Nov proizvodni obrat za gradbene premaze v Zvezdi-Helios 39 POMLAD 2012.pdf · v Zvezdi-Helios V Skupini Helios gradimo V podjetju Zvezda-Helios, ki je član Skupine Helios in se

št. 39 / leto: X

Domžale, marec 2012Glavna urednica: Nataša Hajdinjak

Odgovorna urednica: Polona StarePoštnina plačana pri pošti 1230 Domžale

Brezplačen izvod

Stran 2Miha SteinbücherUspešno smo certificirali premazne sisteme za rezervoarje

Stran 4Rajko Miklič Mobihel v deželi "tam spodaj"

Stran 6Ana ČernacAkrilne barve za les in kovino HELIOS TESSArOL so prava odločitev

Nov proizvodni obrat za gradbene premaze v Zvezdi-HeliosV Skupini Helios gradimo V podjetju Zvezda-Helios, ki je član Skupine Helios in se nahaja v Gornjem Milanovcu v Srbiji, smo 7. marca pod sloganom »Gradimo naprej« odprli nov proizvodni obrat praškastih gradbenih premazov. V letu 2011 so v Zvezdi-Helios v investicije vložili 2,5 milijona evrov. Glavnina teh sredstev je bila namenjena gradnji in opremi novega obrata, ki je največja investicija podjetja v zadnjih 12-ih letih.

Novi obrat je zgrajen po svetovnih stan-dardih za tovrstno

tehnologijo in bo podjetju omogočil povečanje proi-zvodnih kapacitet praškastih gradbenih premazov. Gra-dnja obrata je potekala leto dni. V tako kratkem času so namestili tudi najsodob-nejšo tehnološko opremo za proizvodnjo tovrstnih izdel-kov. Ta bo omogočala uved-bo nekaterih novih izdelkov, ki jih do sedaj v Skupini Helios še nismo proizvajali. Predvsem pa pomeni prenos proizvodnih kapacitet bliže srbskemu in sosednjim tr-gom.

Praškasti gradbeni prema-zi so izdelki za fasadne sis-teme (kiti, lepila…) in sodijo v skupino dekorativnih pre-

mazov. Dekorativni premazi so v Skupini Helios največji in najpomembnejši ter naj-bolj perspektiven proizvodni program. Z njimi smo lani ustvarili 39 % količinske pro-daje oz. 23 % vrednostne pro-daje Skupine Helios.

Podjetje Zvezda-Helios je pomemben proizvajalec Skupine Helios, saj je v letu 2011 podjetje ustvarilo 10 % količinske oz. 8 % vredno-stne prodaje Skupine. Z od-prtjem novega obrata so pri-čakovanja v Skupini Helios seveda še večja, tako glede prihodnje prodaje dekora-tivnih premazov kot prodaje podjetja Zvezda-Helios.

Kot je na otvoritvenem dogodku poudarila direk-torica Zvezde-Helios Sta-nica Levajac, je bilo prete-

klo leto še eno uspešno leto v poslovanju Zvezde-Helios. Od vstopa v Skupino Helios v letu 2003 do danes so na-mreč prodajo podjetja pove-čali kar za osemkrat.

»V Skupini Helios smo na investicijo v Srbiji zelo pono-sni, saj ni bilo lahko v teh kri-znih časih zbrati energijo in potrebna investicijska sred-stva za gradnjo novega obra-ta gradbenih premazov«, pa je povedal Uroš Slavinec, predsednik uprave Helios Domžale, d. d.

Slovesne otvoritve so se udeležili srbski predstavniki gospodarstva, občine, po-slovni partnerji ter profesio-nalni uporabniki materialov za zaključna dela v gradbe-ništvu.

Polona Stare

Nov obrat v Zvezdi-Helios

Nameščena je najsodobnejša tehnološka oprema

Investicijo so odprli (z desne proti levi): Uroš Slavinec, predsednik uprave Helios Domžale, Stanica Levajac, generalna direktorica Zvezde-Helios, Franc But, veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji in Milisav Mirković, župan občine Gornji Milanovac.

barve govorijopomlad 2012www.helios.si

2kovinarstvo

Uspešno smo certificirali premazne sisteme za rezervoarjeProtikorozijska zaščita iz Heliosa Premazni sistemi za rezervoarje predstavljajo pomemben del Heliosove protikorozijske zaščite. Namenjeni so tako za uporabo v petrokemični industriji, transportu, predelavi in skladiščenju nafte ter naftnih derivatov, kakor tudi za shranjevanje drugih vrst tekočin. Prav posebno vlogo imajo premazni sistemi, namenjeni stiku z živili in s pitno vodo.

P remaze, nekateri so novo razviti, druge pa uspešno proizva-jamo in tržimo že dalj časa, smo certificirali z namenom, da ponovno potrdimo kakovost naših izdelkov, tudi zato, da

olajšamo in potrdimo izbiro naših kupcev. Obenem želimo s temi premazi priti na nova, predvsem zahodnoevropska tržišča. Za ne-katere aplikacije, posebej izpostavljamo stik s pitno vodo, je certi-fikacija premaznega sistema zakonsko zahtevan pogoj za njegovo prodajo.

Za certificiranje smo izbrali več uglednih domačih in tujih labo-ratorijev glede na njihove akreditacije in predvideno ciljno tržišče certificiranih premazov.

Premazni sistem za notranjost rezervoarjev smo tako certi-ficirali za stik s surovo nafto po standardih ISO 2812-1 : 2007 in ASTM D 6943-10.

Premazne sisteme, primerne za zaščito zunanjosti prosto-stoječih jeklenih rezervoarjev, smo certificirali glede na njiho-vo protikorozijsko zaščito v skladu s standardom ISO 12944 – 6, in sicer za korozijske razrede C4 srednja, C4 visoka, C5-I visoka in C5-M visoka.

