NČ 42/2010

Naš čas, 21. 10. 2010, bar ve: CMYK, stran 1

Na zahodu bo zmerno do pretežnooblačno, na vzhodu bo nekaj več

sonca. šte vil ka 42 četr tek, 21. oktob ra 2010 1,50 EVR

Nepremičninepremikajo ljudi Milena Krstič - Planinc

Še predsednik vlade Borut Pahor, tako je rekel, ni v celoti razumelobvestila o vrednotenju nepremičnin. Kako naj ga potem mi?Težave so že s tem, kako obvestilo brati, še večje pa s tem, kakopopraviti napake, kako spremiti in dopolniti podatke onepremičninah ali podati pripombe na modele vrednotenja, če kajv podatkih ni, kot bi moralo biti.

Pri mnogih lastnikih od 6,1 milijona nepremičnin vSloveniji se je pojavila slaba volja. Razlogi zanjo sorazlični. Pojavljajo se napačni podatki o površinahnepremičnin, nepremičnine so pripisane napačnimlastnikom, nekatere ocenjene nenormalno visoko, drugenenormalno nizko ... Pripombe in kritike letijo na vsestrani, na državo, geodete, popisovalce, porabljen denar, kije šel za popis, na čakanje pred vrati geodetskih uprav ....Pred nekaterimi so nenormalno dolge vrste. V Velenju,mimogrede, jih ni. Tu in tam se zgodi, da mora kdopočakati pol ure, dlje ne, pravijo. Mogoče še bodo. Rok zapripombe na vrednotenje nepremičnin je še vedno 25.

november, čeprav se vse bolj kaže, da bo najverjetneje podaljšan.

Ljudje se sprašujejo tudi, ali je bolje, da je nepremičninaovrednotena nižje, kot so pričakovali, da bo, ali je bolje, da je(vsaj) taka, kot je realna cena. Če je cena nižja, bo tudi daveknižji. In kakšen naj bi bil?

Obdavčitev nepremičnin naj bi začela veljati leta 2012, čeprav jebilo sprva napovedano, da bo do tega prišlo že prihodnje leto.Koalicijski partnerji, tako je slišati, so se dogovorili za 0,1-odstotnodavčno stopnjo, enotno za vso državo. Svoje bodo lahko dodale šeobčine, a končna obdavčitev ne bi smela biti višja od 0,15odstotka. To seveda velja le za prvo nepremičnino, za vse ostale jepredviden trikratnik. �

Tako

mis lim

Ne le naj lep še, tudinaj go sto ljub nej še

Vele nje, 13. okto ber – Na zaključni prireditvi tekmovanja v turizmu,urejanju in varstvu okolja Moja dežela – lepa in gostoljubna je Velenjepoleg naziva najlepše urejeni kraj v Sloveniji v kategoriji večja mesta pre-ko spletnega glasovanja javnosti osvojilo tudi prvo mesto za NAJlepše– NAJgostoljubnejše večje mesto. Letos je Turis tič na zve za Slo ve ni je vsode lo va nju z Minis tr stvom za gospo dar stvo Vla de Repub li ke Slo ve ni -je – Direk to ra tom za turi zem prvič obja vi la pos kus no splet no gla so va -nje za NAJ lepše – NAJgosto ljub nej še več je mes to (gla so va nje je pote -ka lo še za zdra vi liš ki in turis tič ni kraj). Direk to ri ca velenj ske občin skeupra ve Andre ja Katič je prev ze la pri zna nji ter pre hod no čast no zasta -vo pro jek ta iz rok pred sed ni ka drža ve dr. Dani la Tür ka. �

V nede ljo, 24. oktob ra bo v obči -nah po Slo ve ni ji, kjer niso izvo li ližupa na v prvem kro gu, dru gi krogžupan skih voli tev. Takih občin je74, volil ci in volil ke pa se bodoodlo ča li med dve ma kan di da to ma,ki sta v prvem kro gu dobi li naj večgla sov.

V naši bliž nji oko li ci bodo voliš -ča po 14 dneh zno va odpr li v obči -nah Šmart no ob Paki, v dveh obči -nah v Zgor nji Savinj ski doli ni terv obči ni Mis li nja.

Od sed mih občin v Zgor njiSavinj ski doli ni pa nis ta dobi ližupa na v prvem kro gu lokal nihvoli tev obči ni Nazar je in Ljub no.

Šmart no ob PakiV tej obči ni se bos ta za župan -

ski sedež pote go va la dose da njižupan Alojz Podgoršek ( SD), ki gaje v prvem kro gu pod pr lo več kot47 odstot kov volil cev (825 gla sov)ter Frančišek Fužir ( SLS). Pre jelje 629 ali nekaj manj kot 36 odstot -kov gla sov. Prve ga pri kan di da tu ripod pi ra stran ka DeSUS, dru ge gapa v dru gem kro gu stran ki NSi,SDS ter Lista za napre dek obči ne.

Nazar jeV dru gem kro gu se bos ta pome -

ri la Majda Podkrižnik in Matej

Pečovnik. Pod križ ni ko va, nestran -kar ska kan di dat ka (pred la ga teljIre na Vačov nik in sku pi na volil -cev) kan di di ra s pod po ro strankSDS in SLS, je na nedav nih volit -vah pre je la 616 ali 45,77 odstot kovgla sov, Pečov nik, neod vis ni kan di -dat ( Roman Kraj ner in sku pi navolil cev) pa 506 ali 37,59 odstot kagla sov.

Ljub noVoliv ci bodo izbi ra li med Fra-

njom Naraločnikom (Gre ta Nara -loč nik in sku pi na volil cev, pod po -ra SLS), ki je v prvem kro gu župan -skih voli tev pre jel 690 gla sov

(45,57 odstot ka) in kan di da tomstran ke SD – Soci al ni demo kra tiPaulom Orešnikom. Sled nji pa jev prvem kro gu pre jel 484 gla sovali 31,97 odstot ka.

Mis li njaNa gla sov ni cah sta zapi sa na

župan ska kan di da ta: aktu al nižupan Vik tor Rob nik, ki je kotneod vis ni kan di dat (kan di da tu roje vlo žil Rajko Rošer in sku pi navolil cev) v prvem kro gu pre jel44,69 odstot ka pod po re volil cevin volilk (1158 gla sov) ter FrancŠilak, kan di dat stran ke SD. Pre jelje 810 ali 31,37 odstot ka gla sov.

� tp

Drugi krog županskih volitev

Velenje, 20. oktobra - Vče raj je odprl vra tavelik naku po val ni cen ter Mer ca tor ja. Otvo ri tevso polepšalis šte vil ni mi nas to pi med dru gimPihal ne ga orke stra Pre mo gov ni ka Vele nje, Zma -ga Šti ha in har mo ni kar ji Rober ta Golič ni ka,

Feš ta ban da, Bošt ja na Kone čni ka, Mini dama -mi in Dam ja no Golav šek, in glas be no gost joSašo Len de ro. Otvo ri tev so pope stri li tudi s šte -vil ni mi ugod nost mi za obis ko val ce in kup ce. Vnovem cen tru so poleg veli ke ga Mer ca tor je ve -

ga hiper mar ke ta še Holi da ys, Inters port, Beau -ti qu e, Modi a na, Mes tna opti ka, Boro vo, Slonkre a ti va, Pupo va cvet li čar na, Gos tov lokal,Peko, Tuka no in šte vil ni dru gi.

�

Območno združenje RK Velenje je tudi letošnji svetovni dan hrane zaznamovalo z Drobtinico. Kruh so darovale pekarne, na

stojnicah pa so ga prodajali mladi člani RK z osnovnih šol. Izkupiček od prodaje in prostovoljne prispevke bo združenje

namenilo za sofinanciranje prehrane učencem iz socialno šibkih družin v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki (foto: vos)

VVeelleennjjee ddoobbiilloo MMeerrccaattoorr cceenntteerr Foto: vos

Spo min ske slo ves nos tiV spo min na žrt ve fašiz ma v dru gi sve tov ni voj ni na območ ju Mest neobči ne Vele nje, občin Šoš tanj in Šmart no ob Paki bodo kome mo ra ci jepri nasled njih obe lež jih:

* četr tek, 21. 10., ob 15.00 pri spo me ni ku tal cev v Sta rem Vele nju;* četr tek, 21. 10., ob 16.00 pri spo min ski sobi v zdra vi liš kem par ku v Topol -

ši ci;* petek, 22. 10., ob 16.30 pri spo me ni ku v Ška lah pri šoli;* petek, 22. 10., ob 11.00 pri cen tral nem spo me ni ku v Vin ski Gori;* petek, 22. 10, ob 16.00 pri spo me ni ku na poko pa li šču v Šmart nem;* petek, 22. 10., ob 11.00 pri spo me ni ku v Šen ti lju pri Domu kra ja nov;* petek, 22. 10., ob 16.00 pri spo me ni ku pad lih par ti za nov v Šem bri cu;* petek, 22. 10., ob 11.30 na poko pa li šču v Ple šiv cu;* petek, 22. 10., ob 16.00 pri spo me ni ku pad lih v Pesju pri Domu kra ja nov;* torek, 26. 10., ob 19.00 pri spo min ski plo šči na Domu kra ja nov v Loko vi ci;* četr tek, 28. 10., ob 15.00 pri spo me ni ku pad le ga par ti za na v Paki;* četr tek, 28. 10., ob 16.00 pri spo me ni ku v Šale ku pri Gasil skem domu;* petek, 29. 10. 2010 ob 16.00 uri pred spo me ni kom pad lih bor cev na Trgu

svo bo de v Šoš ta nju;* sobo ta, 30. 10., ob 16.30 pri spo me ni ku v spod njih Rav nah pri Ploš ta jner -

ju;* sobo ta, 30. 10., ob 12.30 pri spo me ni ku pri Domu kra ja nov v Gaber kah;* sobo ta, 30. 10., ob 17.00 pri spo min ski plo šči v Kav čah pri Domu kra ja -

nov;* pone de ljek, 1. 11., ob 8.00 pri spo me ni ku pad lih bor cev v Šmart nem ob

Paki;* V petek, 29. 10., ob 16.00 bo osred nja slo ves nost ob dne vu spo mi na na

mrt ve pri spo me ni ku One me le puš ke na Tito vem trgu v Vele nju.� ZB NOB Vele nje

Milena Krstič - Planinc

Vele nje, Ljub lja na, 15. oktob ra –Davek na nepremičnine bo v Slo-veniji najverjetneje uveden šele leta2012. Na predlog osnutka Zakonao davku na nepremičnine so se vjavni razpravi, ki se je začela žepoleti, pojavile številne pripombe.

