OBDAVČITEV KAPITALSKIH DOBIČKOV …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/kuret-andreja.pdfDIPLOMSKO DELO OBDAVČITEV KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI Študentka: Andreja

DIPLOMSKO DELO

OBDAVČITEV KAPITALSKIH DOBIČKOV FIZIČNIH OSEB V SLOVENIJI

Študentka: Andreja KURET Naslov: Arbajterjeva ulica 3, 2250 Ptuj Številka indeksa: 80020783 Izredni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: računovodstvo Mentor: dr. Majda KOKOTEC NOVAK

Ptuj, april 2005

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidat(ka) Andreja KURET

absolvent(tka) študijske smeri: visokošolski strokovni, študijski program: računovodstvo

izjavljam, da sem avtor(ica) tega diplomskega dela, ki sem ga napisal(a)

pod mentorstvom dr. Kokotec Novak Majde in uspešno zagovarjal(a) 07.07.2005.

Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov.

Ekonomsko-poslovni fakulteti dovoljujem, da diplomsko delo lahko bralci uporabijo za svoje izobraževalne in raziskovalne namene s povzemanjem posameznih misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju.

V Mariboru, dne 08.07.2005 Podpis: Andreja KURET

Predgovor Financiranje države poteka s pobiranjem davkov. Davke delimo na posredne in neposredne. Dohodnina je zelo pomemben vir neposrednih davkov. Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb in ga plačuje večina prebivalstva Republike Slovenije in vsi, ki v Sloveniji dosegajo svoj dohodek, kar pomeni, da ga plačujemo v bistvu vsi, vsak od svojega dohodka. Pri odločitvi o temi diplomske naloge sem izhajala tako iz področja dela, ki ga opravljam kot davčni delavec, in tudi iz tega vidika, da fizične osebe, ki so zaposlene in prejemajo le plačo ter upokojenci, dostikrat niti ne vedo, da obstajajo še druge vrste dohodkov, ki so vsak na svoj način obdavčene. Po osamosvojitvi, smo vsi prebivalci Republike Slovenije, ki smo imeli slovensko državljanstvo, prejeli certifikate in tako postali, hočeš nočeš, lastniki kapitala. Skozi določeno obdobje privatizacije, ki je potekalo v Sloveniji, smo te certifikate lahko vložili v podjetja ali različne sklade. Kar nekaj primerov je bilo, ko se ljudje niso zavedali, da je to kapital in so pustili, da so certifikati po določenem obdobju propadli, ali pa so jih tudi zaradi nevednosti zelo slabo naložili. Sedaj po tolikih letih po privatizaciji oziroma procesa lastninjenja ter po davčni reformi, se je zelo povečala zavest o kapitalu in vedno več ljudi je, ki ta kapital tudi ima in z njim tudi zelo skrbno ravna. Nova davčna reforma je prinesla veliko sprememb med drugim tudi na področju obdavčitve fizičnih oseb. Cilj reforme je, da se čim manj obdavči ljudi z nizkimi dohodki in čim bolj ljudi, ki imajo kapital. Tako se spreminja krog zavezancev in davčna osnova. V nalogi bom najprej predstavila Davčno upravo Republike Slovenije, njeno organiziranost in naloge. Za lažje razumevanje se bom podrobneje posvetila dohodnini kot celoti, nato pa bom skušala predstaviti obdavčitev kapitala po novi dohodninski zakonodaji. Zakon velja od 1. januarja 2005, prva napoved pa se bo oddala do 28. februarja 2006. Do takrat se bo razrešilo že tudi veliko problemov, ki so se pojavili sedaj, zavezanci pa jih morajo poznati in upoštevati, saj vsako neznanje in neupoštevanje predpisov pušča veliko posledic. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila ga. mentorici dr. Majdi KOKOTEC NOVAK za pomoč pri diplomski nalogi, predvsem za njeno požrtvovalnost, usmeritev, svetovanje in strokovnost.

- 4 -

1 UVOD................................................................................................................................6 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja .................................. 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................. 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ...................................................................... 7 1.4 Metode raziskovanja.............................................................................................. 7

2 PREDSTAVITEV DAVČNE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE..............................8 2.1 Organizacija davčne uprave RS............................................................................. 8 2.2 Naloge davčne službe ............................................................................................ 8 2.3 Kodeks etike davčne službe................................................................................. 12 2.4 Pravice in dolžnosti davčnih zavezancev ............................................................ 12 2.5 Sklepne ugotovitve .............................................................................................. 13

3 DOHODNINA.................................................................................................................14 3.1 Splošne določbe.................................................................................................. 14 3.2. Zavezanec za dohodnino in obseg davčne obveznosti ........................................ 14 3.3 Predmet obdavčitve ............................................................................................. 15

3.3.1. Aktivni dohodki...........................................................................................15 3.3.2. Pasivni dohodki ...........................................................................................16

3.4 Letna davčna osnova in davčne olajšave............................................................. 17 PREGLEDNICA ŠT. 1: ZNESKI POSEBNIH OLAJŠAV, KI SE PRIZNAJO

REZIDENTOM ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE.......................................183.5 Stopnje dohodnine ............................................................................................... 19

PREGLEDNICA ŠT. 2: STOPNJE DOHODNINE ZA DAVČNO LETO ....................19 PREGLEDNICA ŠT. 3: STOPNJE DOHODNINE ZA DAVČNO LETO 2005 ...........19

3.6 Obveznost plačevanja dohodnine ........................................................................ 19 3.7 Akontacije dohodnine - osnovne stopnje............................................................. 20 3.8 Odprava dvojnega obdavčenja dohodkov rezidenta iz virov izven Slovenije..... 20 3.9 Prehodne in končne določbe................................................................................ 21 3.10 Sklepne ugotovitve .............................................................................................. 21

4 DOBIČEK IZ KAPITALA..............................................................................................22 4.1 Dobiček iz kapitala .............................................................................................. 22 4.2 Kapital ................................................................................................................. 22

Splošno o vrednostnih papirjih ....................................................................................23 Trgovanje z vrednostnimi papirji ................................................................................24

4.3 Obdavčitev kapitala ............................................................................................. 25 4.4 Neobdavčljiva odsvojitev kapitala....................................................................... 25 4.5 Oprostitev ............................................................................................................ 25 4.6 Davčna osnova..................................................................................................... 26 4.7 Vrednost kapitala ob pridobitvi ........................................................................... 26 4.8 Vrednost kapitala ob odsvojitvi........................................................................... 26 4.9 Odlog ugotavljanja davčne obveznosti................................................................ 27 4.10 Čas pridobitve kapitala ........................................................................................ 27 4.11 Čas odsvojitve kapitala........................................................................................ 274.12 Vodenje evidenc zalog kapitala........................................................................... 27 4.13 Pravilo vštevanja v dohodke davčnega leta......................................................... 27 4.14 Praktičen prikaz obdavčitve kapitala................................................................... 28 4.15 Sklepne ugotovitve .............................................................................................. 43

- 5 -

5 POSTOPEK ODMERE AKONTACIJE DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA OD ODSVOJITVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN DRUGIH DELEŽEV V KAPITALU S PRIKAZOM PRAKTIČNEGA PRIMERA ............................................44 5.1 Osnovni pojmi ..................................................................................................... 44 5.2 Napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu ......................................................... 44

GRAFIČNI PRIKAZ ŠT. 1: Potek obdelav od vnosa napovedi do izpisa odločb ..........465.3 Primerjava s kontrolnimi podatki ........................................................................ 47

GRAFIČNI PRIKAZ ŠT. 2: Potek obdelav od sprejema kontrolnih podatkov s strani izplačevalcev do vključitve v evidenco kontrolnih podatkov .........................................485.4 Vabila .................................................................................................................. 48 5.5 Izdaja odločb ....................................................................................................... 49

GRAFIČNI PRIKAZ ŠT. 3: Potek obdelav po izpisu odločb.........................................495.6 Sklepne ugotovitve .............................................................................................. 50

6 POSTOPEK ODMERE DOHODNINE ..........................................................................51 6.1 Napoved odmere dohodnine................................................................................ 51 6.2 Izdaja odločb ....................................................................................................... 52 6.3 Sklepne ugotovitve .............................................................................................. 53

7 PROBLEMI POVEZANI Z DOHODNINO ...................................................................54 8 SKLEP.............................................................................................................................56 9 POVZETEK ....................................................................................................................58 10 SUMMARY ................................................................................................................60 11 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE ..............................................................62 12 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ......................................................................63

- 6 -

1 UVOD

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja Vsaka država znotraj Evropske unije si glede na finančne interese zagotovi čim bolj učinkovito pobiranje davkov. V Sloveniji smo s 1.1.2005 začeli uporabljati novo davčno zakonodajo. S to zakonodajo so mišljeni predvsem novi Zakon o dohodnini, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o davčni službi in Zakon o davčnem postopku, kateri sočasno predstavljajo temelj nove davčne reforme. Dohodnina sodi med najpomembnejše davke, s katerimi so obdavčeni dohodki državljanov. Po več kot desetletju smo se v Sloveniji pripravljali na davčno reformo, ki bo zajela spremembe vseh davčnih zakonov. Razloge lahko najdemo v vstopu Slovenije v Evropsko unijo, s čimer je pogojeno nujno sprejetje novih davčnih zakonov, predvsem na področju obdavčitve fizičnih oseb. Od države se pričakuje, da vodi stabilen davčni sistem s čim manj spremembami, ki bi povzročale prilagajanje in težave davčnih zavezancev nastalim spremembam. V skladu s harmonizacijo pravnega reda EU je potrebno podrobneje urediti obdavčenje fizičnih in pravnih oseb, zato sta bila sprejeta nova Zakon o dohodnini in Zakon o davku od dohodka pravnih oseb, ki sta v sistem dosedanje obdavčitve prinesla bistvene spremembe. V okviru dohodnine so sprejete spremembe pri obdavčitvi kapitalskih dobičkov fizičnih oseb glede na prejšnjo zakonodajo, kar nameravam v diplomski nalogi posebej izpostaviti.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen naloge je prikazati obdavčitev fizičnih oseb po novi davčni zakonodaji, ki je začela veljati s 1.1.2005. Posebej bom predstavila obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, kadar imajo obdavčitev kapitala kot podvrsto dohodnine in jo primerjala z obdavčitvijo, ki je veljala do konca leta 2004. Cilj je predstaviti obdavčitev fizičnih oseb po novem Zakonu o dohodnini in v okviru tega dobiček iz kapitala, opozoriti na probleme, ki se ob tem pojavljajo ter predlagati ustrezne rešitve. Moja trditev je, da je vsaka država sama dolžna poskrbeti za učinkovito pobiranje davkov in njihov nadzor, kar pomeni osnovni pogoj za stabilen in trajen davčni sistem, zato mora biti davčno področje urejeno s pravnega, praktičnega in operativnega vidika. Takšna urejenost ima ugodne posledice na ravnanje davčnih zavezancev in na učinkovit davčni nadzor.

- 7 -

Moja trditev je tudi, da je obdavčitev kapitala po novi dohodninski zakonodaji manj ugodna za fizične osebe, kar bom v diplomski nalogi skušala predstaviti tudi s praktičnim primerom.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke diplomske naloge so: upoštevati moramo predpostavko, da pri novi zakonodaji ne bo sprememb in da bo ta veljala določen čas. Omejitev predstavlja po eni strani široko področje davčne zakonodaje, ki poleg Zakona o dohodnini obsega še številne druge zakone, ki so v tesni povezavi s tem zakonom ter pravilnike, s katerimi so navedeni zakoni povezani. Pri obravnavanju literature pa je problem v tem, da imamo na razpolago zakon, interne vire, ki so v raznih navodilih oz. pojasnilih, pa zaradi tajnosti podatkov niso povsem dostopni.

1.4 Metode raziskovanja V diplomskem delu bom uporabljala naslednje metode: 1. poslovno raziskavo, ki temelji na statični ekonomski raziskavi, kjer gre za opis posameznih postopkov; 2. dinamično raziskavo, proučevala bom nastajanje in širjenje sprememb zaradi uvedbe nove davčne zakonodaje- predvsem Zakona o dohodnini; 3. deskriptivni pristop s poudarkom na opisu in razlagi posameznih virov dohodnine in predstavitev davčne službe. Pri deskriptivnem pristopu bom uporabila: - metodo deskripcije kot postopek opisovanja določenih dejstev, procesov in pojavov, - komparativno metodo, kjer bom navajala podobna dejstva in opredelitve ter ugotavljala podobnosti in razlike med njimi V okviru deskriptivnega pristopa bom dejstva, ugotovitve in predloge predstavila na osnovi zbranih podatkov iz domačih virov. Podatke bom predstavila opisno, deloma tabelarično in slikovno.

- 8 -

2 PREDSTAVITEV DAVČNE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE

2.1 Organizacija davčne uprave RS Naloga vsake države je, da poskrbi za čim bolj učinkovito pobiranje davkov v dobro države in njenih državljanov s korektnim odnosom do davčnih zavezancev. V Sloveniji smo s 1. januarjem 2005 pričeli uporabljati nov sodobnejši način pobiranja davkov, saj smo s tem dnem začeli uporabljati celotno novo davčno zakonodajo. Dejavnost pobiranja davkov temelji na pravnem okviru, to so predpisi, s katerimi se uvajajo davčne obveznosti in postopkovni predpisi, ki urejajo ravnanje zavezancev in ravnanje državnih organov, ki so pooblaščeni za pobiranje davkov. V sestavi ministrstva za finance pobirata davke dva organa, to sta davčna in carinska služba. Temeljna podlaga za delovanje davčne službe je Zakon o davčnem postopku, ZDavP-1, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 25/05-UPB11, 56/05-Skl.US, ki ureja pobiranje vseh vrst javnih dajatev, specifičnosti ravnanj in pooblastil davčnih organov pa urejata Zakon o carinski službi in Zakon o davčni službi ZDS-1, objavljen v Uradnem listu RS, št. 17/05 - UPB12. Enotno davčno službo - Davčno upravo Republike Slovenije smo dobili 1. julija 1996, s 1. januarjem 2005 pa imamo prenovljeno Davčno upravo Republike Slovenije. Davčno upravo Republike Slovenije (DURS) sestavljajo Generalni davčni urad (GDU) in Davčni uradi (DU). Davčni uradi so organizacijske enote davčne uprave, ki so ustanovljeni za opravljanje nalog davčne službe na določenem območju ali za določeno področje dela. Izpostave in referati so teritorialne organizacijske enote davčnih uradov. Davčne urade določa Uredba o določitvi davčnih uradov davčne uprave Republike Slovenije in njihovih sedežev.