Pomembno vlogo pri varnem skladiščenju nafte in naftnih deri-vatov imajo antistatični premazni sistemi, namenjeni pred-vsem pohodnim površinam zunanjosti rezervoarjev. Certi-fikacijo teh smo izvedli po standardu SIST EN 1127 – 1 : 1998.

Novo razviti breztopilni sistem, namenjen stiku s pitno vodo, smo certificirali v skladu s standardoma ENV 852 in ISO 8795.

V zadnjih mesecih smo v Heliosu uspešno certificiral tudi vrsto drugih premazov, posebej na področju komercialnega transporta, ki vam jih bomo predstavili v prihodnjih številkah.

Miha SteinbücherRezervoar za naftne derivate, Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, Ortnek

Deli rezervoarja za nafto, Nafta Lendava

Rezervoar za naftne derivate v gradnji, Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, Ortnek

Rezervoarji za nafto, INA, Reka, Hrvaška

Certifikat o ustreznosti premaznega sistema po ISO 12944 – 6 za korozijski razred C5-M

Certifikat o ustreznosti premaznega sistema po ASTM D 6943-10

Chemical resistance test of coating system 24. 11.2011.VEKOR Kft. Project num.: Ig-113/25 1/1

1

This protocol can be copied only in full length without permission of the author Heliosolajeng2.doc

VEKOR Korrózióvédelmi, Analitikai KFT.

8200 Veszprém, Wartha V. u. 1.

Tel/fax: (88)428-514 e-mail: [email protected] www.vekor.hu

PROTOCOL

On behalf of Helios Slovenija (SI-1230 Domžale, Szlovénia, Slovenija Kolicevo 2.) chemical resistance test of coating system had been done. Coating system (tank inside)

Type Product name DFT Primer EPOLOR PRIMER B 50 µm Intermed. REZISTOL EFA B 2×175 µm Total thickness 400 µm

Photo 1 Before the exposition

Photo 2 After 168 hours crude oil test

Test had been done according to the standard MSZ EN ISO 2812-1:2007. The test period was 168 hours according to standard MSZ EN ISO 12944-6:2000.

Based on the test results it is determined, that the coating system resists to crude oil. Veszprém, November 15, 2010.

dr. Márton Horvátth

managing director, magistrate and engineer chamber expert

Certifikat o ustreznosti premaznega sistema po ISO 2812-1 : 2007

Ena od slabosti pri UV premazih za beton je pojav »zadrge«, kot kaže slika 4.

Pojav »zadrge« nastane, ker UV svetloba uhaja (seva) z roba opre-me za UV utrjevanje ter predhodno utrdi površino na stiku med utrjenim in neutrjenim pasom, v globini pa premaz ostane še ne-utrjen. Do popolnega utrjevanja se površina in globina premaza razlikujeta v skrčenju in pojavi se »zadrga«.

Obstaja več pristopov za minimiziranje ali odpravo »zadrge«. Časi med posameznimi fazami utrjevanja morajo biti čim krajši, povr-šina za utrjevanje v enem prehodu čim večja, prav tako energija UV luči za utrjevanje, debelina nanosa filma pa pod 250 mikronov.

Pojav »zadrge« lahko zmanjšamo tudi z ustrezno izbiro monome-rov, oligomerov, fotoiniciatorjev in aditivov. To ima seveda vpliv tudi na končno lastnost premaza in zato morajo biti vsi parametri

Prednosti, ki smo jih po-sebej izpostavili, so po-večana produktivnost,

hitrejša, enostavnejša izvedba, prihranek energije, izpolnitev okoljske zakonodaje. Površine, obdelane z UV premazi, so lah-ko večslojno obdelane v enem dnevu. Možnost številnih na-pak (navzemanje smeti in pra-hu, deformacij) je tako manjša, časi do uporabe pa krajši, ker so obdelane talne površine pripra-vljene za takojšnjo obremenitev.

Premazi za beton se lahko upo-rabijo na tleh, ki so izpostavlje-na različnim, pogosto ostrim razmeram, kot so močne ke-mikalije v tovarnah, različne tekočine in sokovi v trgovinah z živili, velika obremenitev v trgovskih centrih, vroče pnev-matike v garažah in skladiščih. Tudi v teh razmerah se priča-

kuje, da bo premaz obdržal do-ber videz in učinkovitost. Ide-alno je, če premaz ne rumeni med UV utrjevanjem ali upora-bo, če je odporen na praske in abrazijo, odporen na madeže, topila oz. ima odlično kemijsko odpornost. Te lastnosti so po-trebne tako pri transparentnih kot tudi pri pigmentiranih be-tonskih premazih.

Odpornost proti odtisom vroče pnevmatike je pomembna za aplikacije v garažah in skladi-ščih. Premazi brez te odporno-sti se zmehčajo zaradi vročine in vode z gum avtomobilov in viličarjev. Zaradi pritiska teže vozil plastifikatorji v gumah ve-žejo gumo na premaz. Končni rezultat je odstranitev prema-za in črni odtisi gume na pre-mazu. Premazi z višjo gostoto premreženja se bolje obnesejo

v teh aplikacijah kot premazi, ki so manj zamreženi. To na-kazuje na še dodatno prednost uporabe UV utrjujočih prema-zov, saj so to premazi z visoko gostoto premreženja in odlič-nimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi.

Testiranje navzemanja vroče in mokre pnevmatike je bilo izvedeno na UV utrjujočem pigmentiranem premazu za beton na osnovi poliester akri-lata. Premaz je bil apliciran na vlaknaste cementne plošče.Pnevmatike se niso lepile na premaz, suha guma ni pustila nobenih sledov, mokra guma je pustila sled, sicer zmanjšano, a še vidno po čiščenju. Ti rezul-tati so boljši kot tisti, ki so zna-čilni pri 2K epoksi premazih na vodni osnovi. Rezultati so pri-kazani na slikah 1, 2 in 3.