Tudi mest ne obči ne, kot smo že

poro ča li, naspro tu je jo uved bi dav -ka v pred la ga ni obli ki. Na sestan -ku v Celju, ki sta ga vodi la celj skiin velenj ski župan Bojan Šrot inSre čko Meh, so pose bej pouda ri li,da ima jo obči ne veli ke teža ve prinačr to va nju občin skih pro ra ču novza leto 2011, saj seda nje nad omes -ti lo za upo ra bo stavb ne ga zem lji šča( tega bo davek nad omes til) pred -

stav lja ene ga naj po memb nej šihobčin skih izvir nih pri hod kov.Minis tr stvo za finan ce namreč včasu pri pra ve osnut ka zako na niizved lo natanč ne ana li ze izra ču -nov dav ka v pri mer ja vi z nad omes -ti lom.

Zamik pa bo tudi ali pa pred -vsem posle di ca zap le tov pri zbi -ra nju podat kov o nepre mič ni nah.

Šte vil ni last ni ki nepre mič nin sobili namreč neza do volj ni s podat -ki na infor ma tiv nih izra ču nih vred -nos ti nji ho vih nepre mič nin.

Kot pa je pove dal Rafa el Bohak,vod ja Območ ne geo det ske upra veVele nje, v tem pro sto ru na samevred nos ti infor ma tiv nih izra ču novlast ni ki nima jo veli ko pri pomb. » -Več pri pomb ima jo na podat ke,zaje te v infor ma tiv nih izra ču nih,pogos to pa se na nas obra ča jo, kerne raz ume jo, zakaj podat ki v obves -ti lu niso taki, kot so pri ča ko va li.Kak šne poseb ne gne če za zdaj nizazna ti, vča sih je tre ba stran ki nato, da pri de na vrs to, poča ka ti polure. Dlje ne,« pra vi.

�

Mile na Krs tič - Pla ninc

Vele nje, 14. oktob ra – Kdaj bomov Sloveniji po dolgih letih strokov-nih in političnih razprav prišli dodvonivojske samouprave, ki pre-vladuje v veliki večini evropskihdržav?

V pre te klos ti je bila že napo ve -da na usta no vi tev 14 pokra jin. Tolik -šno šte vi lo je stro ka, ki se tru di zela bo ra ti doka zo va ti, da bi bila naj -op ti mal nej ša čle ni tev Slo ve ni je na6 do 8 pokra jin, oce ni la za pre več.

Kje je »pokra ji ni za ci ja« Slo ve ni -je danes, smo se ob nedav nemobis ku Vele nja poza ni ma li pri dr.Hen ri ku Gjer ke šu, minis tru za

lokal no samo u pra vo in regi o nal niraz voj. Pove dal je, da je o tej temipred dob ri mi šes ti mi mese ci napra -vil » krog« med poslan ski mi sku pi -na mi v držav nem zbo ru in stro kov -nja ki, pre iz ku sil pa tudi jav no mne -nje. » Na tej pod la gi pri prav lja monov izbolj šan pred log. V začet kuleta 2011 bomo z njim še enkratpos ku ša li pre pri ča ti tis te, ki bodoo tem odlo ča li.«

V kate ro smer gre novi pred log?» Cilj je uprav na deli tev Slo ve ni je,podrob nos ti pa ne morem raz la -ga ti, ker so stvar poga janj. Upam le,da to ne bo vpra ša nje poli tič ne gapres ti ža. Vsi se stri nja mo, da pokra -ji ne potre bu je mo,« je dejal. Nazad -

nje so se pogo var ja li o šes tih. » Tošte vi lo je bilo pone kod dobro spre -je to, dru god ne. »Očit no pa se jepoka za lo, da to šte vi lo ni opti mal -na za dvo tret jin sko veči no, ki jopotre bu je mo za spre jem v držav -nem zbo ru. Potre ben bo nov pred -log.«

V Služ bi vla de Repub li ke Slo ve -ni je za lokal no samo u pra vo in regi -o nal no poli ti ko so k raz voj nimvpra ša njem, sklad no s kriz ni mičasi, pris to pi li z Zako nom o spod -bu ja nju sklad ne ga regi o nal ne ga raz -vo ja. » Ta sicer ne upo rab lja uprav -no -ad mi ni stra tiv ne delit ve, kljubtemu pa spod bu ja regi je, ki so manjraz vi te, k temu, da se pri bli ža jo slo -ven ske mu popreč ju in hkra ti dvig -ne jo kon ku renč nost celot ne Slo -ve ni je,« je dodal minis ter.

�

V nede ljo zve čer se bodo oddah ni li tudi v še pre os ta lih obči nah, kjerse v prvem volil nem kro gu niso mogli dovo lj večin sko odlo či ti le zaene ga kan di da ta za župa na. Na našem ožjem območ ju so take triobči ne, na malo šir šem »Celj skem« malo več. Dru gi krog bo povsoddal konč ne rez ul ta te. Za zgor nji del Saše velja, da bodo šli na voliš čav obči nah, kjer so sta ri župa ni ses to pi li; kon kret no je od nadalj nje gavode nja obči ne odsto pi la » mati župa nja« in župan. Nobe ne mu od tis-tih, ki se pote gu je jo za nasled stvo Anke Rakun in Iva Pur na ta, pa niv zadost ni meri uspe lo pre pri ča ti volil cev. In kot sem ome nil že prejš -nji teden, nazar ski volil ci lah ko reši jo čast Saše. Po tem namreč, dabi še naprej ime li vsaj eno župa njo. V Šmart nem ob Paki je zade vadru gač na, saj se bo tu za še en man dat boril tudi aktu al ni župan.Nasprot ni ki so strni li vrs te in vide li bomo, komu bo uspe lo.

Na šir šem območ ju bo podob no v Šent jur ju, kjer se bo aktu al nižupan in posla nec Šte fan Tiselj spo pri jel z Mar kom Dia ci jem. Tanek da nji posla nec seve da želi, da bi Tiselj pos tal nek da nji župan.Seve da si kan di da ti želi jo eno, volivlci pa bodo odlo či li. In tudi tu sebo izka za lo, da bodo eni zado volj ni, dru gi malo manj.

Pre cej neza do volj stva pa je bilo v nede ljo sli ša ti na Poni kvi, v roj stnemkraju naše ga zna ne ga ško fa Slom ška. Na sed mem vses lo ven skemsho du kme tov so ti zno va pove da li pre cej kri tič nih čez one zgo raj. Nesicer tam čis to na » občem« vrhu, ampak na našem držav nem, kjerkro ji jo tudi kme tij sko poli ti ko. Mno gi so opo zar ja li, da svo jih pri del -kov ne more jo pro da ti, čeprav so pri de la ni na zdrav način, po trgo vi -nah pa je pol no tujih pri del kov. Kri ti čen je bil tudi pred sed nik Kme tij -sko -goz dar ske zbor ni ce Slo ve ni je Ciril Smrkol, tudi zato, ker kmet ježe dol go niso dobi li pošte ne ga pla či la za svo je delo, niti toli ko, da bipoplačali svo je stroš ke. Opo zo ril je tudi na neena ko prav nost v pre -hram be ni repro ve ri gi. Ne on v govo ru ne mno gi ude le žen ci v pogo vo -

rih se tudi niso mogli izogni ti napo ve da ni novi obdav čit vi, ki naj bi jopri nes li novi infor ma tiv ni izra ču ni o vred no te nju nepre mič nin.

O teh nesreč nih izra ču nih in napa kah, ki naj bi jih bili zagre ši li nageo det ski upra vi, je sploh zad nji čas veli ko govo ra. In jeze, seve da. Paje o tem govo ril na seji par la men ta v pone de ljek celo sam pre mi ernapo ve dal spre mem be, ki bodo obča nom, ki se s podat ki ne stri nja jo,»olaj ša ve«. Da bo več dela mora la opra vi ti Geo det ska upra va sama,last ni kom pa poprav kov ne bo tre ba spo ro ča ti. Čeprav jim lah ko stem olaj ša jo delo. Zara di zme de, ki je pri tem nasta la, naj bi pri šlotudi do zami ka začet ka velja ve nove ga nepre mič nin ske ga dav ka. Dapred lo že ni davek na nepre mič ni ne v pred la ga ni obli ki ni dober, so žev začet ku prejš nje ga mese ca na delov nem sre ča nju v Celju, ki sta gavodi la celj ski in velenj ski župan, opo zo ri li tudi župa ni ozi ro ma dru gipred stav ni ki slo ven skih mest nih občin. Tudi ti so naspro to va li, da bitak davek zaži vel že nasled nje leto.