2.2 Naloge davčne službe Naloge davčne službe so opredeljene v Zakonu o davčni službi, davčne urade pa določa Uredba o določitvi davčnih uradov davčne uprave Republike Slovenije in njihovih sedežev (Uradni list RS, št. 142/04, 4/05). Davčna uprava Republike Slovenije izvaja naloge davčne službe v skladu z zakoni, ki urejajo obdavčevanje in postopek v zvezi z obdavčevanjem, zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi ter mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, in v skladu z Zakonom o davčni službi. Naloge Generalnega davčnega urada so razdeljene na tri področja, in sicer: 1. Generalni davčni urad opravlja naslednje naloge:

1 Zadnje veljavno uradno prečiščeno besedilo Zakona o davčnem postopku. 2 Zadnje veljavno uradno prečiščeno besedilo Zakona o davčni službi.

- 9 -

- organizira in usmerja delo službe, spremlja in proučuje njen razvoj; organizira delo davčnih uradov;

- nadzira delo davčnih uradov v poslovnih prostorih davčnih uradov in pri zavezancih za davek; zagotavlja enotno izvajanje predpisov s področja obdavčevanja in drugih predpisov z delovnega področja službe;

- organizira in skrbi za enotno izvajanje postopkov davčnega nadzora in davčne izvršbe; opravlja davčne preiskave in razvija metode in tehnike preprečevanja in odkrivanja davčnih prekrškov in dejanj v zadevah iz pristojnosti službe;

- odloča v upravnem postopku na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov;

- vzpostavi, organizira, vzdržuje in vodi davčni register; - zbira, obdeluje, hrani, daje na razpolago in razkriva podatke s področja dela službe; - vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidenc s področja dela

službe; določa vsebino informacijskega sistema, ga upravlja in skrbi za njegov razvoj, vključno z upravljanjem in razvijanjem sistema za elektronsko davčno poslovanje;

- predlaga obliko in vsebino obrazcev s področja dela službe; - določa in izvaja programe za kadrovski, strokovni in tehnični razvoj službe; - pripravlja, organizira in izvaja programe za izobraževanje, izpopolnjevanje in

usposabljanje uslužbencev službe; - skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti, sodeluje in izmenjuje podatke z organi

Skupnosti in pristojnimi organi držav članic EU; - skrbi za izvajanje mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo, in sodelujejo z

davčnimi organi drugih držav in mednarodnimi organizacijami ter strokovnimi organizacijami s področja davčnega sistema;

- sodeluje z državnimi organi in drugimi strokovnimi organizacijami; - skrbi za obveščanje javnosti o delu službe; - opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi.

2. Davčna preiskava je tudi naloga, ki spada v domeno Generalnega davčnega urada in po Zakonu o davčni službi pomeni izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, v primeru, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju. Davčne preiskave se lahko izvajajo z namenom preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja kršitev predpisov o obdavčenju ter za zagotovitev medsebojne pomoči organom skupnosti EU in tretjih držav. 3. Izdajanje navodil za delo in izdaja pojasnil v zvezi z uporabo predpisov z delovnega področja, ki so potrebna za zagotovitev enotne uporabe predpisov in enotnega opravljanja nalog službe. Naloge davčnega urada so: - odmerjanje davkov in davčna izvršba odmerjenih davkov; - opravljanje davčnega nadzora in izvajanje postopkov davčne izvršbe; - vodenje davčnih evidenc; - neposredno izvajanje nalog davčnih preiskav; - odločanje v davčnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost odločanja

prenesena na Generalni davčni urad ali na ministrstvo, pristojno za finance;

- 10 -

- izvajanje postopkov davčne izvršbe denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in zakonom, ki ureja prekrške;

- izvajanje vračil preveč plačanih davkov in pripadajočih obresti; - odločanje v postopku o davčnih prekrških in o prekrških po tem zakonu na prvi

stopnji; - opravljanje določenih nalog s področja delovnih razmerij, strokovnega usposabljanja

in izpopolnjevanja delavcev službe; - sodelovanje z drugimi inšpekcijskimi organi ter organi policije; - dajanje strankam potrebnih informacij o izvajanju predpisov o obdavčevanju in

davčnem postopku; - opravljanje nalog v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra; - opravljanje drugih nalog, določenih s tem zakonom ali drugimi predpisi. Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada za: banke, hranilnice, zavarovalnice, družbe, ki prirejajo trajne klasične igre na srečo in posebne igre na srečo, ter družbe, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnih salonih, borze, borznoposredniške družbe, investicijske družbe, družbe za upravljanje, pokojninske družbe in klirinško depotne družbe. Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada tudi za gospodarske družbe, katerih skupni prihodki so v preteklem davčnem letu presegli pet milijard tolarjev. Organigram Davčne uprave Republike Slovenije je razviden iz slike 1.

- 11 -

Slika 1: Organigram Davčne uprave Republike Slovenije

- 12 -

2.3 Kodeks etike davčne službe Vsak delavec davčne službe se mora pri svojem delu v odnosih z davčnimi zavezanci pri opravljanju nalog davčne službe ravnati po kodeksu etike in načelih obnašanja. Kodeks etike je izdalo ministrstvo za finance in ga je v obliki brošure prejel vsak zaposlen delavec na Davčni upravi RS3. Načela kodeksa etike in načela obnašanja so:

- zakonitost - vse delovne naloge morajo biti opravljene skladno z zakonom in drugimi predpisi;

- strokovnost - davčni delavec mora imeti strokovno znanje, ga izpopolnjevati in tako zagotoviti strokovno opravljanje nalog davčne službe;

- odgovornost - pri opravljanju svojega dela se mora davčni delavec zavedati posledic svojega ravnanja in je dolžan s svojim dosledno poštenim delom krepiti ugled davčne službe;

- tajnost - vsi podatki, ki jih davčni zavezanci posredujejo davčnemu organu, kakor tudi podatki, ki jih davčni organ pridobi v zvezi z davčno obveznostjo davčnega zavezanca, so tajni, razen če ni z zakonom o davčnem postopku drugače določeno;

- nezdružljivost - davčni delavec ne sme v svojem poklicnem delu in zunaj njega opravljati del in aktivnosti, ki so nezdružljiva s častjo in neodvisnostjo davčne službe;

- enakost - vse davčne zavezance mora obravnavati enako, ne sme jih diskriminirati ali privilegirano obravnavati;

- neoporečnost - davčnemu zavezancu ne sme nuditi posebnih uslug ali privilegijev bodisi za odškodnino, odkupnino ali brez nje. Izogibati se mora vsaki dejavnosti, ki bi lahko onemogočila neoporečno opravljanje nalog in bi lahko škodovala ugledu davčne službe;

- pomoč - davčni delavec je dolžan dajati informacije, ki jih potrebujejo davčni zavezanci pri uveljavljanju njihovih pravic in pri izpolnjevanju svojih davčnih obveznosti;

- osebnost - davčni delavec mora ustvariti in ohranjati svoj ugled in čast pri opravljanju svojega dela in v privatnem življenju. Upoštevati mora pravila uglajenega obnašanja ter urejenega in dostojnega videza. Ravnati mora humano in ohranjati človekovo dostojanstvo;

- gospodarnost - davčni delavec si mora prizadevati, da nenehno odkriva in uveljavlja gospodarne in učinkovite načine izvajanja svojega dela;

- izvajanje načel kodeksa - davčni delavec mora navedena načela uporabljati pri svojem delu, jih razvijati in bogatiti ter s svojim osebnim vzgledom vzpodbujati k temu tudi druge davčne delavce.

2.4 Pravice in dolžnosti davčnih zavezancev Prav tako kot velja za vse delavce DURS davčni kodeks, veljajo za davčne zavezance njihove pravice in obveznosti. Pravice in dolžnosti davčnih zavezancev so objavljene na spletni strani http://www.gov.si/durs. Dobro je, da tudi davčni zavezanci poznajo le-te, saj

3 http://www.gov.si/durs/index.php?lg=sl&f=02,03.html

- 13 -

edino tako lahko korektno izpolnjujejo svoje obveznosti. Pravice in obveznosti davčnih zavezancev so: - pravica do informiranja in pomoči pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic,

ki izhajajo iz davčnih predpisov, da lahko pravilno in pravočasno napovejo, obračunajo in plačajo davek.

- pravica do gotovosti, kar pomeni, da imajo pravico vnaprej poznati svoje davčne obveznosti. Davčne obveznosti ne morejo biti predpisane za nazaj s spremembo predpisov ali tolmačenj predpisov.

- pravica do nepristranskosti in pravične uporabe davčnih predpisov. Davčni zavezanci imajo pravico plačati le toliko davka, kot je določeno z zakonom. Možnost zmanjševanja glede na vaš osebni položaj ter dohodke je dovoljena le v skladu s predpisi.

- pravica do zasebnosti - pravica do zaupnosti in tajnosti - pravica do pritožbe ali ugovora, če se ne strinjajo z odločitvijo davčnega organa. - pravica do zastopanja, v davčnem postopku imajo davčni zavezanci pravico določiti

svojega zastopnika ali pooblaščenca. - pravica do vljudnosti, davčni organ je v postopkih zoper davčne zavezance dolžan

ravnati vljudno in v skladu z načeli etike davčnih delavcev. - dolžnost dajanja podatkov. Dajanje podatkov v zvezi z odmero in izterjavo davčne

obveznosti je ena od osnovnih dolžnosti davčnih zavezancev. Dolžnost dajanja podatkov se nanaša tako na davčne zavezance same kot na tretje osebe, ki razpolagajo s podatki davčnih zavezancev.

- dolžnosti izpolnjevanja predpisanih obrazcev, na podlagi katerih sami obračunajo davek ali na podlagi katerih davčni organ ugotovi vašo davčno obveznost.

- dolžnost uporabe identifikacijske številke za davčne namene. Davčni zavezanci so zaradi pravilnega ugotavljanja davčnih obveznosti dolžni uporabljati davčno številko, ki vam jo dodeli davčni organ, v vseh razmerjih, ki so povezana z ugotavljanjem davčne obveznosti.

- dolžnost pravočasnega plačevanja davka. Davčni zavezanci so dolžni plačati odmerjeni znesek davka v predpisanem roku. V nasprotnem primeru davčni organ z ukrepi, določenimi v zakonu, davčni dolg prisilno izterja. Davčni zavezanci imajo glede na okoliščine pravico do odloga, obročnega plačila, delnega odpisa ali odpisa davčne obveznosti.

2.5 Sklepne ugotovitve Davčni organ na eni strani izvaja naloge, ki mu jih nalagajo zakoni (odmera davka, inšpekcijski pregled), na drugi strani pa je davčni zavezanec, ki izpolnjuje davčne obveznosti in uveljavlja pravico v zvezi z davki. Način, kako obe strani v postopku uveljavljata svoje pravice oziroma pristojnosti in izpolnjujeta svoje obveznosti oziroma naloge, je opredeljen v Zakonu o davčnem postopku. Za čim bolj prijazno davčno upravo, za čim boljše odnose med davčnimi zavezanci in davčnimi delavci se moramo potruditi vsi. Pri svojem delu se moramo držati zakonov in pravil, ki so sprejeta, pa tudi z osebno držo posameznika. Davčni delavci se trudimo tudi tako, da uvajamo vedno več novih storitev, da se približamo davčnim zavezancem preko elektronske pošte in sistema eDavkov.

- 14 -

3 DOHODNINA Nov zakon o dohodnini, v nadaljevanju ZDoh – 1, (Ur. l. RS, št. 17/05 - UPB1, 53/05)4, ki je začel veljati s 1. januarjem 2005, je popolnoma drugačen od dosedanjega, ima 153. členov, ki so razdeljeni v 9 poglavij. Zakon je napisan tako, da je preprostemu uporabniku težko razumljiv, saj je za rešitev konkretnega vprašanja potrebno poiskati tolmačenja na različnih mestih v zakonu. Poleg tega je potrebno pri iskanju rešitev upoštevati še pojme, ki so povezani z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo (EU).

3.1 Splošne določbe Splošne določbe zakona so predstavljene v prvih treh členih in določajo: - kaj je dohodnina – dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb; - uporabo zakona – ugotavlja se po določbah zakona, ki velja na dan 1. januarja leta, za

katero se le-ta odmerja in - pripadnost dohodnine – dohodnina je prihodek državnega proračuna.

3.2. Zavezanec za dohodnino in obseg davčne obveznosti Zavezanec za dohodnino je fizična oseba. Rezident je zavezanec za dohodnino od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji ali zunaj nje – obdavčitev po svetovnem dohodku, nerezident je zavezanec za dohodnino od dohodkov z virom v Sloveniji. Rezidentstvo in nerezidentstvo zakon posebej ureja v 6. in 7. členu ZDoh – 1. Preprosto pa bi dejali, da je rezident RS tisti, ki izpolnjuje enega izmed pogojev, in sicer, da ima stalno prebivališče, običajno prebivališče, središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, prisotnost v Sloveniji več kot 183 dni v letu. Vir dohodka – zavezanec ima vir dohodka v Sloveniji, če je po katerikoli od določb mogoče določiti, da je vir v dohodka v Sloveniji.

Dohodek ima svoj vir v Sloveniji, če je izplačevalec rezident ali če je poslovna enota nerezidenta v Sloveniji in izplačuje: - dohodek iz zaposlitve in dohodek iz opravljanja storitev in poslov, - dohodek, izplačan članom uprave in nadzornih svetov ali drugim s podobno

funkcijo, iz dobička, - pokojnina in drugi dohodki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, - dividende, - obresti in dohodek iz prenosa premoženjske pravice in iz oddajanja premoženja v

najem, dohodek iz opravljanja dejavnosti v Sloveniji , ki ga pridobi rezident ali poslovna

enota nerezidenta, dohodek od nepremičnine, če ta leži v Sloveniji,

4 Uradno prečiščeno besedilo Zakona o dohodnini.

- 15 -

dohodek od vrednostnih papirjev in lastniških deležev, če je izdajatelj ustanovljen v skladu s predpisi v Sloveniji,

dohodek iz vzajemnega sklada, če je družba za upravljanje rezident.