3aktualno

Premazi za betonske podlageUV premazi za profesionalno rabo, 2. del V prejšnji številki časopisa Barve govorijo smo vam predstavili možnost uporabe UV utrjujočih premazov in ustrezno tehnologijo ter opremo na področju profesionalne rabe za obdelavo lesenih talnih oblog. Tokrat vam predstavljamo možnost uporabe le-teh tudi na betonskih površinah.

Pravilna uporaba UV enot za utrjevanje je pogoj za ustrezen videz površine. Enota za UV utrjevanje je mobilna in se pre-mika po podlagi. Razdalja med UV enoto za utrjevanje in podlago ter hitrost pomika lahko varirajo med UV postopkom utrjevanja.

Treba je paziti, da se zagotovi popolno utr-jevanje na celotni površini, da je le-to siste-matično in da med pasovi, ki jih zajame UV enota, ne ostajajo neutrjena področja.

Pri delu z mobilnimi enotami za UV utrjevanje je treba poskrbeti za popolno osebno zaščito!

Modernasvet

Darko Čevkainštruktor

Sl. 4: Pojav »zadrge« pri UV utrjujočih premazih

Sl. 5: Aplikacija premaza

Sl. 1: Odpornost na odtis vroče, suhe pnevmatike

Sl. 2: Odpornost na odtis vroče, mokre pnevmatike

Sl. 3: Odpornost na odtis vroče, mokre pnevmatike po čiščenju (testirano po interni metodi)

dobro nadzorovani. V tem primeru so lahko pigmentirani siste-mi še bolj dovzetni za pojav »zadrge«, ker UV svetlobo absorbira tudi pigment. Utrjevanje premaza v globini je tako lahko še bolj problematično. Teksturni UV premazi, kjer se uporabljajo različ-na polnila - aluminijev oksid, pesek, prav tako skrijejo ta efekt. Pomembna je tudi izbira opreme. Proizvajalci opreme so izvedli izboljšanja, uporabili fleksibilno zaščito za blokado prodiranja sve-tlobe na robovih ter izboljšali tudi dizajn luči za utrjevanje.

Aplikacija premaza, utrjevanje in lastnosti

Premaz apliciramo z uporabo valjčka ali T-paličnega aplikatorja na poprej kemijsko očiščeno površino, sledi mehansko jedkanje in brušenje površine (slika 5).

Premaz nanašamo v 2 – 3 slojih, v skupni količini 200 – 250 µm.

Potrebna jakost za utrjevanje je v prvi fazi želiranja 580 mJ/cm2 pri hitrosti pomika 10m/min, za končno UV utrjevanje premaza pa 850 mJ/cm2 pri hitrosti pomika 5-7m/min.

Po UV utrjevanju je premaz oz podlago možno takoj izpostaviti obremenitvam in transportu.

Premaz je enokomponenten, z nizko vsebnostjo VOC, odlikujejo ga visoka abrazijska obstojnost in trajnost, enostaven je za vzdr-ževanje.

Mateja Šlibar

tovni vojni. Danes živi v Avstraliji med 25.000 in 30.000 Slovencev, večina v večjih industrijskih središčih, zlasti v Sydneyu in Melbournu. Na začetku so se zaposlovali kot nekvalificirani delavci v gradbeništvu, rudarstvu in železarstvu ter na plantažah sladkornega trsa. Večina si je po nekaj letih materialno opomogla in zdaj med njimi najdemo precej podjetnikov, ugle-dnih uslužbencev, umetnikov in politikov. Miloš Lajovic je n. pr. postal prvi avstralski senator neanglosaškega rodu.

GospodarstvoNacionalna valuta je avstralski dolar, vreden približno 0,6 evra. Avstra-

lija je ena izmed gospodarskih velesil sveta. Edinstvena je v tem, da so, za razliko od ostalih velesil, do nedavnega preko 60 % celotnega izvoza pred-stavljali kmetijski izdelki in surovine. Edinstvena je tudi v tem, da se je gospodarska kriza ni niti dotaknila.

Dandanes rudarstvo in energetika pri izvozu že postajata pomembnejša od kmetijstva, vendar so nekateri kmetijski izdelki še vedno zelo pomemb-ni, še posebej volna (v Avstraliji je okoli 160 milijonov ovac) in govedina. V svetovnem merilu je Avstralija največja pridelovalka boksita, svinca in diamantov, druga po pridelavi železa, cinka in urana ter tretja po pridelavi zlata in srebra. Njen najpomembnejši trgovski partner je Japonska.

Mobihel v AvstralijiAvtoreparaturni trg je v Avstraliji zelo močan in razvit. Na trgu so priso-

tni vsi veliki proizvajalci: Du Pont, Standox, Glasurit, PPG... Poleg velikih svetovnih igralcev se na trgu pojavljajo materiali iz Azije, Kitajske in bli-žnjega vzhoda (Libanon, Egipt). Močna je tudi lokalna proizvodnja, med


4avtoličarji

Mobihel v deželi

Nekaj malega geografije in zgodovine Avstralija je edina naseljena celina, ki v celoti leži pod ekvatorjem. Meri

okrog 7,7 mio km² in šteje dobrih 20 milijonov prebivalcev. Je najbolj rav-na od celin, njena najvišja točka je gora Mt. Kosciusko v Novem Južnem Welsu. Glavno mesto je Canberra, ki jo mnogi zamenjujejo s Sidneyjem, ki pa je največje mesto.