Bolj bleš če če napo ve di pri ha ja jo iz ZDA, pove za ne pa so s Ste klar noRogaš ka. Donald Trump, ki je poro čen z našo mane ken ko Mela ni joKnavs, se je odlo čil za tes no poslov no sode lo va nje s to ste klar no. Pane le to. Če bo izvo ljen za ame riš ke ga pred sed ni ka, res no namrečraz miš lja o kan di da tu ri leta 2012, bo tudi res no raz mis lil o tem, dabi Belo hišo okra sil s kri sta li sla tin ske ste klar ne.

Manj bleš če če, pa čeprav za mla de zelo pomemb ne novi ce, pa so pri -šle iz Kranj ske Gore. Tu so namreč v okvi ru Gostin sko-turis tič ne gazbo ra izved li tudi držav no tek mo va nje osnov no šol cev v kuha nju. Dva -najst šol, ki so se naj bo lje izka za le na regij skih tek mo va njih, se jepome ri lo v pri pra vi kmeč ke krom pir je ve juhe in ajdo vih krap cev ssku to. Zla to kuhal ni co so pre je li šolar ji iz Veli kih Lašč, sre br no izosnov ne šole Voj nik in bro nas to iz OŠ Šent jur.

� k

OD ČETRT KA DO ČETRT KA 21. oktob ra 2010


2

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje. Izha ja ob četrt kih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €,cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %,četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Ured niš tvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), MilenaKrstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel(novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehničnaurednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Pro pa gan da: Nina Jug (vodjapropagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež ured niš tva in upra ve: 3320 Vele nje, Kid ri če va 2 a, p. p. 202, tele fon (03) 898 17 50, tele fax (03) 897 46 43.TRR - Nova LB, Vele nje: 02426 -0020133854E -mai l: [email protected] ko va nje in gra fič na pri pra va: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Nakla da: 5.400 izvodovNena ro če nih foto gra fij in roko pi sov ne vra ča mo!Po zako nu o DDV je “ Naš čas” uvr ščen med pro iz vo de infor ma tiv ne ga zna ča ja, za kate re se pla ču je davek po 8,5% zni ža ni stop nji. Let no izi de 52 šte vilk.

Mla di zna jo kuha ti kmeč ko krom pir je vo juhoDru gi krog bodo zavr te li še v Šmart nem ob Paki, Nazar jah in na Ljub nem – Kmet jeobto že va li one zgo raj – Pre mi ki pri nepre mič ni nah - Se bo sla tin ski kri stal ble ščal naBeli hiši – Sre br na kuhal ni ca v Voj nik, bro nas ta v Šent jur

Pove ča nje var nos ti iskal cev zapos lit veLjubljana - Novi zakon bo, kot pra vi Dam ja na Košir, direk to ri ca

Direk to ra ta za trg dela in zapo slo va nje na Minis tr stvu za delo, dru -ži no in soci al ne zade ve, s hit rej šim ukre pa njem drža ve pove čal var -nost iskal cev zapos lit ve, zlas ti brez po sel nih in oseb, kate rih zapos -li tev je ogro že na.

» Zakon o ure ja nju trga dela pri na ša brez po sel nim več ugod nos ti.Denar na nad omes ti la za čas brez po sel nos ti bodo na voljo tudi mla -dim. Do nad omes ti la bodo namreč upra vi če ne tudi ose be, ki so bilezapos le ne vsaj devet mese cev v zad njih šti ri in dvaj se tih in ne večdva najst mese cev, kot je velja lo sedaj. Denar no nad omes ti lo v prvihtreh mese cih pre je ma nja se pove ču je iz 70 odstot kov pla če na 80odstot kov,« raz la ga. K več ji var nos ti iskal cev zapos lit ve bodo pri spe -va le tudi neka te re dru ge spre mem be in novos ti, deni mo to, da bodobrez po sel ne ose be upra vi če ne do oprav lja nja dolo če nih oblik delaob ohra ni tvi pra vi ce do denar ne ga nad omes ti la za pri mer brez po -sel nos ti, pred nost no vklju če va nje ran lji vih sku pin pre jem ni kov denar -ne ga nad omes ti la in denar ne soci al ne pomo či v ukre pe aktiv ne poli -ti ke zapo slo va nja ... Naj po memb nej ša ukre pa aktiv ne poli ti ke zapo -slo va nja pa bos ta uspo sab lja nje in izobra že va nje.

V letih kri ze je in še bo imel veli kan sko vlo go Evrop ski soci al nisklad. Sred stva, ki jih je Slo ve ni ja pre je la, so poma ga la bla ži ti brez -po sel nost in pri po mo gla k temu, da ta ni še viš ja.

»Evrop ski soci al ni sklad je omo go čil, da smo lah ko bistve no pove -ča li sred stva za aktiv no poli ti ko zapo slo va nja. Lani smo upo ra bi lioko li 100 mili jo nov evrov, letos raču na mo, da jih bo 140 mili jo novin pri bliž no polo vi co teh sred stev pri ha ja iz Evrop ske ga soci al ne gaskla da,« pra vi Košir je va.

� Mile na Krs tič - Pla ninc

Šti pen di je za mla de bol ni keCelj ska regi ja - Fundacija Utrip humanosti je objavila razpis za šti-

pendije za mlade, obolele za rakom iz celjske regije. Rok za odda-jo prijave se izteče 29. oktobra. Z njimi želi izboljšati kakovost življe-nja mladih bolnikov in javnost ozaveščati o resnosti težav, s kateri-mi se srečujejo takšni mladi.

Fun da ci ji pri zago tav lja nju denar ja sto ji jo ob stra ni neka te ri dona -tor ji, med kate ri mi je tudi velenj ska Era. Poleg tega je minu li tedenpri pra vi la tudi prvi sklop dob ro del nih dogod kov, v kate rih je zbra -la dob rih 16 tisoč evrov. Dob ro del no doga ja nje so zače li s sme hom,nada lje va li z dob ro del nost jo lju bi tel jev foto graf ske umet nos ti, tret -ji večer pa so zaklju či li ob pre pe va nju sta rih in novih hitov sku pinElvis Jack son, I. C. E., Tide, Adam in Saxo to xin. " S pod po ro lju di,kate rih srca utri pa jo tudi za dru ge, smo s pro da jo vstop nic za vsetri dogod ke zbra li 8905 evrov. Z uspeš no lici ta ci jo dva naj stih foto -graf skih umet nin Dob re ga foku sa pa smo šti pen dij ske mu skla dulah ko priš te li še 4550 evrov ter 2700 evrov dona tor skih sred stev,"so pojas ni li pred stav ni ki fun da ci je. Do zaklju čka jav ne ga pozi va naraz pis bodo v šti pen dij ski sklad mla dih priš te li še sred stva, ki jihbodo zbra li z SMS-do na ci ja mi, ter dodat na dona tor ska sred stva.Kot še zago tav lja jo, se s tem nji ho va dob ro del nost ne bo kon ča la.Tudi v pri hod nje si bodo pri za de va li ures ni če va ti zastav lje ne cilje,ki so jih zapi sa li na tre nut no naj več jem zele nem splet nem soci al nemomrež ju Lifes ty le natu ral.

� tp

Kje je »pokra ji ni za ci ja« Slo ve ni je?V minis tr stvu bodo nov pred log pri pra vi li v začet ku pri hod nje ga leta

Dr. Hen rik Gjer keš: » Upam,

da šte vi lo pokra jin ne bo

stvar poli tič ne ga pres ti ža

ampak real nos ti.«

Davek na nepre mič ni ne leta 2012?Šte vil ne pri pombe na osnu tek zako na in zap le tov pri zbi ra njupodat kov o nepre mič ni nah – V Vele nju pred vra ti geo det ske upra veni poseb ne gne če


Vele nje, 14. oktob ra - »Vsaka ces-ta, ki ji dodamo elemente, ki prispe-vajo k večji prometni varnosti, izbolj-šanju pretočnosti, varnosti šibkej-ših udeležencev v prometu, kolesar-jev in pešcev, je dosežek v mozai-ku izboljševanja cestnoprometneinfrastrukture v Sloveniji. Takihodsekov bi si želeli še več,« je nasvečanosti ob uradni otvoritvi 800metrov dolgega cestnega odsekaregionalne ceste Velenje–Škale včetrtek dejal mag. Gre gor Fic ko,direktor Direkcije Republike Slove-nije za ceste, ki je zanjo prispevalaglavnino denarja, 360.00 evrov, pre-

ostalih 100.000 evrov pa je primak-nila Mestna občina Velenje.

Obno vi tve na dela so obse ga la ure -di tev in rekon struk ci jo vozi šča ( odsta re ga kina do odce pa za zbir nicen ter), ure di tev hod ni kov za peš ce,

pre u re di tev obsto je čih komu nal nihvodov in obno vo jav ne raz sve tlja ve.Župan Sre čko Meh: ” Poseg je bilzah te ven, dela ti so zače li že lani. Taces ta je nekak šen dolg Škal ča nom.Ver ja mem, da bo tra ja la vsaj tri de -

set let, toli ko, kot je sta ra, in želimsi, da bi se ljud je po njej var no vozi -li.”

