. Petja Grafenauer,

z gostoma pa se je o nastanku filma in monokromih ilustracijah v rjavkastih to-nih, ki ponesejo obiskovalca v čas Can-

karjevega življenja, pogovarjal koordi-nator programov Kosovelovega doma David Terčon.

Od vasi do vasi – deseta obletnica delovanja pevske skupine KD Borjač SežanaSkupina ljudskih pevk in pevcev KD Bor-jač iz Sežane že deset let prepeva ljud-ske pesmi in jih širi od vasi do vasi po Krasu, zamejstvu in drugih krajih po Slo-

veniji. Petje, ples in sodelovanje v dru-štvu nam veliko pomeni, kajti v desetih letih smo napisali veliko lepih zgodb o ustvarjanju in prijateljstvu. Ljudsko pet-

je zadnje leto vodi Neža Bandel, avtor odrskih postavitev pa je Tomaž Gantar.Veselimo se kulturnih srečanj v Sežani, na Krasu ter v drugih krajih, s čimer po-

25

KULT

URA

Besedilo in slika: Meri Hreščak

Eno jabolko na dan … v Štorjah

Nastopi in načrti Kraške pihalne godbe

Februarja smo v okviru kulturnega praznika v našem Zadružnem domu gostili člane amaterske igralske skupine iz Rodika z veseloigro Eno jabolko na dan …

Kot pravijo člani skupine, je veseloigra Eno jabolko na dan … naslednja slika igre Novi šulni za opasilo, ki je bila prvič uprizorjena ob vaškem prazniku – opa-silu v Rodiku leta 2016. Igra, ki jo je na-pisala in režirala Karmen Kastelic Pipan, je v celoti izmišljena. Postavljena je v 70. leta prejšnjega stoletja. V njej je veliko šaljivih prizorov, raznih spletk, komičnih situacij in seveda – ljubezni. Jezik teče igralcem v izrazitem domačem narečju,

Leto 2018 smo uspešno zaključili z izvedbo tradicionalnega novoletnega koncerta Kraške pihalne godbe, ki je bil 16. decembra v Kosovelovem domu v Sežani. V goste smo povabili izvrstno vokalistko Evo Hren. V spremljavi godbe je zapela skladbe Oh when the saints, Don't cry Argentina iz vsem znane film-ske uspešnice o Eviti Peron, ki jo je upo-dobila legendarna Madonna, slovensko večno zeleno Zato sem noro te ljubila in

pestrimo kulturni in družbeni utrip. Zad-nji petek v novembru smo ga skupaj z gosti posvetili Štorjam. Rdeča nit večera je bilo šegavo potovanje po Štorjah, po katerih so nas poleg pevcev in plesal-cev po pripovedi starejših občanov iz Štorij popeljali Igor Rojc z anekdoto o Krasu ter Timotej Martini, ki je povedal

Zgodbo o nastanku Štorij, Katjuša Mar-tini pa recitirala šaljivo pesmico Zima. V goste smo tokrat povabili tudi Pevski zbor Ivan Grbec iz Škednja. Pevke, ki jih vodi Silvana Dobrilla, so nam zapele štiri pesmi iz svoje bogate pevske zakladni-ce. Pevska skupina Kulturnega društva Borjač iz Sežane je zapela ljudske pesmi.

Zavrteli smo čas nazaj, ko so se ljudje po večerih družili ob domačih opravilih. Takrat so nemalokrat nastale lepe stvari, ki so se ohranile do danes. Med njimi so zagotovo ljudske pesmi, ki jih je v naši bogati zakladnici kulturne dediščine zelo veliko. Plesalci in godci Kulturne-ga društva Borjač pa so tokrat gledalce razveselili s špeguntancem, plesom na kantrego, pouštrtancem, plesom z met-lo, ljudskim tangom na pesem La palo-ma ter špaspolko – maršem. Prireditev smo vsi nastopajoči zaključili s pesmijo Wopenski tramvaj. Nastopajoče je na-govorila predsednica sveta krajevne skupnosti Štorje Ivica Podgoršek, pred-sednica Margit Grošelj-Miklavec pa se je zahvalila vsem gostom, nastopajočim in gledalcem za prijeten večer. Ob kon-cu kulturnega večera so se obiskovalci skupaj z nastopajočimi zadržali v dvo-rani, kjer se je druženje nadaljevalo v znamenju pesmi, prigrizka ter veselega klepeta.

Besedilo: Nika KorošecSlika: arhiv KD Borjač

ki je značilno za področje Brkinov. Osre-dnja tema igre je stari pregovor: Eno ja-bolko na dan …

Gledalci smo bili nad veseloigro nav-dušeni. Z veseljem jih bomo gostili tudi v prihodnje.

prvič izvedeno skladbo skladatelja Mar-ka Mozetiča – Mozota Dajte dajte. God-beniki so venček Dobri stari časi, kjer se prepletajo 'dobe, stare' vsem poznane melodije Prizme, 1 x Banda in Preloma (Tomaža Kozlevčarja) posvetili dolgole-tnemu predsedniku godbe Igorju Kosu, odigrali so še Magic overture, pobožali romantične duše z venčkom Skalinada in presenetili z dodatki. Prireditev je po-vezoval Žan Papič, ki je poskrbel za pra-

vo mero smeha in dobre volje. Načrti za leto 2019 so se začeli ure-

sničevati s prvimi vajami v januarju, saj smo se godbeniki pripravljali za nastop in predstavitev na reviji kraško-brkinskih godb, ki je potekala v Kobjeglavi 9. fe-bruarja 2019. Na reviji so se predstavile Brkinska godba 2000, Pihalni orkester Divača, Pihalni orkester Komen in Kra-ška pihalna godba Sežana, z vsemi šti-rimi godbami so sodelovale mažoretke

26

KULT

URA

iz Povirja. Mladi člani – godbeniki, stari do 30 let, iz vseh štirih godb, načrtujejo oktobra 2019 nastopiti na prestižnem

tekmovanju v Linzu v Avstriji. Ob tem dogodku bodo predstavili ponudbo, naravne in kulturne znamenitosti Krasa

in Brkinov vsem obiskovalcem medna-rodnega tekmovanja, ki se ga udeleži večje število godbenikov s celega sveta. Zato upamo na ugodno podporo Ob-čine Sežana pri izvedbi zastavljenega projekta in ciljev.

V letošnjem letu bomo sodelovali na vseh prireditvah Občine Sežana, na Mla-difestu, na Dnevih lipicanca v Lipici, 19. maja 2019, in ostalih manjših koncertih in prireditvah. Zato, da delujemo, va-dimo in muziciramo, se zahvaljujemo Občini Sežana za financiranje, podpor-nikom, staršem godbenikov, neumor-nemu dirigentu prof. Ivu Bašiču in vsem ljubiteljem dobre glasbe, ki nas vrsto let spremljate in s prisotnostjo na koncer-tih podpirate naše delo.

Besedilo: Lucija Prihavec MahorčičSlika: Jana Gombač

Besedilo: Nadja Mislej BožičSlika: Rafael Vončina

Zakaj ti?Študijska skupina pri Univerzi za tret-

je življenjsko obdobje Kras Berem in se pogovarjam se srečuje enkrat mesečno v odprtem pritličnem prostoru Doma upokojencev Sežana, po dogovoru vsak tretji torek v mesecu ob 8.30. Vsakič se dogovorijo za določeno branje in te-matiko ter prosto izbirajo iz revije Bukla. Tako prihaja do zanimivih vzporednih branj, kajti vsak posameznik pove, kaj je bral, kdo je napisal delo, kaj ga je pre-senetilo in navdušilo, da bi še enkrat prebral, komu svetoval v branje ali pa tudi ne. V tem študijskem letu so okto-bra začeli z mitologijo, nadaljevali z deli o Lepi Vidi (ljudska in številna avtorska besedila) pa iz seznama Primorci bere-mo, dela Danila Lokarja, ker bo 21. julija letos trideset let od njegove smrti.

Februarja so se zaustavili ob prvencu Davida Stepančiča Zakaj ti? in medse povabili avtorja. Knjiga s podnaslovom Kako krotim svoj ego je izšla 2018. pri volčjegrajski založbi Sfera. Pridružila se nam je urednica in hkrati avtorjeva ži-vljenjska sopotnica Martina Kafol.

Skupaj smo razglabljali o medoseb-

nih in medčloveških odnosih, egu in spremljajočih čustvih in občutjih. O tem, kako harmonizirati odnose, kar je nikoli dokončano delo. David ohranja v sebi nadvse dobro lastnost, to je rado-vednost, ki ga spodbuja k raziskovanju svojega notranjega in zunanjega, širše-ga sveta. V knjigi želi posredovati svojo

izkušnjo, saj meni, da se sprememba zgodi, ko začenjaš razlikovati različne glasove v sebi. To je bil tudi pogovor o tem, kaj nam v življenju pomeni, o naših vrednotah, ljubezni in še o marsičem.

Predstavitev knjige Primoža Sturmana: Gorica je naša ob kulturnem prazniku v KopriviLetošnji Prešernov dan je Športno-kul-turno-umetniško društvo in turizem (ŠKUDT) Kopriva v petek, 8. februarja 2019, v vaškem domu obeležilo s pogo-

vornim večerom, ki ga je obogatila glas-ba. Prozni prvenec Primoža Sturmana z bližnjih Brij pri Koprivi Gorica je naša je v pogovoru z avtorjem predstavil urednik

založbe Litera iz Maribora Orlando Uršič, za glasbeno spremljavo pa je s pesmijo in kitaro poskrbel prav tako brejski kan-tavtor Gorazd Lampe.

27

KULT

URA

Besedilo: Alan KosmačSlika: Vladka Tucovič Sturman

Domačini oba zelo dobro poznamo, tudi po dejavni vključitvi v naše pestro društveno delovanje, zato je imel prav urednik Uršič, ki je uvodoma povedal, da Sturmana ni treba posebej predsta-vljati. Kljub temu ne bo odveč zapisati, da deluje kot profesor slovenščine in zgodovine na liceju Antona Martina Slomška v Trstu, vendar je tudi publi-cist in literarni bloger. Otroštvo je pre-živel na Opčinah (rojen 1980 v Trstu), na Brje pa ga je življenjska pot zanesla pred dobrimi osmimi leti. Na vprašanje iz občinstva, kako so ga sprejeli do-mačini, je odkrito povedal, da se je ob selitvi najbolj veselil dejstva, da prihaja nekam, kjer bodo ljudje govorili njegov materni jezik, to se mu je zdelo najpo-membneje, o drugem ni razmišljal. Ži-vljenjske izkušnje, povezane z mejami in prehajanjem mej, so prispevale tudi k njegovi literaturi. Že naslovna kratka zgodba, Gorica je naša, ki parafrazira znano povojno geslo Trst je naš, govori o mejah – tistih v glavah pa tudi tistih povsem realnih. Sturman je posebej iz-postavil, da si ob pisanju te zgodbe ni mogel predstavljati, da se bodo še kdaj pojavili takšni fašistični izpadi, kot so se prav v Gorici okoli zloglasnega dneva spominjanja, torej je ta njegova zgodba na nek način preroška. Sicer pa njegova knjiga zajema devet

kratkih zgodb, ki so nastale v zadnjih letih, prostorsko pa so umeščene v primorske kraje od Gorice prek Trsta vse do Istre. Še zlasti naši kraji, ki jih je Sturman spoznaval že kot otrok, so našli svoje mesto v zgodbah Vroča jesen (do-gajanje je postavljeno v Trst, Dutovlje in Sežano) in Šverckomerc, pa ne samo (dogaja se v Trstu in nekaterih naših kra-ških vaseh blizu meje). Sturman, ki je na tržaški univerzi diplomiral iz zgodovine, pač zna v svojih besedilih preplesti tako zgodovinska dejstva kot sodobnost. Odkrito pa je tudi povedal, da je mar-sikatero podrobnost v zgodbah črpal iz bogatih pripovedi starejših domačinov,

ki so se živo spominjali prehajanja meja in jim je z velikim veseljem in hvale-žnostjo prisluhnil.Sturmanova knjiga, v kateri je spremno besedo napisal slovenski pisatelj Jurij Hudolin, ki mu ne Istra ne Kras nista neznana, je – čeprav nosi goriški naslov – na nek način poklon njegovim doma-čim krajem. Trstu in Opčinam, ki so ga oblikovali, in slovenskemu delu Krasa, kjer se je dokončno izoblikoval kot li-terarni ustvarjalec, od katerega lahko pričakujemo še kakšno knjigo, katere dogajalni prostor bo Kras.

Mavrično ustvarjanjeBrigitte Milavec je francoskega rodu,

a je v Slovenijo poročena že dolga leta. Z likovnim ustvarjanjem se je začela ukvarjati okrog leta 2013. Začela je bar-vati mandale na papirju, ki jih je našla na različnih spletnih straneh in v knjigah.

Pri izdelavi voščilnic uporablja flo-mastre različnih debelin, druga barvna pisala in pripomočke. »Mandalo izre-žem in nalepim na barvni karton in tako nastane voščilnica, ki uokvirjena in pod steklom dobi dodaten čar. Prve manda-le sem podarila kot voščilnice za novo leto, rojstne dneve in druge priložnosti. Po barvanju mandal na papirju sem že-lela poskusiti nekaj novega in leta 2016 začela z velikim veseljem izdelovati barvne kamne s tehniko pik in z drugi-mi ornamenti. V istem obdobju sem se udeleževala različnih delavnic za slika-nje na platno z akrilnimi barvami in tako so pravzaprav tudi nastale mandale, ki jih razstavljam v Knjižnici Kozina v de-cembru,« pove o sebi razstavljavka.

Všeč ji je tehnika s pikami, ki jo skuša izboljšati, zato obiskuje tečaj risanja pri

akademskem slikarju Simonu Kastelicu. Vsi razstavljeni izdelki so bili izdelani od leta 2013 do letos. Na večeru jo je predstavila Patricija Dodič, zapela ji je hči Barbara Milavec, na kitaro pa sta za-

igrala ljubiteljski glasbenik Frenk Mavrič iz Podgorja in Matej Kocjan - Koco, stri-partist, urednik Strip Burgerja iz Povirja. Razstava je bila na ogled do 7. januarja 2018.

Besedilo in slika: Patricija Dodič

28

KULT

URA

Besedilo: Patricija DodičSlika: Rafael Vončina

Bazovica v objemu naravne in kulturne dediščine

Andrej Jelačin v Tomaju in Dutovljah

Zgoraj navedeno knjigo so nam v Knji-žnici Kozina 6. februarja 2019 podrobne-je prestavili avtor, dr. Stanislav Renčelj, Vladimir Vodopivec, ki je vodil pogovor, Aleksander Žagar iz Agrarne skupnosti, Anastazija Purič iz Didaktičnega centra, veliko zaslugo pri izdaji pa je imel tudi gost Vojko Ražem, domačin, ki je obno-vil preko trideset pastirskih hišk, ki so del kulturne krajine. Bazovica je 'zamejska', vendar ima veliko skupnega s slovenski-mi vasmi v okolici. Domačini namenjajo pozornost ohranjanju ledinskih in doma-čih hišnih imen in delov vasi, spomeni-kov, jezika in društvenega življenja.

Renčelj je eden tistih, ki je zapisal pri-čevanja še živečih mlekaric, pomen tr-govske poti skozi kraj in nedvomno kraju pridodal posebno vrednost v knjižici, ki je na voljo tudi v knjižnici.

Andrej Jelačin je popestril dogajanje kar v dveh kraških krajih. 8. decembra 2019 je o svojem delu spregovoril v Tomaju, na povabilo domačega kulturnega društva, 26. januarja 2019 pa ga je v Dutovljah gostilo Turistično društvo Kras. Na obeh dogodkih je svoje ustvarjalno delo razkril v pogovoru z Mojco Uhernik Pipan.

V Tomaju so obiskovalci toplo spre-jeli znanega gledališkega in radijskega ustvarjalca, predvsem pa humorista in pi-sca komedij ter častnega občana Občine Divača (z laskavim naslovom se ponaša od lanskega leta), leta 2012 pa je bil odli-kovan z veliko plaketo Mestne občine Koper. Avtor je med pogovorom prebral tudi nekaj odlomkov iz najnovejše knjige Vse moje ljubezni – spomin Tonija Karjo-

le, ki jo je uredil pisec spremne besede Jože Hočevar, sicer urednik bivše založbe Lipa v Kopru. Knjigo je avtor posvetil svoji pokojni ženi Mariji Paravan Jelačin, s ka-tero sta odigrala nešteto svojih komedij. S karikaturami pa jo je poživil samostojni likovni kulturni delavec Radko Oketič iz Dan pri Sežani. Jelačin je napisal nešteto humoresk in satiričnih besedil za Radio Koper in Radio Trst A ter za Delo in Pri-morske novice. Veseli večer, ki je tudi tok-rat privabil številne domačine, sta z glas-benimi vložki popestrila harmonikar Tim Trampuž in Jernej Terčon na tubi. Med drugim sta zaigrala tudi pesem V naši kantini, katere besedilo je napisal prav Jelačin, izvaja pa jo prvi primorski naro-dno-zabavni ansambel Ottavia Brajka, ki

29

KULT

URA

Že četrto srečanje Beremo in gledamo

Služkinje – peti dogodek v projektu Beremo in gledamo

V okviru projekta Beremo in gledamo – Ameriška literatura in filmografija, ki od oktobra lani prinaša v Sežano v sezoni 2018/19 programsko novost v organiza-ciji Kosovelovega doma in Kosovelove knjižnice Sežana ob podpori Ameriške ambasade Ljubljana, so po uspešnih predstavitvah filmov in knjig Pokliči me po svojem imenu, Lolita in Ogorčenje organizatorji pripravili že četrto srečanje. Tokrat so se 23. januarja 2019 obiskovalci zbrali v Kosovelovi knjižnici in se sezna-nili s filmom in knjigo Kubickova Odiseja v vesolju.

Pogovorni večer je tudi tokrat vodil Rok Govednik, direktor in programski vod-ja ljubljanskega zavoda Vizo ter mentor filmske vzgoje. Gost večera pa je bil av-tor knjige in filmski kritik Matic Majcen, ki je knjigo Kubickova Odiseja v vesolju zasnoval kot neuraden vodič po Kubric-kovem filmu 2001: Odiseja v vesolju iz leta 1968, ki velja za nesporno mojstrovi-no žanra znanstvene fantastike.

Gost je predstavil namene in cilje, ki so ga vodili pri raziskovanju in odločitvi, da je napisal knjigo po filmu, ki ga je prevzel, ko je bil star 18 let in je pri tem prebral več kot tisoč strani tuje literature o filmu kot veliki mojstrovini. Obenem je Majcen poudaril, da sta od 1964 do 1968 vzpo-redno potekala snemanje filma in nasta-janje literarnega dela.

Film pogosto uvrščajo med najbolj-še filme vseh časov. Režiserju Stanleyju Kubricku je v njem skupaj s pisateljem

Kosovelov dom in Kosovelova knjižnica v Sežani sta ob podpori ameriške amba-sade v Ljubljani uspešno izvedla pet knji-žno-filmskih večernih pogovorov v okvi-ru projekta Beremo in gledamo, ki sta jih na temo ameriške literature in filmografi-je vodila Nina Drobnjak in Rok Govednik enkrat mesečno vse od oktobra lani.

Obiskovalci so si ogledali nekatere filme



bo v letu 2019 praznoval 50 let svojega delovanja. V imenu domačega društva se je gostu ob zaključku zahvalila predse-dnica Doris Orel.

Prisrčno je bilo tudi v Dutovljah. Na ta kraj Jelačina spominjajo lepa doživetja, saj je velikokrat vodil Praznik terana in pršuta, pred več kot pol stoletja pa sta z gledališkim igralcem Sergijem Ferrari-jem šla peš z železniške postaje v Du-

tovljah do Tomaja, kjer sta imela nastop. Jelačin je še v času obiskovanja igralske akademije nastopil v Dutovljah na Koso-velovem večeru, pred leti pa je prav tu predstavil svojo predzadnjo knjigo Vse moje ljubezni (2013). Večer je z veselimi vižami dodatno začinil večkratni zma-govalec Ljubečne in petkratni seniorski državni prvak na diatonično harmoniko Ivan Šekoranja, ki je zaigral tudi pesem V

naši kantini. Z večerom, ki je do dobra na-smejal številno občinstvo, so v Dutovljah obeležili slovenski kulturni praznik. Po za-ključku razgovora se je Filipčičeva zahva-lila gostu in vsem nastopajočim, avtor je svoje knjige še podpisoval, nato pa so si obiskovalci v prostorih TIC-a v Bunčetovi domačiji ogledali še razstavo ilustracij, ki jih je za knjigo prispeval Radko Oktetič, in Pahorjevo sobo.

Nives Tomšič predstavlja Matica Majcna in Roka Govenika.

Arthurjem C. Clarkom uspelo združiti vi-sokoproračunsko hollywoodsko ustvar-janje z drznim pripovednim eksperimen-tiranjem in pri tem uvesti vrsto inovacij na področju tehničnih in estetskih pristo-pov pri snemanju filmov. Njegov prikaz potovanja po vesolju je bil še pred člo-veškim pristankom na Luni tako prepri-čljiv, da ga je NASA celo uporabljala pri treningu svojih astronavtov, ob tem pa se ta film ponaša z izjemnim pripovednim in filozofskim bogastvom, zaradi česar ga brez težav opišemo kot umetniško delo v polnem pomenu besede.