Avstralija je večnacionalna država. Pretežni del prebivalstva so predniki Britancev, poleg njih sta dokaj številčni še skupini grških in italijanskih korenin. Prvotnih prebivalcev Aboriginov je danes zelo malo. Živijo pred-vsem na severnem delu. Ti so iz Azije prišli pred več kot 40.000 leti, do-mnevno s čolni iz lubja, in se izkrcali na severu. S seboj so pripeljali divje pse, prednike današnjih dingov. Ti kamenodobski lovci niso poznali loka in puščic, pri lovu so si pomagali z zelo premišljenimi pripravami: bume-rangom in woomerjem, posebnim lučalom kopja.

Po nekaterih ocenah naj Aborigini ne bi bili prvi prišleki, temveč naj bi to bili Bugi, pomorščaki in trgovci z indonezijskega otoka Sulavesi.

Prava zgodovina Avstralije se je začela pisati šele s prihodom Britan-cev. Prvi je jugovzhodne obale Avstralije odkril James Cook, potem ko je obplul Tasmanijo, ki jo je pred tem že odkril Abel Tasman. Cook se je najprej izkrcal v zalivu Botany, danes delu Sidneya, kjer je razvil britansko zastavo in vzhodno obalo razglasil za britansko. Poimenoval jo je Novi Južni Wales.

Britanci so po izgubi ameriških kolonij začeli iskati nova ozemlja, kamor bi lahko »izvozili« kaznjence iz, zaradi zelo stroge kazenske zakonodaje, prenatrpanih britanskih zaporov. Za kazensko kolonijo so izbrali prav za-liv Botany. Ladja s prvimi 730 kaznjenci ter preko 200 vojaki, nekateri med njimi so imeli s seboj tudi žene in otroke, je tja prispela leta 1787.

Za prve naseljence je bilo življenje zelo težko. O poljedelstvu so vedeli le malo ali nič, zato so bile letine slabe, primanjkovalo je hrane. Živeli so na ozkem priobalnem področju. Šele leta 1813 jim je uspelo priti čez gore in odkriti rodovitna prostranstva v notranjosti dežele, kar jim je omogočilo povečano pridelavo hrane.

Slovenci v AvstralijiPrvi so se po 1. svetovni vojni tja podali primorski Slovenci. Izseljevanje

se je nekoliko okrepilo po letu 1924, ko je v Italiji zavladal fašizem, zelo močno pa povečalo po letu 1945. Sprva je šlo za ekonomsko, kasneje tudi za politično migracijo, slednje še posebej velja za obdobje takoj po 2. sve-

V programu MOBIHEL smo za dežele, kjer prevladujejo visoke temperature, naredili nov trdilec, ki se uporablja za utrjevanje MOBIHEL 2K HS brezbarvnih lakov pri temperaturi aplikacije od 30 – 40 º C. Poimenovali smo ga MOBIHEL 2K HS trdilec 4350.

Pri lakiranju brezbarvnih lakov je zelo pomembno, da se glede na temperaturo aplikacije izbere pravi trdilec, da dobimo lep končni videz premaza.

Modernasvet

Janja Matičič,vodja servisakupcev

proizvajalci je daleč največji PPG – Protec. Avstralski vozni park je zelo specifičen in se precej razlikuje od evropskega.

Pretežno ga sestavljajo vozila do-mačega proizvajalca Holden, poja-vljajo pa se tudi evropski, korejski in japonski avtomobili. Od neavstral-skih prevladujejo japonski.

Ena od posebnosti trga so t. i. specialni pigmenti v prahu (pow-der pigments), ki jih pri proizvajal-cu Holden dodajajo v večino svojih OEM nians. Ti pigmenti se tre-nutno pojavljajo predvsem na av-stralskem tržišču, a po najnovejših informacijah jih je v zadnjem času zaslediti tudi že izven Avstralije.

Druga posebnost avtoreparatur-nega trga je povezana s klimatski-mi razmerami. Največja težava je izredno močno sončevo UV seva-nje, ki ima zelo negativen vpliv na obstojnost premazov. Predvsem gre za brezbarvne lake, za katere veljajo izredno visoki standardi za obstojnost na UV žarke. Za izdela-vo brezbarvnih lakov se uporabljajo najkvalitetnejši UV absorberji. Ker UV absorberji vplivajo na stopnjo odtenka barve laka, je potrebna po-sebna pazljivost pri uporabi teh ab-sorberjev, tako glede kvalitete kot vsebnosti, saj je toleranca na poru-menelost razmeroma nizka.

Mobihel je na trgu prisoten od po-letja 2011. Generalni uvoznik in dis-tributer je podjetje Helios Coatings Australia PTY LTD, ki je bilo usta-novljeno prav z namenom trženja našega avtoreparturnega programa. Je v solastništvu podjetja Florite Coatings, ki ima v lasti tudi manjšo tovarno za proizvodnjo antikoro-zivnih temeljnih premazov, eno- in dvokomponentnih pokrivnih avto-reparaturnih premazov, pokrivnih premazov za industrijo, nekaj male-ga vodnih premazov za les, barv za steklo… Podjetje je ustanovil nekda-nji lastnik Proteca, pred petnajstimi leti vodilnega proizvajalca avtorepa-raturnih materialov v Avstraliji. Le- tega je pred nekaj leti prodal ame-riškemu koncernu PPG, sam pa je kupil takrat slabo delujočo tovarno Florite coating, jo uspešno saniral in zagnal v dobro delujoče podjetje za proizvodnjo premazov.

→

"taM sPodaj"

Novi Mobihelov trg. Na kaj najprej pomislite, ko slišite za Avstralijo? Stavim, da se nam vsem pred očmi najprej prikažejo kenguruji in koale, sledijo verjetno znamenita Sydneyjska opera, pa čudovite peščene obale, kjer novo leto pričakajo kar v kopalkah, medtem ko mi v Sloveniji zmrzujemo. Od lanskega avgusta jaz čutim nekoliko drugače. Prva misel, ki me prešine, je MOBIHEL. Ne, ni pomota, od lanskega avgusta je avtoreparaturni program MOBIHEL prisoten tudi na najbolj oddaljenem in najmanjšem kontinentu, v deželi »down under«, kot se rado reče Avstraliji.