3.3 Predmet obdavčitve Z dohodnino so obdavčeni vsi dohodki in dobički v davčnem letu ne glede na obliko izplačila. Dohodke delimo na aktivne in pasivne dohodke ter druge dohodke.

3.3.1. Aktivni dohodki Aktivni dohodki so dohodki, ki jih ustvarijo zavezanci s svojim delom.

Dohodek iz zaposlitve se deli na dohodke: - iz delovnega razmerja - iz drugih odvisnih pogodbenih razmerij - iz drugih odvisnih razmerij.

ZDoh – 1 natančno določa kaj je dohodek iz delovnega razmerja, kaj iz drugega odvisnega razmerja, kaj je boniteta, kaj je pokojnina, kaj je davčna osnova, kaj se všteva in kakšno je vrednotenje bonitet ter kaj se ne všteva v davčno osnovo.

Dohodek iz dejavnosti pozna dve osnovni delitvi, to je - dohodek dosežen z opravljanjem dejavnosti: opravljanje dejavnosti je opravljanje

podjetniške, kmetijske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Oddajanje premoženja v najem in prenos premoženjskih pravic se pod določenimi ne šteje za dohodek iz dejavnosti, lahko pa se zavezanec sam odloči, da se obravnava tako. V tem primeru je davčna osnova dobiček, ugotovljen praviloma po določilih zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, določena pa so tudi pravila in posebnosti pri ugotavljanju dobička pod določenimi pogoji in če so prihodki do 3,9 milijona tolarjev v zadnjih 12 mesecih lahko zavezanec uveljavlja ugotavljanje dobička s 25 % normiranimi odhodki.

- dohodek dosežen s posameznim poslom, je vsak dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim poslom, razen, če je ta posel del opravljanja dejavnosti ali bi se moral šteti za dejavnost ali če ni neposredno povezan z dejavnostjo, a je ta omogočila posel. Posamezni posel je neodvisna samostojna izvršitev storitve ali dela, davčna osnova je dohodek minus 10 % normirani stroški.

Dohodek iz osnovne kmetijske in iz gozdarske dejavnosti se šteje vsak dohodek, ki je

v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, pripisani osebi, ki ima pravico uporabljati kmetijsko in gozdno zemljišče. Osnovna kmetijska dejavnost je pridelava žit in drugih poljščin, vključno s pridelavo vrtnin v njivskem kolobarju, pridelavo hmelja, grozdja in proizvodnjo vina iz lastnih pridelkov, razen proizvodnje vina za prodajo, sadja, oljk in oljčnega olja iz lastnega pridelka, razen proizvodnje oljčnega olja za prodajo, rejo govedi, ovac, koz, konj, oslov, mul in mezgov, prirejo mleka, rejo prašičev, perutnine, nojev in jelenjadi na pretežno lastni krmi. Osnovna gozdarska dejavnost pa se šteje, gozdarstvo, vezano na

- 16 -

uporabo gozdnih zemljišč, vodenih v katastru in vključuje gojenje, obnovo, nego in varstvo gozda ter sečnjo in pridobivanje gozdnih sortimentov. Dohodek so potencialni tržni dohodki od pridelave na zemljiščih, davčna osnova je katastrski dohodek, ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka. Katastrski dohodek se pripiše posameznemu zavezancu za zemljišča, ki jih ima pravico uporabljati. V zakonu so določene oprostitve, znižanja in olajšave iz naslova osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

3.3.2. Pasivni dohodki Med pasivne dohodke vštevamo dohodke iz naslova dohodkov iz premoženja, dobička iz kapitala in drugih dohodkov.

Dohodek iz premoženja predstavlja: - dohodek iz oddajanja premoženja v najem, je vsak dohodek dosežen z oddajanjem

nepremičnin in premičnin v najem. - dohodek iz prenosa premoženjske pravice, je dohodek dosežen z odstopom pravice

do uporabe oziroma pravice do izkoriščanja. Obdavčuje se vsak dohodek prejet kot nadomestilo za prenos premoženjske pravice, ki vključuje zlasti nadomestilo za uporabo, izkoriščanje ali odstop pravice do uporabe. Davčna osnova je dohodek iz prenosa premoženjske pravice zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %.

- obresti, po tem zakonu so obresti od posojil, obresti od dolžniških vrednostnih papirjev, obresti od denarnih depozitov pri bankah, hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, dohodek iz oddajanja v finančni najem in dohodek iz življenjskega zavarovanja. Davčna osnova so dosežene obresti.

- dividende so dividende in drugi dohodki, doseženi na podlagi lastniškega deleža, dividendam podobni dohodki. Dohodki imajo pretežno naravo lastniškega kapitala in jih prejme imetnik deleža iz premoženja plačnika ali povezane osebe in ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniškega deleža.

- dohodek iz vzajemnih skladov je vsak dohodek dosežen na osnovi naložbe v vzajemni sklad. Z zakonom so določeni kvalificirani in drugi vzajemni skladi, kvalificirane vzajemne sklade upravlja družba s sedežem v Sloveniji ali EU.

Dobiček iz kapitala dosegamo z odsvojitvijo:

- nepremičnine – pred potekom 10 let od pridobitve, - pretežnega lastniškega deleža ali njegovega dela ter - vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah – pred potekom 3 let od

pridobitve. Za obdavčljivo odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala, zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala, izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zmanjšanje deleža ter drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali naravi. Zakon določa tudi kaj se šteje za neobdavčljivo odsvojitev kapitala in kaj za oprostitve pri odsvojitvi kapitala. Davčna osnova je razlika med vrednostjo kapitala pri odsvojitvi in vrednostjo kapitala pri pridobitvi. ZDoh – 1 po novem uveljavlja tudi odlog ugotavljanja davčne obveznosti, seveda pa morajo za to obstajati določeni pogoji, kakor tudi vodenje evidenc zalog kapitala. V dohodek se

- 17 -

vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz kapitala. Dobiček ali izguba se ugotavlja v času odsvojitve kapitala.

Drugi dohodki: so vsi dohodki, ki ne sodijo v eno izmed naštetih vrst dohodkov, niso oproščeni niti neobdavčeni. Sem sodijo nagrade, darila, dobitki v raznih igrah, priznavalnine, kadrovske štipendije, nadomestila. Tudi tukaj zakon predvideva dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in dohodke za katere so predvidene oprostitve. Davčna osnova je prejet dohodek razen izjem, ki so posebej naštete.

Pri določevanju dohodkov je zelo pomembno ali dohodki nastajajo iz odvisnega ali neodvisnega razmerja. Na splošno velja pravilo, da odvisno razmerje predstavlja dohodek iz zaposlitve, neodvisno razmerje pa je dohodek iz dejavnosti. Pri določevanju odvisnega in neodvisnega razmerja se poslužujemo nekaterih kriterijev: - kdo izvaja nadzor in navodila, osebno opravljanje dela in storitev - kdo zagotavlja sredstva in pogoje za delo - prevzemanje finančnih in drugih tveganj - način opravljanja dela ter način plačila - pravica do odstopa od pogodbe - neposredna udeležba na dobičku ali izgubi iz posla.

3.4 Letna davčna osnova in davčne olajšave Letna davčna osnova rezidenta je vsota davčnih osnov, vključno s povečanji in zmanjšanji, določenimi pri posamezni vrsti dohodka. V letno davčno osnovo se ne vštevajo dohodki, ki so navedeni v 102. členu ZDoh -1. Pri izplačilu dohodkov za več let nazaj zakon predvideva povprečenje5 in pa tudi upoštevanje oproščenega dohodka pri izračunu dohodnine takrat, kadar rezident z določbami mednarodne pogodbe v Sloveniji ne plačuje dohodnine. Davčne olajšave ločimo na štiri glavne skupine, to so: splošne olajšave, osebne olajšave, posebne osebne olajšave in posebne olajšave. Olajšave lahko uveljavlja samo rezident Slovenije in so po novem zakonu določene v fiksnih zneskih za odmerno leto vnaprej in ne več v procentih. Splošna olajšava je priznana za leto 2005 v višini 591.900 SIT. Osebne olajšave se priznajo rezidentu, - invalidu s 100 % telesno okvaro v višini 3.441.500 SIT - osebi po dopolnjenem 65. letu starosti v višini 275.300 SIT - prejemniku pokojnine in nadomestil iz obveznega pokojninskega zavarovanja 14.5 %

odmerjene pokojnine - prejemniku priznavalnine po zakonu o republiških priznavalninah in zakonu o

uresničevanju javnega interesa na področju kulture prav tako 14.5 % odmerjene priznavalnine.

5 103. člen ZDoh-1.

- 18 -

Pri tem velja, da se olajšava prizna največ v višini dohodnine obračunane od posameznega dohodka. Posebne osebne olajšave se priznajo: - rezidentu, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta in njegovi dohodki ne

presegajo 1.600.000 SIT letno, se do dopolnjenega 26. leta starosti prizna zmanjšanje davčne osnove od dohodka na podlagi napotnice pooblaščene organizacije v višini 1.200.000 SIT,

- rezidentu, ki opravlja specializiran poklic na področju kulturne dejavnosti in je vpisan v razvid samozaposlenih v kulturi in da ne opravlja druge dejavnosti se prizna zmanjšanje davčne osnove iz dohodka iz dejavnosti v višini 15 % prihodka letno, do zenska 3.900.000 SIT,

- ista olajšava velja tudi za novinarje, ki opravljajo samostojno novinarski poklic in so vpisani v razvid samostojnih novinarjev.

Posebna olajšava se prizna rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, v višini: - za prvega otroka 474.900 SIT in se za drugega vzdrževanega otroka poveča za 41. 300

SIT, za tretjega 213.400 SIT, za četrtega 385.500 SIT, za petega za 557.600 SIT in za vsakega nadaljnjega za 172.000 SIT,

- za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ima pravico dodatka v višini 1.720.800 SIT.

PREGLEDNICA ŠT. 1: ZNESKI POSEBNIH OLAJŠAV, KI SE PRIZNAJO REZIDENTOM ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE

Olajšava za Letni znesek

olajšave Mesečni znesek

olajšave

Skupni letni znesek olajšave

za otroke

Skupni mesečni znesek olajšave

za otroke Prvega vzdrževanega člana 474.900 39.575 474.900 39.575Drugega vzdrževanega člana 516.200 43.017 991.100 82.595tretjega vzdrževanega člana 688.300 57.358 1679.400 139.950Četrtega vzdrževanega člana 860.400 71.700 2.539.800 211.650Petega vzdrževanega člana 1.032.500 86.042 3.572.300 297.692Šestega vzdrževanega člana 1.204.500 100.375 4.776.800 398.067

Zakon točno določa, kdo so vzdrževani družinski člani in prvič tudi predvideva olajšave za rezidente držav članic EU. Letna davčna osnova se lahko zniža tudi za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar ne več kot določa zakon , to je 549.400 SIT in za olajšave za različne namene, ki so določeni v 112. členu zakona, v višini 2 % letne davčne osnove zavezanca. Odmera dohodnine se opravi od neto davčne osnove zavezanca po določenih stopnjah.

- 19 -

3.5 Stopnje dohodnine Najnižja stopnja za dohodnino je 16 % in ima pet razredov. Stopnje dohodnine so za leto določene in znašajo:

PREGLEDNICA ŠT. 2: STOPNJE DOHODNINE ZA DAVČNO LETO6

Če znaša letna davčna osnova v tolarjih Od Do

Znaša dohodnina v tolarjih

1.300.000 + 16 % 1.300.000 2.540.000 208.000 + 33 % nad 1.300.0002.540.000 5.140.000 617.200 + 37 % nad 2.540.0005.140.000 10.330.000 1.579.200 + 41 % nad 5.140.000

10.330.000 3.707.100 + 50 % nad 10.330.000

Zneski neto letnih davčnih osnov se enkrat na leto uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji, zneske pa z uredbo določi minister za finance in jo objavi najkasneje v mesecu decembru. Na podlagi 134. člena ZDoh-1 je objavljena tabela stopenj in zneskov, ki veljajo v letu 2005 in se razlikujejo od tabele po 116. členu ZDoh-1.

PREGLEDNICA ŠT. 3: STOPNJE DOHODNINE ZA DAVČNO LETO 20057

Če znaša letna davčna osnova v tolarjih Od Do

Znaša dohodnina v tolarjih

1.300.000 + 16 % 1.300.000 2.540.000 208.000 + 33 % nad 1.300.0002.540.000 5.140.000 617.200 + 38 % nad 2.540.0005.140.000 10.330.000 1.605.200 + 42 % nad 5.140.000

10.330.000 3.785.000 + 50 % nad 10.330.000

3.6 Obveznost plačevanja dohodnine Dohodnino odmeri davčni organ na podlagi napovedi, ki jo vloži zavezanec. Odmera in poračun dohodnine se opravi z odločbo. Med letom plačana dohodnina se šteje za akontacijo dohodnine in se z odmerno odločbo poračuna. Če je znesek med letom plačane akontacije dohodnine višji, se dohodnina vrne, sicer se razlika doplača. Akontacija dohodnine, ki jo rezident plača med letom se poračuna pri letni dohodnini, za nerezidente pa se akontacija dohodnine plačane med letom šteje kot dokončen davek. Za rezidente EU se pod določenimi pogoji obravnava akontacija dohodnine enako kot za rezidente Slovenije.

6 Letnje stopnje dohodnine po 116. členu ZDoh-1. 7 Letnje stopnje dohodnine po 134. členu ZDoh-1.

- 20 -

Izračun akontacije dohodnine se opravi z davčnim obračunom z davčnim odtegljajem ali na podlagi obračuna, ki ga opravi sam zavezanec. Plačilo akontacije dohodnine na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem, opravi plačnik davka, zavezanec pa plača akontacijo dohodnine na podlagi odmerne odločbe.