Obiskovalci v Sežani so tudi tokrat uži-vali v prikazu insertov oz. kadrov iz tega več kot 50 let starega filma, ki je razdeljen

na štiri dele. Hkrati je gost sežanskega večera predstavil nekatere razlike med knjigo in filmom in zanimive anekdote. Film, ki je doživel še tri nadaljevanja, odli-kuje tudi izjemna glasba. Občinstvo je ob tej priložnosti povabljeno, da si filme in knjige predhodno ogleda in prebere ali pa se enostavno prepusti ameriški kulturi z nami. Vodja projekta Nives Tomšič pa je občinstvo povabila na naslednji pogo-vorni večer, ki se je odvijal 20. februarja, prav tako v sežanski knjižnici z Rokom Govednikom in Nežo Lipanje ob knjigi Služkinje. Po petih dogodkih bodo vsi, ki so prisostvovali vsem petim prireditvam in pridno zbirali žige, dobili praktično nagrado.

oz. odlomke in prebrali knjige oz. prisluh-nili odlomkom iz knjig ter tako v pogo-voru osvetlili ameriško kulturo. Po filmu in knjigah Pokliči me po svojem imenu, Lolita, Ogorčenje in Kubrickova Odiseja v vesolju so se v družbi antropologinje Neže Lipanje in Roka Govednika iz Zavo-da Vizo Ljubljana sprehodili po filmu in romanu Kathryn Stockett vs. Tatre Taylor

Služkinje. Zbrane so v sredo, 20. februarja 2019,

v Kosovelovi knjižnici ob vodji projekta Nives Tomšič nagovorile še svetovalka za kulturo ameriške ambasade v Ljubljani Mateja Jurič ter direktorici Kosovelove knjižnice Magdalena Svetina Terčon in Kosovelovega doma Nina Ukmar. Po be-sedah Juričeve je prav mesec februar v

30

KULT

URA

Ameriki mesec, ko poudarjajo črnsko kul-turo in se seznanjajo s težavami, ki jih še naprej doživlja črnsko prebivalstvo. Avto-

rica romana je napisala roman o življenju v Mississipiju v 60. letih 20. stoletja in je v petih letih napisala literarno uspešnico

na 600 straneh, ki so jo izdali leta 2009 ter jo prevedli v kar 40 jezikov. Po knjigi je bil tri leta kasneje posnet tudi film, dolg 2 uri in 26 minut. Služkinje so brezčasna in univerzalna zgodba o tem, da stvari lah-ko vzamemo v svoje roke in jih spremeni-mo ter o tem, da nekatera pravila obsta-jajo samo zato, da bi jih prekršili. Drama o zatiranih črnskih služkinjah belih gos-podarjev je resda ganljiva, a ameriški jug spremeni v slikovito razglednico tistega, kar naj bi film rušil – stereotipov.

Zadnji dogodek v okviru projekta pa bo 6. aprila, ko bodo v dopoldanskem času, ob 10. uri, v Kosovelovem domu predvajali film Steva Chiboskyja vs. R.J. Palacio Čudo, nakar bo ob 12. uri sledil še pogovor o filmu in romanu v družbi Neže Lipanje in Roka Govednika. Organizatorji vabijo, da si ob tej obiskovalci predhod-no preberejo knjigo, ki jih ob skrajšanjem roku izposoje čaka v knjižnici.


Kako slišati druge, ne da bi izgubili sebeDomača univ. dipl. socialna peda-

goginja, terapevtka transpersonalne kognitivne terapije in učiteljica lastne komunikacije (po sistemu Non Violent Communication) Anita Gomezel, po rodu iz Križa, je bila gostja prvega letoš-njega predavanja v ciklusu Od človeka k Človeku, ki jih organizira Kosovelova knji-žnica Sežana. Številne obiskovalce je na predavanju 24. januarja 2019 z naslovom Kako slišati druge, ne da bi izgubili sebe najprej pozdravila direktorica Kosovelove knjižnice Magdalena Svetina Terčon. Po-govor je tekel predvsem o komunikaciji, ki predstavlja v odnosih največji izziv. Pogosto ne uspemo slišati druge osebe, ker v prvi vrsti ne poznamo sebe. Kako se sploh počutim? Kaj si želim? Kako ohra-niti stik s sabo, najprej slišati svoje želje in

potrebe in zatem še potrebe drugih? To je le nekaj vprašanj, na katere je zanimivo predavanje ponudilo odgovore in popol-noma nove poglede.

»Zanimajo me področja odnosov, ko-munikacije, pristnega stika s sabo in svojim bistvom, psihologije in transper-sonalne psihologije ter višja duhovna stanja in resnice. Menim, da lahko čisto vsak doseže spremembe, ki si jih res srč-no želi, in da imamo ljudje ogromno ne-izkoriščenih moči in potencialov, ki samo čakajo, da jih odkrijemo. Komunikacija je mogoča samo med enakovrednimi. Naučiti se moramo najprej slišati sebe. Komunikacija je izziv predvsem zato, ker smo izgubili stik sami s sabo in ker ne

31

KULT

URA



znamo komunicirati, hkrati pa se ne ču-timo enakovredni. Večkrat se lahko vpra-šamo, kako se počutimo, kaj je za nas po-membno, kaj si želimo, kako bi delovali iz spoštovanja do samih sebe. Ping ponk žogice niso zaželene. V nenasilni komu-nikaciji je potrebno vzpostaviti stik z dru-go osebo in pri tem slišati sebe in dru-gega,« poudarja Gomezelova, ki zadnjih

devet let aktivno prenaša svoje znanje in izkušnje reikija na druge in poskuša pri tem združevati področja psihologije ter alternative. Pod njenim vodstvom se je odvijalo že več kot 200 različnih tečajev, seminarjev in predavanj. Na osnovi svoje osebne izkušnje napredovanja na osebni ravni je razvila seminar Zaživi sebe, kjer poskuša posameznikom pomagati na

poti do večjega notranjega miru in sa-mozavedanja, pristnejšega stika s sabo in notranje okrepitve za preseganje vseh začaranih nekonstruktivnih krogov, ki morda osebo omejujejo na poti do višje kakovosti življenja.

Gostja je svoje izvajanje podkrepila s številnimi primeri in slušatelje povabila na delavnice komunikacije.

Josip Osti o nagrajeni knjigi Črna, ki je pogoltnila vse druge barvePrvi gost Kosovelove knjižnice v Sežani v letošnjem letu, 17. januarja, je bil pesnik, esejist, literarni kritik in prevajalec Josip Osti, rojen leta 1945 v Sarajevu. Od leta 1992 živi v Sloveniji (najprej v Ljubljani), od maja 2005. leta pa v Tomaju. Avtor, ki je napisal, prevedel in uredil več kot 300 knjig, je prejel tudi več nagrad, med njimi tudi mednarodno nagrado Vilenica (1994), konec lanskega leta pa prvo mednarodno literarno nagrado pont mesta Koper za knjigo Črna, ki je pogoltnila vse druge barve, ki je izšla v zbirki Pont v sozaložništvu Beletrine in Založbe Annales Znanstveno razisko-valnega središča Koper.Prav ta knjiga je bila po besedah direk-torice Kosovelove knjižnice Magdalene Svetina Terčon razlog, da so povabi-li avtorja, ki je v lanskem letu izdal kar 15 knjig. O avtorju in njegovem delu sta spregovorila prof. Slovenskega jezi-koslovja in raziskovalka ZRS v Kopru in Univerze v Trstu dr. Vesna Mikolič in pe-snik in nagrajenec Prešernovega sklada Marko Kravos iz Trsta. Roman Črna, ki je pogoltnila vse druge barve je namreč svojevrstna epistolarna proza: so pisma v pismu in še veliko več. Knjiga je zahvala Josipa Ostija pesniku in prijatelju Borisu A. Novaku, ki je kot predsednik slovenskega PEN-a v času obleganja Sarajeva nudil pomembno pomoč bosanskim ustvarjalcem. Osti se je pisateljskemu sopotniku Novaku zah-valil, saj je na tej skupni poti delil marsi-kaj dobrega in tudi nemalo slabega. Gre za roman o glavnem protagonistu, bo-sanskem pesniku Huseinu Tahmiščiću, ki ga je slovensko občinstvo že spozna-lo kot urednika antologije nove bosan-ske poezije, izdane v Ljubljani leta 1983. Osti, ki je njegov tesni prijatelj, pripove-duje zgodbo o pesniku, ki je popolno-ma oslepel, in o njegovi družini s po-močjo njune korespondence in vložnih zgodb o več osebnostih, v katerih avtor

išče paralele z zgodbo o oslepelem prijatelju. V knjigo uvaja sonet Borisa A. Novaka z naslovom Josipu Ostiju za sedemdesetletnico, zaključuje jo prav tako Novakov brisani sonet Pesemski odgovor na pisemski roman. Oba sone-ta je prebrala dr. Vesna Mikolič, katere dekliški priimek Gomezel nakazuje, da ima korenine v Dutovljah. Novakova soneta v knjigi sta tako veličastna krona tega slavospeva prijateljstvu, ki preživi ob vseh življenjskih izgubah in ustvar-jalnih dobičkih. Obiskovalci kot tudi bralci romana so spoznali, da je Osti izjemen človek, ki ima izjemno veliko izjemnih prijateljev med izjemnimi književniki in da so nje-gova velika ljubezen prav knjige. »Da je dober promotor dobre književnosti, tako bosanske kot tudi slovenske, in lju-bi slovenske pesnike, da ima rad mačke in da je deloholik, da ljubi Kras, da je bil kar 10 let v državni atletski reprezentan-ci Jugoslavije, šest let tekač na kratke proge,« je v najavi povedala Terčonova. »Že res, da sem veliko napisal in preva-jal, a se imam v prvi vrsti najprej za bral-

ca. Zelo pomembno je, da je avtor tudi bralec. Vsi pisatelji pišemo eno samo knjigo vse življenje. Začel sem objavljati s 15 leti. Da sem postal slovenski pesnik, pa ima zasluge prav Srečko Kosovel. Po nagradi vilenica sem kupil hišo v Toma-ju in tajnica Društva slovenskih pisate-ljev Barbara mi je delala družbo ob kon-cih tedna,« pove Osti, po očetovi strani Slovenec. Njegov dedek se je še v času Avstro-Ogrske skupaj z družino preselil v BiH, ker je tam dobil službo pri gradnji železnice. Ostijev oče se je celo življenje opredeljeval za Slovenca. Osti je poleg Kosovelovih prevodov v srbskohrvašči-no oz. bosanščino/hrvaščino/srbščino ali, kot sam pravi, v jezik svojih spomi-nov, prevajal še dela Šalamuna, Jančar-ja, Bartola, Svitove in številnih drugih slovenskih avtorjev. Ob zaključku večera, ki ga je z igranjem na kitaro obogatil Vid Rebec iz razreda prof. Uroša Bariča sežanske glasbene šole, pa je Osti prebral še nekaj haikujev.

32

KULT

URA

Od Cankarja do SilhuetV Kosovelovi knjižnici Sežana se je v

teh mesecih veliko dogajalo. Med najpo-membnejše dogodke, ki so zaznamovali kulturno dogajanje, pa štejemo nasled-nje:

11. decembra 2019 je bil osrednji do-godek ob 70-letnici ustanovitve knji-žnice. Organizirali smo slikarsko-glas-beni večer, s katerim smo obeležili tudi 100-letnico smrti književnika Ivana Cankarja. Mojca Senegačnik je predsta-vila svoja likovna dela, Bor Seušek pa je predstavil svoj projekt Črtice v štiklce ali Če Cankar bi popevke zlagal. Zapel je 11 uglasbenih pesmi, ki so nastale na osno-

Besedilo: Magdalena Svetina TerčonSlika: arhiv Kosovelove knjižnice Sežana

Od tamariske v Jurinčičevi najnovejši pesniški zbirkiDo tamarisk v Škocjanskem zatokuUniverza za tretje življenjsko obdobje Kras je v okviru študijske skupine Lite-rarna potepanja izvedla študijski izlet v Koper, natanko 21. februarja, na medna-rodni dan materinščine. Ob deveti uri so se članice kraške Univerze najprej sreča-le s pesnikom Edelmanom Jurinčičem v koprski Knjigarni Libris. V pogovoru, ki ga je vodila mentorica Nadja Mislej Božič, sodelovali pa so tudi udeleženci, se je pesnik razkril kot človek, ki otroštva in najstniških let ni preživel na običajen način. Rodil se je 20. januarja 1952 v Borštu, se dveleten s starši preselil v Izolo in tam preživel zgodnje otroštvo in del naj-stniškega obdobja. Edelman je bil že od vsega začetka občutljiv opazovalec življenja na vasi, zahtevnih kmečkih op-ravil in kasneje življenja delavca, zidarja, ribičev. Vse to ga je pritegnilo, ko se je v družbi zgodnjega najstništva potepal po Izoli in zaradi odsotnosti staršev je bilo nevarno, da bi dozorel v mlado-letnega prestopnika. Raje kot bi šel k

pouku, je preučeval življenje na izolskih ulicah in se potepal, zato sta ga starša poslala v Boršt k sorodnikom, tako da je osnovno šolo zaključil v Marezigah, kjer je njegov talent prepoznal učitelj Mar-jan Tomšič in ga prijateljsko usmerjal. Iz-učil se je za zidarja, odlužil vojaški rok in se vrnil odločen za študij na Pedagoški akademiji – Oddelku za razredni pouk v Kopru, kjer je diplomiral. Študij je nada-ljeval na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Živel je v Izoli, Kopru in se z dru-žino ustalil v Ankaranu. Učil je na osnov-ni šoli, Srednji in poklicni gostinski šoli v Izoli, na Ekonomski šoli v Kopru, prevzel izobraževanje v Tovarni Tomos, bil vzgo-jitelj in ravnatelj Dijaškega doma Koper. Svoje pesmi je objavljal najprej v osnov-nošolskem glasilu, v Mladih potih, Ka-pljah, reviji Prostor in čas, v Fontani, Idrijskih razgledih, Dialogih, Primorskih srečanjih, Problemih, Sodobnosti, pro-zo pa v Mladini. Je soustanovitelj Zdru-ženja književnikov Primorske, literarni urednik revije Fontana in Kocjančičeve

nagrade, član Društva slovenskih pisa-teljev in upravnega odbora Združenja književnikov Primorske, literarni urednik revije Fontana in dobitnik Kocjančičeve

vi Cankarjevih besedil.Januar je bil v znamenju stripa. V četr-

tek, 31. januarja 2019, smo v Kosovelovi knjižnici Sežana spoznavali zakonitosti stripa. V pogovoru z direktorico Magda-leno Svetina Terčon sta jih obiskovalcem zaupala Matej Kocjan Koco, avtor stri-palbuma Drug drugemu drug, in avtor besedila k omenjeni knjigi Darko Nikolo-vski. Prisluhnili smo nastanku knjige, ki v besedi in sliki obravnava usode sodob-nih beguncev in njihov beg na varno. Zanimivo je tudi to, da zgodbo spozna-vamo skozi oči brezdomnega mačka, ki spremlja popotovanje brezdomnega

para v varne kraje. Zgodbi v obliki stripa smo lahko sledili na razstavi vse do 12. marca 2019.

Na prvi literarni čajanki v letu 2019, 5. februarja, pa smo gostili Pavleta Skrinjar-ja, ki nam je spregovoril o svoji ljubezni do preteklosti. Pa ne samo to. Popeljal nas je skozi svoje otroštvo, tako da smo skozi otroške oči začutili preteklost, se srečevali z dogodivščinami in osebami iz preteklosti, ter se zopet znašli v sedan-josti, ki ni prav nič manj burna. Pokukali smo tudi v delovanje Ljudske univerze s Kosovelovo spominsko sobo in življenje Kosovelove knjižnice Sežana.

Polni vtisov s čajanke smo se 14. febru-arja 2019, na Valentinovo, spet srečali v knjižnici. Tokrat smo bili priča predstavi-tvi knjige kratkih zgodb pesnice in pisa-teljice Majde Artač Sturman z Opčin. Gre za zbirko 12 pripovedi z obrisi narahlo skiciranih značajev, poosebljenih pred-metov in bežno očrtanih človeških usod. Sprehodili pa smo se tudi po ostalih ob-javljenih besedilih, ki so nastala izpod peresa avtorice, in iskali povezave med njimi.

33

KULT

URA

/ N

AŠI

MLA

DI

nagrade s priznanjem. Leta 1972 je objavil Pesniški list št. 7, ki je izšel pri ZTT in Lipi Koper ter pesniške zbirke: Mladi junci v ritmu jeseni (1986), Ribiški spevi, Istrani in Aforizmi (1991), Istrijanova molitev (1993), Pod Sočergo v maju (1995), Zemlja-zemljica z Aleksi-jem Pregarcem (2001), Odhodi-Odhodi v soavtorstvu s pesnikom Jožetom Štu-cinom (2008) in Tamariske v laguni časa. Leta 1991 je izšla njegova kratka proza Istrani. Leta 1994 je za svoje delo prejel Kocjančičevo nagrado za posebne do-sežke pri oblikovanju kulturne podobe Slovenske Istre. Njegov jezik je prvinski, v pesmi je vnesel številne besede, ki izginjajo iz vsakdana, tako iz podežel-

skega okolja kot ribiškega mesteca, in z njimi obogatil knjižni in književni jezik. Tako kot so ga potegnila h književnemu izražanju najmočnejša čustva, tako bra-nje njegovih pripovednih pesmi prikliče in sproži v bralcu občutja navezanosti, domotožja, samospraševanja in me-lanholije. Vstopimo v stik z izginjajočo kulturo življenja in bivanja, kot bi pred nami zaživele realistične likovne podo-be evropskih francoskih in slovenskih slikarjev iz 19. stoletja in na prelomu v 20., ko se v oglju, akrilu ali olju zasvetijo podobe delavcev, zidarjev, kamnolom-cev, rudarjev, ribičev, kmetov (Vincent van Gogh, Jean Francois Millet, Gustaa-ve Courbet, Ivana Kobilica, Ivan Grohar)

in je poudarjeno naporno delo v vsej svoji veličini. Tone Pavček zapiše, da so Istro odkrivali Slovencem Italijani in Hr-vatje, Fulvio Tomizza, Marjan Tomšič v prozi in Edelman Jurinčič v poeziji. Vred-no je vzeti katero koli izmed pesniških zbirk v roke, posebej Odhodi-Odhodi, ki jih je v italijanščino prevedla Jolka Milič.Sledil je ogled Pokrajinskega muzeja in posebej razstave o suhozidnih obnovah in gradnjah ter sprehod v Škocjanskem zatoku, kjer ob robovih močvirja uspeva zimzeleno grmičevje z zelo majhnimi listi in v drugem letnem času tudi drob-nimi cvetovi v socvetjih. Tamariske.

Besedilo in slika: Nadja Mislej Božič

Besedilo in sliki: Vanda Femc

FIT – svet gibanja, svet veselja, svet zdravja

Živimo zdravo

Otroci se znova in znova razveselijo, ko jim pripravimo FIT dopoldan, pa naj bo zunaj ali v prostoru. Takrat se gibajo, veselijo, zabavajo, smejejo in na spro-ščen način poskrbijo za svoje zdravje.

In tako je bilo tudi v torek. Strokovne delavke smo vse igralnice začarale v FIT igralnice, plezalnice, ki so otroke spod-

V letošnjem šolskem letu smo se v naši skupini Medvedki odločili za projekt Ži-vimo zdravo. Ta se deli na tri podprojek-te: Zdrava prehrana, Šport in Higiena. Zavedamo se, da se vedno več ljudi sooča s prekomerno telesno težo, zato želimo otroke in starše ozavestiti z zdra-vim načinom življenja.

Gibanje je vsekakor eno najpomemb-nejših področij, ki nam zagotavlja kako-vostno življenje. Številne sodobne razi-skave dokazujejo, da predstavlja redna gibalna aktivnost v otroštvu izjemno pomembno razvojno spodbudo. Ker je obdobje otroštva ključno pri obliko-vanju navade za vseživljenjsko gibal-

bujale h gibanju preko različnih gibalnih izzivov. Otroci so obiskali vse igralnice in se preizkusili v številnih oblikah gibanja. Bilo je slišati smeh, prepoznati radost in veselje. Otroci so si pri premagovanju ovir tudi pomagali in se spodbujali. Med njimi je potekalo medvrstniško učenje in medvrstniška pomoč. Med dejavno-

no aktivnost, je potrebno pravočasno poskrbeti, da se bodo otroci navajali na aktiven in zdrav življenjski slog. V našo skupino smo vključili vsakodnevno jut-ranje ukvarjanje s športom. Želela sem, da to postane rutina, tako, kot je umi-vanje rok ali hranjenje. Vsakodnevno se ukvarjamo s športom na različne nači-ne: z razteznimi vajami, izvajanjem joge za otroke, uporabo raznih fit aktivnih sti-mulacij, izvajanjem raznih fit gibalno-di-daktičnih iger. Vaje izvajamo v igralnici, na hodniku, Fit kotičku, telovadnici in na prostem. Uporabljamo različne športne pripomočke, odpadni material in domi-šljijo. Redno hodimo na svež zrak.

stjo je bila organizirana tudi FIT hidra-cija, ki je zelo pomembna pri gibanju, saj so se otroci spotili in tekočino je bilo potrebno nadomestiti z novo.

Otroci so bili na koncu prijetno ut-rujeni in so že spraševali, kdaj bo spet tako. Povedali so, da jim je bilo lepo in zabavno.

Veva pa, da samo gibanje ni dovolj za zdravje, uživati moramo zdravo prehra-no in pijačo. Otroke sva navajali na uži-vanje raznovrstne prehrane, predvsem sadja. Vsakodnevno nam je na voljo sa-dna malica in nesladkana pijača. Jeseni smo v okviru sklopa Mala miška in ve-liko rdeče jabolko spoznavali jesensko sadje, izrezovali iz časopisnih revij, raz-vrščali in zalepili na plakate. Naučili smo se deklamacijo Jabolko in pregovor Eno jabolko na dan, prežene zdravnika stran. Otroci radi uživajo sadje, najraje jabolka in grozdje. Za zdravje skrbimo tudi s fit hidracijo, kar pomeni uvajanje pitja v času pedagoškega procesa. Ot-

34

NA

ŠI M

LAD

I

roci imajo vodo vedno na dosegu roke. Na mizi je pladenj s plastičnimi lončki. Vsak lonček je postavljen na znak, ki ga ima otrok. Tako pije vsakokrat, ko čuti potrebo po tem. Zadostna oskrba tele-sa s tekočino preprečuje dehidracijo in ohranja zadostno potrebo z vodo, saj je ta nujna za normalno delovanje telesa v mirovanju, kaj šele v primeru psihofizič-nih obremenitev.