Trening center srednje šole za avtokleparje, ličarje in avtomehanike v Sydney-ju

Mešalnica pri enem od Mobihelovih distributerjev (desno je avtor članka)


5

NOV CERTIFIKAT POR ZA HELIOS TBLUS Združenje kemijske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije je januarja Heliosu, Tovarni barv, lakov in umetnih smol Količevo, podelilo certifikat Program odgovornega ravnanja (ali POR = angl. Responsible Care).

Program odgovor-nega ravnanja je

svetovna pobuda kemij-ske industrije, v okviru katere se predstavniki kemijske industrije pro-stovoljno zavežemo, da bomo skrbeli za urav-notežen razvoj svoje panoge s posebnim poudarkom na zagota-vljanju nenehnih izbolj-šav na področju varstva okolja, varovanja zdrav-ja in varnosti pri delu, kakor tudi za odkrit in korekten odnos do jav-nosti.

Gizela Mesec

Podjetje Helios Coatings Australia se nahaja v okolici Sydenyja. Trenu-tno so dejavni v širši in ožji okolici Sydneyja. Glede na zahtevnost trga menijo, da bodo, če jim bo uspelo na tem obmo-čju, lahko uspešni kjerkoli v Avstraliji. Postavili so štiri področne distributer-je, ki tržijo izključno avto-reparaturni program MOBIHEL.

Skrbijo tudi za tehnično podporo v smislu posta-vljanja mešalnic, inštrui-ranja, servisiranja obsto-ječih in iskanja novih strank.

Kar zadeva končne kupce, t. j. avtoservise in ličarske delavnice, bi rad izpostavil njihovo zelo dobro, če ne vrhunsko opremljenost z vse-mi potrebni orodji, vključno z briz- galnimi kabinami.

Ob svojem prvem obisku lani no-vembra sem med drugim obiskal tudi srednjo šolo za avtokleparje, ličarje in avtomehanike v Sydney--ju. Šola ima zelo veliko delavni-co (trening center) za praktično usposabljanje učencev. V njihovem centru smo izpeljali teoretično in praktično predstavitev celotnega programa MOBIHEL. Učenci so bili s prikazanim zadovoljni. Po spremljanju moje predstavitve so poprijeli za »pištole« in še sami preizkusili predstavljene materi-ale. Splošen odziv je bil zelo po-zitiven. Verjamem, da bo zaradi tovrstnih akcij, ki jih nameravajo nadaljevati (v obliki sponzorstva z materiali), marsikateri od učen-cev ime in kasneje izdelke MO-BIHEL ponesel v svojo delavnico.

Splošni vtisAvstralija je v mnogočem zelo

drugačna od ostalega sveta. Tako kot na primer vozijo po »napačni strani« cest, imajo drugačne na-vade in dojemanje tudi pri avto-reparaturah. Potrebnega bo kar nekaj prilagajanja oz. usklajevanja pri tehtalnih programih, kodiranju barvnih nians, dodajanja receptur za barvne nianse, ki se pojavljajo samo v Avstraliji itd. Skratka, dela je še precej, vendar Avstralija je že pregovorno dežela velikih prilo-žnosti.

Prepričan sem, da je to tudi za MOBIHEL perspektiven trg, trg neslutenih razsežnosti, verjamem, da tudi za Helios v celoti.

Rajko Miklič

novice

Na srečanju smo ponovno podelili nagrade za najbolj-še izdelano fasado iz Heliosovih materialov.

V izboru je bilo kar 600 fasad, nagrado »Najlepša fasada 2011« pa so prejele tri. Strokovna komisija je imela precej dela, fasade pa je ocenjevala po naslednjih kriterijih: arhi-tektura objekta, število uporabljenih nians in natančnost izdelave, obdelava robov na vogalih, obdelava robov okoli oken in vrat.

Na srečanju fasaderjev smo podelili tudi priznanja proda-jalnam, ki so v letu 2011 prodale največ termoizolacijskih sistemov SPEKTRA ter izvajalcem v kategoriji »Najboljši projekt 2011«.

Jadranka Orlović

Najlepša fasada v srbiji 2011V okviru slovesnosti ob odprtju novega proizvodnega obrata praškastih premazov za gradbeništvo je v začetku marca v Gornjem Milanovcu v Srbiji potekalo srečanje najboljših fasaderjev iz Srbije.

Najlepša fasada 2011, 1. mesto

Najlepša fasada 2011, 2. mesto Najlepša fasada 2011, 3. mesto


6slikopleskarstvo

akrilne barve za les in kovino HELIos tEssaroL so prava odločitevPremazi na vodni osnovi Evropska zakonodaja je z letom 2010 ponovno omejila količino hlapnih organskih snovi (VOC – Volatile Organic Compound) v barvah za les in kovino za široko porabo.

Omejitve so težje uresničljive predvsem pri premazih na osnovi topil, pri katerih zgornjo dovoljeno mejo dosežemo z vnašanjem vode ali z večanjem količine suhe snovi. Pri vodnih premazih so dovoljene

količine VOC veliko laže dosegljive. Zato so v industriji barv za široko porabo vedno bolj v ospredju barve na osnovi vode, ki v preteklosti niso imele take veljave. Poleg zakonodaje predstavlja pomemben dejavnik pri razvoju barv na vodni osnovi tudi uporabnik. Ta vedno bolj posega po premazih, ki so zdravju in okolju bolj prijazni, ki ne smrdijo, ne zahtevajo dodatnega topila za redčenje in umivanje orodja, saj za to uporabimo kar vodo.