3.7 Akontacije dohodnine - osnovne stopnje Akontacije dohodnine – osnove in stopnje so določene po skupini dohodkov: - od dohodka iz zaposlitve od davčne osnove, glede na olajšave, ki zmanjšujejo davčno

osnovo, od dohodka doseženega pri glavnem delodajalcu in od pokojnine, se akontacija izračuna tako, da se za posamični dohodek uporabi stopnja dohodnine in lestvica preračunana na 1/12 leta. Pri glavnem delodajalcu se lahko upoštevajo olajšave, pri drugem delodajalcu pa ne, akontacija dohodnine je v tem primeru 25 %;

- od dohodka iz dejavnosti: akontacija dohodnine se za davčno leto izračuna od davčne osnove, upoštevajo se nekatere davčne olajšave in stopnje v dohodninski lestvici. Predhodna davčna osnova se za davčno leto določi v višini akontacije dohodnine po zadnjem obračunu, če zavezanec ugotavlja dobiček z normiranimi stroški, se obračuna dohodnina po 25 % stopnji, ravno tako se obračunava akontacijo dohodnine od dohodka, doseženega s posameznim poslom;

- od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je akontacija dohodnine od katastrskega dohodka 0 % do višine 10 % povprečne plače, in 10 % za večji katastrski dohodek. Za nerezidente velja, da je stopnja davka 16 %;

- od dohodkov iz premoženja: akontacija dohodnine je 25 %, le-te pa se ne plačuje na obresti od depozitov v bankah v Sloveniji in EU, obveznic, ki so na borzah v Sloveniji in EU ter nekaterih dohodkov - obresti od vzajemnih skladov;

- od dobička iz kapitala, stopnja je 25 %, - od drugih dohodkov, stopnja je prav tako 25 %.

3.8 Odprava dvojnega obdavčenja dohodkov rezidenta iz virov izven Slovenije

Rezident lahko od dohodnine odšteje znesek dela dohodnine, ki jo je plačal od dohodkov, ki nimajo vira v Sloveniji. Odbitek je lahko nižji od : - zneska dohodnine tujih dohodkov, ki je bil dokončen in dejansko plačan ali - od zneska, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu od tujih dohodkov, če odbitek ne

bi bil možen. V primeru, da ima Slovenija z drugo državo sklenjeno pogodbo o izogibanju dvojnemu državljanstvu, se za dokončen tuj davek šteje znesek tujega davka po stopnji v tej pogodbi, odbitek dohodnine pa je lahko največ do višine dohodnine, razen pri nekaterih dohodkih.

- 21 -

3.9 Prehodne in končne določbe V prehodnih določbah so zajete vse vrste akontacij dohodnine, saj je zakon začel veljati v letu 2004, uporablja pa se od 1.1.2005 dalje. Za leto 2005 je določena drugačna dohodninska lestvica kot je v samem zakonu, zneski razredov so enaki, odstotki pa višji, znesek splošne olajšave pa je nižji, in sicer 564.400 SIT. Prva uskladitev je bila opravljena v decembru leta 2004 za leto 2006. Pri nepremičninah velja, da dobiček z odsvojitvijo nepremičnine pridobljene pred 1.1. 2002 ni obdavčen, v letu 2005 se v davčno osnovo všteva 10 % obresti iz vseh 6 skupin obresti, v letu 2006 25 %, v letu 2007 40 % in v letu 2008 75 % obresti. Od leta 2009 bodo obdavčene celotne obresti, razen do 300.000 SIT. Prehodne določbe veljajo tudi pri določanju davčne osnove za dohodke iz vzajemnih skladov in za olajšave pri dohodkih iz dejavnosti kakor tudi za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.

3.10 Sklepne ugotovitve Na kratko sem povzela novi zakon o dohodnini in poskušala povzeti zgradbo in predvsem vsebino novega zakona. Vemo, da je ZDoh -1 popolnoma drugače zasnovan, in da je zaradi svojih natančnih določb zelo nepregleden. Spremembo zakona so narekovale zastaranost starega zakona, prilagoditev zakonodaje mednarodno primerljivim sistemom, odprava zakonskih praznin in pomanjkljivosti, uvedba določb, ki naj zagotovijo sodoben sistem davka na dohodek, uresničitev odločb ustavnega sodišča RS, previsoka davčna obremenitev aktivnih dohodkov, spremembe v strukturi zavezancev oziroma načinu pridobivanja dohodkov, predvsem pa vstop Slovenije v EU. Novi zakon uveljavlja naslednje bistvene novosti: - načelo obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku, nerezidentov pa po viru

dohodka v Sloveniji; - razširitev davčne osnove je takšna, da so v obdavčitev dohodka praviloma zajeti vsi

dohodki fizičnih oseb; - natančno so določena pravila, ki določajo vir dohodka; - delitev dohodkov na aktivne (dohodki iz zaposlitve in dohodki iz dejavnosti) ter

pasivne dohodke (dohodki na podlagi dobička iz kapitala, premoženja - dividende, obresti, dohodek iz vzajemnih skladov, dohodek iz oddajanja premoženja v najem in dohodek iz prenosa premoženjskih pravic);

- opredeljen je pojem drugi dohodki, kjer so izrecno navedeni dohodki v obliki daril, nagrad, dobitkih v nagradnih igrah, priznavalnine in štipendije;

- spremenjena je lestvica za odmero dohodnine, število razredov je zmanjšano iz šest na pet razredov, najnižja stopnja dohodnine je 16 %, najvišja pa 50 %.

- poleg standardnih olajšav, ki so priznane v zneskih, prej v %, so predvidene tudi olajšave, ki so povezane z vlaganjem fizičnih oseb za določene namene v višini 2 %, v starem zakonu so veljale olajšave v višini 3 %. Navedene olajšave lahko uveljavljajo le rezidenti Slovenije in pod določenimi pogoji tudi rezidenti držav članic EU.

- 22 -

4 DOBIČEK IZ KAPITALA8

Dobiček iz kapitala je podvrsta dohodnine in spada med pasivne dohodke. Glede na prejšnji zakon o dohodnini zasledimo v novem zakonu nekatere novosti, predvsem to, da je pri prodaji nepremičnin podaljšan rok pri pridobitvi in odtujitvi nepremičnine, na novo je uveden pojem pretežni lastniški delež in njegov del ter obdavčen, pri vrednostnih papirjih in deležih v gospodarskih družbah pa ni več revalorizacije. Dobiček iz kapitala je opredeljen v zakonu o dohodnini v 85 do 97. členu, 125. členu in v 143. in 144. členu ZDoh – 1. Prav tako je dobiček opredeljen v Zakonu o davčnem postopku ZDavP – 1, kjer v členih od 311 do 315 najdemo navodila o izračunu, načinu in roku vložitve napovedi, odlog ugotavljanja davčnih obveznosti, kakor tudi obveznosti družb, ki se preoblikujejo, kar pa je opredeljeno v Zakonu davka od dohodkov pravnih oseb. Prav tako je v tem zakonu določen tudi rok za izdajo napovedi. ZDavP - 1 v 321. in 324. členu določa postopek glede dajanja podatkov, 362., 363, 364 in 365. člen pa nas napotuje na ravnanje ob zamenjavi kapitala, ob združitvah oz. delitvah kapitala.

4.1 Dobiček iz kapitala Dobiček iz kapitala je dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala.

4.2 Kapital Za kapital se šteje: - nepremičnina, ne glede ali je bila odsvojena v spremenjenem ali nespremenjenem

stanju, če je bila njena odsvojitev izvršena pred potekom deset let od dneva pridobitve, - pretežni lastniški delež ali njegov del (PLD). Za lastniški delež v osnovnem kapitalu se

šteje lastniški delež, ki vrednostno s sorazmernim upoštevanjem drugega kapitala gospodarske družbe dosega najmanj 60 milijonov tolarjev, ki ga ima zavezanec posredno ali neposredno preko povezanih oseb, če kapital gospodarske družbe po pridobitvi lastniškega deleža ne presega 200 milijonov tolarjev. Delež v osnovnem kapitalu in sorazmerni del drugega kapitala se ugotavlja kot povprečje njegove vrednosti po poslovnih poročilih gospodarske družbe za zadnje petletno obdobje pred odsvojitvijo lastniškega deleža. Kapital gospodarske družbe po pridobitvi se ugotavlja kot povprečje njegove vrednosti po zadnjem poslovnem poročilu po pridobitvi,

- vrednostni papirji (VP) in deleži gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, ki niso del pretežnega lastniškega deleža, če je bila odsvojitev izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir ali delež pridobljen.

Ker se bom v nadaljevanju več posvečala vrednostnim papirjem kot sestavini kapitala in s tem tudi davku od dobička iz kapitala kot podvrste dohodnine, bom v nadaljevanju predstavila na kratko značilnosti in vrste VP.

8 Povzeto po ZDoh-1, kot podvrsta dohodnine.

- 23 -

Splošno o vrednostnih papirjih Vrednostni papir je pismena listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. Obveznost iz VP, izdanega kot pisne listine, nastane v trenutku, ko izdajatelj izroči VP upravičencu. Pri nematerializiranih VP nastane obveznost v trenutku, ko Klirinško depotna družba (KDD) v imenu in na račun izdajatelja izda VP s tem, da v centralni register vpiše podatke o bistvenih sestavinah VP in VP vpiše na račune imetnikov v skladu z nalogom izdajatelja. Poznamo več teorij o nastanku VP: - kreacijska teorija je prevladujoča. VP nastane takrat, ko izdajatelj na listino pravico

vpiše in jo podpiše. Obveznost nastane v korist nedoločenega benificiarja, še preden nastane terjatvena pravica, terjatev nastane šele takrat, ko nastopi drugi subjekt kot upravičenec do papirja, oziroma, ko izdajatelj izroči VP.

- emisijska teorija: teoretiki trdijo, da VP nastane šele z izročitvijo, posel nastane že z enostransko izjavo volje, vendar je potrebno, da izdajatelj zavestno da papir v promet.

- pogodbena teorija pravi, da nastane obveznost šele takrat, ko prejemnik papirja ta papir sprejme. S tem dejanjem akceptira ponudbo, ki jo je izdajatelj opravil s tem, da mu je papir ponudil (posledica - nastanek pogodbe).9

Vrste VP: - popolni in nepopolni - prinosniški ali imetniški - orderski papirji - imenski papirji Popolne in nepopolne VP delimo glede na to, v kakšnem razmerju sta si stvar (papir) in pravica (terjatev). Pri popolnih VP nastane pravica samo z zapisom na papir, njena nadaljnja usoda pa je odvisna od papirja – pravica nastane z izdajo VP, se prenaša in uveljavlja le z VP. Kot popolni VP so ponavadi urejeni imetniški papirji in orderski papirji – menica in ček. Nepopolni VP, je VP pri katerem se funkcija pravice uveljavlja brez papirja, če pravica nastane še pred zapisom ali pa se lahko prenaša brez papirja ali uveljavlja brez papirja. Za nepopolne vrednostne papirje veljajo ponavadi imenski, neprenosni ali rekta papirji in vinkulirani imenski papirji, življenjske zavarovalne police, zastavni listki. Imetniški papirji10 so papirji na prinosnika in se prenašajo z izročitvijo. Ti papirji spadajo med najbolj popolne VP, saj se stvarna pravica prenese po pravilih stvarnega prava z izročitvijo, tradicijo. Obenem z lastninsko pravico se pridobi tudi pravica iz papirja. Orderski papirji11 so papirji po odredbi in se prenašajo z indosamentom. Orderski VP se od imetniških razlikujejo po tem, da za prenos ne zadostuje sama izročitev, ampak je potrebna še posebna oblika – indosament oziroma zapis na listini, da se ta prenese na novega pridobitelja. Vsak naslednik je pridobil listino tako, da je ta odredbo o prenosu

9 Zakon o obligacijskih razmerjih 10 241. člen Zakona o obligacijskih razmerjih 11 239. člen Zakona o obligacijskih razmerjih

- 24 -

napisal na listino. Orderski papirji so ponavadi popolni VP, med nje spadajo zlasti menica, ček, trgovski orderski papirji, skladiščnice, konosamenti. Imenski papirji se prenašajo s cesijo12. Izjema velja za imensko delnico13 in imensko obveznico14, ki se prenašata z indosamentom. Korporcijski VP so papirji o članstvu in kažejo na članstvo v kakšni korporaciji, obligacijsko pravni papirji pa so papirji iz katerih izhaja kakšna obveznost oziroma terjatev, stvarnopravni papirji so konosamenti, zastavne listine, skladiščnice. Dolžniški VP ne dajejo pravice do soupravljanja, pač pa pravico do vračila glavnice in pripadajočih obresti in imajo točno določeno dospetje: certifikati, blagajniški zapisi, komercialni zapisi. Lastniški VP dajejo imetniku pravico do soupravljanja in dividende, nimajo pa dneva dospetja in zagotovljenega donosa. Investicijski kuponi vzajemnega sklada so VP, ki se glasijo na ime in se ne morejo prenašati na drugega. Imetniku dajejo pravico do sorazmernega čistega dobička iz naložb v vzajemni sklad.

Trgovanje z vrednostnimi papirji Z VP trgujemo na primarnem in na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev. Pridobitev na primarnem trgu pomeni, da je VP pridobljen ob njegovi izdaji. V primeru delniške družbe je predmet obdavčenja razpolaganje z delnico kot skupkom korporacijskih pravic, in sicer ne glede na to ali je delnica izdana kot VP. Delničar pridobi delnico z vpisom ustanovitve delniške družbe oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register. Samo delnico kot VP pa pridobi šele, ko izdajatelj za članske pravice izda delnice kot VP. Kadar se delnice izdajo kot nematerializiran VP, pridobi delničar delnico kot VP z vpisom v centralni register nematerializiranih VP. V razmerju med delniško družbo in delničarjem je pravni temelj (zavezovalni pravni posel) izdaje (izročitve) delnic v primeru ustanovitve delniške družbe oziroma povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki (oziroma odobrenega kapitala, ki je oblika povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki) vpisna pogodba. V okviru sekundarnega trga VP lahko delničar pridobi delnico na organiziranem trgu (borzi ali zunaj borznega trgovanja) ali pa na neorganiziranem trgu. Kapitalski dobiček dosežen pri prodaji delnic na primarnem in sekundarnem trgu je obdavčen po zakonu o dohodnini.