V januarju smo obravnavali sklop Ži-vim zdravo, katerega cilj je bil spoznava-nje svojega telesa, zdravega in varnega načina življenja. Preko različne literature in simbolne igre so otroci spoznava-li zdrav in varen način življenja, delo zdravnika in medicinske sestre. Urili so se v upravljanju z zdravniškimi pripo-močki, jih poimenovali in skrbeli zanje. Spoznali so nove besede, kot so: ste-

toskop, pacient, čakalnica, zdravstvena izkaznica, injekcija, recept, povoj, lekar-na, angina, bacili … Naučili so se dekla-macijo Bacili, pogovorili smo se, kaj so bacili, kje se nahajajo, kaj se zgodi, če zaidejo v naše telo in kako to prepre-čimo. Tako smo ugotovili, zakaj je po-membno, da: si umivamo roke, prislo-nimo roko, kadar kašljamo ali kihnemo, robček odvržemo v smeti, ko obrišemo nos, obiščemo zdravnika, kadar zboli-mo. Nad simbolno igro Zdravnik so bili otroci zelo navdušeni. Preko igre so pre-magovali strah pred zdravnikom, se vži- veli v vlogo pacienta, zdravnika, medi-cinske sestre in skrbeli drug za drugega. Izdelali smo zdravstvene izkaznice. Nau-čili smo se pesem Dežek trka (J. Bitenc). Za konec pa nas je obiskala še medicin-ska sestra. Otroci so jo lepo sprejeli, tudi sama je bila navdušena nad znanjem, ki so ga otroci že usvojili. Najprej nam je predstavila svoj poklic, pripomočke in kako se jih uporablja. Nato so jo otroci povabili v naš Zdravniški kotiček, kjer so jo vključili v igro Zdravnik.

Besedilo:Lela Smiljanić in Karmen Kastelic Pipan

Slika: arhiv Vrtca Sežana

Slovenski kulturni praznik pri Medvedkih

Z Erasmusom + na Ciper

V torek, 5. februarja 2019, smo se vsi (otroci in strokovne delavke) zbrali z namenom, da obeležimo prihajajoč slovenski kulturni praznik. Najprej smo se seznanili, kdo je bil France Prešeren, poslušali slovensko himno in s prere-zom traka slavnostno otvorili razstavo

V sklopu projekta Erasmus +, v kate-rega so poleg Osnovne šole Srečka Ko-sovela Sežana vključene tudi osnovne šole iz Turčije, Bolgarije, Grčije in Cipra, preučujemo z učenci naravna okolja, si izmenjujemo izkušnje in ideje zanimi-vega poučevanja, skupaj izdelamo učna gradiva in predstavitvene albume izdel-kov, ki ob tem nastanejo.

V februarju 2019 smo se predstavnice OŠ Srečka Kosovela Sežana udeležile petega mednarodnega srečanja šol na Cipru. Šola gostiteljica za učence s po-sebnimi potrebami nam je predstavila svoje načine poučevanja in nam razka-zala šolo. Z navdušenjem smo si ogle-dale specializirane učilnice s posebno dodatno opremo. Spoznale smo delo v

ter vstopili vanjo.Ker je Prešeren pisal pesmi, smo se

tudi mi (otroci in strokovne delavke) preizkusili v pesnitvi in tako smo lahko na razstavi prebrali devet pesmi. Ogle-dali smo si projekcijo o Francetu Prešer-nu in prelistali knjige, ki jih je napisal.

Besedilo in slika: Mojca Mozetič

Ker smo ves teden govorili o prazniku, smo v ta namen izdelali slovensko mini zastavo. Prebrali in ogledali smo si slika-nico Povodni mož. Ker nam je bil ples Urške in Povodnega moža zelo všeč, smo tudi sami prešerno zaplesali in ple-sali, plesali, plesali ...

35

NA

ŠI M

LAD

I

Besedilo: Mojca Gerželj ŠtembergarSlika: arhiv OŠ Srečka Kosovela Sežana

Besedilo: Mojca GecSlika: arhiv OŠ Srečka Kosovela Sežana

Četrto srečanje partnerjev v Evropskem projektu Erazmus +

Erasmus + na mednarodni tržnici projektov v Ljubljani

Učiteljici OŠ Srečka Kosovela Sežana Vesna Perhavec in Katja Kovač sva se udeležili četrtega srečanja partnerskih šol v projektu Erazmus + Learning thro-ugh landscapes (učenje skozi pokra-jino). V času od 26. do 30. novembra

V okviru mednarodnega simpozija za ravnatelje, ki ga je organizirala založba Rokus Klett, d. o. o., se je Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana predstavila s projektom Erasmus +.

Simpozij z naslovom Evropski razpisi – kje jih najti, kako dobiti je potekal v Lju-bljani 30. novembra 2018. Udeležili so se ga predstavniki osmih držav, in sicer Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Kosova, Makedonije, Sr-bije in Slovenije.

Sežanska šola se je na simpoziju predstavila s projektom Learning throu-gh landscapes, ki na šoli poteka že dru-go leto. Udeleženci, med katerimi so bili večinoma ravnatelji šol, so pokazali ve-liko zanimanje za aktivnosti, ki v okviru projektov potekajo. Na nekaterih šolah se mednarodnih aktivnosti šele loteva-jo, zato so izrazili željo po povezovanju

2018 sva odpotovali v Bolgarijo. Ude-ležence iz Slovenije, treh turških šol, Cipra in Grčije so tokrat gostili partnerji iz osnovne šole Hristo Botev iz Brenitse. V torek, 27. novembra, smo bili vsi ude-leženci prijazno sprejeti na manjši šoli v

in vključevanju v skupne projekte v pri-hodnosti.

V okviru simpozija je bila organizirana tudi tržnica mednarodnih projektov, med katerimi so bili večinoma pred-stavljeni srednješolski projekti, le nekaj je bilo osnovnošolskih. Poleg promocij-

vseh oddelkih in imele možnost aktiv-nega sodelovanja pri pouku. Z učenci smo na več različnih delavnicah razisko-vali živali in rastline, ki živijo v slanem jezeru in morju. Velik poudarek smo dali ekološkemu ozaveščanju otrok.

Šola gostiteljica je v Larnaci organizi-

vasici Brenica, ki leži v severni Bolgariji, v občini Knezha, ta pa v pokrajini Pleven.

Učenci in delavci šole so nam pripra-vili prisrčen sprejem s kulturnim pro-gramom. Sledilo je delo v projektu, kjer smo pregledali do sedaj opravljene na-loge, predstavili svoje aktivnosti, pogle-dali slikovni album, ki je nastal ob tej pri-ložnosti, ter slovar, ki pa še ni dokončan, saj je sestavljanje slikovno-besednega slovarja v vseh partnerskih jezikih kar zamudno opravilo. Zastavili smo si tudi kar nekaj zanimivih aktivnosti, ki jih bomo izvajali z učenci na vseh sodelu-jočih šolah. Prav vse pa se navezujejo na temo projekta, učenje skozi pokrajino. Gostitelji so nam razkazali tudi šolske prostore ter delo v razredih.

V primerjavi s šolo v Sežani je njihova manjša, saj so oddelki manjši in jih obi-skujejo samo učenci do 5. razreda. Učil-nice so skromno opremljene, nimajo računalniške in druge IKT opreme.

Pouk imajo učenci od 8. 00 do 12.20, starejši tudi dlje. Učenci večino časa v

skega gradiva so bili na ogled postav-ljeni izdelki, ki so rezultat aktivnosti šol, ki v mednarodnih projektih sodelujejo. Tržnica je bila tudi pravo mesto za po-vezovanje, izmenjavo dobrih praks, iz-kušenj in kontaktov.

rala tudi srečanje z županom. Ker je bil odsoten, so nas sprejeli njegovi ožji so-delavci, ki so izrazili podporo projektu in pokazali zanimanje za naše aktivnosti.

Projekt se je izkazal kot zelo poučen tako za učence kot za učitelje. Sode-lujoče šole so predstavile dosedanje

delo znotraj projekta in se dogovori-le za nadaljnje sodelovanje. Do aprila, ko se bomo s partnerji srečali v Turčiji, pripravljamo skupne aktivnosti s šolo v Bolgariji.

36

NA

ŠI M

LAD

Ipodaljšanem bivanju preživijo na zra-ku, saj njihova telovadnica ni zavidanja vredna.

Berejo in pišejo v cirilici, angleščine pa se začnejo učiti v tretjem razredu v la-tinici. Učenci se težko sporazumevajo v angleščini tudi po končani srednješolski izobrazbi.

Lepo smo bili sprejeti tudi v uradu žu-pana v mestecu Kneza. Naravne in zgo-dovinske lepote kmetijske pokrajine pa so bile v snežni odeji pravljične. Bolgari-ja ima bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Le-to smo si ogledali v dveh etno vasicah in v 'mestu cesarjev' Veliko Tarnovo. Mesto je poznano kot prestol-nica drugega bolgarskega cesarstva in

ima zanimivo arhitekturo.Z vsemi 26 udeleženci smo se poslovili

hvaležni za nove izkušnje in si obljubili,

da se polni novosti in idej srečamo fe-bruarja na Cipru.

Besedilo in sliki:Vesna Perhavec in Katja Kovač

Besedilo in slika:Meta Pavletič Pieri in Karmen Tavčar

Osnovna šola Srečka Kosovela Sežana spodbuja varno rabo interneta

Internet, pametni telefoni in druga so-dobna tehnologija so postali naši vsak-danji sopotniki v življenju. Zlasti otroci in mladostniki so posvojili internet veliko bolj, kot si odrasli to lahko predstavlja-mo. Različne aplikacije na pametnih te-lefonih uporabljajo tako rekoč stalno, za pogovor in »druženje« z vrstniki, pomoč pri učenju, iskanje informacij, poslušanje glasbe, ogled vsemogočih vsebin itd. Opažamo, da marsikateri starš dobrona-merno kupi telefon svojemu otroku, češ da ga bo otrok lahko kadarkoli poklical. Vendar pa otroci in mladi pametne te-lefone še najmanj uporabljajo za klice, kmalu pa znajo s telefonom početi mno-go stvari, za katere starši niti ne vedo, da obstajajo. Kar je pravzaprav dobro, zado-voljni smo lahko, da mladi s tako lahkoto sprejemajo svet novih tehnologij in so jim le-te v pomoč. Ne smemo pa poza-biti, da internet skriva tudi dosti pasti, na katere pa so mladi morda premalo

pozorni. Večkrat smo priča temu, da vstopajo v svet interneta naivni, preveč zaupljivi, premalo previdni, zato lahko zabredejo v velike težave.

Na Osnovni šoli Srečka Kosovela Seža-na se tega dobro zavedamo in zato naša šola že vrsto let sodeluje s SAFE.SI, ki že od leta 2005 deluje kot nacionalna točka osveščanja otrok, najstnikov in odraslih o varni rabi interneta in mobilnih naprav. Center za varnejši internet SAFE.SI po-vezuje točko ozaveščanja o varni rabi interneta, prijavno točko Spletno oko in svetovalni telefon za otroke in mlado-stnike TOM, kjer ponujajo tudi pomoč zaradi težav na spletu. Pripravili so tudi knjižico z napotki za do otrok prijaznejši internet, ki naj bi bila v pomoč staršem v vrtincu novih tehnologij. SAFE.SI upo-rabnike ozavešča, kako se lahko zaščitijo pred tveganji in kako odgovorno upora-bljajo splet in sodobne tehnologije. Na šoli smo v preteklih letih že organizirali

predavanja za starše, vsako leto pa tudi preventivne delavnice za učence. V leto-šnjem šolskem letu so predstavniki SAFE.SI delavnice izvedli že v vseh tretjih razre-dih, v vseh šestih razredih, spomladi pa bodo prišli v osme razrede.

V oktobru in novembru so na naši šoli za učence tretjih in šestih razredov potekala preventivna predavanja in de-lavnice o varni rabi interneta. Tretješolci so poslušali predavanje »Ne bodi ovčka na internetu«. Na njim primeren način je bilo predstavljeno, kako uporabljati telefon in vstopati v svet spleta na varen način. Predstavnica SAFE.SI je s šestošol-ci spregovorila o spletnem ustrahovanju in spletnem nasilju. Učence je opozo-rila na pasti interneta ter poudarila, da je na spletu nujno potrebno poskrbeti za varnost in zasebnost. Z neznanci ne navezujemo stikov, ne razkrivamo svo-jih osebnih podatkov in ne objavljamo fotografij. Pri komunikaciji na internetu upoštevamo pravila spletnega bontona, smo strpni in prijazni. Vzdržimo se ne-sramnih, žaljivih in neustreznih komen-tarjev. Če opazimo kakršno koli spletno nasilje ali smo celo žrtve le-tega, o tem obvestimo odrasle. Spomladi pa bodo predstavniki SAFE.SI prišli v osme razre-de s predavanjem »Sem pametnejši od mobilnega telefona«.

Vsi si želimo, da bi naši učenci doseg-li visoko stopnjo osveščenosti o varni uporabi interneta in sodobnih tehnolo-gij in verjamemo, da redna preventivna predavanja in sodelovanje s SAFE.SI to omogočajo.

37

NA

ŠI M

LAD

I

Besedilo: Devetošolci OŠ DutovljeSlika: arhiv OŠ Dutovlje

Besedilo: Ivo BašičSlika: arhiv Glasbene šole Sežana

Cankar v stripuV ponedeljek, 11. februarja 2019, sta nas

na šoli obiskala avtorja projekta Cankar v stripu Uroš Grilc in Lena Jevnik. Predsta-vila sta nam, kako so nastali trije knjižni stripi po Cankarjevih delih: Moj lajf, Hla-pec Jernej in pasja pravica ter Hlapci – ko angeli omagajo.

Najprej sta nas popeljala po razstavi izvirnikov ilustratorjev Tanje Komadina, Igorja Šinkovca in Damijana Stepančiča. Spoznali smo tri različne načine nastaja-nja stripa.

V učilnici smo preko kratkih filmov po-kukali v risarske delavnice omenjenih striparjev in se prepričali, da je risanje stripa posebna umetnost.

V okviru nagradnega natečaja se bomo tudi samo preizkusili v risanju stripa. In se seveda potegovali za knjižno nagrado Hlapec Jernej in pasja pravica.

Glasbena šola Sežana5. decembra 2018 smo se z učenci viš-

jih letnikov klavirja odpravili na ekskurzijo v Benetke, kjer smo poslušali polfinaliste enega največjih pianističnih tekmovanj v Italiji. Samo tekmovanje je potekalo v znamenitem teatru La Fenice, kar sa-memu tekmovanju doda prav poseben čar. Teater smo si tudi ogledali in vodič-ka nam je predstavila zgodovino teatra, ki ima velik pomen za opero v Italiji in Evropi. Fotografirali smo se pred Conser-vatorijem B. Marcello in se sprehodili do svetovne znamenitosti, Trga sv. Marka.

3. februarja 2019 je v Idriji potekalo 6. Mednarodno tekmovanje harmonikar-jev I. Rijavec. Tekmovanja se je udeležila

tudi naša odlična učenka Metka Mateta, ki je tekmovala v kategoriji Mali harmo-nikarji in je za svoj nastop prejela 97 točk in osvojila 1. nagrado. Njena učiteljica je Mikela Uršič.

Med 1. in 6. februarjem je potekalo tudi 22. Predtekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo devet solistov ter ena komorna skupi-na s trobili. Predtekmovanja so za naše učence potekala v Ljubljani, Slovenskih Konjicah, Cerknici, Postojni in Logatcu. Tudi tokrat niso izostali odlični rezultati, saj si je večina s svojim nastopom pri-služila uvrstitev na državno tekmovanje TEMSIG. Na državnem tekmovanju, ki bo

letos potekalo še zadnjič v Gorenjski re-giji, se jim bo pridružila tudi Staša Vodo-pivec. Staša vadi z učiteljem Branislavom Trifkovićem, tekmovala pa bo v višji kate-goriji 2 A, kjer so tekmovanja razdeljena na dve etapi. Uvrstitev na državno tek-movanje so si prislužili še: Ana Julija Špan – klavir 1 A, Neža Fakin – flavta 1 A, Klara Felicjan – flavta 1 A, Blažka Grižon – flavta 1 A, Neža Mahorčič – flavta 1 A, Elly Lozej – saksofon 1 A, Veronika Buda – flavta 1 B ter v disciplini komorna skupina s trobili v kategoriji 1 A Trio pozavn Inter v zased-bi: Ivan Felicjan, Hristijan Garevski, Franz Kerschbaumer. Državno tekmovanje bo potekalo po posameznih kategorijah in disciplinah med 4. in 14. marcem. Učen-ce so za tekmovanje pripravljali učitelji: Tamara Tretjak, Marija H. Maretić, Brani-slav Trifković, Tamara Ražem Locatelli in Ivo Bašič. Za klavirske spremljave pa sta poskrbeli Jana Zupačič in Tamara Ražem Locatelli.

V Kosovelovem domu smo na dobro-delnem koncertu, ki se je odvijal 15. fe-bruarja 2019, imeli priložnost spoznati našega učenca Ismaila Čejvanovića, deč-ka z dvema imenoma, saj je že kot malček dobil diagnozo, da je avtist. Vsa zbrana sredstva bodo šla za nakup harmonike za Ismaila. Vrhunski izpeljavi koncerta gre zahvala Kosovelovemu domu in njegovi učiteljici Mikeli Uršič ter Društvu InMusic, ki ga uspešno vodi še ena naša učiteljica Polona Prosen.

38

NA

ŠI M

LAD

IKreativa dijakov v MC Podlaga

Bobri na potepu

Bralnice pod slamnikom v Sežani

Mladinski center Podlaga dijakom Šol-skega centra Srečka Kosovela Sežana vsako leto omogoča opravljanje obve-zne prakse. Tudi pred nedavnim smo imeli na praktičnem usposabljanju tri nadobudne mlade ustvarjalce, dijake 2. letnika Šolskega centra Srečka Koso-vela, smer aranžerski tehnik. Pred začet-kom prakse so si vsi trije ogledali prostor mladinskega centra Podlaga in si izbrali svoj delovni kotiček, kjer so ustvarjali in prostoru dali svoj pečat. Skupaj smo se odločili, da bo novo podobo dobil del koncertne dvorane in prehod med hodnikom in koncertno dvorano. Vsak izmed njih je bil povabljen, da izdela svojo vizijo prostora, torej nariše sliko in določi barve. Pregledali smo zamisli in izbrali tisto, ki najbolje ustreza viziji in naravi mladinskega dela in našega prostora. Na tej točki se je pravo delo šele začelo. Dijaki so prihajali, vestno, vsak dan med 8.00 in 16.00, oblekli de-lovno uniformo in počasi, natančno in vztrajno v dveh tednih prenovili stene v Podlaginem 'podzemnem kraljestvu'. V koncertni dvorani je Tai Küssel na temni podlagi ustvaril bele silhuete glasbeni-kov. Na novo je v zelo živahnih barvah in z več manjšimi sličicami poslikal tudi klubsko mizo. Mize namenoma ni posli-

V okviru 11. ljubljanskega festivala kul-turno umetnostne vzgoje Bobri, poteka že 4. leto projekt Bobri na potepu. Letos so se odpravili na potep tudi v Sežano. V četrtek, 24. januarja 2019, so nas obiska-li v Kosovelovi knjižnici Sežana, kjer so se udeležili ure pravljic, ki poteka vsak

Izlet na odprtje festivala Bralnice pod slamnikom

Mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom organizira Miš založba od leta 2011. Soorganizatorji festivala so Knjižnica Domžale, Knjižnica Cirila Kos-mača Tolmin, Goriška Knjižnica France-ta Bevka, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, od leta 2017 pa tudi Kosovelova knjižnica Sežana.

Festival je namenjen promociji branja, predvsem v prostem času. V okviru festi-

kal do konca, saj je njegova ideja, da bi bila ta miza ena redkih, ki vabi k risanju in pisanju sporočil. Je že tako, da smo mladi v Podlagi skregani s povprečjem. Prostor pred vstopom v koncertno dvo-rano je svetlejši. Roman Šajn in Nauzika Scocchi sta si zamislila hodnik poslikati z različnimi obrazi, v ozadje pa dodati utrip mesta. Dijaki so po zaključku del oddali vsak svoje poročilo o delu, v koncertnem prostoru pa so razstavlje-ne slike poteka njihovega praktičnega

usposabljanja oz. njihovega dela – od začetka do konca. V Mladinskem cen-tru Podlaga smo veseli, da smo mladim lahko v pomoč pri doseganju ciljev in pri razvoju njihove poklicne identitete, predvsem pa, da dobro sodelujemo s profesorico Renato Nikolič in Šolskim centrom Srečka Kosovela Sežana in tako mladim omogočimo pogoje in prostor za razvoj ustvarjalnosti.

Besedilo: Tjaša TavčarSlika: arhiv MC Podlaga

četrtek. Tokrat je bila prav posebna ura pravljic, saj otroci niso mirovali. Sedaj že upokojena knjižničarka Maja Razboršek jih je najprej razgibala s pravljico Koz-liček Mek, avtorja Marjana Mančka. S kozličkom Mekom so skočili, kadar so v pravljici zaslišali besedo skočil, in poska-

vala potekajo številni dogodki, izobra-ževanja za mentorje, obiski slovenskih in tujih avtorjev ter likovni in literarni natečaj.