Da je veli ka pri do bi tev, pa je dejalpred sed nik sve ta Kra jev ne skup nos -ti Sta ra Vas Mar jan Lipo všek. » Pred

dese ti mi leti so bile izra že ne potre -be in želje po tem, kar danes ima mo,smo ugo tav lja li ne dol go tega na sre -ča nju s pred stav ni ki sosed njih kra -jev nih skup nos ti, Škal – Hras tov ca,Cir kovc, Ple šiv ca. Ti se po tej ces tivozi jo vsak dan. Leta 1986 je bilaprvič obnov lje na, ven dar je bila zara -di gos te ga pro me ta, po njej vozi jo

tovor nja ki na odla ga li šče, upo rab -lja jo pa jo tudi Slo venj grad ča ni, zno -va potreb na obno ve.«

Dodal je, da so se izva jal ci, pod -jet ji Stra bag in CMC, zelo tru di li zobno vo, da so jih ljud je veli ko kratpoh va li li. Dela li so tudi v sla bemvre me nu, kar za neka te re dru ge izva -jal ce naj ne bi bil slu čaj. �

21. oktob ra 2010 POGO VOR


3

Mira Zako šek

Po šti rih man da tih Sre čka Meha prev ze -ma danes, ko bo na kon sti tu tiv ni seji zapri -se gel, vode nje Mest ne obči ne Vele nje BojanKon tič, dose da nji pod žu pan in vod ja poslan -ske sku pi ne SD v držav nem zbo ru. Po izvo -lit vi ni bilo veli ko časa za praz no va nje, sajse je izvo li tev prekrivala s šte vil ni mi zap le -ti oko li šes te ga blo ka Ter mo e lek trar ne Šoš -tanj. Zma ge na volit vah, ki jo je pri ča ko -val, pa je bil seve da vesel.»Hva la vsem, ki ste odda li glas zame in

za Soci al ne demo kra te, pa tudi za vse koa -li cij ske part ner je, s kate ri mi bomo v pri hod -nje soob li ko va li poli ti ko Vele nja in odgo -vor no uprav lja li mest no obči no Vele nje.Pri tem vabim k sode lo va nju tudi osta lesvet ni ke in stran ke, ki ima jo svo je man da -te. Ti prvi občut ki so vse ka kor dob ri, je

pa pred nami veli ko izzi vov.«Naj več ji je v tem tre nut ku blok šest Ter mo -e lek trar ne Šoš tanj, brez kate re ga bi tukaj -šnji raz voj zastal.»Veli ko nego to vos ti je vse ka kor povzro či -

la kad rov ska menja va nad zor ne ga sve taHSE tik pred volit va mi. Ven dar pa lah kopo pogo vo ru s pred sed ni kom vla de zelojas no zago to vim, da ta pro jekt ni ogro žen,pred sed nik je tudi zago to vil, da se na tempodroč ju ne bo zgo di lo nič takš ne ga, karbi ga ogro zi lo.«

Za to oko lje je izjem no pomemb na tudi hit -ra ces ta do avto ces te, tudi tu kaže, kot daje pro jekt zastal?» Sploh ne. Janu ar ja naj bi bil jav no raz gr -

njen držav ni pro stor ski načrt. Takrat boime la lokal na skup nost pri lož nost, da pri -spe va, da bo tra sa čim hit re je ume šče na vpro stor in da se bo tudi grad nja čim prej

zače la, raču na mo, da v letu 2012.«Tema dve ma vpra ša nje ma se bos te naj boljpoglob lje no posve ča li kot posla nec in rav -no zara di nji ju se ne bos te odpo ve da li tejfunk ci ji?»Seve da je pri tem moja vlo ga zelo

pomemb na, še pose bej, ker sem edi ni izVele nja. Če bi se odpo ve dal poslan ski funk -ci ji, Vele nje kot peto mes to ne bi ime lo svo -je ga pred stav ni ka v držav nem zbo ru. Zatosem že pred volit va mi jas no pove dal, dabom ti dve leti poleg župan ske oprav ljaltudi poslan sko funk ci jo.«

Sre čko Meh je bil vaš poli tič ni uči telj, vi pamen da dokaj dober in poslu šen uče nec,pus til vam je boga to dedi šči no, kako jo bos -te nada lje va li?» Zelo poslu šen nisem bil, ker to ni v moji

nara vi. Je pa res, da me je veli ko nau čil, sajsva sode lo va la od vse ga začet ka nje go ve ga

udej stvo va nja v lokal ni samo u pra vi in pos -ta la tudi neraz druž ljiv tim. To nama je uspe -lo, kljub temu da je bilo v pre te klos ti veli -ko pos ku sov, da bi vnes li med naju dvomin dose gli, da bi se naj ine poli tič ne poti raz -šle. Kljub vse mu sva osta la dob ra sode lav -ca in pri ja te lja. Dedi šči na, ki jo zapu šča mosamim sebi, ustva ri li smo jo kot eki pa, ki jo

je vodil Sre čko Meh, ki je znan po tem, dazna pois ka ti sode lav ce, s kate ri mi je mogo -če izpe lja ti zastav lje ne cilje, je veli ka in pre -pri čan sem, da jo bomo v nasled njih letihše obo ga ti li. Imam zago to vi lo, tudi gospo -dar skih sub jek tov, da so pri prav lje ni pri temtvor no sode lo va ti. Imam pa tudi dobro eki -po, dober pro gram in veli ko volje, da pro -gram, ki so mu ljud je na volit vah izra zi lizau pa nje, tudi izpe lje mo.«

Že pred volit va mi ste skle ni li pro gram skosode lo va nje, kako ga bos te ures ni či li?» Tako, kot smo se dogo vo ri li. Še enkrat se

zahva lju jem vsem koa li cij skim part ner jem,ki so nam zau pa li in pod pr li mojo kan di da -tu ro. Ob tem so seve da dobi li mojo bese doza sode lo va nje. To bese do bom držal, karje tudi moja navada, in več jih težav pri temne vidim. S pred sed ni ki koa li cij skih stranksmo se že sre ča li in pre pri čan sem, da bomov nasled njih mese cih tvor no sode lo va li. Najpa še enkrat pouda rim, da raču nam tudi nasvet ni ke osta lih poli tič nih strank, za kate resem prav tako pre pri čan, da bodo delo va liv dobro tukaj šnje lokal ne skup nos ti. Pri ča -ku jem torej dobro sode lo va nje vseh 33 svet -ni kov v dob ro bit uspeš ne ga nadalj nje ga raz -vo ja mest ne obči ne Vele nje.« �

V ospred ju blok 6 in hit ra ces taPogo var ja li smo se z novim župa nom Vele nja Boja nom Kon ti čem


Dar ku Meni hu ( SDS) so volil ci v Šoš ta -nju dru gi man dat župa na pode li li z veli koveči no, sko raj 72-od stot no, nje go vi stran kipa v 20-član skem občin skem sve tu name ni -li devet man da tov, šti ri več kot pred šti ri mileti.

Zado volj stva ne skri va te, rez ul tat je izvr -sten.» Res sem vesel, tako zara di šte vi la gla sov,

ki so mi jih volil ci name ni li, kot gle de zma -ge že v prvem kro gu. Zahva lju jem se vsem,ki so mi zau pa li in mi še. Vesel pa sem tudi,ker je stran ka dobi la bistve no več man da -tov, kot jih je ime la v prejš njem. To dajepotr di tev naše mu delu, obe nem pa pred-stav lja obve zo za naprej.«

Tri pro ti kan di da te ste ime li ...» Vse sem vzel res no, s spo što va njem, tako

kot je obo je potreb no v špor tu, je tudi vpoli ti ki.«

Sesta va občin ske ga sve ta je za uspeš no vode -nje obči ne pomemb na. Vi težav v nasled -

njih šti rih letih ne bi sme li ime ti. Kon sti -tu tiv na seja nove ga sesta va je že v pone de -ljek.» In takoj po njej zač ne mo red no dela ti.

Pre den bomo sesta vi li koa li ci jo, se bomsestal z vse mi, jih pova bil k sode lo va nju.Skrb no sem pre gle dal pro gra me vseh inugo to vil veli ko stič nih točk. Zdaj je tre bale izlu šči ti tis to, kar bo za nadalj nji raz vojobči ne naj po memb nej še.«

Pod žu pa ni. Že raz miš lja te kaj o šte vi lu?»Ver jet no bo eden manj kot v pre te klem

man da tu. A o tem še ne bi želel govo ri ti,pred vsem pa ne poi men sko.«

V zad njem man da tu je Šoš tanj ob šte vil nihmanj ših - a ne nepo memb nih - dobil tudinekaj veli kih pri do bi tev: naku po val ni cen -ter, cen ter sta rej ših, obnov lje no May er je -vo vilo, Muzej usnjar stva, domo ve kra ja nov... Bos te v tem obdob ju lah ko zdr ža li taktem po?»Tem po je bil res izje men. Ime li smo veli -

ko dob rih, za Šoš tanj pomemb nih pro jek -tov, in jih veli ko tudi ures ni či li. Še ved no

pa ima mo dovo lj ener gi je, idej, pa tudi pro-jek tov, za kate re ima mo zago tov lje na sred-stva, da bomo podo ben tem po nada lje va librez pre mo ra, kon ti nu i ra no.«

Neka te ri pro jek ti so že v delu, se nada lju -je jo.“ Tak je dom gasil cev in kra ja nov v Topol -

ši ci. Ta pro jekt je vre den kar 1.300.000evrov, kon čan pa bo nasled nje leto. Polo -ži li smo temelj ni kamen za dom v Zavod-njah, v krat kem bo ste kla grad nja. Velikpro jekt, s kate rim smo se pri ja vi li na raz -pis, je kana li za ci ja Loko vi ca z dve ma man-j ši ma čis til ni ma napra va ma, izgrad nja toplo -vo da v Loko vi ci že pote ka, čaka nas izgrad-nja vodo vo da in del kana li za ci je v Rav nah,za kar bomo upo ra bi li kohe zij ska sred stva.