Pomembna prednost vodnih barv je krajši čas sušenja apliciranega filma. Tako lahko veliko prihranimo pri času aplikacije celotnega sistema na les ali kovino, to je 1 sloj osnovne barve in 2 sloja emajla.

Prihranek pri času aplikacije

Topilni emajl: Vodni emajl:

1 x HELIOS TESSAROL osnovna barva

24 h1 x HELIOS TESSAROL akril osnovna barva

6 h

1 x HELIOS TESSAROL emajl 24 h 1 x HELIOS TESSAROL akril emajl 6 h

2 x HELIOS TESSAROL emajl 24 h 1 x HELIOS TESSAROL akril emajl 6 h

3 DNI 18 UR

Zelo pomembno je, da so topilni premazi pretežno na alkidnih vezivih in zato sčasoma rumenijo, medtem ko naši vodni emajli vsebujejo akrilna in stiren akrilna veziva. V vodnem temelju za železo imamo poleg antikorozivnega do-datka tudi epoksi estersko vezivo, ki prav tako izboljša antikorozivne lastnosti. Zaradi take vezivne sestave naši vodni premazi ne rumenijo. Nanašamo jih lahko s čopičem, valjčkom ali brizganjem. Pri brizganju po potrebi redčimo do 10 % z vodo.

Premazni sistem

PodlagaPriprava pod-lage Impregnacija

Temeljni premaz Končni premaz

Les znotrajbrušenje, odstranjevanje nečistoč

/

1x HELIOS TESSAROL akril osnovna barva za les

2x HELIOS TESSAROL akril emajl

zunajbrušenje, odstranjevanje nečistoč

1x HELIOS BORIimpregnacija

2x HELIOS TESSAROL akril osnovna barva za les


Železo, jeklo znotrajodstranjevanje rje in nečistoč

/

1x HELIOS TESSAROL akril osnovna barva za železo


zunajodstranjevanje rje in nečistoč

/

2x HELIOS TESSAROL akril osnovna barva za železo


Stari premazi

znotrajzunaj

čiščenje in brušenje ter odstranjevanje poškodovanih premazov

1x impregnacija ali 1 - 2x ustrezni temeljni premaz

1 - 2x HELIOS TESSAROL akril emajl

V zadnjih letih smo s skrbnim izborom vrste in količine surovin izboljšali ap-likativne lastnosti in končni videz vodnega premaza na lesu in kovini. Opti-mizirali smo razliv in stekanje, povečali odprti čas, izboljšali kritnost in povečali debelino filma, ki ga lahko nanesemo s čopičem ali z valjčkom. Počasi torej

odpravljamo predsodke, ki so dolga leta veljali za vodne barve; da ne tvorijo lepega filma, da so premalo kritne, da stekajo itd.

Iz leta v leto tudi povečujemo pro-dajni program in letos pripravljamo prenovljeno linijo vodnih emajlov.

Novost - satin nianse HELIO TESSAROL akril emajl

Na trg bomo lansirali nove satin ni-anse HELIOS TESSAROL akril emajla za les in kovino – s svilenim polmat videzom in z izboljšano kritnostjo.

Glede na aktualne sijajne nianse, smo razširili ponudbo za dve niansi – toplo svetlo zeleno in čokoladno temno rjavo, torej skupno 12 nians. Nianse so zelo žive in čiste, za bolj umirjene tone priporočamo meša-nje z belim HELIOS TESSAROL akril satin emajlom. Za boljšo predstavo, kakšno nianso dobimo pri mešanju z belo, bomo na barvne karte dodali tudi nianse, mešane z belo.

Dušan Jagodič,tehničnisvetovalec

Pri premazovanju lesa, ki vsebuje v vodi topne, obarvane sestavine (hrast, kostanj, grče pri lesu iglav-cev…) priporočamo upo-rabo osnovnega premaza HELIOS TESSAROL akril osnovna barva za les, ki vsebuje poseben aditiv za blokado v vodi topnih snovi.

Modernasvet

Mešalni sistem HELIOMIxPoleg že pripravljenih ninas imamo tudi sodoben mešalni sistem HELIOMIx, ki omogoča pripravo več tisoč nians vodnega emajla za les in kovino – v sijajni in satin izvedbi. Nianso lahko izberemo po različnih barvnih kartah – Harmo-nia, Monicolor, Eurotrend, RAL, NCS…

V mešalnih sistemih HELIOMIx imamo lastne Heliosove pigmentne paste, ki so brez hlapnih organskih komponent in so prijazne do zdravja in okolja. Pri HELIOS TESSAROL akril emajlu smo zaradi (pre)slabe kritnosti rumenih, oranžnih in rdečih nians prešli iz 3-baznega na 5-bazni sistem. Dodali smo četrto, rumeno obarvano bazo B4 in peto, rdeče obarvano bazo, B5 za ru-mene, oranžne in rdeče nianse, ki so zaradi vsebnosti organskih pigmentov problematične glede kritnosti. Izboljšana kritnost je razvidna iz slike 3, kjer je stara kvaliteta narejena na transparentni bazi B3, nova pa je pri rumeni ni-ansi RAL1018 in oranžni niansi RAL 2003 narejena na bazi B4, pri rdeči niansi RAL3020 pa na bazi B5.

Baza B1 je primerna za zelo svetle pastelne nianse, ker ima veliko količino be-lega pigmenta, baza B2 z manjšo količino belega pigmenta za srednje inten-zivne nianse, transparentna baza B3 pa predvsem za zelo intenzivne ali temne modre, zelene, vijolične in rjave nianse.

V prodajni program smo z lanskim letom uvrstili tudi vodni emajl, ki je zaradi prilagojene vezivne sestave primeren za nanašanje na radiatorje in radiatorske cevi – HELIOS TESSAROL akril emajl za radiatorje. Ima zelo visok sijaj, zdrži temperature do 120 ° C in zaradi svoje kemijske sestave ohranja začetno be-lino. Če ga nanašamo z brizganjem, je lahko radiator med nanašanjem tudi segret.