Osrednji dogodek festivala pa je pode-litev priznanj z likovnega in literarnega natečaja. V soorganizaciji Miš založbe in Kosovelove knjižnice Sežana se ga je udeležilo 31 učencev iz Osnovne šole Dutovlje, Osnovne šole Srečka Kosove-la Sežana ter Osnovne šole Dragomirja Benčiča – Brkina s knjižničarkami. Poleg zanimivega kulturnega programa in

kovali, kadar so zaslišali besedo skakal. V nadaljevanju so izgubljenemu bobru pomagali najti pot domov. Ob koncu so izpolnili tudi Bobrov dnevnik, nekateri so vanj zapisali vtise, drugi pa samo kaj narisali. Bobrov se veselimo in jih vabi-mo na obisk tudi naslednje leto.

srečanja z avtorji, Petom Svetino, Ferijem Lainšč-kom, Sašo Pav-ček, so na avtobusu tkali prijateljske vezi in tudi skupaj zapeli.

50 abstraktnih izumov za četrtošolce

Tik pred zimskimi počitnicami je bilo na mladinskem oddelku naše knjižnice zelo živahno. V ponedeljek, 18. febru-arja 2019, smo v naših prostorih gostili

Petra Hlača

39

NA

ŠI M

LAD

I

Več znanja za več turizmaDijaki 4. letnika programa ekonomski

tehnik in 3. letnika gimnazije so se v sre-do, 30. januarja 2019, udeležili 16. med-narodnega festivala Več znanja za več turizma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je potekal v okviru sejma Alpe Adria. Svoje turistične proizvode je predstavilo več kot 40 ekip iz Slovenije, Italije, BiH, Srbije, Hrvaške in Portugalske. Naši dijaki so tekmovali s kar tremi pro-jekti, ki so v nadaljevanju predstavljeni.

Besedilo: Magdalena Svetina TerčonSlike: arhiv KKS

Kraška pot stoletnih trt

Turistični proizvod Kraška pot sto-letnih trt je izlet, na katerem si turisti ogledajo tri najstarejše trte na Krasu in spoznajo njihove zgodbe. Izlet vključuje tudi ogled stare vinske kleti, degustacijo pršuta, sušenega na kraški burji, degu-stacijo vina vseh treh trt, ogled demon-stracije del v vinogradu, zanimive delav-nice in še veliko drugih dogodivščin.

V povezavi s tekmovanjem smo obli-kovale in izdelale turistični spominek. To je komplet treh unikatnih vinskih kozarcev z motivi treh najstarejših trt na Krasu. Prava zanimivost naše stojnice je bila nagradna igra (kolo sreče), ki je pri-vabila veliko udeležencev sejma. Tisti, ki so pravilno odgovorili na zastavljeno vprašanje, so prejeli nagrado, povezano s Krasom. Obiskovalci so lahko na naši stojnici poskusili domač grozdni sok in

učence 4. razredov OŠ Srečka Kosovela Sežana, ki jih je obiskala dr. Tina Bilban. Srečanje je potekalo v dveh skupinah. Pozdravne besede sta obiskovalcem namenili bibliotekarki Petra Hlača in Marja Filipčič Mulič, nato so se četrto-šolci predstavili s kratkim kulturnim pro-gramom. Gostja je v nadaljevanju učen-cem predstavila svojo knjigo z naslovom 50 abstraktnih izumov, ki sicer še ni izšla. Tako so poleg vsebine spoznavali tudi postopek nastajanja knjige. Tina Bilban je srečanji hudomušno zaključila, saj je dejala, da so poleg založnika prvi, ki so seznanjeni z vsebino njene nove knjige.

Maša Ogrizek in Miha Hančič med osnovnošolci

20. februarja 2019 pa sta v naši knji-žnici gostovala pisateljica Maša Ogrizek in ilustrator Miha Hančič, ki se podpisu-je z Miha Ha, in predstavila svoje delo. Mašo Ogrizek poznamo po slikanicah Ko-Ko-Krišna, Gospa s klobukom, Kra-sna zgodba, Koko Dajsa ter Slon na drevesu … Nekatere izmed njih je ilu-striral Miha Hančič. Poleg Mašinih knjig je ilustriral tudi slikanice Milda (njegov uradni prvenec), Klovnov svet (Matjaž Ščurek), Ime mi je Skywalker (Augustin

Fernanderz Paz), Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš – Ta ljudske v stripu … Gosta sta svoje pisateljske in ilustratorske izku-šnje delila z osmošolci, ki so prav tako v knjižnico prišli v dveh skupinah. Učenci v prvi skupini so se preizkusili v risanju stripa, za katerega je osnovo je pred sre-čanjem pripravil Miha. V drugi skupini pa so se pogovarjali o tem, kakšna je pot knjige od ideje do zaključka. Gosta sta na duhovit način pojasnila, da so pri ustvarjanju pomembni ideja, ki jo ima vsak izmed nas, opazovanje in vztraj-nost pri popravljanju in nadgrajevanju ideje tako pri besedilu kot ilustraciji.

40

NA

ŠI M

LAD

I / G

OSP

OD

ARS

TVO

IN T

URI

ZEM

se posladkali s kraškim pecivom. Na sej-mu nas je obiskalo veliko ljudi, ki so bili nad našo idejo zelo navdušeni. Na tek-movanju smo se zelo zabavali in prido-bili veliko izkušenj, ki nam bodo prišle prav v življenju.

Nagrade za udeležence so nam spon-zorirali lokalni podjetniki, ki so z nami sodelovali in nas podpirali. To so:• Vinska klet Pri Starčih – Tavčar,• Ekološka kmetija Stojan Korošec,• Rex d. o. o. ,• Pupe s Krasa,• Turistično informacijski center Sežana.

Avtorice: Vanesa Novak, Evelin Orel, Neža Slavec in Elizabeta Škrinjar (4. ET)Mentorica: Mojca Železnik BudaOsvojeno priznanje: srebrno

eKONStrukcija

Oblikovali smo turistični proizvod, s katerim smo želeli Srečka Kosovela, pe-snika Krasa, predstaviti turistom Sežane na inovativen način. Tako smo s po-močjo dijakinj smeri ekonomski tehnik oblikovali aplikacijo, s katero bi turist pri raziskovanju Krasa in življenja Srečka

Kosovela posnel fotografije, aplikacija pa bi mu ob koncu njegovega izleta oblikovala animacijo slik oziroma kratek posnetek, ki bi bil e-spominek na ta iz-let.

Avtorji naloge in aplikacije: Anej Kav-čič, Almedin Mujaković, Matija Prešeren Djurič, Sebastjan Sikirica, Larisa Šabec in Anja Lenarčič (3. GIM), Tanja Gridello in Hana Kaluža (3. ET).

Mentorica: Patricija Kastelic – VolfOsvojeno priznanje: srebrno

Kraški skriti zaklad

Ob 120-letnici rojstva umetnika Avgu-sta Černigoja smo se odločili, da bomo oblikovali turistični proizvod, s katerim bomo skušali povečati obisk Černigoje-ve galerije v Lipici. Zamislili smo si sobo pobega, v kateri bi obiskovalci s prou-čevanjem umetnin prišli do ustreznih rešitev. Imeli smo tudi linijo spominkov (torbe, nakit, majice, skodelice).

Na sejmu smo se predstavili kot Kra-ški skriti zaklad, obiskovalci so si na naši stojnici lahko ogledali izdelke in se pre-izkusili v sobi pobega.

Pri projektu smo sodelovali z lokalnim okoljem, še posebej bi se zahvalili:• Galeriji Avgusta Černigoja Lipica,• Jakobu Gustinčiču in• Anji Godnič.

Avtorji: Tjaša Pegan, Tjaša Mahnič, Va-lentina Frank in Blaž Semolič (4. ET)Mentorica: Maja PrešerenOsvojeno priznanje: srebrno

Vsebino združila: Mojca Železnik BudaSliki: arhiv ŠCSK Sežana

Evropa investira v podeželje - začetek operacijeKrasnost Krasa in Brkinov

V letu 2019 je osem partnerjev z ob-močja Krasa in Brkinov (Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana, enota TIC Sežana, kot nosilec operacije, Občina Sežana, Občina Hrpelje - Kozina, Obči-na Divača, Javni zavod Komenski Kras, Holding Kobilarna Lipica, d. o. o., Javni

zavod Park Škocjanske jame, Razvoj-ni center Divača ter Območna obrtna zbornica Sežana) začelo izvajati opera-cijo za uresničevanje ciljev Strategije lo-kalnega razvoja na območju omenjenih občin.

Operacija Razvoj in dvig kakovosti

turističnih storitev ter povezovanje ti-pičnih izdelkov in pridelkov Krasa in Brkinov v turistično ponudbo desti-nacije, s skrajšanim nazivom Krasnost Krasa in Brkinov, je sofinancirana s strani Evropskega kmetijskega sklada za ra-zvoj podeželja. V okviru operacije bomo

41

GO

SPO

DA

RSTV

O IN

TU

RIZE

M

Koordinacijski odbor operacije Krasnost Krasa in Brkinov

Koordinacijski odbor operacije Kamen in kulinarika na Krasu

Kulinarični večer v družbi chefa Uroša Štefelina inkraških vinarjev

V krogu najožjih poslovnih partnerjev in prijateljev so 2. februarja 2019 v Hiši Krasna v Lokvi predstavili prenovljeno kulinarično ponudbo, ki bo prav go-tovo razveseljevala goste. Restavracija OK – Okusi Krasa še naprej ostaja zvesta kraškim vinarjem in lokalnim prideloval-cem vrhunskih kulinaričnih izdelkov, ki jih kuharska ekipa poskuša nadgraditi in spojiti v kraško kulinarično doživetje. Alešu Širci in Enverju Vratariču se je prid-ružil španski kuhar Martín Coronado Ál-varez in tako so stkali zanimivo kulina-rično zgodbo.

K projektu moderne kraške kuhinje jim je uspelo pritegniti vrhunskega chefa in enega najbolj prepoznavnih slovenskih kuharjev Uroša Štefelina iz Vile Podvin, ki je v svoji restavraciji znan po prepletanju lokalnih kulinaričnih

pripravili izhodišča za nadaljnji razvoj skupine blagovne znamke Krasa in Brki-nov ter smernice za vse ponudnike go-stinskih storitev, ki bodo podpora večji prepoznavnosti lokalne gastronomije. Z različnimi prireditvami bomo promo-virali in razvijali turistične programe, or-ganizirali številne dediščinske delavni-ce, ki bodo namenjene tudi najmlajšim, s čimer bomo že pri najmlajših krepili okolijsko osveščenost, lokalno identi-teto in prepoznavnost tipičnih izdelkov, pridelkov in storitev območja LAS Kras in Brkini.

V sklopu delavnic se bodo usposab-ljali lokalni ponudniki za vodenje lastne blagovne znamke, upravljanje lastne podobe ter odnosov s strankami. Pou-darek bo na izobraževanju mladih, saj so prav oni tisti, ki lahko s svojo krea-tivnostjo in inovativnostjo prispevajo k hitrejšemu in izrazitejšemu napredku območja. Operacija bo tako imela dol-goročne pozitivne učinke na razvoj okolju in lokalnemu prebivalstvu pri-jazen trajnostno usmerjen zeleni turi-zem, ki bo dvigoval kakovost bivanja ter spodbujal medgeneracijsko druženje.

Številni dogodki bodo na inovativen način odstrli vpogled v neprecenljivo dediščino območja, kar bo prispevalo k ohranjanju okolja in zmanjševanju okolijskih sprememb, predvsem pa k spoštovanju in aktivnemu varovanju naravnih virov, saj predstavljajo strate-ško prednost območja.

Projekt Kamen in kulinarika na Krasu v polnem tekuKonec leta 2018 je šest partnerjev s

Krasa in Brkinov (Območna obrtno--podjetniška zbornica Sežana – nosilka operacije, Višja strokovna šola ŠC Srečka Kosovela Sežana, Zavod za šport, turi-zem in prosti čas Sežana – TIC Sežana, Javni zavod Komenski Kras, Društvo Vezi, enota Divača in Marmor Sežana, d. d.) pričelo izvajati operacijo za uresničeva-nje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju kraško-brkinskih občin.

Pobudo za projekt Kamen in kulinari-ka na Krasu so izrazili gostinci, ki si želijo večjo in predvsem enotno prepoznav-nost svoje dejavnosti na Krasu, hkrati pa želijo upoštevati tradicijo obdelave kamna in s tem prispevati k povečanju dodane vrednosti lokalnim proizvodom

in se usmeriti v trajnostni turizem, ki bo omogočal odpiranje novih delovnih mest v gostinstvu, kamnoseštvu in tu-rizmu.

Operacija bo prispevala k dvigu kako-vosti hrane. Pri tem bodo preko delavnic za kuharje spodbujali uporabo lokalno pridelane hrane. Vse dejavnosti bodo izpeljali s sodobnimi prijemi povezave kamna in kulinarike in s povezovanjem različnih akterjev na območju LAS Krasa in Brkinov.

V sklopu projekta bodo razvili bla-govno znamko Kamen in kulinarika na Krasu, prototipe izdelkov iz kamna, ki jih bodo uporabljali v gostinstvu kot prepoznavni element Krasa na celot-nem področju, gostinci bodo prepoz-

nali vrednost lokalno pridelane hrane in jo poenoteno predstavljali gostom, oblikovani bodo turistični produkti in doživetja na temo kamna in kulinarike. Projekt se bo zaključil s kulinarično pri-reditvijo 'Večerja v kamnolomu', ki jo na-črtujejo kot tradicionalno in prepoznav-no prireditev, ki bo privabljala tuje in domače obiskovalce ter s tem nepos-redno promovirala gostince, kamnose-ke, lokalno hrano in tradicijo območja.

42

GO

SPO

DA

RSTV

O IN

TU

RIZE

Mzakladov z moderno evropsko kuhinjo. Pethodnemu meniju se je na predsta-vitvenem večeru pridružilo 12 kraških vinarjev s svojimi vrhunskimi vini, kot tudi kozar Matjaž Žerjal, oljkar Mitja Za-har, pridelovalec žganj Ivo Šuc idr. Ku-linarični pozdrav z Gorenjske, Španije in Krasa se je odražal na lično urejenih krožnikih od hladnih in toplih predjedi

pa vse do glavne jedi in sladice. Jedi so spajali izključno s kraškimi vini,

tako slovenskimi kot zamejskimi. Pod gorenjsko, kraško in špansko kuhalnico je nastal izbor jedi, ki so jih predstavili v družbi vseh treh šefov ter kraških vinar-jev, ki so osebno predstavili svoja izbra-na vina. Predstavili so se naslednji vinar-ji: Ivo Kobal (Vina Kobal, Štanjel), Mateja

Kodrič (Vinarstvo Širca - Kodrič, Godnje), Boris Lisjak (Domačija Lisjak, Dutovlje), Joško Renčel (Renčel boutique wines, Dutovlje), Igor Sanabor (Vina Sanabor, Štanjel), Sebastjan Štemberger (Šepu-lje), David Štok, (Vinska klet Štok, Duto-vlje), Tadej Štoka (Vina Štoka, Krajna vas), Ivo Šuc (Domačija Vrabči, Pliskovica) in Emil Tavčar (Vinarstvo Tavčar, Kreplje).

Vinogradnik Mitja Zahar s Kmetije Za-har iz Boršta v Italiji se je tokrat predsta-vil kot oljkar.

David Štok, predsednik Društva vino-gradnikov in vinarjev Krasa in lastnik naj-starejše vinogradniško-vinarske kmetije v Sloveniji iz druge polovice 15. stoletja, pa je v odmoru predstavil tudi svoj kon-zorcijski teran. Prav tako pa so gostje pokušali tudi kraške destilate (38 zelišč, tropinovec, brinjevec, koreto idr.) Iva Šuca z domačije Vrabči iz Pliskovice na Krasu.

Gostitelji so dokazali, da se za priho-dnost kraške kuhinje, ki združuje tradi-cionalno na moderen način s pridihom mediterana in mednarodnih razsežno-sti, ni bati.


Kako Kras postaviti na vinsko-turistični zemljevid svetaKras zaznamuje vino Teran PTP, pride-

lano iz sorte refošk. Kraševci so pridelavi vina, še zlasti terana, ki predstavljata več kot dve tretjini kraških vin, zavezani že dolga stoletja. Kraški vinorodni okoliš, ki se razteza na ozemlju občin Sežana, Komen in Miren - Kostanjevica, pa je najmanjši slovenski vinorodni okoliš s 583 hektari vinogradov in ima 797 pri-delovalcev, ki obdelujejo kar 2.210 vi-nogradov. Starostna struktura nosilcev kmetij je 62 let. V zadnjih desetih letih pa je kraške kmetije prevzelo 16 mladih prevzemnikov.

To je le nekaj uvodnih ugotovitev spe-cialistke za vinogradništvo sežanske KSS novogoriškega KGZ Majde Brdnik na prvem vinogradniško-vinarskem posve-tu, ki se je odvijal v Sežani 6. februarja 2019. Posvet je organizirala Kmetijska zadruga Vinakras Sežana z direktorjem Marjanom Coljo, ki je obenem tudi novi predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana. Posvet, katerega nosilna tema je bila Vinogradništvo s pogledom v prihodnost, so pripravili v sodelovanju s strokovnimi inštitucijami (Kmetijskim inštitutom Slovenije, Kme-tijsko gozdarskim zavodom Nova Go-rica in Biotehniško fakulteto Ljubljana) ter pridruženimi partnerji (Ministrstvom

za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Konzorcijem kraških pridelovalcev tera-na, Društvom vinogradnikov in vinarjev Krasa, Občinami Sežana, Komen in Mi-ren-Kostanjevica, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije). Udeležili so se ga tudi pred-stavniki Kmečke zveze Trst, častna go-stja pa je bila ministrica za kmetijstvo dr. Aleksandra Pivec.

Posvet je bil namenjen pregledu in

diskusiji o ključnih tematikah in pere-čih vprašanjih, s katerimi se srečujejo v zadnjih letih. Na posvetu so spregovorili o vinogradniških površinah in ekono-mičnosti pridelave ter promocijsko-tr-ženjskih pogledih na vinogradništvo na Krasu, zaključili pa so ga z okroglo mizo, ki jo je vodila glavna etnologija kleti Vi-nakras Nika Gregorič, udeležili pa so se je tudi državna sekretarka Tanja Strniša, komenski župan Erik Modic in državni

Udeleženci okrogle mize na prvem vinogradniško-vinarskem posvetu.

43

GO

SPO

DA

RSTV

O IN

TU

RIZE

M



Spoznavajmo svet vina25. februarja 2019 se je zaključila de-

lavnica Spoznavajmo svet vina, ki je po-tekala v sklopu Lokalne akcijske skupine (LAS) Krasa in Brkinov v okviru programa oziroma operacije Kakovost in podje-tništvo. Brezplačno 20-urno delavnico, ki se je je udeležilo 28 slušateljev, sta v

poslanec, predsednik odbora za kme-tijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc Brezik.

O izboljšanju kakovosti terana na čez-mejnem Krasu ter aktivnostih in rezulta-tih projekta Agrotur II je v drugem delu spregovoril dr. Klemen Lisjak s KIS. Pro-jektni partnerji projekta sta tudi Univerzi v Trstu in Udinah.

»Glavni cilji projekta so: okrepiti čez-mejno sodelovanje in povezovanje deležnikov pri pripravi skupnih agrotu-risičnih orodij za varstvo in trajnostno rabo dediščine; zmanjšati vpliv pridela-ve tradicionalnih kraških produktov na okolje ter izboljšati kakovost in okrepiti skupno promocijo terana in kraškega pršuta. V sklopu projekta smo pripravili

tudi digitalna orodja za spremljanje vi-nogradov,« je poudaril Lisjak in predsta-vil portal https://e-karst.eu.

Direktor Vinakrasa Marjan Colja pa je svoj prispevek naslovil Pogumno, ambi-ciozno in strokovno do začrtanega cilja. To pa je, da se teran in Kras postavita na svetovni vinsko-turistični zemljevid.

degustacijski sobi Vinakrasa Sežana vo-dili svetovalka specialistka za vinarstvo Tamara Rusjan in svetovalka specialistka za vinogradništvo Majda Brdnik, obe iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Delavnica je bila namenjena širjenju

kulture uživanja vina, predvsem med mlajšimi občani kraško-brkinskih občin.

Na petih srečanjih, ki so se jih udele-žili tudi kraljica terana Tinkara Gulič in mladi prevzemniki kmetij, so spoznavali vinogradništvo in vinarstvo doma in po svetu, pridelavo in predelavo grozdja v vino, bolezni in napake vin ter senzoriko vin. Srečanja so bila razdeljena na teore-tični in praktični del.

V okviru projekta so si slušatelji ogle-dali tudi primere dobre prakse. S par-tnerjem, Društvom vinogradnikov in vinarjev Krasa, ki ga vodi predsednik David Štok, so v decembru obiskali že četrti festival Vinski univerzum, največji vinski festival za mlade, ki so se ga ude-ležili tudi trije mladi vinarji s Krasa: Mate-ja Kodrič iz kleti Širca - Kodrič iz Godenj, Primož Durcik iz kleti Petelin - Durcik iz Pliskovice ter Tadej in Mojca Štoka iz kle-ti Štoka iz Krajne vasi.

Na koncu so udeleženci prejeli prizna-nja o obisku tečaja.

Turistični vodniki – ključna vez med turisti in lokalno turistično ponudbo

Ob letošnjem Mednarodnem dnevu turističnih vodnikov, 21. februarja, so v okviru Društva turističnih vodnikov Kra-sa in Brkinov pripravili enajst brezplač-

nih vodenj, ki so bila razpršena po vseh petih matičnih občinah: Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Miren - Kostanjevica in Sežana. Okrog 220 obiskovalcev, večina

je bila domačinov in rojakov iz Italije, kar nekaj pa jih je namenoma prišlo celo iz notranjosti Slovenije, je ugotavljalo, da je vredno spoznavati naše kraje tudi po-

Dobro obiskani tematski večer je potrdil ključno povezovalno vlogo turistič-nih vodnikov v sodobnem turizmu. Slika: Ana Hrast

Živi muzej Krasa skriva zanimivosti tako za mlade kot tudi mlade po srcu. Slika: Bogdan Macarol

44

GO

SPO

DA

RSTV

O IN

TU

RIZE

M /

IZO

BRA

ŽEVA

NJE

zimi, sploh če je to organizirano v druž-bi izkušenega lokalnega vodnika.