12 242/1 člen Zakona o obligacijskih razmerjih 13 233/1 člen Zakona o obligacijskih razmerjih 14 10/1v Zakon o vrednostnih papirjih

- 25 -

4.3 Obdavčitev kapitala Za obdavčljivo odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala, zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala, izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja lastniškega kapitala ter drugi primeri izplačila lastniškega deleža izplačani v denarju ali v naravi, razen če ni v zakonu drugače določeno.

4.4 Neobdavčljiva odsvojitev kapitala Za neobdavčljivo odsvojitev kapitala se šteje: - prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo po predpisih o

dedovanju, ki uveljavlja pravico iz zapuščine zaradi smrti, - odsvojitev nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, - prenos nepremičnin iz naslova razlastitev, - prenos kapitala posojilojemalcu ali zastavnemu upniku v primeru zastavne pravice na

kapitalu, in nazaj, - zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi vrednostnimi papirji istega izdajatelja,

če se ne spreminjajo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja in ni denarnega toka,

- zamenjava prednostnih delnic z navadnimi delnicami istega izdajatelja, če ni denarnega toka,

- unovčitev dolžniških vrednostnih papirjev, - zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju

prenesene izgube oziroma kritju izgube poslovnega leta, prenosu zneskov v kapitalske rezerve, oziroma zmanjšanje kapitalskega deleža v osebni družbi,

- izplačilo deleža v dobičku družbeniku osebne družbe, ki se odpiše od njegovega kapitalskega deleža,

- zamenjava delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe oziroma v skladu s preoblikovanji po zakonih (prej certifikati) in

- prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni.

4.5 Oprostitev Pri oprostitvah, navedenih v ZDoh – 1 velja, da se dohodnina ne plača od: - prve odsvojitve delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega

preoblikovanja podjetij, - odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ima največ dve stanovanji, v katerem

ima prijavljeno stalno bivališče in je tam dejansko tudi bival vsaj zadnja tri leta pred odsvojitvijo

- izguba, ki jo zavezanec doseže pri odsvojitvi kapitala (v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij), ne zmanjšuje davčne osnove od dobička iz kapitala.

- 26 -

4.6 Davčna osnova Davčna osnova od dobička iz kapitala je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Če je davčna osnova negativna (izguba), se lahko za navedeno izgubo zmanjšuje pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala, vendar ne več kot je pozitivna davčna osnova za dobiček iz kapitala. V primeru, da je negativna razlika davka od dobička iz kapitala pri prodaji pretežnih lastniških deležev in vrednostnih papirjev, se ne zmanjšuje pozitivna davčna osnova: - če zavezanec pridobi v 30 dneh pred ali po odsvojitvi vsebinsko istovrsten kapital ali

samo pravico do nakupa le-tega - Če zavezanec odsvoji kapital in zavezančev družinski član ali pravna oseba, v kateri

ima pretežni lastniški delež pridobi neposredno ali posredno istovrstni kapital. V primeru, da ima zavezanec kapital pri borznoposredniški družbi na podlagi pogodbe o gospodarjenju, se pozitivna razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi zmanjša za dejanske stroške, vendar ne več kot 1,5 % pozitivne razlike. Davčna osnova od dobička iz kapitala pri prodaji pretežnih lastniških deležev ali njegovega dela, se v primeru, da je od pridobitve do odsvojitve kapitala preteklo najmanj tri leta, zmanjša za 60 %.

4.7 Vrednost kapitala ob pridobitvi Vrednost kapitala ob pridobitvi je nabavna vrednost kapitala, ki jo zavezanec dokazuje v prodajni ali drugi pogodbi ob času pridobitve in stroški. Kadar vrednost kapitala ni določena, se upošteva primerljiva tržna cena kapitala. Med stroške štejemo: - stroške opravljenih investicij in vzdrževanja, - znesek davka na dediščine in darila, - provizijo borznoposredniški hiši, v dejanski višini, vendar največ v višini 1 % od

nabavne vrednosti kapitala ob pridobitvi, - stroške cenitve nepremičninskemu posredniku, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec, da

se je ugotovila vrednost pridobljene nepremičnine, v dejanski višini, vendar ne več kot 45.000 SIT, vse ob pogoju, če jih je plačal zavezanec.

4.8 Vrednost kapitala ob odsvojitvi Vrednost kapitala ob odsvojitvi se ugotavlja enakovredno kot vrednost kapitala ob pridobitvi in se zmanjša za enake stroške z istimi omejitvami.

- 27 -

4.9 Odlog ugotavljanja davčne obveznosti Kadar zavezanec odtuji kapital pred potekom roka, ki velja za določeno vrsto kapitala, lahko uveljavlja odlog davčne obveznosti, in sicer v naslednjih primerih: - podaritvi kapitala zakoncu ali otroku, - zamenjavi deležev v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev ali delitev. O odložitvi davčne obveznosti odloči davčni organ na osnovi priglasitve z odločbo, do naslednje obdavčljive odtujitve kapitala. Rok začne novemu imetniku teči z dnem pridobitve ali zamenjave kapitala, nabavna vrednost pa je vrednost kapitala v času, ko je kapital pridobil darovalec.

4.10 Čas pridobitve kapitala Čas pridobitve kapitala se šteje datum sklenitve pogodbe oziroma datum pravnomočne sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa. Pri drugih primerih pridobitve se za čas pridobitve šteje datum, razviden iz drugih dokazil. V primeru, ko se nepremičnina gradi, se za čas pridobitve šteje datum izdaje gradbenega dovoljenja.

4.11 Čas odsvojitve kapitala Za čas odsvojitve kapitala se šteje tako kot pri pridobitvi, datum sklenitve pogodbe oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa na podlagi katere je fizična oseba osvojila kapital.

4.12 Vodenje evidenc zalog kapitala Zavezanec je dolžan voditi evidenco zalog istovrstnega kapitala iz naslova pretežnih lastniških deležev ali njegovega dela in od vrednostnih papirjev po metodi zaporednih cen (FIFO).

4.13 Pravilo vštevanja v dohodke davčnega leta V dohodek, dosežen kot dobiček iz kapitala, se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički iz kapitala ali realizirane izgube iz kapitala. Dobiček ali izguba je realizirana v času odsvojitve kapitala.

- 28 -

4.14 Praktičen prikaz obdavčitve kapitala V pravilniku o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 130/2004, je tudi obrazec za napoved dobička iz kapitala, in sicer: Napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu za obdobje od ___ do ____. Samo napoved sestavlja osnovni obrazec svojimi prilogami. Na obrazcu so osnovni podatki: - podatki o zavezancu - podatki o odsvojitvi vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu - oprostitev plačila akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve

vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodka.

Zavezanec, ki ima kapital v kakršni koli obliki, mora izpolniti najprej priloge, ki so obvezna sestavina obrazca: - popisni list vrednostnega papirja - popisni list vrednostnega papirja, ki je v gospodarjenju pri borznoposredniški družbi

na podlagi pogodbe o gospodarjenju - popisni list vrednostnega papirja, ki ni del pretežnega lastniškega deleža - popisni list pretežnega lastniškega deleža. Zavezanec izpolni za vsako vrsto VP ali PLD svoj popisni list. Pri izpolnjevanju obrazca napovedi za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu, moramo dosledno upoštevati navodila, ki so objavljena skupaj z obrazcem. Zaradi lažjega razumevanja in primerjave podatkov, bom povzela napoved za leto 2004, ki bi naj bila podana po stari dohodninski zakonodaji do 28.2.2005, in jo preračunala po novem zakonu o dohodnini. S primerjavo podatkov iz napovedi bom dokazala, da se je sicer stopnja davka znižala iz 30 na 25 %, da pa se je sam znesek obdavčitve povečal. Povečan davek oziroma akontacija dohodnine dobička iz kapitala gre predvsem na račun tega, da se nabavna vrednost po novem ZDoh-1 več ne revalorizira, tako da so praviloma doseženi dobički večji, oziroma izgube manjše. Zavezanec je v svoji napovedi napovedal naslednje VP in deleže: delnice podjetja A, obveznice O, nominirane v evrih in deleže v podjetju. Delnice podjetja A: 15/9-2002 nakup 50 delnic , vsaka po 20.000 SIT za delnico 22/5-2004 prodaja 30 delnic po 22.000 SIT 10/8-2004 nakup 50 delnic, vsaka po 21.800 SIT in 15/12-2004 prodaja 40 delnic po 22.000 SIT. Zavezancu po izvršeni prodaji ostane 30 delnic podjetja A, ki jih je pridobil po ceni 21.800 SIT. Ob vsakem nakupu je imel zavezanec stroškov v višini 3.500 SIT, ob prodaji pa so mu bili zaračunani stroški v višini 1%. Obveznice O so nominirane v evrih, vrednost ene obveznice je 100 evrov, glavnica se bo izplačala na dan zapadlosti, obresti plačane ob nakupu, se pri izračunu ne upoštevajo.

- 29 -

Promet je bil naslednji: 31/8-2001 nakup 10 obveznic, nabavna cena 100 evrov, borzni tečaj 102,50 12/4-2002 nakup 20 obveznic, nabavna cena 100 evrov, borzni tečaj 101,70 5/7-2004 prodaja 20 obveznic po tečaju 102,20. Pri vsakem nakupu obveznic, je zavezanec imel za 3.500 SIT stroškov, stroški ob prodaji pa so bili v višini 1%. Zavezanec je kupil 100% delež podjetja D d.o.o. v vrednosti 5.000.000 SIT. 12/12-2004 je prodal 20% delež za 1.500.000 SIT. Ker nimamo na razpolago stroškov, ki jih je zavezanec imel pri nakupu in prodaji deleža podjetja, smo upoštevali najvišje možne stroške, ki jih priznava zakon. Iz dokumentacije, ki jo imamo, vpišemo podatke po kronološkem zaporedju na popisne liste, ki so obvezna priloga napovedi tako, da najprej vpišemo vse pridobitve, nato še vse prodaje. Za vsako vrsto vrednostnega papirja moramo izpolniti svoj popisni list. Za napoved davka od dobička iz kapitala po starem zakonu velja, da se nabavne vrednosti revalorizirajo in da je stopnja davka 30%. Preračun podatkov po starem zakonu: izračunamo zalogo delnic ob nakupu oz. prodaji, revalorizirano nabavno vrednost, prodajno vrednost in dobiček ali izgubo. Delnice A Revalorizirana nabavna vrednost je 1.531.900 SIT prodajna vrednost 1.540.000 SIT Dobiček = 8.100 SIT Obveznica O Da se izognemo tečajnim razlikam, se za preračun uporabi tečaj evra na dan nakupa. Revalorizirana nabavna vrednost je 519.111 SIT prodajna vrednost 453.358 SIT Izguba =65.753 SIT Delež v kapitalu D d.o.o. Revalorizirana nabavna vrednost je 1.106.900 SIT prodajna vrednost 1.500.000 SIT Dobiček =393.100 SIT Posamezne podatke vnesemo na popisne liste, nato pa sestavimo še osnovno napoved. V sami napovedi poračunamo izgube z dobičkom, ugotovimo, da bo zavezanec po odločbi, ki mu jo bo izdal davčni organ imel davčno osnovo v višini 335.447 SIT. Od tega bo plačal davek v višini 30%, kar znaša 100.634 SIT. Delnice A Dobiček = 8.100 SIT Obveznica O Izguba = 65.753 SIT Delež v kapitalu D d.o.o. Dobiček =393.100 SIT

- 30 -

Davčna osnova =335.447 SIT Davek 30% =100.634 SIT Napoved za odmero davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu je razvidna od strani 31 do 35.

- 31 -

- 32 -

- 33 -

- 34 -

- 35 - - 35 -

- 36 - - 36 -

- 37 -

Preračun po novem ZDoh -1: izračunamo vrednost ob pridobitvi z upoštevanjem stroškov, vrednost ob odsvojitvi, kjer prav tako upoštevamo nastale stroške. Velja da po novem zakonu ni več revalorizacije in da je stopnja davka nižja, to je 25 %. Delnice A Vrednost ob pridobitvi 1.443.000 SIT Vrednost ob odsvojitvi 1.524.600 SIT Dobiček = 81.600 SIT Obveznica O Vrednost ob pridobitvi 459.893 SIT Vrednost ob odsvojitvi 448.826 SIT Izguba =11.067 SIT Delež v kapitalu D d.o.o. Vrednost ob pridobitvi 1.010.000 SIT Vrednost ob odsvojitvi 1.485.000 SIT Dobiček = 475.000 SIT Osnova za davek od dobička je 545.533 SIT. Izgubo smo poračunali z dobičkom. 25 % davka znaša 136.383 SIT. Delnice A Dobiček = 81.600 SIT Obveznica O Izguba = 11.067 SIT Delež v kapitalu D d.o.o. Dobiček = 475.000 SIT Davčna osnova = 545.533 SIT Davek 25% = 136.383 SIT Osnova za odmerjen izračun po novem ZDoh-1 je razvidna od strani 37 do 41.

- 38 -

- 39 -

- 40 -

- 41 -

- 42 -

- 43 -

V primeru ni prikazanega primera PLD, ki je po novem zakonu obdavčen, do sedaj pa sploh ni bil, saj so tisti lastniki, ki so prodajali PLD, prodajali svoje deleže po preteku treh let in tako niso zapadli pod obdavčitev, kar bodo sedaj v vsakem primeru, razlika bo le v tem, ali se bo pri prodaji PLD upoštevalo znižanje davčne osnove ali ne. Prav tako nisem upoštevala prodaje nepremičnin in s tem povezanega ugotavljanja dobička iz kapitala. Do sedaj so bili primeri, da je imel davčni zavezanec hkrati s prodajo vrednostnih papirjev tudi prodajo nepremičnine pred potekom treh let in s tem tudi dobiček iz kapitala dosežen s prodajo nepremičnin tako redki, da v štirih letih, od kar delam na tem področju, še nisem zasledila primera, da bi zavezanec dosegel s prodajo nepremičnine izgubo, le-to pa uveljavljal v napovedi davka od dobička iz kapitala. Pri prodaji nepremičnin mora prodajalec, če proda nepremičnino pred rokom za katerega se ugotavlja dobiček oddati svojo napoved, na podlagi katere se izda odločba in tako ugotovi, ali je bila nepremičnina prodana z dobičkom ali z izgubo. Verjetno so bili primeri, da so zavezanci prodali nepremičnine pred potekom treh let, vendar so dosegali dobičke, kar pa se ne upošteva, saj je dobiček v tem primeru že bil obdavčen. Pri prodaji nepremičnin so novosti, predvsem v podaljšanem obdobju na 10 let od pridobitve do odsvojitve nepremičnine, poleg tega pa morajo biti izpolnjeni še nekateri drugi zakonski pogoji.