V mes tu pa bomo dali velik pouda rek ure-dit vi vseh treh trgov, ki jih ima mo in sozna čil ni za naše mes to ter nuj ni pre no ve.Čaka nas ure di tev kmeč ke trž ni ce, za kate -ro ima mo že vso potreb no doku men ta ci -jo, tre ba je le še dopol ni ti pro stor ske akte.Nato so še tudi ces te, pred vsem pa nov

vrtec in mla din ski cen ter v eno ti Lučka,kjer bomo del pro sto rov name ni li tudi mla -din ske mu hote lu. Upam, da bo naš pro-gram ures ni čen v zado volj stvo vseh, teme -lji pa na real nih osno vah.«

Kako kaže ces ti pod Pus tim gra dom, obvoz -ni ci, s kate ro kot da nima te sre če?» Dve obvoz ni ci smo v pre te klos ti že načr-

to va li, obe sta pad li v vodo. Šlo naj bi zaobvoz ni co mimo Šoš ta nja. Ena dobe sed -no, saj naj bi nje na tra sa vodi la pre ko Šoš-

tanj ske ga jeze ra, po Can kar je vi in naprejpro ti Laj šam ... Dru ga ide ja je nasta ja latam, kjer danes sestav lja jo pat rie.

Zdaj šnja vari an ta naj bi vodi la od ron do -ja pri TEŠ-u, pod gra šči no, pod Pus tim gra -dom in priš la ven pri čis til ni napra vi, senave za la na kro ži šče v Met le čah. Aktiv nos-ti že teče jo, pro jekt je že vklju čen v pro-gram minis tr stva za pro met.«

Ste župan in posla nec. Bos te za poslan cakan di di ra li tudi čez dve leti, ko bodo držav -noz bor ske volit ve?» Pred dve ma leto ma so me obča ni izvo-

li li tudi za poslan ca. Pri znam, da te izvo lit -ve nisem pri ča ko val. A nalo ge sem se lotilvest no in odgo vor no. Danes raz miš ljam,da na nasled njih držav noz bor skih volit vahne bom več kan di di ral. Mes to bomo dalimlaj šim, jaz pa sem bom v popol nos tiposve til obči ni.«

Pro sti čas, koli kor ga je, čemu ga name nja -te?»Pro ste ga časa sko raj da nimam. Vož nja

v Ljub lja no in nazaj mi vza me veli ko časa.Ko se vozim, raz miš ljam o mar si čem. Kopri dem domov, se posve tim dru ži ni in svo-je mu pri ja te lju, nem ške mu ovčar ju, s kate -rim gre va zve čer na spre hod. Vča sih gre-mo z dru ži no na kak obisk k pri ja te ljem inkak šno popold ne, v kate rem nimam obvez -nos ti, mine dru ga če.«

�

Šoš tanj bo hit er tem po nada lje valNa kon sti tu tiv ni seji v pone de ljek slo ves na zapri se ga svet ni kov in župa na Dar kaMeni ha – Napo ve du je nada lje va nje dela brez pre mo rov

Dar ko Menih: » Hiter tem po se bo

nada lje val, ener gi je ima mo veli ko,

pro jek tov in zamis li pa tudi.«

Bojan Kontič

Denar sta pri spe va la Direk ci ja za ces te in Mes tna obči na, direk tor ju mag. Fic ku in župa nu

Mehu je zato pri pad la čast reza nja tra ku.

Ces ta Vele nje–Ška le tudi urad no odpr taUre di li so vozi šče,hod ni ke za peš ce,odvod nja van je, jav noraz sve tlja vo inkomu nal noinfra struk tu ro

Tat ja na Pod gor šek

Med 74 obči na mi v Slo ve ni ji, ki nisodobi le župa na v prvem kro gu, je tudi obči-na Šmart no ob Paki. V dru gem kro gu sebos ta za polo žaj prve ga moža v lokal niskup nos ti pote go va la aktu al ni župan AlojzPodgoršek, kan di dat stran ke SD, in Fran-čišek Fužir, kan di dat stran ke SLS – Slo -ven ske ljud ske stran ke. Pod gor šek je vprvem kro gu pre jel 47 odstot kov gla sov,Fužir sla bih 36 odstot kov. Oba sta se zažupan ski stol ček že pote go va la v dru gemkro gu na lokal nih volit vah pred 8 leti.Obe ma smo zasta vi li nekaj vpra šanj,nanje pa sta tako le odgo vo ri la:

Naklonjenost volilcev in volilk za tretjižupanski mandat si poskušate pridobiti ssloganom: Nadaljujmo skupaj.

Pod gor šek: »Zdi se mi povsem logično,da nadaljujem z občani in občankamiskupno pot, saj menim, da smo zadnjih8 let delali dobro, pošteno in uspešno.Da smo ustvarili prijazno okolje in dokajvisoko življenjsko raven, med drugimdokazuje zanimanje ljudi za življenje naobmočju spodnjega toka reke Pake. Smokorak ali dva pred primerljivimi občina-mi na več področjih družbene ravni.«

Po treh man da tih v občin skem sve tu sode -lu je te na župan skih volit vah s slo ga nom:Čas je za nove kora ke.

Fužir: »Zavedam se, da je večino zas-tavljenih projektov v občini potrebnonadaljevati in zastaviti tudi nove. Novekorake sem imel v mislih predvsem zapodročja, za katera je potrebna boljša

povezanost, pozornost, npr. društva, mla-di, otroci … »

Kate ra je, po vaji nem mne nju, naj več jateža va lokal ne skup nos ti v tem tre nut ku inkako bi jo reši la?

Fužir: »Precejšnja obremenitev za obči-no in okolje je tranzitni promet skozi naškraj. Upam, da bo tretja razvojna os reši-la to težavo. Ob bok tej postavljam

pomanjkanje denarja za uveljavljenje pred-kupne pravice za lokalno skupnost zastrateško pomembna zemljišča. Predvsemv ožjem območju Šmartnega ob Paki.«

Pod gor šek: “O težavah občine v tem tre-nutku razmišljam bolj globalno. Zaradinerednega in neurejenega financiranje

države večkrat prihaja do motenj v njen-em delovanju. Če bi uredili to, bi se odpr-le možnosti za lažje uresničevanje neka-terih programov: izgradnja kanalizacij-skega omrežja, obnova lokalnih in vašk-ih cest … Glede pridobivanja strateških

zemljišč smo na dobri poti. Pripravljamose na odkup dela stare pošte, ki jo bomonamenili za širitev zdravstvene dejavnos-ti. Nekatere korake smo pri tem tega žestorili, saj se bojimo, da se ne bi zgodilotako, kot se je pred leti z objektom v sre-dišču občine, ki ni postal last občine.«

V zad njem času dvi gu je prah v tukaj šnjemoko lju odpro da ja zem ljišč. Zakaj je to teža-va?

Fužir: »V bistvu sem to težavo načel vprehodnem odgovoru. Pozidava se izva-ja na zazidalnih območjih, spremembnamembnosti zemljišč pa v zadnjem inprejšnjem mandatu ni bilo. Razlog zapozidavo je ta, da občina s težavo zago-tavlja sredstva za uveljavljanje predkup-ne pravice za nakup strateških zemljišč.Na ostalih območjih pa se pozna gospo-darska kriza in določeni lastniki zemljiščta prodajo najugodnejšemu ponudniku.Dejstvo je, da občina pri tem karkoli tež-ko stori.«

Pod gor šek: »Občina z zemljišči ni trgo-vala. Prodali smo le območje Tomažka.Lastniki zemljišč prodajajo svoje zazidal-ne parcele po tržnih cenah na osnovi pro-storskih aktov iz let 1998, 1999 in 2004,ki so bili ob mojem prevzemu županskefunkcije praktično že pripravljeni. Govo-rice, da lahko nekdo kupi zemljo in ji čeznoč spremeni namembnost, so čiste dez-informacije. Če ima kdo za to kakršen-koli dokaz, naj pove. Res pa je, da je pro-met z zasebnimi zemljišči živahen. V pri-hodnje razvoja ne nameravamo zapiratitudi za ceno pozidave kakšnega zemlji-šča, vendar mora do tega prej občina pri-ti. Res bo potrebno rezervirati kakšnasredstva za te namene.«

Oba v svo jih pro gra mih poudar ja ta trans-pa rent nost delo va nja obči ne. Vidi ta tu teža -ve ozi ro ma zakaj jo poudar ja ta?

Pod gor šek: »Menim, da smo glede trans-parentnosti naredili največ, kar smo lah-ko. Imamo občinski svet, vse potrebnekomisije, odbore, nadzorni odbor, dostopdo dokumentov. Nadzorni odbor je v glav-nem vodil človek, ki ni član stranke SD.Prav tako nista bila njena člana predsed-nika dveh vitalnih komisij (za razpola-ganje z občinskim premoženjem in zadelitev občinskih stanovanj). V mojemmandatu smo izvedli prvo revizijo poslo-vanja, slednjo načrtujemo tudi za poslo-vanje za leto 2009. Mogoče bi bilo potreb-no še več storiti glede obveščanja.«

Fužir: »Prav obveščanje se mi zdi najboljpomembno, da ne prihaja do raznihnapačnih informacij, ugibanj in podob-nega. Menim, da bi bilo treba posredo-vati v javnost vse sklepe sveta, komisij.Zakonodaja priporoča, da se v vsakemmandatu opravi revizija finančnega poslo-vanja in vsega ostalega. S tem ne mislim,da bi gledali, kaj je kdo naredil narobe,ampak da tisti, ki vodi občino, ve, kaj jev redu, kje in kaj je morda potrebnopopraviti.«

Kaj bi vpra ša li svo je ga pro ti kan di da -ta?