Od leta 2008, ko je potekalo prvo usposabljanje za območje matičnega Krasa in Brkinov, je licenco za to delo pridobilo 151 oseb. Do izteka triletnega obdobja, ko jo je potrebno obnoviti, le-tos se bo to zgodilo konec marca, ima ta status še 76 vodnikov. Ravnokar poteka nov cikel usposabljanj s peto generacijo tečajnikov, ki bodo, če bodo na izpitu uspešni, do licence prišli v aprilu.

»Turistični vodnik je oseba, ki je stro-kovno usposobljena za spremljanje in vodenje turistov na izletih in potova-njih. Njegove naloge delimo na dela

Pot starovercev v bližini Lokve je novost v ponudbi Krasa v zadnjih letih. Slika: Olga Knez

Na Teranovi krožni poti so obiskovalci izvedeli marsikaj aktualnega tudi o teranu. Slika: Bogdan Macarol

vsebinske in organizacijske narave,« je povedal strokovnjak Iztok Bončina na letošnjem tečaju in dodal: »Vsebinsko seznanja udeležence dogodka s po-sebnostmi ter kulturnimi in naravnimi znamenitostmi, ki jih gostje videvajo ob poti. Organizacijsko omogoča izpeljavo turističnega programa, za katerega se je gost odločil, se nanj prijavil in ga plačal. Oboje se prepleta in zahteva ogromno znanj in veščin, ki jih je potrebno stalno obnavljati.«

Da so vodniki kot člen v kakovostnem turizmu še kako pomembni, so si bili udeleženci enotni tudi na tematskem večeru o domačih turističnih vodnikih,

ki ga je društvo, v sodelovanju z Zavo-dom za šport, turizem in prosti čas Se-žana – TIC Sežana, ki je s strani občin zanje pooblaščena organizacija, organi-ziralo v Kosovelovi knjižnici Sežana 19. februarja. »Naša vizija je, da Kras z Brkini postane globalno znana zelena butična destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki v miru išče raznolika in aktivna do-živetja. In mi, lokalni turistični vodniki, smo najbolje usposobljeni, da osebno kot tudi z roko v roki z lokalnimi ponu-dniki to gostu dejansko tudi nudimo,« je povzel zaključke Bogdan Macarol, ki od lani vodi društvo.

Besedilo: Bogdan Macarol

Predšolsko letovanje v objemu goraTudi v letošnjem letu bomo člani Me-

dobčinskega društva prijateljev mladi-ne Sežana in Vrtec Sežana organizirali predšolsko letovanje v štiridnevnih iz-menah v Kranjski Gori za male šolar-je Krasa in Brkinov, ki letos vstopajo v osnovno šolo.

Otroci bodo po skupinah v družbi vr-stnikov in prijateljev letovali v Počitni-škem domu Vila Šumica med 14. in 26. junijem 2019 pod vodstvom pedago-ške vodje in spremljevalk, ki so jih otroci spoznali že v času obiskovanja vrtca. V kateri izmeni bo letovala katera skupina otrok iz posameznih enot vrtca, bodo starši pisno obveščeni na osnovi pred-hodno izpolnjene prijavnice.

Počitniški dom Vila Šumica, kjer bodo malčki nastanjeni, stoji v Triglavskem narodnem parku, odmaknjen od vsa-kodnevnega mestnega vrveža, lučaj od Kranjske Gore, tik pod Prisojnikom, ob poti na Vršič. Obdana je z naravo, buj-nim zelenjem in gorami. Bližnji vrhovi so kot nalašč za pohodništvo in spoznava-nje gora. Dom je primeren za izvajanje šole v naravi in naravoslovnih taborov.

Ob domu se vije reka Pišnica, ki vodi do bližnjega jezera Jasna in kjer malčki vsa-ko leto neizmerno uživajo. Poleg udob-nih sob in jedilnice razpolaga dom še z velikim večnamenskim prostorom, ki je namenjen izvajanju razvedrilnih vsebin ter dnevnim in večernim prireditvam, igralnico, otroškim igriščem z igrali in športnimi igrišči. Nemalo je skrivnostnih kotičkov v naravi za spodbudno pre-življanje prostih uric, za brezskrbno igro, sanjarjenje, pravljice in druženje z vrstniki. Na voljo sta še slikoviti Kmečka soba s krušno pečjo in Pehtina kamra.

Vila Šumica je odlično izhodišče za obisk Kekčeve dežele, edinstvenega iz-vira Save Dolinke, ter za naravoslovne ekskurzije v osrčje Triglavskega naro-dnega parka (dolina Krnice, Zelenci) in krajše gorske ture (Sleme s Tamarjem, Mavrinc, Martuljški slapovi, Brvogi, Sred-nji vrh).

Gorski svet in neokrnjena narava ok-rog vile omogočata sproščeno in za-bavno spoznavanje pojavov v naravi skozi vse letne čase. Letovanje brez star-šev, v skupini z vrstniki in pod budnim

45

IZO

BRA

ŽEVA

NJE

/ SO

CIA

LA IN

ZD

RAV

STV

OBesedilo in slika: Zoran Pejić

Ana Pangos

Poučevanje starejših za digitalno dobo v e-šoli SežanaV e-šoli Sežana, ki deluje pod okriljem

OŠ Srečka Kosovela Sežana, že vrsto let izvajamo tečaje za odrasle na področju usposabljanja za učinkovito uporabo IKT naprav.

Po jesenskem ciklu tečajev, v katerem smo od novembra 2018 izvedli tečaje za tri skupine slušateljev in ga zaključili v decembru z Uro za kodo (Hour of code), se je v e-šoli Sežana zopet zbralo veliko udeležencev.

Zbrali smo se v petek, 25. januarja 2019, in se razdelili v tri tematske skupine: in-ternet in elektronska pošta, mobilne na-prave in digitalna fotografija ter t. i. na-predni. Za te tri skupine bomo izpeljali usposabljanje v januarju, februarju in marcu 2019.

V aprilu 2019 pa načrtujemo, kot večletni lokalni koordinatorji, izvedbo tečajev v projektu Simbioza, ko bomo

spodbudili naše mlajše učence, naj po-vabijo k učenju računalništva svoje ded-ke in babice; učili pa jih bodo oni sami!

Veseli nas, da imamo pri nas veliko sta-rejših, ki so zainteresirani in so se prip-

ravljeni precej potruditi za pridobivanje dodatnih znanj, pa četudi gre za tako moderna, kot je računalništvo. Vabljeni tudi vsi ostali odrasli, starejši, ki morda še oklevate!

očesom vzgojiteljic, bo tako zagotovo odlična priložnost za izkustveno učenje in vzgojo. Znotraj življenja v skupini se otrok uči spoštovati skupna pravila in dogovore, različne interese, pravice in dolžnosti. Preko iger in drugih dejavno-sti se povezujejo otroci različnih starosti, iz različnih socialnih okolij, pridobivajo nove izkušnje, razvijajo svojo kreativno-

st, tkejo nova prijateljstva in širijo svoja obzorja. Otroci bodo lahko uživali v ce-lodnevnih aktivnostih na svežem zraku, hkrati pa jim ne bo manjkalo poučnih in ustvarjalnih dejavnosti. Usvajanje no-vih veščin, ki sledijo načelom trajnostno naravnanega načina življenja in vse-življenjskega učenja, pa popestri tudi zabavni program, ki ga spremljevalci

skupin otrok v naprej vedno skrbno pripravijo.

Vse informacije in prijavnice o letova-nju lahko prejmete na sedežu društva MDPM Sežana, Partizanska 18, Sežana, tel. 05 734 14 86 in na spletni strani www.mdpm.si ali v Vrtcu Sežana, tel. 05 731 02 22.

Nov defibrilator v Vaški skupnost KrižV torek, 15. januarja 2019, je Razvojno

društvo Gmajnca iz Križa skupaj z Vaško skupnostjo Križ in Območnim združe-njem Rdečega križa Sežana v vaškem domu organiziralo predstavitev ozi-

roma delavnico temeljnih postopkov oživljanja ob zastoju srca z uporabo av-tomatskega defibrilatorja.

Dveurne predstavitve se je udeležilo 45 vaščanov, ki so se po predavanju te-

orije preizkusili še v oživaljanju osebe z defibrilatorjem na dveh lutkah.

Zahvaljujemo se vsem predavateljem, ki so bili prostovoljno pripravljeni z nami deliti znanje o uporabi defibrila-torja in osnovnih metod oživljanja, ter vsem, ki so se delavnice udeležili. S tem smo dokazali, da nam je mar za sočlove-ka, in imeli priložnost spoznati pravilne ukrepe pri osebi z zastojem srca.

Iskrena zahvala pa gre tokrat za srčno gesto podjetju Klančar Žerjavi, d. o. o., iz Križa, ki je ta večer Vaški skupnosti Križ podarilo nov defibrilator. Ta bo name-ščen na vidnem mestu vaškega doma v Križu in bo tako v primeru potrebe na voljo vaščanom oz. obiskovalcem, ki pri-hajajo na vse več prireditev, ki jih orga-nizira RD Gmajnca in ostali pobudniki v okviru Vaške skupnosti Križ.

Lahko si le želimo, da bi zgledu podje-tja Klančar Žerjavi, d. o. o., in njihovi želji po dobrodelnosti sledilo še katero dru-go podjetje v občini Sežana.

Besedilo: Matjaž MožeSlika: Vaška skupnost Križ

46

SOCI

ALA

IN Z

DRA

VST

VO

Besedilo in slika: Jana Ljubič Vončina

Kako rešiti življenje

V Sežani se kreativno socialno delo uspešno nadaljuje

Vaščani Filipčjega Brda smo v novo leto 2019 zakorakali z novimi znanji, ki smo jih pridobili na delavnici Temeljnih po-stopkov oživljanja z uporabo avtomat-skega defibrilatorja.

Defibrilatorji so postali nepogrešljiv del vsakdanjika, saj je to naprava, s katero lahko ukrepate in bistveno izboljšate možnosti preživetja pri nenadnem srč-nem zastoju. V Sloveniji približno 1600 ljudi na leto doživi nenaden srčni zastoj, na stotine pa jih umre, ker jim očividci ne znajo pomagati, čeprav bi jih z zelo prep-rostimi postopki oživljanja lahko rešili.

V četrtek, 10. januarja 2019, smo se v velikem številu zbrali na Turistični kmetiji Benčič, kjer nas je gostoljubno sprejela Zlata Benčič in nam za konec pripravi-la še pogostitev. Pod budnim očesom

Program socialne aktivacije, projekta Življenje, moja priložnost, ki ga v Seža-ni izvaja Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi, sofinancira pa Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je v začetku letošnjega leta začelo z izvajanjem dru-gega šestmesečnega sklopa programa socialne aktivacije, v katerega je vključe-nih 15 udeležencev, ki bo program obi-skovalo do konca junija 2019. Vsebino projekta izvajamo v treh modulih, v ka-terih mora udeleženec opraviti cca. 750 ur vključenosti.

Projekt Življenje, moja priložnost je z uporabo individualne in skupinske stro-kovne metode naravnan v razvoj ele-menta soudeležbe in samopomoči vseh udeleženih, brez česar je projekt nemo-goče uspešno izpeljati. Udeleženci ves čas raziskujejo in spoznavajo svoj vre-

Dore Sedmak, sekretarke OZRK Sežana, se je delavnica pričela. Predstavnik pod-jetja Lingas iz Komna Denis Ostrouška nam je predstavil defibrilator in njegove tehnične lastnosti. Tina Furlan, dipl. med. sestra reševalka, licencirana predavatelji-ca prve pomoči pri OZRK Sežana, nas je poučila o temeljnih postopkih oživljanja. Skupaj z Andražem Žiberno, tehnikom zdravstvene nege, NPK reševalcem in li-cenciranim predavateljem prve pomoči pri OZRK Sežana, sta nas skozi praktični prikaz pripravila, da smo oživljanje v pra-ksi na vadbeni lutki preizkusili tudi sami.

Zahvaljujem se vsem, ki ste v to delav-nico vložili svoje znanje, čas in pozitivno energijo. Bilo je zelo zanimivo in poučno za vse generacije.

dnostni sistem in oblikujejo svojo lestvi-co vrednot za življenje. Za vsakdanje živ-ljenje in funkcioniranje je pomembnih več področij, zato je projekt naravnan tako, da udeleženci začutijo tista pod-ročja, ki so pomembna, na katere lahko vplivajo, jih sooblikujejo, obenem pa ta področja sooblikujejo njih. Vsebino pro-grama socialne aktivacije nadaljujemo v sodelovanju z našimi deležniki na lokalni ravni in z deležniki s področja trga dela. Tako smo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje invalidov – Zaposlitvenim centrom Bodika – na izobraževalni de-lavnici spoznavali, kako si lahko uredimo svoj vrtiček v urbanem okolju z izdelavo visoke grede. Zavod Bodika ima v središ-ču Sežane trgovino Kraški Kotiček, kjer so visoke grede tudi postavljene. Da bi grede oplemenitili z ročno izdelanimi izdelki, smo v sodelovanju z uporabniki javno varstvenega programa dnevnega

centra iz Štorij izpeljali kreativno delav-nico. Na delavnici smo pobarvali lesene 'lizike' in jih kot okras postavili v visoke grede. S takšnim sodelovanjem in po-vezovanjem med različnimi programi društva krepimo in sledimo ciljem širje-nja socialne mreže, pridobivanja novih funkcionalnih znanj oziroma ohranjanju le-teh ter prepoznavnosti programov v lokalnem okolju s promocijo in desti-gmatizacijo. S čudovitimi barvnimi 'lizi-kami' smo okrasili in polepšali tudi park ter na novo postavljeno visoko gredo pred Zdravstvenim domom Sežana, ki so jo v sklopu izobraževalnih delavnic, ki jih izvajajo, postavili, napolnili in posadili zaposleni iz Zavoda Bodika.

Z deležniki smo že v prvem sklopu šestmesečnega projekta stkali tesno so-delovanje, ki je obrodilo pozitivne rezul-tate, tudi po zaključku programa socialne aktivacije, saj so se nekateri udeleženci pri njih vključili v različne programe tako aktivne politike zaposlovanja – različna usposabljanja na delovnih mestih, v pro-grame učnih delavnic, kot tudi na tečaje, ki jih organizria LU Sežana.

Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vsemi deležniki, prav tako pa Vas ob tej priložnosti vabimo, da nas obiščete v prostorih, kjer projekt izvajamo, na Par-tizanski 15 v Sežani, ali pa obiščete sple-tno ter facebook stran našega društva: www.drustvovezi.org, https://sl-si.face-book.com/drustvovezi/

Besedilo: Marica IkanovićSlika: Helena Knafelc

47

SOCI

ALA

IN Z

DRA

VST

VO

Društvo Vezi – prejemnik nagrade Ministrstva

Dobrodelna akcija ekipe Lava Tim

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v začetku januarja 2019 podelilo nagrade in pri-znanja za delo na področju socialnega varstva in izvajanja rejniške dejavnosti za leto 2018.

Društvo za duševno zdravje in krea-tivno preživljanje prostega časa Vezi je na predlog Centra za socialno delo Se-žana prejelo nagrado za zaposlene, ker dalj časa uspešno deluje na področju socialnega varstva v skladu s kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu in predpisi socialnega varstva in je dobro

Smo ekipa dijakov Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana.

Naš razred (2 B ART) oziroma Lava Tim se je odločil zbirati dobrodelne prispev-ke na inovativen način. S podajo ko-ristnih izdelkov v zameno za dobrodel-ne prispevke smo uspeli skupno zbrati že 470 evrov. Denar smo predali v roke družini deklice Tjaše iz Koprive, ki potre-buje našo in vašo pomoč.

Zelo smo hvaležni za sodelovanje Ko-sovelovi knjižnici Sežana in njeni enoti na Kozini, ki sta veliko prispevali k skup-ni vsoti. Pozabiti pa ne smemo vseh na-ših kupcev. Hvala vsem, ki ste prispevali in s tem podprli naš projekt!

prepoznavno v lokalnem okolju. Nag-rado je predsednici društva Nataši Sed-mak in strokovni vodji mag. Katarini To-mažič podelila ministrica mag. Ksenija Klampfer.

Društvo Vezi deluje na področju Obalno-Kraške in Primorsko-Notranj-ske regije že od leta 1999. Je nevladna organizacija s statusom humanitarne organizacije in deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, zapo-slovanja. Kljub velikim začetniškim izzi-vom je zaposlenim uspelo vzpostaviti trdne in zdrave temelje, ki so usmerjeni

v izvajanje in razvoj socialnovarstvenih programov za ljudi z dolgotrajnimi te-žavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem.

Viden in trajen premik od ustanovitve društva pa do danes je mogoče pre-poznati od programov samopomoči do razvoja in stabilizacije strokovnih, javnih verificiranih socialnovarstvenih programov, ki so usmerjeni v celostno psihosocialno obravnavo in temeljijo na celovitem timskem strokovnem sodelo-vanju. Društvo izvaja program Mreža dnevnih centrov (Štorje, Štanjel in Ilirska Bistrica) ter program Mreža stanovanj-skih skupin (Postojna, Ilirska Bistrica, Podgrad, Divača, Štanjel, Gorjansko in Mali Dol).

Zaposleni v Društvu Vezi so v vsako-dnevnem neposrednem stiku z upo-rabniki socialnovarstvenih programov in delujejo v skladu s strokovnimi me-todami dela. Z uporabniki jim je uspe-lo vzpostaviti spoštljiv, pristen delovni odnos, ki temelji na uporabnikovi ak-tivni socialni vlogi in na upoštevanju njihovih želja in potreb. Obenem pa je potrebno izpostaviti tudi srčno kompo-nento, brez katere strokovno delo ne bi bilo zares pristno in uspešno.

Besedilo in sliki:Ekipa Lava Tim in profesor Keith Kleva

Besedilo in slika: strokovne delavke in sodelavke Društva Vezi

48

SOCI

ALA

IN Z

DRA

VST

VO

S Stipetom Hećimovićem o rastlinah v pomoč srcu in ožilju

V objemu družine nastaja svet

Knjige so zame – Srečko Kosovel

Magister Stipe Hećimović, ki je iz Like prišel na Goriško že pred več kot dvema desetletjema, je že dalj časa stalni gost KŠD Šator iz Štorij. Na povabilo pred-sednice zeliščarske sekcije Vere Lah se številni ljubitelji narave zbirajo na rednih mesečnih srečanjih, ki potekajo drugo soboto v mesecu. 12. januarja 2019 je ugleden gost spregovoril, kate-re rastline nam pomagajo pri določenih boleznih. Osredotočil se je na rastline, ki pomagajo pri boleznih srca in ožilja (leska, divji kostanj, lubje gozdnih in sadnih dreves, regrat, ajda, oljka, bela omela, luki, krompirjev sok, glog, meli-sa, gorski in krški šetraj, baldrijan, osati, artičoka, kapre, krvavi mleček, pegasti badelj, pelin idr.), predvsem pa je pou-daril pravilno prehrano, dovolj gibanja,

Z decembrskim srečanjem z dr. Christi-anom Gostečnikom se je v Kosovelovem domu zaključil jesenski skop treh pre-davanj pozitivne psihologije V objemu družine nastaja svet. Na temo družine, odnosov in vzgoje so nas nagovorili trije

V decembru 2018 smo uporabniki in zaposleni VDC Koper, Enota Sežana zaključili 25-urni program Knjige so zame v organizaciji Ljudske Univerze Sežana. Program je potekal pod vod-stvom Mateje Kralj, ki se ji iskreno zah-

izogibanje stresu in onesnaženemu okolju. Naslednje srečanje, ki je poteka-lo 16. februarja 2019, je bilo namenjeno rastlinam, ki pomagajo pri avtoimunih

Besedilo in slika Vera Lah

boleznih. 1. februarja pa so udeležen-ci pridobivali nove informacije o raz-strupljanju na srečanju z Ico Krebelj.

izjemni in izvrstni predavatelji. Prvi predavatelj v oktobru je bil prizna-

ni psiholog dr. Aleksander Zadel, ki nas je spraševal 'Ali si tudi vi želite imeti od-govornega in samostojnega otroka?' in nas v svojem zanimivem slogu nagovoril

valjujemo za inovativno spoznavanje umetnosti Srečka Kosovela. Raziskovali smo njegovo avantgardno poezijo in spoznali njegove lepljenke in kon-struktivistične pesmi.

Dvomesečno druženje s Srečkom

predvsem glede doslednosti pri vzgoji. V novembru je bila naša gostja dr. Alen-

ka Rebula. 'Kapitan na svoji ladji' je bil naslov njenega predavanja, v katerem je poudarila predvsem pomen poslušanja v dialogu.

in njegovimi prijatelji se je pričelo v Kosovelovi rojstni hiši z obiskom Ko-sovelove spominske sobe, obiskali pa smo tudi Kosovelovo domačijo v Tomaju in na njegovem grobu preb-rali nekaj pesmi. Na delavnicah smo odkrivali različne vsebine, povezane s Kosovelom in njegovo umetnostjo ter spoznali dela Josipa Ostija, se sez-nanili s Pablom Picassom, Georgesom Braquaom in Avgustom Čeringojem, čigar dela smo si ogledali v galeriji v Lipici. Navdušili so nas HAIKUJI in tudi sami smo se preizkusili v pisanju te za-nimive pesniške oblike ter se zabavali ob lepljenkah in vizualni poeziji ter za zaključek pripravili razstavo naših del v prostorih Ljudske Univerze Sežana.

Z resnim delom in veliko zabave ter ustvarjalnostjo smo spoznali veliko no-vega, predvsem pa obogatili naše zna-nje o poeziji, Krasu in pesniku Srečku Kosovelu.