4.15 Sklepne ugotovitve Na področju obdavčitve dobička iz kapitala je pomembna novost podaljšanje roka imetništva kapitala, tako za nepremičnine, kot za pretežne lastniške deleže. Posebna ureditev, brez roka imetništva velja za odsvojitev PLD, se pa davčna osnova zmanjša za 60 %, če je od pridobitve do odsvojitve kapitala ali njegovega dela preteklo najmanj tri leta. Za nepremičnine velja po novem zakonu desetletni rok (razen v primerih, ki jih določa zakon). Rok imetništva ostaja nespremenjen za druge vrednostne papirje in deleže v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja. Naslednja pomembna novost, ki jo prinaša obdavčitev dobička iz kapitala je razširitev ugotavljanja dobička ne samo pri prodaji, ampak pri vsakršni odsvojitvi kapitala. Davek od dobička iz kapitala po ZDoh-1 je za zavezance manj ugoden vsaj iz vidika podaljšanja obdobja imetništva kapitala, kakor tudi zaradi širitve, to je vseh oblik odsvojitve kapitala. Ne glede na to pa sem na preprostem izračunu pokazala, kako nova davčna zakonodaja vpliva na obdavčitev fizičnih oseb, predvsem z vidika davka od dobička iz kapitala in da je dejansko obdavčitev manj ugodna za zavezance.

- 44 -

5 POSTOPEK ODMERE AKONTACIJE DOHODNINE OD DOBIČKA IZ KAPITALA OD ODSVOJITVE VREDNOSTNIH PAPIRJEV IN DRUGIH DELEŽEV V KAPITALU S PRIKAZOM PRAKTIČNEGA PRIMERA

5.1 Osnovni pojmi Dobiček iz kapitala je podvrsta dohodnine in se ugotavlja na podlagi napovedi, ki jo mora davčni zavezanec sam napovedati. Z oddano napovedjo se na pristojnem DU sproži proces za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu. Podatke o prodanih vrednostnih papirjih so dolžna dostaviti podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo vrednostnih papirjev, za vse fizične osebe, ki so v preteklem letu opravile promet z VP. Podjetja dostavijo podatke na pristojni DU, kjer se obdelajo tako prejeti podatki, ki se po prvi kontroli pošljejo naprej v RRC. Obdelave za podjetja potekajo na področju DP2, na področju DP1 pa potekajo vse obdelave za fizične osebe. Postopki od prejema do izdaje odločb so zapleteni in se opravljajo deloma na pristojnih davčnih uradih, deloma pa na Republiškem računalniškem centru (RRC) v Ljubljani. Med obdelavami se podatki prejeti s strani podjetij in od fizičnih oseb izmenjujejo, zato bom zaradi lažje predstavitve postopkov prikazala tudi grafični potek obdelav.

5.2 Napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu

Napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu mora vložiti davčni zavezanec do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto, razen davčnega zavezanca, ki je nerezident. Nerezident mora vložiti napoved v 15 dneh od odsvojitve, razen v primeru, ko napove vse odsvojitve VP v preteklem letu. Takrat nerezident vloži napoved do 28. februarja za preteklo leto. Napoved mora zavezanec vložiti pri pristojnem davčnem organu. Napovedi ne vlagajo zavezanci, ki so dosegli dobiček ali izgubo pri prvi odsvojitvi delnic ali drugih deležev v kapitalu, pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, in tisti zavezanci, ki so odsvojili VP po preteku treh let od pridobitve. V grafičnih prikazih so uporabljene naslednje kratice:

CENK(SQ) Evidenca napovedi, ki vsebuje podatke obrazca napovedi; v RRC je

centralna evidenca napovedi in združuje podatke vseh izpostav, v izpostavi pa je lokalna evidenca napovedi (vsebuje podatke zavezancev, ki so napoved oddali v izpostavi).

- 45 -

CENKPV Del evidence napovedi; vsebuje podatke popisnih listov vrednostnih papirjev.

CENKPD Del evidence napovedi; vsebuje podatke popisnih listov deležev v kapitalu.

CENKT(SQ) Del evidence napovedi in sicer vsebuje dodatne tekste, ki se bodo izpisali na odločbi.

CENKD Evidenca, ki vsebuje datume o prejetih odločbah (datum povratnice).

CEKK Evidenca kontrolnih podatkov; v RRC je centralna evidenca kontrolnih podatkov in združuje podatke vseh izplačevalcev, ki so dostavili podatke, za vse izpostave; v izpostavi pa je lokalna evidenca kontrolnih podatkov (podatki izplačevalcev, ki so, na osnovi Odredbe, izpostavi dostavili kontrolne podatke).

CEOK Evidenca odmer

CEK, CEKAL

Evidenca kontrolnih podatkov za odmero dohodnine, ki je v RRC centralna evidenca kontrolnih podatkov in združuje podatke vseh dostavljavcev za vse izpostave, v izpostavi pa je lokalna evidenca kontrolnih podatkov.

CEKV Evidenca kontrolnih podatkov virov dohodnine (31, 41, 56, 57). Evidenca se tvori ob sprejemu kontrolnih podatkov (CEKSQ.DAT) na izpostavi.

MPOZ Evidenca pozivov za oddajo napovedi od dobička iz kapitala. Vsebuje zavezance, ki niso oddali napoved imajo pa kontrolne podatke, ki kažejo da bi to morali storiti.

EDP Evidenca sprejetih paketov iz sistema eDavki

CEKSQ.DAT Datoteka kontrolnih podatkov dohodnine, ki jo RRC pošlje izpostavi

VIR41.DAT Datoteka s kontrolnimi podatki o opravljenem prometu z vrednostnimi papirji.

SIFOBC Podatek evidence kontrolnih podatkov; pomeni davčno izpostavo, v kateri zavezanec ureja davčne obveznosti glede na kraj bivanja (izpostava, v kateri je vpisan v davčni register oz. izpostava, kjer je oddal napoved). Na osnovi tega podatka obdelave razporedijo kontrolne podatke po izpostavah.

VP Okrajšava za vrednosti papir.

DK Okrajšava za delež v kapitalu.

PO Pravne osebe.

FO Fizične osebe.

SQ Podatkovne evidence v sekvenčni organizaciji so imenovane tako, da je imenu evidence (običajno v indeksni organizaciji) dodana pripona SQ.

DP1 Davčno poslovanje za fizične osebe.

SURS Kratica za Statistični urad Republike Slovenije

RRC RRC Računalniške storitve d.d., Jadranska 21, Ljubljana

- 46 -

GRAFIČNI PRIKAZ ŠT. 1: Potek obdelav od vnosa napovedi do izpisa odločb

Napoved

MBCvnos napovedi

CENKevidenca napovedi

Popisni listi

CENK SQ

CEOKevidenca odmere

CENKevidenca napovedi

MCBAIzpis odločb

Položnice

MCYsprejem podatkov

odmere

CEOK SQ

MBXpriprava zapisov o stanju napovedi

CENK SQ

Odločbe, seznami

Odločbe, seznami

Položnice

IZPOSTAVA CENTER

Pripravijo se samo napovedi, ki nimajo odločbe. Teh napovedi ni dovoljeno popravljati do sprejema odgovora s centra.

MCXpriprava odmernih

zapisov

MBYD sprejem podatkov o stanju napovedi

MBYCprevzem in sprejem podatkov napovedi

MCCAizračun odmere in ažuriranje odmerne

evidence

MCBAizpis kopij odločb,

položnic ter seznamov

CEOKevidenca odmere

MBXApriprava napovedi

za pošiljanje na center

- 47 -

5.3 Primerjava s kontrolnimi podatki Vsaka organizacija, ki se ukvarja s trgovanjem VP, je dolžna po zakonu zagotoviti podatke o nakupu in prodaji VP za posamezno leto. Tako se sproti ustvarja baza podatkov, ki nam služi za kontrolne podatke. Podatke, ki jih vsako leto sporočajo podjetja na DU, se prekontrolirajo, pošljejo na RRC. Podatki se na RRC obdelajo in glede na domicil zavezanca vrnejo kot kontrolni podatki na pristojni davčni uradi. Sedaj se začne na DU primerjava podatkov. Podatki po prejetih napovedih zavezanca in prejeti kontrolni podatki se med seboj primerjajo in ugotavljajo razhajanja. Pri kontroli podatkov ugotovimo veliko zavezancev, ki so »pozabili« oddati napoved. V primeru, da se pa razhajanja ugotovijo, je potrebno nepravilnosti oz. razhajanja ugotoviti in odpraviti. Podatke usklajujemo bodisi s kontrolnimi podatki, kjer pa to ni možno, je potrebno pozvati zavezanca in nepravilnosti odpraviti. Zavezanci pogosto v napovedi vpisujejo podatke, ki ne sodijo med obdavčljive prejemke, po zakonu o dohodnini. Takšni podatki bi lahko bili znesek celotnih kupnin od prodaje nepremičnine, prva prodaja delnic pridobljenih v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, prodaja delnic po preteku treh let od pridobitve, prodaja obveznic, ki so jih upravičenci prejeli po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ipd.

- 48 -

GRAFIČNI PRIKAZ ŠT. 2: Potek obdelav od sprejema kontrolnih podatkov s strani izplačevalcev do vključitve v evidenco kontrolnih podatkov

M AY Yspre jem kon tro ln ih

podatkov

IZPO ST AVA C EN T ER

C EKKSQ.D AT

Spre jem (zb iran je ) d iske t s stran i izp lačeva lca

Vk ljuč itev podatkov v evidenco kontro ln ih

poda tkov

D o ločan je šifre izpostave za

razde litev podatkov

R azde litev podatkov na posam ezne

izpostave

C EK Kev idenca kon tro ln ih podatkov

C EK Kevidenca kon tro ln ih poda tkov

M AAA, M AABizp is kon tro ln ih

poda tkov

Izp is D PM AAA,,D PM AAB

Kontro la in vk ljuč itev podatkov z d iske t v evidenco kontro ln ih

podatkov

Pošiljan je kontro ln ih

poda tkov na cen ter

DP2

C EKKSQ.D AT

C EKKSQ.D AT

DP1

C EK Kev idenca kon tro ln ih podatkov

5.4 Vabila Vabila se pošiljajo davčnim zavezancem pri katerih smo odkrili v postopku davčne kontrole določene nepravilnosti, bodisi, da zavezanec sploh ni oddal napovedi, pa bi jo glede na kontrolne podatke moral oddati, bodisi, da se podatki ne ujemajo. Zavezanec, ki je bil z vabilom vabljen h kontroli napovedi, mora s seboj prinesti vso dokumentacijo, s katero dokazuje pravilnost podatkov. Glede na same ugotovitve v postopku kontrole se sestavi zapisnik in po zapisniku se uskladijo razhajanja v napovedi.

- 49 -

5.5 Izdaja odločb Napoved je prekontrolirana, točni podatki se vnesejo v računalnik in se posredujejo v RRC za nadaljnjo obdelavo, to je izdajo odločb. Odločbe od dobička iz kapitala od odsvojitve VP in drugih deležev v kapitalu se po zakonu morajo izdati do 31. maja tekočega leta za preteklo leto. V odločbi davčni organ ugotovi dobiček ali izgubo ob odsvojitvi. Od dobička se obračuna davek v višini 25 %, od izgube se davek ne obračunava. Davek od dobička je podvrsta dohodnine, zato se ta davek všteva v dohodninsko napoved kot plačana akontacija dohodnine. Sam postopek izdaje odločb se opravi na RRC, podatki pa se posredujejo na DU. Vsi ostali postopki, ki so povezani z odločbami, to je izpis odločb, vročanje, knjiženje in vse ostale naloge v zvezi s tem se izvajajo na pristojni DU.

GRAFIČNI PRIKAZ ŠT. 3: Potek obdelav po izpisu odločb

C E O Ke v id e n c a

o d m e r e

M B Pv n o s d a tu m a

p r e je m a o d lo č b e ( v n o s p o v r a tn ic )

IZ P O S T A V A

C E N K De v id e n c a d a tu m o v p o v r a tn ic

M C K Ap r ip r a v a p o d a tk o v

z a k n j iž e n je ( b r e m e n itv e )

M M Xp r ip r a v a k o n t r o ln ih

p o d a tk o v z a d o h o d n in o

C E N T E R

P O M S Q.D A T

P o d a tk i z a k n již e n je s e p r ip r a v ijo s a m o z a o d m e r e , k i im a jo V N E Š E N D A T U M P O V R A T N IC E in N IS O K N J IŽ E N E .

K o n t r o ln i p o d a tk i z a d o h o d n in o s e p r ip r a v ijo s a m o z a o d m e r e , k i im a jo V N E Š E N D A T U M P O V R A T N IC E .

V IR.D A T

V IR.D A T

P o v r a tn ic e

- 50 -

5.6 Sklepne ugotovitve Postopek odmere akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu predstavlja sklop posameznih obdelav, ki so med seboj zelo prepletene. Posebej pozorni moramo biti, ko se srečujemo s podatki, ki jih predlagajo pravne osebe oz. podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo vrednostnih papirjev in drugih deležev ter s podatki, ki so nam jih sporočili z napovedjo zavezanci sami. Kvalitetni kontrolni podatki so nam lahko dobra osnova za izdajo pravilne odločbe za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu. Na podlagi kontrolnih podatkov se ugotovi veliko število nepravilnosti, velikokrat pa se tudi zgodi, da zavezanca pozovemo, da nam posreduje podatke in v postopku davčne kontrole ugotovimo, ali je zavezanec dejansko zavezanec za oddajo napovedi glede na kontrolne podatke ali ne. Vsepovsod, kjer so ugotovljena kakršna koli razhajanja se zavezanca vedno pozove oz. vabi, da se lahko izjasni o vseh dejstvih, ki vplivajo na odmero. Na podlagi odločb o odmeri akontacije dohodnine od dobička iz kapitala od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu kot podvrste dohodnine, se lahko zavezancem izda končna odločba o dohodnini.