Fužir: »Konkretno: v Gavcah se v tehdneh obnavlja cesta, ki v rebalansu pro-računa ni bila predvidena. Iz katerih sred-stev se financira ta projekt?

Pod gor šek: “V minulih dneh smo pod-pisali sporazum s Slovenskimi železni-cami o ukinjanju železniških prehodov.Ena od zahtev tistih, ki se jim bo ukinilželezniški prehod, je izgradnja omenje-ne ceste. Denar bodo zagotovile Sloven-ske železnice.”

Pod gor šek: »Zanimivo se mi zdi vašerazmišljanje o delovanju Mladinskegacentra. Ne bi rekel, da ste povsem spre-menili stališče o tem javnem zavodu, stepa sedaj malo bolj navdušeni nad njego-vim delovanjem. Kaj vas je pripeljalo dodrugačnega mnenja?”

Fužir: “Dva razloga sta: javni zavod Mla-dinski center je eden tistih občinskih zavo-dov, ki je pridobil največ denarja zunajobčinskega proračuna in se je v velikimeri financiral na tak način. Je naš jav-ni zavod, ki ga je potrebno izkoristiti kotprvi servis v društvenih in družbenihdejavnostih. Razmišljanja gredo v pravosmer. Verjamem, da tudi moj protikan-didat razmišlja podobno. Potrebno je sve-tu in direktorju javnega zavoda dati dolo-čene pristojnosti, dejavnost še razširi-ti.”

�

4 21. oktob ra 2010LOKALNE VOLIT VE


Pod gor šek ali Fužir Kan di da ta za župa na v obči ni Šmart no ob Paki v dru gem kro gu tudi na lokal nihvolit vah 2002

Alojz Pod gor šek

Fran či šek Fužir

VELIKA RAZSTAVA PLAZILCEVOd 21. do 31. oktobra 2010 pred trgovino Big Bang.

PREDAVANJA IN POGOVORIGost g. Jürgen Hergert s prevajalcem

Od ponedeljka do petka ob 11. in ob 17. uri ter ob sobotah ob 11., 17. ter 18. uri.

Eu

rom

ark

t d

.o.o

., L

eta

lišk

a c

est

a 2

6,

10

00

Lju

blj

an

a

NAJDETE NAS

NA FACEBOOKU

www.city-center.si

kuščarjipajkikačeškorpijonibradati zmaji

Ljub lja na, 14. oktob ra - Vodstvo Holdinga Sloven-ske elektrarne se je odzvalo na po njihovem mne-nju neosnovane, neresnične in nepreverjene izja-ve nekaterih posameznikov o domnevno slabemposlovanju Holdinga, o napačnih poslovnih pote-zah družb, neracionalnem upravljanju ... Trdijo, dagre za neresnice, neosnovane pa so tudi grožnje spodražitvijo elektrike, ki se pojavljajo v povezavi zzdružitvijo dveh energetskih stebrov, ki jo napove-duje vlada Republike Slovenije.

Poudar ja jo, da je poslo va nje HSE letos pre se glovsa pri ča ko va nja in zastav lje ne cilje, saj so že vprvem šest me seč ju pre se gli plan pro iz vod nje in

pro da je elek trič ne ener gi je za to obdob je ter dobi -ček za celo leto. » Zato so naved be, da poslu je josla bo in da spre je ma jo napač ne poslov ne odlo čit -ve, čis ta laž. Pri tem se nami gu je tudi na pro jektizgrad nje nad omest ne ga blo ka TEŠ 6, za kate re gasmo v HSE pri do bi li vsa potreb na soglas ja last ni -ka, ob tem pa tudi stro ka ugo tav lja, da je to nujenpro jekt za var no in zanes lji vo oskr bo Slo ve ni je zelek trič no ener gi jo. V port fe lju pro iz vod nih kapa -ci tet HSE pa rea li za ci ja TEŠ 6 pred stav lja dol go roč -no sta bil nost na pro daj nih trgih,« so zapi sa li v spo -ro či lu za jav nost.

mz

HSE dobro poslu je inmeni, da je TEŠ 6 nujen

Mestna občinaVelenjeKS Bev če: Marjan Šramel, Bogo-mir Trebičnik, Sonja Sušec, Mate-ja Skutnik, Ivan Bačovnik , Met-ka Zajc in Anton Podpečan.KS Cir kov ce: Ivan Verboten, IvanLemež, Marjan Britovšek, Bran-ko Britovšek, Jani Dvorjak, FrancKotnik in Dani Avbreht.KS Gori ca: Irma Mačkovšek, Mar-ko Balažic, Ana Ducman, MarijaKoren, Braž Dukarič, MarjanaKugonič, Jožef Kandolf, MilkaBenčič, Simon Glasenčnik, MilanKoren in Robert Veler.KS Kono vo: Karl Stropnik, JožefRepnik, Marjan Lahovnik, GvidoŠpeh, Jožef Sušec, Zdenka Abra-mović, Stanislava Zver, Milan

Jelen, Edvard Mlačnik, ZvonimirMeško in Romana Pečovnik.KS Paka pri Vele nju: SrečkoAvberšek, Alojz Harnik, BožidarKocman, Boštjan Drev, DragoAvberšek, Tone Žužek in BrankoVodončnik.KS Pesje: Franc Obu, DagmarPlanko, Nada Poznič, Albin Vra-bič, Matjaž Verbič, Rudolf Meh,Matjaž Mravljak, David Čas, Fer-do Polak, Franc Glažer in Mate-ja Šojat.KS Pod kraj: Silvo Oštir, MihaelMelanšek, Mateja Ramšak, EmaMeh, Vinko Meža, Franc Vede-nik in Ivan Mošmondor.KS Kav če: Peter Grabner, MatejProsenc, Andrej Kuzman, Stani-slav Kavdik in Boštjan Grabner.KS Ple ši vec: Milka Pečečnik, Mir-

ko Auberšek, Sonja Klančnik,Martin Prosenjak, Janko Kotnik,Emilijan Lepko in Mitja Borov-nik.KS Sta ro Vele nje: Andreja Brglez,Mihael Melanšek, Nataša Dolej-ši, Marička Berdnik, Janez Mihe-lec, Mihaela Rogelšek, GabrijelaKrajnc, Andrej Kozlevčar in JanaKavtičnik.KS Sta ra vas: Ivan Petre, JanezSirše, Veronika Blagotinšek, JurijTerglav, Miran Lešnik, AndrejaCentrih Erjavec, Matjaž Zupan.KS Šalek: Ladislava Jan, FrancPavšek, Ilija Vasiljević, MarijaJelen, Franc Maršnjak, BrankoSmagaj, Milodija Hajlovac, MiranGajšek in Bojana Potočnik.KS Šen tilj: Alojz Leskovšek,Robert Ocepek, Drago Kolar,

Magda Stvarnik, Uroš Štajner,Mirko Vranjek, Ivan Sobočan,Janez Podbornik in Roman Reber-nik.Kra jev na skup nost Ška le - Hras to -vec: Marjan Dobelšek, MarjanGruber, Petra Bevc, MirkoŠumah, Janko Arlič, BožidarRepnik, Damjan Glinšek, HermanArlič in Zdenko Pirnat.KS Šmart no: Sonja Zavolovšek,Slavko Hren, Jelka Flis, Silva Plan-ko, Borut Bukovac, TatjanaKumer in Boris Štemberger.KS Vin ska gora: Branko Podvrat-nik, Darinka Špacapan, DamjanRamšak, Aleksander Osetič, JožefOgrajenšek, Tomaž Kumer, Sta-nislav Videmšek, Darja Štraus,Rudi Lemež, Mihael Pevnik inMitja Aubreht.Mes tna četrt Vele nje – Des ni breg:Milan Tovrljan, Danica Ledinek,Štefka Drolc Lukaček, MiroslavRamšak, Hedvika Videmšek,Boris Širnik, Milena Praunseis,Marijan Nikolič in Anamari Lia

Saje.Mes tna četrt Vele nje – Levi bregzahod: Matej Gorišek, Franc Než-mah, Nataša Kotnik, Janko Šme,Robert Podpečan, Leonida Kuba-le, Jožica Zajc, Olga Hriberšek inNežka Fric.Mes tna četrt Vele nje – levi breg:Miroslav Lorger, Zdenka Resnik,Barbara Valerija Tori, Zofija Šuli-goj, Aleš Mijatović, Ivan Kos inBiserka Poznič.

Obči na Šoš tanj:KS Bele Vode Ani ca Pud gar,

Stan ko Pod vrat nik, Alojz Hri ber -šek, Sta ni slav Golič nik, Met kaNavod nik.

Svet KS Gaberke: Bog dan Lam-pret, Zvon ko Koželjnik, Janez Zel-cer, Karl Judež, Bran ko Spi tal,Raf ko Blat nik, Milan Kopu šar.

KS Lokovica: Peter Rado ja, Dra-go Koren, Alojz Konov šek, MatejKrum pač nik, Simon Sre bre,Roman Drev, Mar ko Jurič.

KS Ravne: Jože Sovič, Dra go

Kot nik, Jože Gor šek, FrancKoren, Bošt jan Len ko, Jože Krt,Dam jan Taj nik

KS Skorno – Florjan: Sil ves terMež nar, Roman Oblak, Mar koKur nik, Matej Skorn šek, Jan koLes nik, Sonja Golav šek, Ladi slavMelan šek.