Besedilo: Ivanka Jemec CossuttaSlika: arhiv VDC Koper, enota Sežana

49

SOCI

ALA

IN Z

DRA

VST

VO

Reorganizacija centrov za socialno deloS 1. oktobrom 2018 je začela veljati

nova organizacijska struktura centrov za socialno delo. Namen reorganizacije je poenotiti delovanje centrov za socialno delo in poenostaviti upravne postopke.

Z reorganizacijo je bilo ustanovljenih 16 novih območnih (regijskih) centrov za socialno delo. Iz obstoječih 62 cen-trov za socialno delo pa se je oblikovalo 63 (enot) centrov za socialno delo (do sedaj največji Center za socialno delo Maribor se je preoblikoval v dve enoti).

CSD Sežana po novem enota

Center za socialno delo Sežana je po novem enota regijskega Centra za soci-alno delo Južna Primorska. Del regijske-ga CSD Južna primorska so še CSD Ko-per, CSD Izola in CSD Piran. CSD Južna Primorska ima sedež na naslovu Prisoje 1 v Kopru. V. d. direktorice regijskega centra za socialno delo je Tjaša Rod-man (nekdanja direktorica CSD Koper), Nevenka Doles pa je z reorganizacijo postala pomočnica v. d. direktorice na enoti Sežana.

Z uvedbo nove organizacijske struk-ture je bila na ravni regijskega centra za socialno delo organizirana skupna splošna služba (kadrovska služba, raču-novodstvo, tehnično-administrativna služba ...), služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (vodenje postopkov o

pravicah iz javnih sredstev: o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni sub-venciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence) in skupna strokovna služba.

Centri za socialno delo na lokalni rav-ni še naprej ostajajo osrednja strokov-na institucija na področju socialnega varstva. Enote centrov za socialno delo ohranjajo vlogo vstopne točke za vse pravice uporabnikov in izvajajo strokov-ne naloge, socialnovarstvene storitve, javna pooblastila in različne socialno varstvene programe. Na enotah še nap-rej sprejemajo vse vloge ter odločajo o denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, subvenciji najemnine, pravici do plačila prispevka za obvezno zdra-vstveno zavarovanje, pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, otroškem dodatku, če se istoča-sno vodi postopek o pravici do denarne socialne pomoči, pravicah iz starševske-ga varstva in družinskih prejemkih.

Novosti pri vlaganju vlog za pravice iz javnih sredstev

Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-H) se za letne pravice, tj. do otroškega dodatka, držav-ne štipendije, znižanega plačila vrtca ter

subvencije malice in kosila, ki so se iz-tekle v decembru 2018 ali kasneje, uva-ja mesečno avtomatično podaljševanje pravice. Navedeno pomeni, da se vloge za podaljševanje omenjenih letnih pra-vic (če ste upravičenec do pravice in jo želite podaljšati) od 1. decembra 2018 ne vlagajo, saj centri za socialno delo po uradni dolžnosti odločajo o nadaljnji upravičenosti do pravice.

Izjema velja za podaljšanje veljavnosti pravice do otroškega dodatka, (starši, ki so zaposleni v ostalih državah EU) ki se uveljavlja po Evropski Uredbi 883/2004, kjer je za podaljšanje pravice do otro-škega dodatka še vedno treba vložiti vlogo, in sicer v mesecu izteka pravice

Besedilo: Bojana ŠkabarSliki: Olga Knez

Sklop treh predavanj je zaključil dr. Christian Gostečnik s predavanjem 'Ali so res vsega krivi starši?'. S konkretnimi primeri in preko igre vlog je poudaril po-men umirjenosti v odnosih.

Številni poslušalci so izrazili navdušenje nad izbranimi predavatelji in tovrstnimi oblikami srečanj, kar kaže na nadalje-vanje takih dogodkov tudi v prihodnje. Predavanja je v sodelovanju s Kosovelo-

vim domom organizirala Bojana Škabar oziroma 'njena' Mavrica – center za dru-žino, ki deluje v Sežani že drugo leto in posveča skrb ter nudi pomoč družini pri odnosih, vzgoji in učenju.

Nov logotip centrov za socialno delo.

50

SOCI

ALA

IN Z

DRA

VST

VO

do otroškega dodatka. Zahtevke rešuje Centralna enota za starševsko varstvo in družinske prejemke CSD Ljubljana. V tem primeru torej podaljševanja po ura-dni dolžnosti s strani centra za socialno delo ni.

Pomembno:- Če se za pravico do otroškega do-

datka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca ter subvencije malice in kosila zaproša prvič, je še vedno pot-rebno vložiti vlogo!

- Če je pravica na podlagi prve vloge za-vrnjena, je potrebno vložiti novo vlo-go. Podaljševanje po uradni dolžnosti s strani centrov za socialno delo velja namreč samo za priznane pravice do

otroškega dodatka, državne štipendi-je, znižanega plačila vrtca ter subven-cije malice in kosila.

- Upravičenec do letne pravice mora centru za socialno delo še vedno spo-ročiti zakonsko določene spremem-be (npr. izguba zaposlitve, nova za-poslitev po obdobju brez zaposlitve, sprememba števila družinskih članov, sprememba statusa …), ki pri teh pra-vicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja.

- Vloge za mesečne pravice (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdra-vstvenih storitev, pravica do plačila

prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravica do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, pravica do prispevka k plačilu družin-skega pomočnika) se vložijo na enak način, kot je veljalo doslej, saj centri za socialno delo po uradni dolžnosti ne odločajo o nadaljnji upravičenosti do pravic.

Z nastopom reorganizacije so se poja-vile nekatere tehnične težave pri izdaja-nju odločb za pravice iz javnih sredstev. Strankam se za nevšečnosti opravičuje-mo in prosimo za razumevanje tudi v prihodnje.

Nevenka Doles

Franja Čok

V lanskem letu (o)krepili prve družine

Zakon o osebni asistenci

V preteklem letu smo na CSD Južna Primorska, enota Sežana, uspešno prvič izvedli sklop preventivnih de-lavnic Krepimo družine. Projekt smo prijavili na razpis LAS za področje preventive Občine Sežana. Obsegal je 10 delavnic, ki so potekale vsak teden od oktobra do de-cembra, udeležilo pa se jih je šest dru-žin. Delavnice so potekale na OŠ Srečka Kosovela Sežana, ki bi se ji ob tej prilož-nosti radi iskreno zahvalili za podporo in sodelovanje.

Posebnost projekta Krepimo družine je ta, da istočasno potekata dve ločeni delavnici: v eni sodelujejo starši, v drugi pa otroci. Skupini se združita v zadnjem delu, kjer potekajo skupne aktivnosti.

Ko gradimo na pozitivnih virih moči v družini in v skupnosti, nam to pomaga

S 1. januarjem 2019 je stopil v velja-vo Zakon o osebni asistenci, ki ureja dve pravici, in sicer pravico do osebne asistence v obsegu najmanj 30 ur te-densko in pravico do komunikacijskega dodatka, namenjenega slepim, gluhim in gluhoslepim uporabnikom.

Do osebne asistence, je ne glede na njegov oz. njen dohodek in premože-nje. upravičen vlagatelj, ki:• zaradi invalidnosti potrebuje pomoč

pri opravljanju aktivnosti, vezanih na

pri medsebojnem povezovanju in skrbi drug za drugega. Ta rdeča nit je spre-mljala tudi naša srečanja. Na delavnicah so bili glavni poudarki na naslednjih vse-binah: kako izboljšati družinske odnose in komunikacijo v družini, kako učinko-vito postaviti meje in pri njih vztrajati, kako obvladovati stresne situacije v dru-žini, nagrajevanje lepega vedenja … in predvsem, kako se imeti v družini 'bolj lušno'. Na delavnici, kjer smo se dotakni-li tematike o alkoholu, drogah in toba-ku, se nam je pridružil kriminalist Cveto Kokalj iz Sektorja kriminalistične policije PU Koper. Za njegov prispevek na de-lavnici se mu iskreno zahvaljujemo.

Projekt Krepimo družine ima svoje za-četke v osemdesetih letih v ZDA. Prvot-no je bil namenjen družinam, ki so se soočile s težjimi, rizičnimi situacijami. Ker pa je projekt dosegal zelo dobre rezultate, so se delavnice danes prilago-dile in so tako odprte za vse družine, ki

si želijo pridobiti nova znanja in veščine s področja vzgoje in medosebnih od-nosov.

Zadnje srečanje smo pripravili nekoli-ko drugače, v obliki kuharske delavnice, kjer si je vsaka družina pripravila svoj prigrizek, nato pa smo si podelili vtise s srečanj.

»Najpomembnejša stvar, ki sem jo osvojil v programu, je zavedanje, kako pomembna je družina«, je zapisal eden izmed udeležencev. Drugi pa: »Vese-li me, da je otrok bolj umirjen in se je pripravljen pogovarjati.«

Delavnice bomo ponovili predvidoma letos jeseni, za informacije in predho-dne prijave nam lahko pišete na [email protected].

Naj ob koncu z vami podelimo še mi-sel neznanega avtorja: Vsaka družina ima svoje moči, le prepoznati jih je pot-rebno in jih krepiti.

samostojno osebno in družinsko živ-ljenje, vključevanje v okolje, izobraže-vanje in zaposlitev;

• je državljan RS s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji ali tujec, ki ima stalno prebivališče v RS;

• je star od 18 do 65 let;• živi ali bi želel živeti v samostojnem

ali skupnem gospodinjstvu zunaj ce-lodnevne institucionalne oskrbe in

• potrebuje pomoč najmanj 30 ur te-densko.

Vloga, ki jo je potrebno vložiti na pri-

stojnem Centru za socialno delo, je tip-ska in objavljena na spletni stani Mini-strstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogi ni potrebno priložiti dokazila o invalidnosti. Upo-rabniki, ki prejemajo dodatek za pomoč in postrežbo, morajo osebno asistenco sofinancirati s polovico navedenega prejemka. Pravica do osebne asistence se izključuje s pravico do družinskega pomočnika.

51

SOCI

ALA

IN Z

DRA

VST

VO

/ KM

ETIJ

STV

O

Besedilo in slika: Ludvika Foški

Besedilo: Franja ČokSlika: vir: internet

Skupna obeležitev slovenskega kulturnega praznika

Slope: Ocenjevanje žganj in likerjev 2018

Skupina Svobodne duše iz Doma na Krasu iz Dutovelj se že nekaj let pred-stavlja s svojimi literarnimi prispevki za

V sodelovanju z Društvom proizvajal-cev Brkinskega slivovca in Društva pro-izvajalcev Kraškega brinjevca smo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica – Kmetijski svetovalni službi Se-žana – v Slopah na turistični kmetiji Pri Filetu organizirali ocenjevanje žganj in likerjev.

Žganje in likerje je ocenjevala štiričlan-ska strokovna komisija iz Kmetijsko goz-darskega zavoda Nova Gorica, katere predsednica je bila Milena Štolfa, poleg nje še članica Danijela Volk in člana Da-vor Mrzlić in Srečko Horvat. Pri izvedbi ocenjevanja je pomagal Aleks Dariž.

Komisija je v dveh dneh ocenila 60

kulturni praznik v Varstveno delovnem centru Koper – Enota Sežana. Tako je bilo tudi letos.

vzorcev, od tega 29 žganj in 31 likerjev. Od žganj so bila jabolčna, slivova, kuti-nova, tropinovci, gin, brinjevci, travari-ce in vinjaki. Med likerji je bila pestrost še večja, od koretta, borovničevega, oljčnega, rožičevega, šipkovega, rožne-ga, jabolčnega, kutinovega, komarčkov-ega, košutnika, biske, mastike, kimlovca, malinovega in jostinega, ingverjevega, metinega, melisiniga, nešpljinega, ore-hovega, borovega likerja in različnih medenih likerjev z dodatki.

Pridelovalci oz. ljubitelji žganj in liker-jev, ki so dali vzorce na oceno, so bili iz naslednjih občin: iz Sežane, Divače, Hrpelj - Kozine, Pivke, Kopra, Izole, Aj-

Na torek po kulturnem prazniku so se tako Dean D., Ema F., Nina F., Ivica K., Cveto P., Veronika M. in Iztok Š. s svoji-ma mentoricama zbrali v VDC-ju, kjer so jih prijazno sprejeli in pogostili s kavo in čajem ter keksi. Potem so jim člani Svobodnih duš prebrali po dva svoja prispevka, ki sta nastala v lanskem letu in sta se nanašala na kulturo prehranje-vanja in pustne navade. Člani VDC-ja so prispevke pazljivo poslušali in nagraje-vali z bučnim aplavzom. Med posame-znimi sklopi branja je dogodek pope-strilo igranje Sama V. na kitari. Na koncu so vsi nastopajoči dobili ročno izdelano priložnostno darilo.

Prisotni so se razšli z željo po nadalj-njem sodelovanju.

dovščine, Vipave, Nove Gorice ter iz srb-skega Pančeva.

Komisija je bila nad ocenjenimi vzorci tako žganj kot likerjev prijetno presene-čena, saj so bili vsi visoke kakovosti.

Ocenjevala je po 20-točkovnem siste-mu, in sicer čistost, aromo, okus in har-moničnost.

Za žganja je pomembno, da so har-monična, prijetnega vonja in okusa, da nas ne zapeče, kar pomeni, da je pot-rebno poskrbeti že za kakovostno suro-vino, nadzorovati potek fermentacije in pozneje posvetiti veliko skrb destilaciji.

Pri likerjih pa je pomembno, da imajo aromo in okus po dodatkih, sadju oz.

Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhosle-pi osebi, ki potrebuje pomoč pri komu-nikaciji ali spremstvu.

Vlagatelj se odloči, ali bo uveljavljal pravico v obliki osebne asistence v ob-segu 30 ur na mesec ali bo prosil za de-narno nadomestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje veči-ne osnovnih življenjskih potreb (146,06 EUR). Pri komunikacijskem dodatku oseba ne sme imeti priznanega kakega drugega dodatka za pomoč in postrež-bo. Vlogo je potrebno vložiti na pristoj-nem Centru za socialno delo, priložiti pa ji je potrebno dokazila o gluhoti, slepoti ali gluhoslepoti.

zeliščih, po katerih je liker poimenovan. Dodatne arome ne smejo izstopati, pa tudi žganje mora biti visoke kakovosti, brez napak, da dobimo liker, ki nam ostane v spominu še dolgo potem, ko smo ga poskusili.

Za vse pa je pomembno, kako vse te pijače stekleničimo in ponudimo. Ste-klenica naj bo steklena in kozarec na peclju. Če je še pijača odlična in družba prijetna, lahko ob pitju žganja ali likerja res uživamo.

Na prireditvi na turistični kmetiji Pri Fi-letu v Slopah je bilo 4. decembra 2018 podeljenih 60 priznanj, od tega 39 zla-tih, 20 srebrnih in eno bronasto.

Za zlato medaljo je bilo potrebno do-seči od 18,00 do 20,00 točk, za srebrno od 16,5 do 17,99 točke in za bronasto od 15,00 do 16,49 točke.

Med žganji je najvišjo oceno, in sicer 19,12 točke, doseglo žganje viljamov-

ka Igorja Šiškoviča iz Slivja, od likerjev pa je bil najvišje ocenjen kutinov liker z oceno 19,62 točke Bernarde Vrabec iz Pliskovice.

Čestitke pa veljajo vsem, ki so dali

vzorce v oceno.Po razglasitvi rezultatov in pogovoru o

ocenjenih vzorcih so ob druženju obi-skovalci ocenjene vzorce tudi poskusili.

Besedilo: Milena ŠtolfaSlika: arhiv KSS Sežana

Besedilo: Milena Štolfa Slika: Aleks Dariž

Prikaz rezi sadnega drevja

Udeležba na mednarodnem rokometnem turnirju v Beogradu

Kmetijsko gozdarski zavod Nova Go-rica je nosilec projekta oz. operacije LAS Krasa in Brkinov Kakovost & podje-tništvo.

V okviru te operacije smo pri Kmetij-ski svetovalni službi Sežana v petek, 15. februarja 2019, v sodelovanju z gostite-lji, Turističnim društvom iz Dutovelj in Krajevno skupnostjo Dutovlje, na vrtu domačije Sonje in Branka Kjudra orga-nizirali prikaz rezi sadnega drevja. Prikaz

Na torkov večer, 25. decembra 2018, je skupina rokometašev in rokometašic ŽRK Sežana in RK Mitol v spremstvu tre-nerjev, staršev in starih staršev odpoto-vala v Beograd na 15. mednarodni roko-

je vodila specialistka za sadjarstvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica univ. dipl. inž. agr. Irena Vrhovnik.

Preko 60 udeležencev je z zanima-njem spremljalo razlago in prikaz rezi različnih sadnih vrst, ki so posajene na vrtu ob hiši, od jablan, lešnikov, ringloja, slive, marelice, kakija, češnje, malin … Pri vsaki sadni vrsti je Irena opozorila, na kaj morajo biti sadjarji pozorni, da bodo zadovoljni tudi s pridelkom. Pri vseh sa-

metni turnir, na katerem je sodelovalo več kot 100 ekip. Turnir se je odvijal med 27. in 29. decembrom 2018.

Po nočni vožnji smo v jutranjih urah prispeli v srbsko prestolnico. Ob pri-

dnih vrstah je pomembno, da dobimo zračno krošnjo drevesa ne glede na gojitveno obliko. Z obrezovanjem zač-nemo v zgornjem delu krošnje in nada-ljujemo po krošnji navzdol. Pri rezi mo-ramo najprej spustiti svetlobo v krošnjo, šele nato krajšamo poganjke.

Pri kakiju se močne, navpične veje reže, bohotilke pa je boljše odčesniti, ker tako ni bujne rasti. Sicer pa se kaki hitro obrašča in se sam redči. Pri češnji je pomembno, da odstranimo izrojen les, pri jablani, da so debelejše veje spo-daj, vendar ne smejo biti debelejše od debla. Irena je opozorila na rez čez rod-no pogačo. Pri leski je zaradi boljše rod-nosti pomembno, da so veje v grmu položne, pri ringloju odstranimo sta-rikave, že izrojene veje, da bomo imeli pridelek vsako leto.

Za vsako sadno vrsto je bilo prikazano, kako se lotimo obrezovanja in kaj je pri tem pomembno. Za vse odgovore pa je bilo premalo časa, zato upamo, da se bomo naslednje leto zopet srečali.

hodu smo si ogledali muzej letalstva, Dedinje in obiskali Avalo. Sledila je vo-žnja do hotela, kjer smo se namestili po sobah in imeli prosto za počitek do ve-čerje. Prvi dan smo zaključili z večerjo in

52

KMET

IJST

VO

/ ŠP

ORT

IN R

EKRE

ACI

JA

Besedilo in sliki: Iztok Grandič

Kraški tekači zaključili leto

Novoletni vzpon na Krn

Konec decembra so se člani društva zbrali in izvedli Božičkov tek v Sežani. Žal se teka po sežanskih ulicah ni ude-ležilo veliko tekačev, je pa društvo sim-bolično nakazalo, da si želi v prihodnjih letih organizirati takšno prireditev, ki jo že izvajajo v mnogih mestih po Sloveni-ji, v Sežani pa je še ni bilo.

Planinsko društvo Sežana ima v času od 1. do 2. januarja v programu tudi novoletni vzpon na Krn. Več kot tride-set let sta vzpone vodila Bogdan Rojc in Marjan Olenik-Gurka, ki jih vodi tudi zadnja leta. Nekajkrat nam zaradi sla-bih vremenskih razmer, previsokega snega in nevarnosti proženja snežnih plazov ni uspelo osvojiti vrha. To smo doživeli tudi lani, ko smo zimsko idilo uživati v objemu Krnskega jezera. Le-

V letu 2019 bodo izvajali tedenske (vsak četrtek ob 17.00) treninge pri 'no-vem gasilskem' domu v Sežani, prav tako pa bo v začetku februarja priprav-ljalni trening za sežanski kraški maraton.

Kraški tekači si želijo, da bi se v društvo včlanili rekreativci, ki jih je v okolici Se-žane veliko, saj bi s tem pridobili kar ne-

tošnje leto nam je bilo bolj naklonjeno, saj smo iz doline Lepene krenili pozno popoldne, še v letnih razmerah, in šele pri koči pri Krnskih jezerih občudovali snežno odejo, ki pa je bila precej nižja kot lansko leto. V koči je silvestrovalo 60 ljudi, ki pa so se v glavnem že vrnili v dolino. Nekaterim, ki so ostali, se je pridružila še naša skupinica šestih pla-nincev. Naslednji dan smo z derezami in cepini uspeli priti na vrh. Ponekod je

kaj ugodnosti, ki jih društvo nudi. Poleg dresov in drugih popustov pri startni-nah društvo za vse člane vsako leto or-ganizira tudi več srečanj in neformalnih rekreativnih prireditev.

Vsi podatki in obvestila so na spletni strani društva, kjer najdete tudi podrob-nosti o načrtih in smernicah v letu 2019.

bila snežna odeja debelejša, ponekod tanjša, tako da so nas na poti usmer-jale sledi v snegu in tudi markacije. Na vrhu smo opazili, da se s severne smeri kar hitro bliža temen oblak, ki je obetal snežne padavine. V Gomiščkovemu bi-vaku smo se okrepčali z malico in opa-zili, da je začel nastajati snežni vihar, ki je s seboj prinašal ledeni sneg, zato je bilo treba hitro na pot, da bi lahko še sestopali po utrjenih sledeh. Veter in

53

ŠPO

RT IN

REK

REA

CIJA

sprehodom do Terazij. Naslednji dan se je naša skupina zaradi različnih urnikov tekem in lokacij razdelila. Fantje so se s trenerjem in spremljevalkami odpravili proti športni dvorani Vracar. Dekleta so igrale tekme v športni dvorani Crve-na zvezda. Prvo tekmo sta obe skupini igralcev zaključili z zmago. V naslednjih dneh so se igralci dobro odrezali, poš-teno borili in sledila je uvrstitev obeh skupin v finale. Tako dečki kot deklice letnika 2008 so dosegli 1. mesto. Prejeli so zlate medalje in pokal.