- 51 -

6 POSTOPEK ODMERE DOHODNINE Dohodnina je zelo pomemben vir državnega proračuna in se na osnovi zakona razmejuje na prihodke občinskega in republiškega proračuna. Z zakonom je določeno, kateri prihodki so prihodki republike in kateri prihodki pripadajo občinam ter kateri se razporejajo med republiko in občino.

6.1 Napoved odmere dohodnine Zavezanci za dohodnino, rezidenti in nerezidenti, ki imajo vir v Sloveniji, so dolžni vložiti napoved za odmero dohodnine za preteklo leto do 31. marca. Napoved vložijo na javni poziv. Obrazec za oddajo dohodninske napovedi za leto 2005 oz. po ZDoh-1 še ni objavljen, zato ga ne morem komentirati oz. dodati kot prilogo. Menim, da ne bo bistvenih sprememb na obrazcu in da bodo samo dodane vrstice novih virov dohodkov, ki jih prinaša novi ZDoh -1. V napovedi so dolžni zavezanci prikazati resnične in poštene podatke o vseh vrstah oziroma posameznih dohodkih, plačanih davkih, prispevkih, olajšavah, podatkih o zaposlitvah in če je potrebno tudi podatke o prometu preko računa pri bankah. Zavezanec v napoved prepiše poleg splošnih podatkov še podatke, ki jih je prejel od izplačevalcev dohodkov. Izplačevalci dohodkov so namreč po vsakoletni Odredbi o dostavi podatkov za odmero dohodnine, dolžni do 31. januarja predložiti vse podatke o izplačilih fizičnim osebam. Zavezanci so dolžni oddati napovedi na pristojni davčni urad. Pristojnost se določa po domicilu zavezanca. Po prejetih in vseh vnesenih napovedih se podatki pošljejo na RRC, kjer se najprej začnejo vršiti računalniške kontrole napovedane dohodnine in primerjava s kontrolnimi podatki. Te kontrole so tako vsebinske kot računske. Kontrole se začnejo vršiti šele takrat, ko so vnesene napovedi na vseh davčnih uradih in poslani podatki za celotno državo na RRC. Kontrole so različne, tako za vzdrževane člane, posebne olajšave, ipd., ki so glede na zavezance lahko v pristojnosti različnih davčnih uradov. Če se podatki glede na računalniške kontrole ne ujemajo, se vrši najprej blokada napovedi, kar pomeni, da je potrebno takšne napovedi posamezno reševati, če je potrebno s samim zavezancem, z izplačevalcem dohodkov ali pa z drugim davčnim uradom. Podatki iz vseh napovedih dohodnin se vrnejo na pristojne DU, kjer se podatki ponovno pregledajo. Napovedi, pri katerih ni bilo razhajanj s kontrolnimi podatki, se posredujejo nazaj na RRC in se izvrši postopek odmere dohodnine, ostale napovedi pa se razčiščujejo in usklajujejo podatki. Pri vsaki napovedi, kjer je bilo ugotovljeno neskladje s kontrolnimi podatki se na DU sproži postopek davčne kontrole. Kontrola se izvaja tako za posamezno fizično osebo kot za pravno osebo. Napoved, ki ni prekontrolirana in usklajena, ne more v odmero.

- 52 -

Zavezancem, ki niso vložili napovedi za odmero dohodnine, se odmera lahko izvrši na podlagi kontrolnih podatkov, ki so jih predložili izplačevalci dohodkov. V primeru, da ni ne vračila ne doplačila dohodnine, se odmera zaradi ekonomičnosti postopka ne izvede. Zavezanci, ki opravljajo dejavnost, pa ne vložijo podatkov, so s strani davčnega organa pozvani, da vložijo napoved za odmero dohodka iz dejavnosti, saj je iz uradnih evidenc davčnega organa razvidno, kateri zavezanci v roku niso oddali ustrezne napovedi. Če napovedi kljub temu ne oddajo, davčni organ odmeri davek iz dejavnosti na podlagi cenitve. Zaradi prepozno vložene ali nevložene napovedi se zavezanec mandatno kaznuje o čemer se vodi posebna evidenca.

6.2 Izdaja odločb Ko so opravljeni vsi vnosi in kontrole in so odpravljene nepravilnosti, se preko Republiškega računalniškega centra začnejo izdajati odločbe o odmeri dohodnine. Odločbe morajo biti po zakonu izdane najpozneje do 31. oktobra za preteklo leto. Izdaja odločb poteka po obrokih »tranšah«. Tranše so izpisi določenega števila odločb, saj hkraten izpis vseh odločb ni mogoč. Zaradi prevelikega števila naenkrat izdanih odločb bi lahko prišlo do nepravilnega zagotavljanja sredstev v proračunu, do neobvladovanja reševanja pritožb, podanih vlog za obročno plačilo, odlog ali odpis dohodnine. Odločbe o odmeri dohodnine se vročajo po pošti z osebno vročitvijo. Izdaja odločbe o dohodnini pove, kolikšen je letni davek od dohodka posameznega zavezanca. Iz odločbe je tudi razvidno ali je zavezanec med letom plačal preveč ali premalo davka v obliki akontacij oziroma davčnega odtegljaja. V odločbi mora biti naveden znesek odmerjene dohodnine, znesek akontacij dohodnine oz. davčnega odtegljaja ter znesek doplačila ali vračila preveč vplačanega davka. V primeru, da je z odmerno odločbo ugotovljeno preplačilo dohodnine, ki znaša nad 1.000 SIT, se vračilo dohodnine nakaže na zavezančev transakcijski račun, v primeru, da tega ni navedel v napovedi, pa s položnico, na podlagi katere lahko preveč vplačani davek dobi izplačan na katerikoli banki ali pošti, v roku 30 dni od prejema odločbe. Če je bila med letom premalo plačana dohodnina, je potrebno razliko zavezancu doplačati. Doplačilo mora zavezanec opraviti prav tako v roku 30 dni po prejemu odločbe, po tem roku se začnejo obračunavati zamudne obresti, davčni organ pa lahko uvede tudi postopek prisilne izterjave, s katerim doseže poplačilo obveznosti.

- 53 -

6.3 Sklepne ugotovitve Postopek odmere dohodnine poteka podobno kot postopki pri posameznih podvrstah dohodnine. Razlika je v tem, da morajo biti najprej izdane odločbe o posameznih podvrstah dohodnine, saj šele takrat lahko pridobimo končne in pravilne podatke za posamezen vir dohodnine, ki bodo vključeni v končno odmero dohodnine. Postopek odmere dohodnine se začne z oddajo napovedi dohodnine. Podatki se najprej vnesejo, prekontrolirajo in nato posredujejo na RRC. Po opravljenih kontrolah na RRC-ju se podatki vrnejo na pristojne DU, kjer se ponovno sprožijo kontrole. Izmenjava podatkov med RRC in DU poteka tako dolgo, da so podatki usklajeni in se odločba lahko izda. Sam potek izdaje odločb (izpis odločb in vročanje) poteka preko RRC, vsi ostali postopki pa se izvajajo na DU. Število oddanih napovedi dohodnine se iz leta v leto povečuje, s tem pa tudi število ugotovljenih nepravilnosti.

- 54 -

7 PROBLEMI POVEZANI Z DOHODNINO Davčni zavezanci zelo hitro ugotovijo »davčne luknje«, ki so jim osnova, da svojih davčnih obveznosti ne izvršujejo tako kot bi morali, ampak se jim na vse mogoče načine izogibajo. Pri nas je tako kot v svetu, še vedno prisotna utaja davkov. Učinki namernega utajevanja davkov so naslednji (Krnec 1997,12): - zmanjševanje proračunskih prihodkov, - razslojevanje prebivalstva, saj tisti, ki utajujejo davke bogatijo na račun tistih, ki tega

ne počno, - povečanje davčnih obremenitev poštenih davkoplačevalcev, - zmanjšanje učinkovitosti davčnega sistema, - povzročanje nelojalne konkurence, ki jo poštenim ekonomskim subjektom

predstavljajo nepošteni, to zmanjšuje gospodarsko učinkovitost in na koncu povzroča še zmanjšanje gospodarske rasti in bruto domačega proizvoda na prebivalca,

- zlorabljanje proračunskih prenosov, ki je kot povratni učinek utajevanja in se pojavi na izdatkovni strani proračuna.

Ker davčni sistem že do sedaj ni bil popoln, je v letu 2005 začela veljati nova davčna zakonodaja, s katero bi se naj odpravile stare nepravilnosti in dosegli cilji, ki so bili zastavljeni z novo zakonodajo, to pa so predvsem: - določiti obremenitev posameznikov glede na višino dohodka in osebni status - v večji meri upoštevati socialno komponento dohodnine - razširiti davčno osnovo - zaščititi domačo davčno osnovo - preprečiti mednarodno dvojno obdavčitev. V zakonu so opredeljeni rezidenti, za katere velja obdavčitev po načelu svetovnega dohodka in nerezidenti za katere velja obdavčitev po viru dohodka, kar pa pomeni, da se razširja obseg davčne obveznosti. Pod obdavčitev zajemamo vse dohodke fizične osebe v davčnem letu, za samo obdavčitev pa velja pravilo negativne definicije dohodka, kar pomeni »dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno«. Pri določanju dohodka veljajo določena splošna pravila, ki jih moramo uporabljati in po katerih se moramo ravnati: - določanje višine dohodka v primeru transakcij med povezanimi osebami - definicija povezanih oseb - določbe za zaščito davčne osnove in - definicija družinskih članov. Ker se po novem zakonu o dohodnini moramo ravnati že od 1. januarja leta 2005 in so se že s tem dnem pojavila marsikatera nerešena vprašanja, je Generalni davčni urad s tem dnem uvedel informacijske pisarne na vseh davčnih uradih, na katere se lahko obračajo zavezanci in pravne osebe s svojimi vprašanji. V primeru, da odgovora ni mogoče posredovati takoj, se vprašanje posreduje naprej na Generalni davčni urad oziroma na pristojno ministrstvo. Vprašanja so registrirana centralno za vso Slovenijo, prav tako pa tudi odgovori nanje, tako da si davčni delavci lahko med seboj pomagamo in na že enako

- 55 -

ali podobno zastavljeno vprašanje enako odgovorimo. Vedeti moramo, da davčni delavci nismo svetovalni organ, da to delo opravljajo davčni svetovalci, da pa moramo zagotoviti informacije. S tem se bomo izognili dejanskim problemom, ko bo v letu 2006 potrebno prvič predložiti novo davčno napoved. Podjetja in izplačevalci dohodkov so morali začeti uporabljati novo davčno zakonodajo že s 1.1.2005. Za fizične osebe pa se bo vpliv nove davčne zakonodaje v bistvu prestavil na čas, ko bo potrebno oddati prvo dohodninsko napoved za leto 2005, to je do 31. marca 2006. Če primerjamo podatke o napovedani dohodnini, lahko ugotovimo, da število oddanih napovedi in s tem povezanih izdanih odločb iz leta v leto raste. V letu 2004 je bilo po podatkih iz letnega poročila DURS15 razvidno, da je bilo za 7.5% več nepravilnosti kot v letu 2003. Najpogostejše napake so: - nepravilno napovedani bruto prejemki zavezanca; - nepravilno uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane; - napačno napovedane akontacije davka; - napačno uveljavljeni dejanski stroški zavezanca in nepravilno uveljavljanje olajšav. Pri ugotavljanju nepravilnosti smo ugotovili tudi, da se nekatere nepravilnosti dogajajo zaradi neznanja in nenamerno, da pa imamo določene zavezance, ki so nepopravljivi povratniki. Na podlagi ugotovitev je bila v letu 2004 povečana davčna obveznost zavezancem za 21,6% več kot v letu 2003. Z novo dohodninsko zakonodajo se širi krog zavezancev in davčne osnove. Glede na to lahko predvidevamo, da se bo število oddanih napovedi povečalo, prav tako pa se bo povečalo tudi število napovedi, ki so v zakonu navedene kot podvrste dohodnine.

15 http://www.gov.si/durs/other/DURS-letno_porocilo_2004.pdf

- 56 -

8 SKLEP Zakon o dohodnini je bil uveden v Republiki Sloveniji leta 1991. Od takrat pa do danes je doživel že vrsto sprememb, najpomembnejša pa se je zgodila s 1. januarjem 2005, ko smo začeli uporabljati nov Zakon o dohodnini in z njim povezan sklop davčne zakonodaje. Dohodnina je daleč najpomembnejši neposredni davek, ki obdavčuje osebne prejemke državljanov Republike Slovenije in vire dohodkov, ki so nastali na ozemlju Republike, hkrati pa je tudi eden najpomembnejših proračunskih virov. Dobiček iz kapitala je podvrsta dohodnine. Spada med pasivne dohodke. Do sedaj je bil obdavčen dobiček iz kapitala od prodaje nepremičnin in vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu, če je le ta bila izvršena prej kot v treh letih. Z novo zakonodajo se razširja davčna osnova, ki poleg prej navedenega kapitala, na novo opredeljuje pojem pretežnega lastniškega deleža ali njegovega dela in ga tudi obdavčuje. Spreminja se tudi obdobje obdavčitve kapitala, kjer velja, da se pri nepremičninah obdavčuje odsvojitev kapitala v obdobju 10 let, za PLD velja, da se zniža davčna osnova za 60 %, če je od pridobitve do odsvojitve preteklo najmanj tri leta ter da so vrednostni papirji in drugi deleži v kapitalu obdavčeni, če je od pridobitve do odsvojitve preteklo manj kot tri leta. S tem se razširja krog davčnih zavezancev. Dobiček iz kapitala je obdavčen po stopnji 25 %. Nabavna vrednost kapitala se več ne revalorizira, priznani stroški pa so zakonsko določeni, kar pomeni, da prihaja praviloma do večje davčne osnove, ki je sicer obdavčena z nižjo stopnjo kot do sedaj. Iz tega izhaja tudi moja trditev, da je nova zakonodaja manj ugodna za davčne zavezance. Postopek obdavčitve dobička iz kapitala kot podvrste dohodnine se začne tako, da zavezanec sam vloži Napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala z odsvojitvijo vrednostnih papirjev ter drugih deležev v kapitalu. Napoved mora oddati do 28. februarja za preteklo leto. Davčni organ odmeri na podlagi napovedi akontacijo dohodnine, ki jo nato davčni zavezanec uveljavlja v dohodninski napovedi. Z vložitvijo napovedi se za zavezanca konča postopek v zvezi z davkom od dobička iz kapitala oziroma z napovedjo za dohodnino, za davčni organ pa sprejem napovedi pomeni šele začetek postopka odmere dohodnine, najprej davka od dobička kot podvrste dohodnine, nato pa je potrebno še iste podatke vključiti v samo dohodnino in upoštevati posamezne podvrste dohodkov kot celoten vir dohodkov zavezanca, saj ima lahko en zavezanec več podvrst dohodnine. Pri tistih podvrstah dohodnine, kjer zavezanci oddajo napovedi, se v samo dohodninsko napoved ne vpisujejo podatki, ampak se le obkrožijo viri dohodnine. Za davčne urade to pomeni, da je zavezanec sicer napovedal vir dohodka, da pa mora podatek pridobiti sam davčni urad, na podlagi odločbe, ki jo je izdal. Velja namreč, da so roki za izdajo odločb za podvrste dohodnine po zakonu kasnejši, kot je rok za oddajo napovedi dohodnine,