KS Šentivd: Franc Jelen, FrancUr lep, Her mi na Bezov nak – Kom-prej, Andrej Pod vrat nik, AndrejŠumah.

KS Šoštanj: Vil ma Fece, Dani loČebul, Bojan Rotov nik, RomanPiber nik, Tat ja na Skorn šek, Hele-na Taj nik, Mar jan Stvar nik.

KS Topolšica: Her man Per gov -nik, Mar ja na Menih, Uršu laMenih – Dokl, Dra go Tam še,Miran Tekavc, Matej Kugo nič,Bošt jan Men hart.

KS Zavodnje: Peter Anže lak,Jože Ježov nik, Cvet ko Grab ner,Roman Anže lak, Janez Ven ta,Mar tin Med ved, Jože Juvan.

�


Vele nje, 14. oktob ra – Letošnjizaposlitveni sejem z naslovomPoklicne priložnosti in izzivi, pote-kal je v Medpodjetniškem izobra-ževalnem centru v organizacijiObmočne službe Zavoda Repub-like Slovenije za zaposlovanje Vele-nje, je potekal pod okriljem Služ-be vlade Republike Slovenije za

lokalno samoupravo in regional-no politiko. To mu je dalo doda-ten pomen, obenem pa omogoči-lo številne spremljajoče sejemskedogodke.

V Vele nju zapos lit ve ni sej mi pote -ka jo že pet let. V tem času so seuve lja vi li tako pri delo da jal cih ( -čeprav je bilo tokrat teh na sej mule pešči ca) in izobra že val nih insti -tu ci jah kot tudi iskal cih zapos lit ve,

šola jo či se in dru -gi zain te re si ra nijav nos ti. Gle de naraz me re na trguse je od pred hod -nih raz li ko val tudipo tem, da jepote kal v povsemdru gih raz me rah.Prvi sej mi so zaraz li ko od tokrat -ne ga pote ka li včasu kon juk tu re,veli ke ga pov pra še -va nja delo da jal cev

po delav cih. Kon cept so zato malospre me ni li, na sejem pa pova bi lioko li 1.500 osnov no šol cev in sred -nje šol cev in bli zu 3.500 brez po sel -nih oseb.

V ospred ju - zara di veli ke ga struk -tur ne ga nesklad ja na trgu dela - sobili defi ci tar ni pokli ci. » Za dolo -če ne pro fi le tudi danes nima moiskal cev zapos lit ve, čeprav je brez -po sel nih na zavo du veli ko. Zatoželi mo spo ro či ti tako mla dim obis -ko val cem sej ma kot tis tim, ki sobrez po sel ni, ki so osta li brez služ -be zara di ste ča ja ali ker jim jepotek lo delo za dolo čen čas, damora jo zno va pre mis li ti o svo jibodo či poklic ni poti in jo tudiuskla je va ti s trgom dela.«

Pose bej poudar je napoklic na ori en ta ci ja

»Ste ča ji pod je tij naka zu je jo, dase bo gospo dar stvo mora lo usme -ri ti v nove pro iz vo de, nove sto rit vein tudi nove trge, kar pred stav ljapotre bo po ustrez no uspo sob lje -nih sode lav cih. Zato tokrat pose bejpoudar ja mo poklic no ori en ta ci jo.Pred stav lja mo pokli ce in šol ske terštu dij ske pro gra me, ki jih trg delav tem tre nut ku naj bolj potre bu je,«

so pove da li na sej mu, kjer so nekajsprem lja jo čih aktiv nos ti name ni listro kov ni jav nos ti, sve to val nimdelav cem osnov nih in sred njih šol,zapos le nim v agen ci jah za zapo -slo va nje ter tis tim, ki potre bu je jokako vost ne infor ma ci je, da lah kosve tu je jo svo jim stran kam.

Po neka te rih pokli cihni pov pra še va nja

Struk tur na brez po sel nost?»Neka te rih pokli cev, po kate rih jenaj več je pov pra še va nje, v naših evi -den cah ni. Ali dru ga če, iskal cizapos lit ve ima jo izobraz bo, pokli -

ce, ki na trgu v tem tre nut ku nisozani mi vi. S pokli cem, ki ga ima jo,tež ko išče jo zapos li tev. Zanje jezelo pomemb no, da vidi jo, kaj jena trgu zani mi vo, kate ri so tis ti

pokli ci, s kate ri mi lah ko na trgukon ku ri ra jo. Tudi tis ti, ki ima zaseboj že nekaj let pokli ce poti ozi -ro ma delov ne dobe, se lah ko ved -no pre kva li fi ci ra, si pri do bi noveizkuš nje ali novo zna nje,« pra vi jona zavo du.

Delo da jal ci naj več pov pra šu je jopo delav cih v grad be niš tvu ingostin stvu ter po pro da jal cih, fri -zer jih, voz ni kih, pro iz vod nih delav -cih in teh nič nem kadru na vsehizobraz be nih stop njah ter po zdrav -ni kih.

Manj je pov pra še va nja po kad -rih s področ ja druž bo slov ja (eko -nom skih teh ni kih, gim na zij skihmatu ran tih in dru gih druž bo slov -cih na viš jih izobraz be nih rav neh).

Pomemb no je dodat nozna nje

Delo da jal ci išče jo kad re, ki ima -jo poleg osnov ne stro kov neizobraz be in delov nih izku šenj tudidodat na o zna nje – pred vsem zna -nje jezi kov (angle šči na, nem šči na),pozna va nje dela z raču nal ni kom

(ure je val nik bese dil in pre gled nic),voz niš ki izpit (kate go ri je B, C, D,E), higi en ski mini mum, oprav lje -ne teča je za uprav lja nje delov nihstro jev, ZUP, pozna va nje raču no -

vod skih stan dar dov ter Naci o nal -ne poklic ne kva li fi ka ci je ozi ro maTemelj ne poklic ne kva li fi ka ci je.

Pro žnostizobra že val nihinsti tu cij

To se kaže v pri prav lje nos ti, daodpi ra jo novo pro gra me, nove sme -ri. Ni pa reši tev samo v odpi ra njunovih, če temu ne sle di tudi zapi -ra nje sta rih. V pri hod nje se bomoral, tako stro ka, zgo di ti bistvenpre mik pri izobra že va nju v sme ri,da bomo na neka te rih sme reh aliome ji li mož nos ti ali pa kak šen pro -gram tudi zapr li in odpi ra li kak -šne ga nove ga tam, kjer se bodopoka za le nove potre be.

Agen ci je na sej muNa sej mu so sode lo va le tudi agen -

ci je, med nji mi Trgo tur. »Nis mokon ku ren ca zavo du za zapo slo va -nje, bolj smo nje gov part ner. Smotudi tis ti, ki zapo slu je mo lju di, ki sopri jav lje ni na zavo du. Opa ža mo,da so se potre be po delav cih malo

pove ča le v pri mer ja vi z lan skimletom. Ved no več delo da jal cev iščekomer ci a lis te. Tru di jo se, da bi pro -da jo, ko je v času kri ze upad la, dvig -ni li na sta ro raven,« je pri po ve do -

val Dani jel Okil, stro kov ni sode la -vec v Trgo tu ru, zadol žen za posre -do va nje zapos li tev.

�

5IZOBRAŽEVANJE, VOLITVE21. oktob ra 2010


Zapos lit ve ni sejem Poklic ne pri lož nos ti in izzi vi

V Območ ni služ bi Vele nje,sestav lja jo šest ura dov zadelo, se je letos vpri mer ja vi z lan skim letomšte vi lo brez po sel nihpove ča lo za 6,9 odstot ka.Do kon ca sep tem bra se jebrez po sel nost iz 7.227pove ča la na 7.725 oseb.Med novo pri jav lje ni mipre vla du je jo traj nopre sež ni delav ci, ste čaj ni ki,ose be po izte ku zapos lit veza dolo čen čas in iskal ciprve zapos lit ve.

Delo da jal ci so pri ja vi li7.345 potreb podelav cih, dese ti no večkot lani v ena kemobdob ju. Zapos li lo seje 5.514 brez po sel nihali 739 več kot vena kem obdob ju lani.

Na novi nar ski kon fe ren ci so pouda ri li: Dr. Hen rik Gjer keš, minister za lokalno samoupravo in regionalni

razvoj: »Evropski socialni skladi so programi vlaganja v ljudi za dose-ganje večje stopnje inovativnosti, zaposljivosti in gospodarske rasti.Predstavljajo najboljši način za večjo socialno vključenost, zmanjša-nje regionalnih razlik in visok življenjski standard.«

Adri a na Suko va – Tos he va, direktorica Generalnega direktorataEvropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnos-ti: »Evropska komisija je sprejela strateške smernice, ki naj bi poma-gale oblikovati politike in ukrepe v zaposlovanju, podprte z javnimisredstvi. Sloveniji je za obdobje 2007–2013 namenjenih 755 milijo-nov sredstev iz Evropskega socialnega sklada.«

Dam ja na Košir, direktorica Direktorata za trg dela in zaposlova-nje na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve: »Januarja bozačel veljati Zakon o urejanju trga dela, ki bo nadomestil Zakon o zapo-slovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Namen zakona jes hitrejšim ukrepanjem države na trgu dela povečati varnost iskal-cev zaposlitve, zlasti brezposelnih oseb in oseb, katerih zaposlitev jeogrožena.«

Robert Raj šter, direktor Območne službe Zavoda Republike Slove-nije za zaposlovanje Velenje: »K nam, torej na zavod, iz šol ne pri-hajajo kadri, ki bi jih delodajalci v tem okolju potrebovali. Zato je naletošnjem zaposlitvenem sejmu posebej poudarjeno področje poklic-ne orientacije.«

Štef ka Kad li ček in Dani jel Okil iz Trgo tu ra

Dam ja na Košir, Robert Raj šter, dr. Hen rik Gjer keš, Adri a na Suko va - Tos he va

V ospred ju sejem ske ga doga ja nja pred sta vi tevzapos lit ve nih in izobra že val nih mož nos ti nalokal nem trgu dela - Sejem obis ka la tudiminis ter za lokal no samo u pra vo indirek to ri ca evrop ske komi si je za zapo slo va nje

Na MIC -u je bilo živah no.