Turnir se je zaključil v soboto okrog 13. ure. Vsi skupaj smo odšli na zasluženo kosilo. Po kosilu si je ena skupina ogle-dala živalski vrt, druga pa se je odpravila

po nakupih spominkov za domače. Ob 16.20 smo pomahali Beogradu v slovo. Pot nazaj je bila kar dolga zaradi zasto-jev na meji. V Sežano smo prispeli okrog 3. ure.

Z veseljem ugotavljamo, da ima ude-ležba na turnirju pozitivne učinke, ker krepi ekipni duh med športniki.

Zahvala trenerjem za organizacijo, staršem za udeležbo ter moralno in fi-nančno podporo in sponzorjem za fi-nančno pomoč.

Našim fantom in dekletom iskreno če-stitamo za vrhunski rezultat.

Silvo Nemanič

54

ŠPO

RT IN

REK

REA

CIJA

pomrznjen sneg sta nam dobre pol ure brila v obraz, nam meglila očala, nato pa se je umirilo in skozi oblake je bilo videti jasnino neba. Sneg je nara-hlo pobelil tudi pot v dolino, zaradi niz-kih temperatur je pomrznilo in potreb-no je bilo previdno sestopati. V temi smo odšli in v temi se srečno vrnili v dolino Lepene. Nekoliko boleče, s pre-zeblimi prsti in lici smo doživeli letošnji gorski krst.

Besedilo in slika:Mirjam Frankovič Franetič

Četrti turnir PNK gostilo Strelsko društvo Vremščica

Organizacija športnih prireditev na najvišjem nivoju

Strelsko društvo Vremščica, v katerem streljajo tudi strelci pred 10 leti ukinje-nega SD Repentabor, je od 22. do 27. januarja 2019 organiziralo že četrti tur-nir v streljanju z zračnim orožjem Pri-morsko-notranjske kraške lige zahodne regije. Na strelišču v Famljah je nasto-pilo kar 143 strelcev z zračno puško, serijsko zračno puško in zračno pištolo v moških in ženskih kategorijah od ci-cibanov, mlajših pionirjev, pionirjev, ka-detov, mladincev, članov do veteranov. Sodil je državni sodnik Dejan Grandič iz domačega SD Vremščica Vremski Britof. Zaradi premajhnih zmogljivosti 6-mestnega strelišča se je tekmovanje, predvideno za soboto in nedeljo, odvi-jalo tudi med tednom. Med člani s serij-sko zračno puško je slavil Dejan Grandič (SD Vremščica) pred Petrom Šeškom (SD IX. Korpus Piran) in Dejanom Della Torrejem (SD Vremščica), pri članicah pa je bila prva Natalija Oberč Grmek pred Benjamino Rudolf (obe SD Vrhnika) in

Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras se približuje 10-letnici svojega de-lovanja in je sklenila, da predstavi nove oziroma manj vsakdanje teme. Iz tega razloga je v sodelovanju z zavodoma Kosovelova knjižnica Sežana in Zavo-dom za šport, turizem in prosti čas v Sežani 1. februarja organizirala predava-nje direktorja Aleksa Štolfe z naslovom Organizacija športnih prireditev na naj-višjem nivoju.

V Sloveniji je bilo v zadnjih letih nekaj velikih športnih prireditev. Dve od teh (evropsko prvenstvo nogometašev do

Danijelo Budin Ravnič (SD IX. korpus Piran), pri veteranih pa Bojan Lampreht (SD Vrhnika, nad 50 let), Stane Frelich (SD Ankaran, nad 60 let) in Marjan Iste-nič (SD Postojna, nad 70 let). S pištolo je pri članih zmagal Jože Čeper (SD Vrem-ščica) pred Blažem Petričem (SD Jožeta Mihevca Idrija) in Primožem Erjavcem

(SD IX. koprus Piran), pri članicah pa Olga Knez (SD Vremščica) pred Sabino Candare (CD SIS X) in Branko Fragiaco-mo (SD Vremščica). V kombinaciji je bil prvi Peter Šeško pred Lamprehtom in Della Torrejm.


sedemnajst let in evropsko prvenstvo v Futsalu) je kot projektni vodja koordi-niral ter kot direktor turnirja vodil Aleks Štolfa. Sežančan, ki je z nogometom tesno povezan že od otroštva, je sedaj zaposlen kot direktor zavoda ŠTIP Seža-na, pred tem pa je bil več let zaposlen na NZS (Nogometni zvezi Slovenije), s katero še vedno sodeluje pri največjih klubskih tekmovanjih (liga prvakov in evropska liga). Predstavil nam je zani-mivosti organizacije tekem na najvišjem nivoju in nekoliko odstrl tudi vpogled v zakulisje organizacijskih postopkov. Po

njegovem očetu Rajku je poimenovan sežanski nogometni stadion v Sežani.

Organizacija športnih prireditev vklju-čuje tri faze: razpis lastnika tekmovanja, prijavo in pripravo dokumentacije ter izvedbo tekmovanja. Pri organizaciji do-godka upoštevamo upravni in logistični ter trženjski del, odnose z javnostmi ter športni in protokolarni del. Kot bi imeli pred seboj sestavljenko različnih služb, dejavnosti, storitev, prostorov in osebja.

Združenje evropskih nogometnih zvez ali s kratico UEFA (European Foot-ball Assotiations) je organizacija, ki po-

55

ŠPO

RT IN

REK

REA

CIJA

Besedilo: Darja SeverSlika: Franc Zorč

Kdo so športniki leta?V ponedeljek, 11. februarja 2019, smo

večnamensko dvorano Rudolfa Cvet-ka v Senožečah napolnili do zadnjega kotička, saj smo se v njej zbrali vsi, ki smo povezani s športom na območju štirih občin in že sedmo leto zapored organiziramo praznik športa s podeli-tvijo najprestižnejših nagrad. Nobena skrivnost več ni, da smo športne zveze in predstavniki štirih občin, to so Diva-ča, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana, najbolj povezani in vsi skupaj, ko je čas, da razglasimo in podelimo priznanja za športne dosežke in delo v športu. Pri-

Nadja Mislej Božič

Naši učitelji.

Smučarsko društvo Kras uspešno zaključilo celoletno šolo smučanja

V Smučarskem društvu Kras smo v soboto, 16. februarja 2019, zaključili ce-loletno šolo smučanja v Forni di Sopra.Organizirali smo tekmo v veleslalomu, ki je bila namenjena predvsem otrokom v celoletni šoli smučanja. Ker pa smo imeli veliko gledalcev (staršev in njiho-vih prijateljev), smo tudi njih vključili na tekmo. Mislim, da je bil prav zaradi tega naš zaključek pristen in da bo ostal v otroških glavicah kot lep spomin.

S tem pa še nismo končali sezone. Nadaljevali smo jo med zimskimi poči-tnicami na naši običajni lokaciji (Anda-lo). Ker pa imamo v našem društvu dve skupini otrok, ki se udeležujejo tekem, bomo vztrajali do konca. Prisotni bomo še na tekmi v Sappadi, ki se je odvija-la 9. marca, in na tekmi v Cerknem 17. marca.

Po mnenju vseh udeleženih pa tudi po mnenju UO društva smo z izteka-

znanja podeljujejo župani naših občin, prireditev pa že od vsega začetka pove-zuje nepogrešljiv športni komentator in moderator Miha Penko.

Letošnja prireditev Športnik Krasa in Brkinov 2018 je bila tematsko preple-tena z zgodovino športa in s Sokoli, ki predstavljajo pionirje športa in organi-ziranega športnega udejstvovanja, za zdravje in tudi za športne dosežke in presežke.

In tudi v letu 2018 jih ni bilo malo. Po uvodnem nagovoru županje obči-ne gostiteljice Alenke Štrucl Dovgan

in predsednika Sokolske zveze Slove-nije dr. Hermana Berčiča, smo podelili najprej priznanja za športne dosežke mladih, ki so jih prejeli:- Iva Guštin za naziv Balinar leta 2018 v

kategoriji U14, - Tija Kocjan za naslov Državne prva-

kinje v preskakovanju ovir v katego-riji U12, ki s svojim konjem trenira na Gradu Prestranek;

- Anja Rebec za 3. mesto na Državnem šolskem prvenstvu v akrobatiki v ka-tegoriji starejših deklic ter 4. mesto na Državnem prvenstvu v športni gim-

vezuje evropski nogomet in hkrati ena izmed šestih kontinentalnih konfedera-cij svetovne upravne organizacije FIFA. UEFO sestavlja 55 članov nacionalnih zvez v Evropi, vodi nacionalna in klub-ska tekmovanja, vključno z evropskim prvenstvom, Ligo prvakov, Ligo Evropa in Superpokalom in nadzoruje denarne nagrade, predpise in pravice medijev na omenjenih tekmovanjih. Trenutni pred-sednik UEFE je Aleksander Čeferin.

Evropsko prvenstvo U17-2012 se je odvijalo na stadionih Ljudskega vrta v Mariboru, Lendavi, ljubljanskih Stožicah in Domžalah po natančno določenem

urniku. Trenirali so v Areni Pohorje, Lim-bušu, Ljubljani (ŠP, Kodeljevo in Svobo-da), Radomjah in Mengšu, nameščeni pa so bili v mariborski Areni in Haba-kuku ter v ljubljanskem hotelu Austria Trend in Unionu. Natančno je bilo pot-rebno načrtovati: reprezentance, na-mestitve, prevoze, organizacijo tekem in treningov, marketing in promocijo, odnose z javnostmi, z UEFO protokol in mednarodno komuniciranje ter finance. Nekaj statističnih podatkov: 4.155 noči-tev udeležencev in približno 5.000 turi-stičnih nočitev.

Evropsko prvenstvo dvoranske različi-

ce nogometa Futsal je potekalo v letu 2018, priprave zanj pa so se pričele pred štirimi leti in so zajele pet faz: Faza ideje, Iskanje rešitev, Priprava na prvenstvo, Priprava poročila in Poročilo-evalva-cija po prvenstvu. Partnerji so bili No-gometna zveza Slovenije, Javni zavod Šport Ljubljana in MOL/Mesto gostitelj. Projektni team je imel petnajst izredno natančno izdelanih projektnih nalog. Določeni so bili ključni medijski dogod-ki z datumi.

Predavanje so zaključili z vprašanji udeležencev in povabili na prireditve vseh treh sodelujočih organizacij.

jočo sezono zadovoljni, vsekakor pa čez poletje ne bomo spali. S prihodom novega predsednika smo zaradi njego-

vega zanosa dobili tudi sami še večjo voljo, tako da bomo v naslednji sezoni poskusili biti še boljši.

56

ŠPO

RT IN

REK

REA

CIJA

nastiki v kategoriji 5;- Jaka Štremfl za naslov državnega

prvaka v hitrostnem zbijanju ter us-pešne reprezentančne nastope v kategoriji U15, ki nastopa pri balinar-skem klubu Agrochem Hrast Kobjeg-lava-Tupelče, katerega

- Balinarska ekipa U14 je prejela pri-znanje za naslov državnih prvakov, ter

- Nikolina Dević za uspešne klubske nastope in doseženo 2. mesto na Evropskem otroškem prvenstvu v ka-rateju.

V kategoriji mladih do 18. leta starosti pa podeljujemo tudi plaketo najper-spektivnejši mladi športnik Krasa in Brkinov, ki je v letu 2018 postal Tadej Kljun za dosežene izjemne športne in perspektivne rezultate v rokometu.

Vidne športne dosežke smo nagradili tudi s priznanji športnika Krasa in Brki-nov 2018, ki so jih prejeli:- Gašper Povh za dvakratno 3. mesto

na Evropskem balinarskem prvenstvu ter 3. mesto na Svetovnem prvenstvu v kategoriji U18,

- Karate klub Samurai Sežana za na-slov klubskih absolutnih pokalnih pr-vakov Slovenije v JKA karateju,

- Martin Zdauca za naslov balinar leta v kategoriji članov,

- Simon Strnad za naslov državnega prvaka v teku na 10 kilometrov v ka-tegoriji veteranov ter 12 absolutnih zmag v gorskih tekih,

- Jan Luxa za 1. mesto na Dvoranskem državnem prvenstvu Italije v katego-riji U23 v troskoku,

- Jože Čeper za doseženo 2. mesto na Državnem prvenstvu članov v stre-ljanju s hitrostno pištolo ter 3. mesto med posamezniki na razdalji 25 m,

- Maja Škrlj za dosežene številne us-pešne športne rezultate v cestnem kolesarstvu ter teku, ter

- Nina Ferfila in Lara Trbižan Kovač za uspešno športno delo z mlajšimi in razvoj temeljne športne vzgoje na Krasu in Brkinih.

Vsako leto podelimo tudi priznanja za športne dosežke na področju športa in-validov. Za leto 2018 so priznanja šla v roke:

- Aleksandru Uršiču za doseženo 3. mesto na Evropskem šahovskem pr-venstvu slepih in slabovidnih, ter

- Domu na Krasu in VDC Koper, Eno-ta Sežana za ustanovitev ter organiza-cijo Balinarske lige prijateljstva.

Posebno kategorijo priznanj pred-stavljajo jubilejne plakete, ki jih pode-ljujemo za večletno delo in posebne zasluge tako športnikom kot športnim delavcem, sponzorjem in organizacijam na področju športa. Jubilejno bronasto plaketo smo podelili Športnemu dru-

štvu Poskokec za 10 let delovanja na področju Krasa in Brkinov. Jubilejno srebrno plaketo Karate klubu Samurai Sežana za 20 let delovanja na področju Krasa in Brkinov ter dve jubilejni zlati plaketi, in sicer: - Igorju Boletu za več kot 30-letno

aktivno delovanje v nogometu ter za razvoj športa in športne rekreacije na področju Krasa in Brkinov, ter

- Branku Dujmoviču za več kot 30-le-tno aktivno delovanje v nogometu ter za razvoj športa in športne rekre-acije na področju Brkinov.

Za kratek trenutek je bila vloga po-deljevalke plaket zaupana predstavnici OKS-ZSZ Sonji Poljšak, ki je v imenu krovne športne organizacije in regij-ske pisarne OKS podelila plaketi za 40 let ustanovitve Športne zveze Občine Sežana in 20 let Športne zveze občine Hrpelje - Kozina.

Podelili smo še plakete za najboljše športne dosežke Krasa in Brkinov za leto 2018, ki so jih prejeli:- Axel Luxa za 1. mesto na Članskem

državnem prvenstvu v skoku v višino, - Aleš Suhadolnik za osvojeni čas 9 ur

0 minut in 27 sekund na Svetovnem prvenstvu v Ironmanu na Havajih,

- Sara Meden za doseženo 4. mesto na Svetovnem prvenstvu in 3. mesto na Evropskem prvenstvu študentskih reprezentanc v košarki v igri 3 x 3 ter

- Erik Čeh za naslov svetovnega prvaka v hitrostnem izbijanju v kategoriji U23 v balinanju.

In tako smo z vmesnimi glasbenimi in plesnimi točkami učencev Podružnične šole Senožeče ter gimnastičnimi točka-mi Gimnastičnega društva Divača prišli do najprestižnejših naslovov, in sicer:

57

ŠPO

RT IN

REK

REA

CIJA

/ O

KOLJ

E IN

PRO

STO

R

- Naj športni klub Krasa in Brkinov 2018: Članska ekipa Nogometnega klu-ba Tabor Sežana za uspešne klubske nastope v 2. Slovenski nogometni ligi.

- Naj športnica Krasa in Brkinov 2018: Tina Trebec za dosežene izjemne športne rezultate v košarki na med-narodni ravni in uspešne reprezen-tančne nastope.

- Naj športnik Krasa in Brkinov 2018: Domen Makuc za naziv Novinec leta

v ligi prvakov ter osvojitev Evropske-ga prvenstva z mladinsko rokometno reprezentanco.

Za konec ne smemo pozabiti, da smo na prireditvi predstavili knjigo Sežanski sokol in vzporednosti sežanskega ume-tnika Janka Kastelica. Večer pa smo okronali z nastopom gimnastičnih vete-ranov iz ŠD Sokol Bežigrad, ki so poželi bučni aplavz, ki jih je spremljal skozi ce-

lotno točko na dvovišinski bradlji, na ka-teri so izvajali stoje in druge gimnastič-ne elemente in znova dokazali, da smo Slovenci športniki od pete do glave, športniki od rojstva do …, torej, da smo športniki celo življenje in s prireditvijo, kakršna je bila ta, pišemo zgodovino.

Iskrene čestitke vsem nagrajencem in vsem, ki ste omogočili, da to postanejo!

Besedilo: Niko ZadnikSliki: Tamara Vidmar

Opozorilo – previdnost pri kurjenju v naravnem okoljuZaradi dlje časa trajajočega suhega

in za ta letni čas nadpovprečno tople-ga vremena so se ustvarili pogoji za povečano možnost nastanka požarov v naravnem okolju. Obenem je napo-čil čas intenzivnejšega odstranjevanja suhih ostankov kmetijskih rastlin in drugega rastlinja z vrtov, njiv, travnikov in gozdov, pogosto s kurjenjem in po-žiganjem. Število požarov v naravnem okolju se je zaradi tega v zadnjih dneh povečalo.

Ker se bliža čas urejanja in čiščenja kmetijskih obdelovalnih površin, že-limo občanke in občane opozoriti na previdnost, če pri navedenih opravilih uporabljajo odprti ogenj.

Skladno z Uredbo o varstvu pred po-žarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/2014) je v naravnem okolju dovoljeno kuriti naravne nenevarne materiale (trava, les in podobno), ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu, za njih pa se ne uporablja predpis, ki ureja odpadke, vendar pod strogo in natančno določenimi pogoji, ki jih na-vajamo v nadaljevanju.

Da pri kmetijskih in vrtnih op-ravilih ne bi zagorelo v narav-nem okolju, je treba pri uporabi ognja upoštevati naslednje:• urediti kurišče (kurišče mora biti

obdano z negorljivim materia-lom, prostor okoli kurišča v odda-ljenosti vsaj meter od zunanjega roba mora biti očiščen vseh gor-ljivih snovi, kurišče pa mora biti oddaljeno od gozda vsaj 100 m);

• nadzorovati kurišče s strani pol-noletne osebe ves čas kurjenja;

• po končanem kurjenju popolno-ma pogasiti ogenj;

• ob povprečni hitrosti vetra, večji od 20 km/h, ali ob sunkih vetra, močnejših od 40 km/h, se ne sme pričeti s kurjenjem oziroma se mora s kurjenjem takoj prenehati.

Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je v naravnem okolju prepovedano vsakršno kurjenje ter izvajanje drugih aktivnosti, ki lahko pov-zročijo požar.

Sicer pa je v naravnem okolju pre-povedano požiganje (uničevanje na-ravnih nenevarnih materialov izven kurišč), odmetavanje gorečih ali drugih predmetov ali snovi, ki lahko povzroči-jo požar ter uporaba vnetljivih, eksplo-zivnih in oksidativnih snovi pri kurjenju.

Če nameravate kuriti večje količine naravnih nenevarnih materialov (trava, les in podobno), ki nastajajo v kmetij-stvu ali gozdarstvu, obvestite o kraju in času njihovega sežiganja tudi gasilce na telefonsko številko 05 73 10 700 ozi-roma regijski center za obveščanje na številko 112.

Lastniki psov, pozor!Že nekaj časa na naš naslov preje-

mamo veliko prijav, da je po Sežani in okolici, kjer se ljudje vsakodnevno sprehajajo, tekajo in kolesarijo, veliko psov spuščenih.

Opravili smo več poostrenih nadzo-rov po mestu Sežana in predvsem na območju Živega muzeja Krasa ali, po domače, na Gropajskem. Ugotovili

smo, da ima precej lastnikov oziro-ma skrbnikov psov med sprehodom svoje ljubljenčke spuščene. Kršitelje smo pri nadzorih do sedaj le opozar-jali.

V Zakonu o zaščiti živali (ZZZiv, UL RS št. 43/2007 in 23/2013 ) je v 11. odstavku 13. člena določeno, da mora skrbnik psa na javnem mestu

zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Predpisana sankcija za prekršek je 200,00 evrov.

Vse lastnike psov in njihove dru-žinske člane, ki sprehajajo pse zato opozarjamo, naj imajo pse vedno na povodcih.

Medobčinski inšpektorat in redarstvo

Izdelki KONStrukcija v kraških trgovinah

Beremo in gledamo: Ameriška literatura in filmografija

KONStrukcija, d. d., je dijaško podjetje, ki so ga ustvarili dijaki Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Spoštovanje do kraškega pesnika Srečka Kosovela izkazujejo tudi preko svoje dejavnosti, saj izdelujejo izdelke z lastnoročnimi potiski Kosovelove poezije. Delujejo v okviru programa @JA Slovenija, ki spodbuja podjetnost mladih, aktivni pa so tudi mednarodno, saj sodeluje-jo v projektu strateškega partnerstva Erasmus +, v okviru katerega so že bili uspešni v Belgiji.

Izdelke podjetja KONStrukcija najde-te tudi v naših trgovinah s spominki v Turistično informacijskih centrih v Se-žani, Dutovljah in Lokvi, kjer podpiramo in spodbujamo lokalne podjetnike in izdelke, ki predstavljajo Kras. V naši po-

Sprehodi med romani in filmi projekta Beremo in gledamo: Ameriška literatura in filmografija, so nas vodili po poteh opojnega poletja v osrčju severne Italije s tenkočutno zgodbo o odraščanju ter nadvse čutno zgodbo o prvi ljubezni romana in filma Pokliči me po svojem imenu. Nadaljevali smo med vrstice fatalne, kontroverzne in prepovedane Lolite, v zgodbo destruktivnega pote-ka sprva strastnega, a hkrati patološke-ga odnosa med starejšim moškim in še rosno mladim dekletom. Ko smo si medtem nekoliko oddahnili, nas je pot zanesla v konservativno, antisemitsko in spolno zavrto Ameriko petdesetih let, v Ogorčenje. Tu smo se nekoliko zadržali in se na to temo po slovensko

nudbi se nahajajo nakupovalne torbe eko, majice in nahrbtniki (vse izdelano iz 100-odstotnega bombaža) ter zbirka

poezij Srečka Kosovela, prevedena v številne jezike.