Za lesene površine v bivalnih prosto-rih, kjer želimo ohraniti vidno struktu-ro lesa, je odličen HELIOS TESSAROL akril lak – sijajna in satin izvedba. Lak ima neizrazit vonj, zato prostora med nanašanjem ni treba zračiti. Sijajni lak lesu da sijaj, satin lak pa ga svilnato za-matira. Laka ne rumenita, les tudi dol-goročno ohrani svojo naravno barvo.

Uredite si svet po svoje – pobarvajte ga s HELIOS TESSAROL akril barva-mi za les in kovino!

Ana Černac Levo - sijajni lak, desno – satin lak

TESSAROL akril emajl1 S - Beli satin

1 - Beli sijaj

TESSAROL akril emajl6 S - Rumeni satin

TESSAROL akril emajl11 S - Oranžni satin

TESSAROL akril emajl10 S - Oker satin

TESSAROL akril emajl5 S - Rdeči satin

TESSAROL akril emajl7 S - Modri satin

TESSAROL akril emajl16 S - Svetlo zeleni

satin

TESSAROL akril emajl4 S - Zeleni satin

TESSAROL akril emajl3 S - Kavno rjavi

satin

TESSAROL akril emajl18 S - Čokoladno

rjavi satin

TESSAROL akril emajl17 S - Bordo violet

satin

TESSAROL akril emajl2 S - Črni satin

2 - Črni sijaj

stand. ton : bela =

1 : 1

stand. ton :


novice 7

Do konca aprila teče nov razpis za projekt oživljanja krajevnih vodnjakov v Sloveniji. Na razpisu lahko sode-lujejo občine, ki bodo zagotovile vsa potrebna dovo-

ljenja in soglasja, projekt podprle z delom lastnih finančnih sredstev ter priskrbele izvajalca del. Orientacijska vrednost razpisa je 17.000 EUR. Prednost pri izbiri bodo imele prijave za projekt oživljanja vodnjakov, v okviru katerih bo predvidena zasnova lokalne vodne učne poti z vključitvijo obnovljenega vodnjaka, ki jo bodo pripravili učenci osnovne ali srednje šole v občini. Nagradni sklad za leto 2012 je 4.200 EUR.

V Heliosu smo v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor do sedaj obnovili že 78 vodnjakov v 67-ih slovenskih občinah. Nazadnje smo januarja odprli prenovljeni župnijski vodnjak oz. t. i. »forški štapuh« na Sv. Jereneju nad Muto, 1.030 m visoko.

Vodnjak bo Osnovna šola Muta s pomočjo občine razvila in smiselno vključila v nastajajočo planinsko vodno učno pot Od slapa do vodnjaka, v okviru katere bo predstavljen svet vode in življenja ob njej v porečju reke Bistrice od preteklosti do danes.

Obnovitvena dela na vodnjaku so izvedli domači mojstri v skladu s smernicami Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor od junija do konca oktobra 2011, in sicer tako, da je skladen s starim župniščem. Zunanje ogrodje je na star način ročno tesano, sestavljeno je iz dveh nosilnih ste-brov, ki nosita dvokapno, s šintli oz. skodlami pokrito streho. Vodo iz vodnjaka dvignemo z lesenim čebrom na vretenu.

Matjaž Ledinek

Srečanje s slovenskimi kupci dekorativnih premazov v Moravskih Toplicah

Naše trženjsko podjetje HGtrade je sredi marca ponov-no organiziralo srečanje s svojimi kupci. Dvodnevno

srečanje je tokrat potekalo v Termah Sončni park Vivat v Moravskih Toplicah. Povabilu se je odzvalo 166 kupcev. Predstavili smo jim novosti v izdelčnem spletu posameznih blagovnih znamk dekorativnega programa Skupine Helios in trženjske aktivnosti, ki jih bomo izvajali ob uvajanju novih izdelkov na trg ter pri pospeševanju prodaje obstoječih.

V okviru družabnega dela srečanja smo izkoristili tudi ponud-bo kompleksa Term Sončni park Vivat ter obiskali Radgonsko klet in Oljarno Šeruga. P. S.

Sočasno s snovanjem nove vloge blagovne znamke Color smo se lotili tudi prenove Colorjeve spletne strani. Na že poznanem spletnem naslovu www.color.si tako najdete nove vsebine, ki

smo jih namenili blagovni znamki Color. Spletna stran je zasnovana na osnovi primarne zgodbe - enostavne izbire pravega izdelka Color, ki bo ustrezno zaščitil predmete oz. površine v vašem domu.

Zasnova spletne strani sledi enostavnosti izbire pravega izdelka Color v treh korakih: 1. korak:Izberete površino, ki jo želite zaščititi - leseno, kovinsko ali zidano.2. korak:Pregledate osnovni opis nabora izdelkov Color, ki vam na prvem mestu postreže z informacijo o tem, ali gre za prosojni ali prekrivni premaz, in izberete ustrezni izdelek.3. korak:Preverite tehnične informa-cije izdelka, ki ste ga izbra-li za zaščito vaše površine, izračunate povprečno pora-bo na kvadratni meter povr-šine, nato pa, če želite, lahko nadaljujete tudi z nakupom preko spletne trgovine.

Andreja Roš

oglejte si prenovljeno spletno stran www.color.siProdajne police smo že v preteklem letu dopolnili z izdelki Color v prenovljeni embalaži. Prenovljeni asortiman izdelkov Color združuje osnovne izdelke, ki jih potrebujemo za zaščito površin v svojem domu.

odprt je nov razpis, letos pa smo odprli vodnjak v občini MutaOživljamo slovenske vodnjake

"Forški štapuh" na Sv. Jereneju nad Muto

Izobražujemo slikopleskarje in fasaderje po SlovenijiPo vseh večjih prodajnih mestih Mavrice v Sloveniji že od februarja potekajo izobraževanja o toplotnoizolacijskih sistemih SPEKTRA za izvajalce slikopleskarskih in fasaderskih del.