- 57 -

hkrati pa to tudi pomeni, da davčni organ ugotavlja akontacijo dohodnine oz davčni odteglaj kot končni davek. Na podlagi prejetih napovedi fizičnih oseb oz. davčnih zavezancev se na DU sprožijo postopki, ki so potrebni za izdajo odločb. Najprej se vse napovedi vnesejo in prekontrolirajo, nato se podatki posredujejo na RRC kjer so obdelajo ter vrnejo nazaj na DU. Podatki, pri katerih ni ugotovljenih nepravilnosti, se sporočijo nazaj na RRC, kjer se izdajo odločbe, ostale napovedi pa se v postopku davčne kontrole uskladijo. Ko se odpravijo vse nepravilnosti je možna izdaja odločbe. V delu smo opozorili na nekatere nepravilnosti, ki se pojavljajo v zvezi z oddanimi napovedmi, predvsem na področju davka od dobička iz kapitala od prodanih vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu oziroma pri napovedi dohodnine.

- 58 -

9 POVZETEK Pobiranje davkov je odvisno od tega, kako imamo urejeno davčno zakonodajo. Sistem mora biti stabilen in trajen. Politične, gospodarske in družbene potrebe, povezovanja z EU in razvoj, so narekovali, da smo spremenili celotno zakonodajo na področju davkov. Nova zakonodaja bi naj bila prijazna in pravična do vseh davčnih zavezancev. Z njo se spreminja sistem obdavčitve, tako, da bi nižji dohodki bili manj obdavčeni, hkrati pa bi se naj bolj obdavčil kapital in premoženje. Novi Zakon o dohodnini prinaša kar nekaj novosti. Za sam zakon pravijo, da je izjemno nepregleden in preprostemu uporabniku nerazumljiv, saj skuša zelo podrobno opredeliti posamezne pojme in postopke. Za takšen zahteven in precizen zakon je po vsej verjetnosti kriv stari zakon, ki je bil preveč splošen in nedorečen. Posledice tega so se kazale v zahtevnih postopkih pri reševanju sporov. Zakona o dohodnini ni mogoče brati samega zase, ampak je potrebno upoštevati še druge zakone in predpise. V tem sklopu moramo posebej upoštevati Zakon o davku od dohodka pravnih oseb, Zakon o davčnem postopku, Zakon o splošnem upravnem postopku in sporazume oz. pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodkov. Zakon o dohodnini natančno določa zavezance, vrsto dohodkov in način obdavčitve dohodkov. V zakonu se uveljavlja: - načelo obdavčitve rezidentov po svetovnem dohodku in nerezidentov po viru dohodka; - razširitev davčne osnove, zajeti so vsi dohodki fizičnih oseb; - pravila, ki določajo vir dohodka; - delitev dohodkov na aktivne in pasivne; - spremenjena lestvica dohodnine. Spremembe zakona bodo vplivale na način obdelave podatkov, saj bo za izvajanje zakona potrebno zagotoviti novo računalniško in programsko podporo. Sami postopki glede oddaje napovedi, kontrol in izdaje odločb se bodo spremenili le toliko kot to zahteva Zakon o davčnem postopku. Na področju obdavčitve dobička iz kapitala je novost podaljšanje roka imetništva kapitala za nepremičnine in za pretežne lastniške deleže. Pri PLD velja posebna ureditev brez roka imetništva pri odsvojitvi, pri odsvojitvi PLD po poteku treh let, se osnova zmanjša za 60%. Pri nepremičninah po novem velja rok deset let (prej tri), za vrednostne papirje in deleže v gospodarskih družbah pa velja isti triletni rok. Stopnja davka od dobička iz kapitala se po novem zakonu zmanjšuje iz 30 % na 25 %. Z vsako napovedjo dohodka steče proces odmere davka. Proces odmere davka pomeni vnos, kontrole podatkov, izpis odločb, vodenje knjigovodskih evidenc v zvezi z vplačilom oziroma vračilom davka. Davki so prisilna dajatev, zato moramo vsi, tako davčni zavezanci, kot davčni delavci, poznati zakonodajo in napovedati in odmeriti točno toliko davka kot je potrebno, nič več in nič manj.

- 59 -

Ključne besede: davek, dohodnina, akontacija dohodnine, davčni odtegljaj, davek od dobička iz kapitala, rezident, nerezident, vir dohodka v Sloveniji.

- 60 -

10 SUMMARY The collection of taxes depends on the tax legislation scheme of the country. The system needs to be stable and permanent. Political, economical and social requirements, integrations with EU and development have dictated the changes of the entire legislation in the area of taxes. The new legislation is should be friendly and impartial to all taxable persons. It is bringing changes into the system of taxation, according to which lower incomes should be taxed less, while capital and property should be taxed the most. The new Personal Income Tax Act has brought quite a few novelties. The law itself is said to be extremely complex and incomprehensible to an ordinary user, since it tries to define individual notions and procedures in detail. The reason for such a complex and precise law probably lies in the previous law, which was too general and indeterminate. The outcomes of this were complicated procedures occurring in dispute settlements. Personal Income Tax Act cannot be read on its own. One must also take into consideration other laws and regulations, especially Corporate Income Tax Act, Taxation Procedure Act, General Administrative Procedure Act and agreements or contracts on the avoidance of double taxation of incomes. Personal Income Tax Act precisely defines taxable persons, sources of income and the process of taxation of incomes. The act puts into effect: - principle of taxation of the residents according to world-wide income and non-

residents according to source income; - expansion of tax base, including all incomes of natural persons; - regulations determining the source of income; - the split of income into active income and passive income; - the modified scale of personal income tax. The changes of legislation will affect the system of data processing, because the implementation of the new act requires new technical and software support. The procedures concerning the submission of tax return, the control and the issuing of tax decisions will be changed only as much as required by the Taxation Procedure Act. In the area of taxes on capital gains the novelties include the extention of the period of holding of capital for real estate and for substantial shareholding. Substantial shareholding is subject to specific arrangements without the period of holding for disposal. Disposal of substantial shareholding after the period of three years will result in the reduction by 60%. For real estate the new period is ten years (three years according to the previous law) and for securities and for the share in companies it remains three years. With the new law, the rate of tax on capital gains is reduced from 30% to 25%. Every tax return initiates the process of levy of tax. The process of levy of tax includes entering the data, controlling the data, writing the decisions and keeping account registers related to the payment or refund of taxes.

- 61 -

Taxes are compulsory charges and for this reason both the taxable persons and tax consultants should be familiar with the legislation and should assess and levy the tax no more or no less as necessary. KEY WORDS: tax, personal income tax, prepayment of income taxes, withholding tax, tax on capital gains, resident, non-resident, source of income in Slovenia.

- 62 -

11 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE

1. http://www.gov.si/durs/index.php?lg=sl&f=02,01.html 2. Zakon o dohodnini - ZDoh-1 (Ur. l. RS, št. 54/04 (56/04, 62/04, 63/04- popr.),

80/04 in 139/04 - ZDoh-1B) 3. Zakon o davčni službi (Ur.l.RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 35/98-Odl.US 48/98,

26/99, 54/99 - ZFPPod, 61/00-Odl.US, 85/00, 100/00-Odl.US, 79/01, 33/03-Odl.US)

4. Zakon o davčni službi - ZDS-1 (Ur. l. RS, št. 57/04, 139/04), neuradno prečiščeno besedilo

5. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur.l. RS, št. 59/99, 57/01 in 59/01) 6. Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 18/96, 78/96-Odl.US, 87/97, 35/98-

Odl.US, 82/98, 91/98, 1/99, 108/99, 37/01-Odl.US, 97/01, 14/03, 31/03-Odl.US, 33/03-Skl.US, 105/03-Odl.US,109/04-Odl.US)

7. Zakon o davčnem postopku - ZDavP-1 (Uradni list RS, št. 54/04, 57/04, 109/04 - Odl. US., 128/04-odl. US in 139/04 - ZDavP-1A), neuradno prečiščeno besedilo

8. Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04) 9. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1 (Uradni list RS, št.

20/04 - UPB2, 54/04 (56/04, 62/04, 63/04- popr.), 136/2004 Odl.US) 10. Pravilnik o obrazcih za obračun davčnih odtegljajev ter o načinu in rokih

predlaganja obrazcev davčnemu organu (Ur. l. RS št. 125/04) 11. Pravilnik o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine (Ur. l. RS št.

130/04) 12. Pravilnik o obrazcu priglasitve uveljavljanja odloga ugotavljanja davčne

obveznosti pri podaritvi kapitala zakoncu ali otroku (Ur. l. RS št. 130/04) 13. Pravilnik o obvestilu za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane pri

izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine (Ur. l. RS št. 130/04)

14. Pravilnik o obrazcih za zahtevke za uveljavitev ugodnosti iz mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja (Ur. l. RS št. 138/04)

15. Pravilnik o obrazcu za obračun posebnega davka na določene prejemke (Uradni list RS, št. 140/2004)

16. Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo (Uradni list, št. 142/04)

17. http://www.racunovodja.com/doc/srs_kaz.asp. 18. Rožič, Uroš, 2004. Društvo davčnih svetovalcev Slovenije.11. dnevi slovenskih

davčnih svetovalcev. Čatež, 13-15 maj 2004, 33-51, Obdavčitev fizičnih oseb. 19. Zakon o obligacijskih razmerjih, Ljubljana 1997. 20. Krnec, Gorazd. 1997. Utajevanje davkov v Sloveniji. Denar št. 10:12-14. 21. http://www.gov.si/durs/other/DURS-letno_porocilo_2004.pdf. 22. http://www.gov.si/durs/index.php?lg=sl&f=03.html

- 63 -

12 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

Ime Definicija pojma, kratice ali okrajšave

EU Evropska unija

RRC Republiški računalniški center

VP Vrednostni papirji

PLD Pretežni lastniški delež ali njegov del

ZDoh – 1

Zakon o dohodnini, ki je začel veljati s 1. januarjem 2005

ZDDPO-1 Zakon o davčnem pstopku

ZDavP-1 Zakon o davčnem postopku

DU Davčni urad

GDU Generalni davčni urad

KDD Klirinško depotna družba

CENK(SQ) Evidenca napovedi, ki vsebuje podatke obrazca napovedi; v RRC je centralna evidenca napovedi in združuje podatke vseh izpostav, v izpostavi pa je lokalna evidenca napovedi (vsebuje podatke zavezancev, ki so napoved oddali v izpostavi).

CENKPV Del evidence napovedi; vsebuje podatke popisnih listov vrednostnih papirjev.

CENKPD Del evidence napovedi; vsebuje podatke popisnih listov deležev v kapitalu.

CENKT(SQ) Del evidence napovedi in sicer vsebuje dodatne tekste, ki se bodo izpisali na odločbi.

CENKD Evidenca, ki vsebuje datume o prejetih odločbah (datum povratnice).

CEKK Evidenca kontrolnih podatkov; v RRC je centralna evidenca kontrolnih podatkov in združuje podatke vseh izplačevalcev, ki so dostavili podatke, za vse izpostave; v izpostavi pa je lokalna evidenca kontrolnih podatkov (podatki izplačevalcev, ki so, na osnovi Odredbe, izpostavi dostavili kontrolne podatke).

CEOK Evidenca odmer

CEK, CEKAL Evidenca kontrolnih podatkov za odmero dohodnine, ki je v RRC centralna evidenca kontrolnih podatkov in združuje podatke vseh dostavljavcev za vse izpostave, v izpostavi pa je lokalna evidenca kontrolnih podatkov.

CEKV Evidenca kontrolnih podatkov virov dohodnine (31, 41, 56, 57).

- 64 -

Evidenca se tvori ob sprejemu kontrolnih podatkov (CEKSQ.DAT) na izpostavi.

MPOZ Evidenca pozivov za oddajo napovedi od dobička iz kapitala. Vsebuje zavezance, ki niso oddali napoved imajo pa kontrolne podatke, ki kažejo da bi to morali storiti.

EDP Evidenca sprejetih paketov iz sistema eDavki

CEKSQ.DAT Datoteka kontrolnih podatkov dohodnine, ki jo RRC pošlje izpostavi

VIR41.DAT Datoteka s kontrolnimi podatki o opravljenem prometu z vrednostnimi papirji.

SIFOBC Podatek evidence kontrolnih podatkov; pomeni davčno izpostavo, v kateri zavezanec ureja davčne obveznosti glede na kraj bivanja (izpostava, v kateri je vpisan v davčni register oz. izpostava, kjer je oddal napoved). Na osnovi tega podatka obdelave razporedijo kontrolne podatke po izpostavah.

VP Okrajšava za vrednosti papir.

DK Okrajšava za delež v kapitalu.

PO Pravne osebe.

FO Fizične osebe.

SQ Podatkovne evidence v sekvenčni organizaciji so imenovane tako, da je imenu evidence (običajno v indeksni organizaciji) dodana pripona SQ.

DP1 Davčno poslovanje za fizične osebe.

SURS Kratica za Statistični urad Republike Slovenije