Besedilo in slika: TIC Sežana

Z leve: Nives Tomšič, Mateja Jurič, Rok Govednik, Neža Lipanje, NIna Ukmar, Magdalena S. Terčon.Slika: Olga Knez58

OBV

EŠČA

MO

VA

S

pogovarjali z gostom Joshem Rocchi-om, Američanom, ki že nekaj let živi in dela v Sloveniji, preživlja pa se z uredni-štvom, prevajalstvom, poučevanjem idr. Zelo sproščeno smo se nato podali na pot proti vesolju. O filmu 2001: Odiseja v vesolju, ki je nastajal istočasno z roma-nom, smo na sprehodu govorili z Ma-ticem Majcnom, filmskim publicistom in kritikom, ki je temu delu sodobne znanstvene fantastike posvetil knjigo z naslovom Kubrickova odiseja v vesolju in nam popestril večer z zgodbami o veleumu režiserja Stanleyja Kubricka ter njegovega prijateljevanja s pisateljem Arthurjem C. Clarkom, ki jima je uspelo združiti visokoproračunsko hollywood-sko ustvarjanje z drznim pripovednim

TV Galeja pokriva dogajanje v občini Sežana

Linhartovo srečanje odraslih gledaliških skupin 2019

Zavod TV Galeja snema dogajanja na kraško-notranjskem območju že 18 let. Preko lastnega digitalnega oddajnika pri Pregarjah smo prisotni na širšem ob-močju notranjskega Krasa in Brkinov in tudi v Kvarnerju. Odkar pa smo prisotni pri vseh večjih operaterjih (Telekom Slo-venije, A1 in T2), nas gledalci spremljajo po celotni Sloveniji. Še posebej pa je za nas pomembno sodelovanje z lokal-nimi operaterji, kot so Elta v Izoli in na Krasu, Goriški kabel, Teles v Ilirski Bistri-ci, Proteus v Postojni in drugi primorski

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti vsako leto objavi razpis Linhartovo sre-čanje za odrasle gledališke skupine. Le-tos sta se na razpis prijavili dve odrasli gledališki skupini iz naših krajev.

Prva predstava, s katero se bomo predstavili na območnem Linhartovem srečanju odraslih gledaliških skupin, je predstava Amaterske gledališke skupi-ne iz Rodika Eno jabolko na dan. Ogle-dali si jo bomo v nedeljo, 7. aprila 2019, ob 18. uri v Kulturnem domu v Tomaju.

Besedilo in slika: Miloš Valenčič

Vladislava Navotnik59

OBV

EŠČA

MO

VA

S

operaterji. Nekateri so postali z leti po-memben poslovni partner in z vsemi dobro sodelujemo.

TV Galeja pokriva lokalno kulturno in družabno življenje ter daje velik pouda-rek na lokalno politično dogajanje. Sne-manje in predvajanje sej Občinskega sveta v Sežani smo pričeli v prejšnji se-stavi Občinskega sveta in nadaljujemo tudi v sedanji. S tem postaja TV Galeja vedno pomembnejši servis obveščanja občank in občanov v Občini Sežana. Naša želja in cilj je, da v prihodnje pokri-

Druga komedija, ki si jo bomo lahko ogledali, pa je predstava KD Brce iz Gab-rovice pri Komnu Kraške intrige, ki jih je po Goldonijevih Barufah priredil režiser predstave Andrej Zalesjak.

Predstavi si bo strokovno ogledala letošnja selektorica območnega Lin-hartovega srečanja Ana Rutar, ki je tudi državna selektorica za otroške gleda-liške predstave. Kraške intrige si bomo ogledali v Kulturnem domu v Hrpeljah v nedeljo, 14. aprila 2019, ob 18. uri.

eksperimentiranjem in pri tem uvesti vrsto inovacij na področju tehničnih in estetskih pristopov k snemanju filmov. Z vesolja smo skočili zopet na Zemljo in se s Služkinjami poučili o tem, da lahko stvari vzamemo v svoje roke in jih spre-menimo, in o tem, da nekatera pravila obstajajo samo zato, da bi jih prekršili.

Sprehajanje smo skoraj zaključili. Čaka nas še zadnja pot, pot v Čudo. Dobimo se v soboto, 6. aprila 2019, ob 10. uri v

Kosovelovem domu, kjer si bomo ogle-dali film in se po predvajanju sprehodili še po romanu.

Projekt Beremo in gledamo: Ameriška literatura in filmografija, izvajamo Ko-sovelov dom Sežana v sodelovanju s Kosovelovo knjižnico Sežana in ob pod-pori Ameriške ambasade Ljubljana. Na sprehodih pa se prepuščamo vodenju Nine Drobnjak, Neže Lipanje in Roka Govednika.

Besedilo: Nives Tomšič

vanje dogodkov na Krasu še povečamo. Redno snemamo in predvajamo kul-

turne prireditve, ki nastajajo pod okri-ljem Območne izpostave JSKD v Sežani, za kar gre zahvala gospe Vladislavi Na-votnik, ki je z nami spletla veliko lepih zgodb. V zadnjem letu smo predvajali Srečanje plesnih skupin v Kosovelovem domu, Primorska poje, Revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, Semanji dan v Kosovelovem domu, Regijsko sre-čanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, Območno srečanje odraslih pevskih zborov, Koncert kraško-brkin-skih godb ob Prešernovem prazniku in druge.

V zadnjem času smo predvajali tudi precej novoletnih prireditev, posne-tih v Sežani, kot so novoletni koncert učencev Glasbene šole Sežana, baletna predstava Večer Straussovih valčkov, božični koncert Pihalne godbe v Seža-ni, prireditev Športnik Krasa in Brkinov 2018 in druge. Tudi v prihodnje se obe-tajo novosti in še večje aktivnosti TV Ga-leje pri pokrivanju dogajanja na Krasu.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem gledalkam in gledalcem iz občine Sežana, ki spremljajo TV Galejo.

Obema sku-pinama želimo veliko zabave in veliko prijetnih druženj ob svo-jih predstavah. Zagotovo pa se bodo zabavali številni obiskovalci, ki jih prijazno vabimo, da si predstavi tudi ogledajo.

Pravijo, da je smeh pol zdravja, zato pridite, predstava bo!

60

OBV

EŠČA

MO

VA

SMedijski spol v MC Podlaga

V Mladinskem centru Podlaga prirejamo konec marca dva filmsko-diskusijska dogodka, ki bosta v nas spodbudila premi-sleke o tem, kako mediji vplivajo na naše predstave o ženskah in moških.

V petkih, 22. in 29. marca, bomo v MC Podlaga v sodelovanju z Društvom za uveljavljanje enakosti in pluralnosti Vita Activa in Klubom študentov Sežana izpostavili problematiko spolnih ste-reotipov. Na dogodkih bomo prikazali dva dokumentarna filma, eden obravnava medijske reprezentacije žensk (Miss Represen-tation), drugi pa medijske reprezentacije moških (The Mask You Live in).

Ogledu filma sledi pogovor. Z nami bosta strokovnjaka, ki se že več let raziskovalno ukvarjata s tematiko spolov, Iztok Šori, doktor sociologije in direktor ter znanstveni sodelavec Mirov-nega inštituta, in Mirna Berberović, magistrica študij spolov na Nizozemskem, zaposlena na Radiu Študent.

22. marca bomo ob 19. uri v MC Podlaga predvajali dokumen-tarni film Miss representation s pogovorom.

V sodobni družbi so mediji med pomembnejšimi oblikoval-ci kulturnih norm in ti ženskam pogosto sporočajo, da njihova vrednost izhaja iz njihove lepote, mladosti in seksualnosti. Film se osredotoča na stereotipe o ženskah, ki se pojavljajo v medi-jih. Skozi različne zgodbe in intervjuje film prikazuje vplive, ki jih imajo ti stereotipi na mlada dekleta, kako se manifestirajo in kakšne so njihove posledice. Poleg problematike stereotipov v medijih film spremlja tudi akcijo, ki poziva k družbeno odgo-vornemu oglaševanju, spremembam v uredništvih in izobraže-vanju.

29. marca ob 19. uri pa bomo v MC Podlaga predvajali doku-mentarni film The mask you live in s pogovorom.

Film sledi fantom in mladim moškim, ki se srečujejo s težavo,

kako ostati zvest sam sebi in hkrati zadostiti ozkim zahtevam konstrukta moškosti. Mediji, vrstniki/-ce in tudi odrasli pritiska-jo nanje, da se oddaljijo od svojih čustev, zmanjšujejo vrednost prijateljstev, objektivizirajo ženske in rešujejo svoje težave z na-siljem. Ti spolni stereotipi se prepletajo še z raso, razredom in življenjskimi situacijami, ki ustvarjajo labirinte identitetnih kriz fantov in mladih moških na poti, ko poskušajo postati 'pravi' moški. V filmu se tej problematiki posvetijo strokovnjaki/-nje iz različnih ved (nevroznanosti, psihologije, izobraževanja, športa in medijev).

Filma sta v angleškem jeziku in ju bomo predvajali brez podnapisov, vendar naj vas to ne odvrne od obiska, saj bo do-godek potekal v sproščenem vzdušju in temeljil predvsem na pogovoru. Obisk je brezplačen, lepo vabljeni.

Besedilo: Urška MilačSlika: Gaja Hanzel

Besedilo: Urška MilačSlika: Gaja Hanzel

61

OBV

EŠČA

MO

VA

S

Program prireditev v Kosovelovi knjižnici Sežana v aprilu

KJE?

KDAJ?

KAKO SE DOGOVORITI?

OBČANI IN OBČANKE, PODJETNKI INOSTALI VOZNIKI MOTORNIH VOZIL

Nudimo vam vulkanizerske storitve inmanjše servisne storitve za vaše vozilo.

V naši mehanični delavnici na naslovuBazoviška cesta 16 v Sežani.

Od 7. do 15. ure vsak delavnik.

Varno in srečno na cesti!

Pokličite od ponedeljka do petka,od 8. do 14. ure, na telefonski številki05-73-11-222 ali 041-739-246, kjer bomovaš klic sprejeli in se z vamidogovorili o storitvi, ki joželite za vaše vozilo. Vljudno vabljeni.

NOVO!

Datum Ura Prireditev

TOREK2. april

ob 9.00 Literarna čajanka

TOREK9. april

ob 18.00 Predstavitev knjige Bogdana Biščaka: Igra in biseri: kako sem hčerki z alpinizmom razložil življenje.

ČETRTEK18. april

ob 18.00 Predstavitev knjige Bruna Volpija Lisjaka: Tuni in Slovenci povezani skozi stoletja.

TOREK23. april

ob 18.00 Kosovelov dom: Noč knjige, pogovor s pisateljem Markom Sosičem ob izidu novega romana Kruh, prah (v sodelovanju med LU Sežana – Kosovelova soba, MC Podlaga, Kosovelovim domom Sežana in Kosovelovo Knjižnico Sežana), ob tem spremljajoča razstava književnih del avtorja (na ogled do konca meseca).

SREDA24. april

ob 18.00 Kosovelov dom: Premiera filma o Karmeli Kosovel (v sodelovanju med LU Sežana – Kosovelova soba, MC Podlaga, Kosovelovim domom Sežana in Kosovelovo Knjižnico Sežana), ob tem spremljajoča razstava književnih del avtorja (na ogled do konca meseca).

ČETRTEK25. april

ob 18.00 Od človeka k Človeku: Predavanje Kako postaviti meje v odnosu? Predavata: Milena Finc in Maja Benko (Svetovalnica Veselje Do Življenja).

VSAKA SREDA V MESECU3., 10., 17. in 24. april

od 16.00 do 17.30 Delavnica klekljanja. Vodi: Neža Bandel.

VSAK ČETRTEK V MESECU ob 16.45 Ura pravljic za otroke, mlajše od štirih let.

VSAK ČETRTEK V MESECU ob 17.00 Ura pravljic za otroke, starejše od štirih let.

VSAK PETEK V MESECU od 16.00 do 17.30 Latinski jezik in kultura. Vodi: Nastja Janžekovič.

62

OBV

EŠČA

MO

VA

S

ODDIH V KRAJU Z VEČ KOT 610-LETNO TRADICIJO

Terme Dobrna, od leta 1403

POMLADNI ODDIH

Brezplačna številka: 080 22 10www.terme-dobrna.si

- neomejen vstop v bazene - kopalni plašč v sobi - 20 % popust na storitve masažno lepotnega

centra La Vita Spa & Beauty - živa plesna glasba (petek, sobota) - animacija in družabni dogodki

Paket velja od 31. 03. do 19. 04. 2019in od 05. 05. do 21. 06. 2019.

1 x polpenzion + kopanje, že od 39,90 € na osebo / noč (min. 2 noči)

festivalkraška

gmajna

25. april - 2. junij 2019

festivalkraškagmajna

www.visitkras.info

63

OBV

EŠČA

MO

VA

S

*Sistem Grip control ni del oglaševane ponudbe in je na voljo opcijsko, za doplačilo.Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 Active 1,2 PureTech 82 STT EURO 6.2 - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 13.290 EUR; mesečni obrok je 144 EUR pri pologu v višini 30% in ročnosti 84 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10% do 50%, doba financiranja je vezana na ročnost od 36 mesecev do 84 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 05.10.2018 znaša 8,1% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,6%; financirana vrednost 9.303 EUR; skupni znesek za plačilo 15.719 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi jamstvo za dobo 5 let (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 100.000 km in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto; Peugeot Financiranje si pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Ponudba velja do 30. 4. 2019.Poraba v kombiniranem načinu vožnje od 4,0 do 5,7 l/100 km. Izpuh CO2: od 98 do 131 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0175 do 0,0449 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00054 do 0,0024 g/km. Število delcev: od 0,24 do 4,23. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

peugeot.si

SUV PEUGEOT 2008DODATNI BONUS

1.000 €GRIP CONTROL*BLUETOOTHZASLON NA DOTIK

NOVA OLIMPIJA d.o.o., Obrtniška 28, 6000 Koper, tel. 05 611 6111

SKOK BLU

Kmalu na novem naslovu!

Železnina Skok Blu, ki v industrijski coni v Sežani uspešno posluje že 5 let, se bo kmalu preselila na nov naslov. Z razširjeno ponudbo in pod novim nazivom kot Tehnična trgovina, bo v pomladnih mesecih odprla vrata na naslovu :

Dane pri Sežani 38, 6210 Sežana( ob glavni cesti Sežana - Štorje)

Skok Blu d.o.o., PE Železnina Partizanska cesta 77k , 6210 Sežana e-mail: [email protected] tel: +386 (0)5 992 67 54 gsm: +386 (0)31 715 522

Z edinstveno predstavo Zgodba o Lipici, nastopom najlepših lipicancev in nepozabnimi doživetji na lipiškem posestvu bodo v nedeljo, 7. aprila, v Kobilarni Lipica pripravili veliko odprtje nove turistične sezone, ki bo letos potekalo v sodelovanju z Občino Sežana.

Na ta prijeten pomladanski dan bodo lahko obiskovalci pobližje spoznali dom več kot 300 belih lipicancev na vodenih ogledih, prelepe bele konje bodo lahko občudovali na predstavitvi šole jahanja, življenje lipicancev pa jim bodo približale tudi predstavitve lonžiranja, sedlanja in podkovanja.

Otroci se bodo razveselili stika s poniji in otroških delavnic, k edinstvenim

družinskim doživetjem bodo vabile tudi vožnje s kočijo po najlepših stoletnih drevoredih. Celodnevni program med 10. in 18. uro bodo zaokrožile pomladanske kulinarične dobrote restavracije hotela Maestoso, medtem ko bo sproščeno vzdušje pričarala glasba v živo v najbolj prijetnih kotičkih lipiškega posestva.

VELIKO ODPRTJE SEZONE V LIPICI V SODELOVANJU Z OBČINO SEŽANA

KOBILARNA LIPICA - LIPICA STUD FARMHOLDING KOBILARNA LIPICA, d.o.o.Lipica 5, 6210 Sežana, Slovenija - Slovenia T: +386 5 739 1 696

[email protected]

PRIJAVITE SE NA LIPIŠKE E-NOVICE!*VAŠ E-NASLOV:

*S prijavo na Lipiške e-novice izrecno soglašam, da Kobilarna Lipica moje osebne podatke uporabi za pošiljanje novic in obveščanje o novostih, dogajanju, ugodnostih in posebnih ponudbah, ki jih pripravlja zame, ter do preklica zbira podatke ter vodi, vzdržuje in obdeluje zbirko zbranih podatkov. Kobilarna Lipica se zavezuje, da bo z omenjenimi podatki ravnala v skladu z zakonodajo, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ob predložitvi kupona na vstopni recepciji Kobilarne Lipicabrezplačno prejmete družinsko vstopnico za ogled Kobilarne Lipica,ki velja za do 2 odrasla in do 3 otroke.

KUPON ZA NEPOZABNO DOŽIVETJE:ODPRTJE SEZONE V LIPICI

KOLEDAR PRIREDITEV IN DOGODKOVV OBČINI SEŽANA

Torek, 26. marecKosovelov dom Sežana, ob 9.30Film Kafarnaum, dramaKosovelov dom, 05 731 20 10, [email protected], www.kosovelovdom.si

Ponedeljek, 25. marecŠTIP SEŽANA, od 8.30 do 9.30Ankica Pahor Šugić Pametno telo UTŽO KRAS, 031 716 210,[email protected]

Sreda, 27. marecŠTIP SEŽANA, od 8.30 do 10.10Ida Klančar: Angleški jezik 3 UTŽO KRAS, 031 716 210,[email protected]

Četrtek, 28. marecUTŽO KRAS, od 15. 15 do 17.45Jasna Vodeb: Sam svoj terapevt 1, delovna terapijaUTŽO KRAS, 031 716 210,[email protected]

Nedelja, 24. marec19. mali kraški maratonZavod za šport, turizem in prosti čas Sežana, 05 730 14 80, [email protected], http://www.kraskimaraton.si/

Kosovelova knjižnica Sežana, ob 16.30Predavanje prim. Jasne Čuk Rupnik: Razvoj odvisnosti od predrojstvenega obdobja do starostiV sodelovanju z UTŽO Kras.Kosovelova knjižnica Sežana, 05 731 00 34,[email protected], www.kosovelova.si

Kosovelova knjižnica Sežana, ob 13.00Maja Živec: Peto srečanje v okviru Magajnove bralne značke za Dom na KrasuKosovelova knjižnica Sežana, 05 731 00 34,[email protected], www.kosovelova.si

Kosovelova knjižnica Sežana, ob 9.15Maja Živec: Peto srečanje v okviru Magajnove bralne značke za VDC SežanaKosovelova knjižnica Sežana, 05 731 00 34,[email protected], www.kosovelova.si

Kosovelov dom Sežana, ob 20.00Film Nepoškodovane, dokumentarni filmKosovelov dom, 05 731 20 10, [email protected], www.kosovelovdom.si

ŠTIP SEŽANA, od 14.00 do 15.30Barbara J. Grilanc: Italijanski jezik in kulturaUTŽO KRAS, 031 716 210,[email protected]

Kosovelov dom Sežana, ob 20.00Film Deček nevihte, dramaKosovelov dom, 05 731 20 10, [email protected], www.kosovelovdom.si

ŠTIP SEŽANA, od 17.30 do 19.00Tina Ban: Umetnostna zgodovinaUTŽO KRAS, 031 716 210,[email protected]

ŠTIP SEŽANA, od 10.10 do 11.40Ida Klančar: Angleški jezik 1 UTŽO KRAS, 031 716 210,[email protected]

Kosovelova knjižnica Sežana, od 16.30 do 17.30Beremo s tačkami (Potrebna predhodna prijava.)Kosovelova knjižnica Sežana, 05 731 00 34,[email protected], www.kosovelova.si

Kosovelova knjižnica Sežana, od 16.00 do 17.30Neža Bandel: Klekljanje v knjižniciKosovelova knjižnica Sežana, 05 731 00 34,[email protected], www.kosovelova.si

Kosovelov dom Sežana, ob 20.00Film Mi, grozljivkaKosovelov dom, 05 731 20 10, [email protected], www.kosovelovdom.si

Kosovelov dom Sežana, ob 20.00Film Videnje, dramaKosovelov dom, 05 731 20 10, [email protected], www.kosovelovdom.si

Kosovelov dom Sežana, ob 17.00Maja Megla: Stres, kuga sodobnega časa (predavanje po lastni knjigi). V sodelovanju s Kosovelovo knjižnico Seža-na. Vstopnina: 5 EUR.Kosovelov dom, 05 731 20 10, [email protected], www.kosovelovdom.si

Kosovelov dom, ob 20.00Film 3 dnevi z Romy Schneider, dokumentarni filmKosovelov dom, 05 731 20 10, [email protected], www.kosovelovdom.si

Celoten seznam prireditev najdete na www.visitkras.info

Tržnica kraških dobrotŠportni sejemOtroški tekiPohod po Živem muzeju KrasaStart polmaratona in Krasove 10ke

9.009.009.40

10.00

11.00

Sežana, 24.3.2019www.kraskimaraton.si

19. mali kraški MARATON

A.S.D. TRIESTE

AT L E TIC A

...in bogat spremljevalni program!Pred in za objektivom(Denis Čebulec)

18.00 21.3.2019 - Sejni prostor (nogometni stadion)MARATONSKA UNIVERZA

Untitled - Občina Sežana

Documents