Udeležence seznanjamo s programom in z vsemi poseb-nostmi toplotnih sistemov. Poseben poudarek namenja-mo pravilnim izvedbam detajlov ter jim prikažemo nekaj

primerov slabih izvedb in posledično napak, ki se na fasadah pojavijo v roku približno petih let.

Ker so zahteve kupcev vedno večje, je kvalitetna izvedba fasa-dnih sistemov zelo pomembna tudi za samega izvajalca, saj je vsako popravljanje že končanih del za izvajalca zelo drago in ima negativen vpliv na poslovanje podjetja v že tako težkih poslovnih razmerah. Na izobraževanju veliko pozornosti posvečamo tudi

požarni zaščiti višjih objektov, cilju same požarne zaščite, širje-nju plamenov na objektu in omejevanju požara.

V učnem centru na Količevem pa organiziramo tudi izobra-ževanja za izvajalce s področja celotnega programa dekora-tivnih premazov Skupine Helios.

Dušan Jagodič


8razvedrilo in novice

Nagradna križanka

Ime in priimek

Naslov

Pošta

Glavna urednica: Nataša HajdinjakOdgovorna urednica: Polona StareUredniški odbor: Brane Knehtl, Sonja Kovač, Jolanda Pokorn, Irena TavčarProdukcija: Helios Domžale, d. d.Oblikovalska zasnova: DC Studio Tisk: SET d. d.

Izpolnjeno geslo križanke pošljite na naslov: Helios Domžale, d. d., Količevo 2, Služba za marketing, 1230 Domžale, najpozneje do 15. maja 2012.Pet izžrebanih nagrajencev bo prejelo praktične nagrade.

Nagrajenci križanke časopisa Barve govorijo 2011, št. 38, so:

• Marjan KOROšeC, Krnica 57, 4247 Zg. Gorje

• Apolonija GUZeLJ, Frankovo naselje 112, 4220 Škofja Loka

• Anica Kreft, Pristava 15a, 9240 Ljutomer

• Vinko PANJAN, Močile 1a, 8342 Stari trg ob Kolpi

• Marjeta KOPAČ, Gasilska cesta 31, 4208 Šenčur

Če glasila ne želite prejemati, nam to pisno sporo-čite na naslov Helios Domžale, d. d., Količevo 2, Služba za marketing, 1230 Domžale.

NagradNogeslo

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31

področje psihologije, ki preučuje zunajčut-

no zaznavanje, jas-novidnost, telepatijo

avstrijski smučarski skakalec (reinhard)

jek, odmev

alkoholna pijača

orodje za dolbenje

pijača starih

slovanov

nenasiten človek,

požrešnež

jezik črncev bantu

ime pisa- telja

twaina

nagica na plaži

regija in mesto v

tanzanijikonopec

psevdonim- ni avtor, pisatelj (redko)

4 17 29

it. ladja brodolom decembra

1994

15 8

reka, teče skozi ženevsko

jezero

slovenski fizik (julij, 1877-1959)spodr-sljaj

albin weingerl

ralka pri plugu

skladat.(demetrij,1912-1970)

7 kinemato-graf

prepro-stost

nekdanji plemiški

služabnik

pritok reke siene

satirikpetan

23 singapur

eugeneionesco

slana, ivje, inje,

tanek led

16 kanal za insta-lacije

25

sufl

er:

arve

, h

err,

et

no

liza

, ir

ing

a

manjša soba

ravnodu-šen človek po stoični filozofiji

manjše tiskarske

črke, vrsta petita

reka v franciji in

švici

gora nad trebinjem kositer

večja ptica pevka

kdor obducira

josipa lisac

sodnik v gr. mit.

podzemlju

madž. pes-nik in poli-tik (bela, 1895-1949)

ločevanje vrste

kultur po obdobjih

pihalni inst-ru-ment

reka v etiopiji

nemški smučarski skakalec

(alexander)

11 avtor:jože

pauman

norodom sihanukmesto v

italiji ob jadr. mor.

slano jeze-ro v aziji

reklama zanovi film

(angl.)

5 10

kraj na kočev-skem

2 am. igralec (brad)

prehod vgorskem

svetu

1 tumor na jajčnikih

srnjemeso

20 3

laslo benedek

izdelova-nje opeke

31 sandra dee

am. filmigralka eleniak

afriški veletokazijski

bambusni medved

26 27

odiseas elitis

noetova barka

rod steiger

mali sund-ski otok

gledališče ali nočno zabavišče

28 18 upanje

malik

lidija osterc

armenski skladatelj hačatur-

jan

obvezna vaja pri

karateju

slovenski fizik

(igor)

14 ime pevca robiča

12 pristan. v sev. čiluglavni števnik

9 sila na enoto

površine

telur

naprave za

igranje

24 21 vzdevek oliverja

mlakarja

am.pod- mornica

na jedrski pogon

alfi nipič

30 rimska boginja

jezenuša

derenda

6

delavec v proizvod-nji jekla

verz iz šestih stopic

22 snov, nastala s konden-zacijo

mehiški tenorist

(francisco, r. 1950)

19 jadran-ska luka

v južni italiji

fjord, reka in mesto

na severu norveške

13kraljica pri šahu

Nov proizvodni obrat za gradbene premaze v Zvezdi-Helios 39 POMLAD 2012.pdf · v Zvezdi-Helios V Skupini Helios gradimo V podjetju Zvezda-Helios, ki je član Skupine Helios in se

Documents