Nova vodstva tudi v krajevnih skupnostih in mestnih četrtihNa lokalnih volitvah 10. oktobra smo volili tudi člane svetov,mestnih, krajevnih in vaških skupnosti

21. oktob ra 2010


6 DOMA IN PO TUJEM

KulturnapromocijaŠpela Kožar

Še dobro leto in Velenje bo evropskaprestolnica kulture. Častivreden naziv, nikaj. Spodbudi lahko ne le kulturno, temveč(tudi in morda predvsem) turističnoprepoznavnost. A kaj, ko se zdi, da se nitidržava ne zaveda promocijskega učinka.

Če je prejšnja oblast spodbujala»kreativnost« župana Kanglerja, se je zdajšnja z njim nemalokratzapletla v verbalne »duele«. In tako sta prišla Tomaž Pandur inMitja Čander, odšla pa Vladimir Rukavina in Aleš Novak.»Spremljevalci« iz partnerskih mest so lahko zgolj opazovali in vtem času, ki »se meri« v letih, sami oblikovali programskesmernice. Lokalna oblast je s tem pokazala, kako zasenčitidržavno.

Pa vendar je EPK tudi (in morda predvsem) državni projekt. A kotkaže, se bomo po letu 2012 lahko pohvalili predvsem zinfrastrukturnimi pridobitvami. Je že res, da je bila kulturno-investicijska nadgradnja v vzhodno kohezijski regiji eden glavnihmotivacij kandidature. A investicija brez prave vsebine (pre)hitropropade. Le poglejte naše gospodarstvo.

Med »vlečenjem vrvi« partnerskim mestom ni ostalo drugega, kotda nadgrajujejo že obstoječo kulturno ponudbo; tako bodonovomeški mednarodni festival Jazzinty ali Fotopub oziromamurskosoboška plesna Fronta oziroma ptujski Art Stays še boljmednarodni … Kaj pravzaprav to pomeni? Da so nagrade z levimprilastkom mednarodne že vredne EPK-ja? Verjetno ne bi smelobiti tako, a najverjetneje bo tako.

Programski direktor Mitja Čander je ob nastopu položaja prejšnjipetek priznal, da smo zamudili »velike« zgodbe, torej take, ki binas povezale s kakim drugim evropskim kulturnim centrom, kotso na primer kuratorski projekti. S sprejetim proračunom prejšnjitorek za letošnje leto smo zamudili tudi predpriprave v prihodnjemletu, saj bi lahko bilo že leto 2011 »predevropsko«, ki bi kot uvod vleto 2012 izpostavil prednosti pa tudi slabosti programa aliinvesticij.

Ja, EPK bo predvsem slovenska kulturna zgodba; navsezadnje seevropska sredstva kanalizirajo celo v revitalizacijo mestnih jeder.A ko partnerskim mestom ostane le drobiž iz skupnega EPKžaklja, to niti ni tako neumna poteza. Bo vsaj mestno središčenekaj pridobilo.

In kaj bomo dobili kulturni »fanatiki«? V domačem Velenju večvsebin za otroke in mlade, v Slovenj Gradcu muzej Huga Wolfa,na Ptuju še kak nov festival, v Murski Soboti »kulturno« ulico, vNovem mestu rock opero, v Mariboru pa menda »novo« mesto.

Oba izvoljena direktorja sta zaenkrat na pravi poti: poslovnadirektorica Helena Hvalec napoveduje pomoč ministrstva zagospodarstvo, saj EPK vidi tudi kot potencial za razvoj kulturnegaturizma, direktor Čander pa že išče nove programske vsebine. Tenaj bi vključile najbolj prezrte kulturne organizacije, kot jenevladni sektor, in najbolj prezrte meščane, kot so priseljenci,reveži, Romi ali upokojenci. »Kultura sobivanja bo pomembensklop«, pravi. Lahko bi postal najpomembnejši in s tem zarisalnašo specifiko. Specifiko, ki bi nas ločila od ostalih EPK-jev in kibi izpostavila našo družbeno realnost.

Zakaj ne bi bil EPK tudi pokazatelj slovenske družbe? Družbe, vkateri je vse več brezposelnih, vse več prevaranih in vse večprivilegiranih državljanov. Zdi se namreč, da se država tega nesramuje. In to je njena kultura.

�

Sre da, 13. okto ber

Na jav ni pred sta vit vi mnenj v držav nem zbo -ru je minis tri ca za obram bo deja la, da pred logreso lu ci je pro gra ma raz vo ja Slo ven ske voj skedo leta 2025 pred vi de va nje no kad rov sko okre -pi tev.

Izve de li smo, da je nek da nji vele pos la nik vŠpa ni ji Peter Reberc, ki se je moral avgus tapred čas no vrni ti domov, pre jel odpo ved delov -

ne ga raz mer ja. Ob tem je Reberc zatr dil, da greza oseb no obra ču na va nje minis tra Žbo gar ja.

Kon ča la so se poga ja nja med vla do in jav nimsek tor jem in stav ka se je kon ča la. Kot je pove -da la pred stav ni ca vla de, dodat na sred stva izpro ra ču na ne bodo potreb na.

Čil ski reše val ci so z reše val no kapsu lo napovrš je pote gni li vseh 33 rudar jev, ki so kar 69dni čaka li uje ti pod zem ljo, in osup ni li ves svetter zasen či li vso dru go doga ja nje.

Četr tek, 14. okto berČe smo dan prej sli ša li, da je stav ka kon ča na,

so poli cis ti pove da li nekaj dru ge ga: pove da li sonamreč, da so odlo če ni nada lje va ti stav ko alijo celo zao stri ti, ne gle de na to, da je pre os ta lidel jav ne ga sek tor ja stav ko kon čal.

Kan di da tu za tržiš ke ga župa na Pavlu Rupar -ju s pri tož bo ni uspe lo, saj je občin ska volil nakomi si ja zani ka la vse nepra vil nos ti, ki jim jih jeoči tal Rupar. In ta je že vlo žil kazen sko ovad -bo. Prav iste ga dne pa je držav na volil na komi -si ja odlo či la, da bo dru gi krog lokal nih voli tevpote kal 24. oktob ra.

Iran ski pred sed nik Mah mud Ahma di ne džadje obis kal jug Liba no na v bli ži ni meje z Izra e -lom - drža ve, za kate ro je dejal, » da bi jo bilo tre -ba izbri sa ti z zem lje vi da«.

Pred Akro po lo v Ate nah so izbruh ni li spo pa -di med poli ci jo in zapos le ni mi, ki so zapr li vhodv objekt.

Var nost ni svet Zdru že nih naro dov je za letodni podalj šal man dat med na rod ni misi ji v Afga -ni sta nu, kjer je tre nut no 120 tisoč voja kov.

Petek, 15. okto berPoli cis ti so še vztra ja li. Prvi mož nji ho ve ga

sin di ka ta je dejal, da bodo, če vla da ne bo pri -sluh ni la zah te vam - zlas ti o odpra vi plač nihneso raz me rij, sle di li pro test ni shodi pred vla -do in teh nič ne zao strit ve stav ke.

Medi ji so poro ča li, da je pred krat kim odpu -šče ni vele pos la nik v Špa ni ji Peter Reberc zakuhinj ske pri po mo čke, orod ja in podob no pora -bil 100 tisoč evrov. Sam je dejal, da vse zavo ljopred stav lja nja Slo ve ni je.

Zara di stav ke in pro tes tov pro ti pokoj nin skirefor mi so se v Fran ci ji spo pad li s pomanj ka -

njem gori va, saj so pro test ni ki zapr li dostop doskla dišč.

Madžar ska tovar na alu mi ni ja, iz kate re je izte -kla rde ča goš ča, je klub opo zo ri lom oko lje var -stve ni kov zače la ponov no obra to va ti.

Švi car ski inže nir ji so dokon ča li delo in izko -pa li naj dalj ši, 57 kilo me trov dolg želez niš ki pre -dor na sve tu, Got thard, ki so ga pod švi car ski -mi Alpa mi gra di li 14 let.

Sobo ta, 16. okto berV Slo ve ni ji je pote kal dvo dnev ni forum, na

kate rem so sode lo va li rom ski par la men tar ci iz17 drža v.

Z mari bor ske ga leta li šča je zju traj pro ti Afga -ni sta nu odpo to va lo še 50 voja kov 14. kon tin -gen ta Slo ven ske voj ske, ki bodo prvič prev ze lisamo stoj no sku pi no za urje nje afga ni stan skevoj ske.

Sod nik Eule xa je vlo žil obtož ni co pro ti pete -ri ci osum ljen cev, da so na neki zaseb ni kli ni kiv Priš ti ni neza ko ni to pre sa ja li člo veš ke orga ne.

Pred sed ni ka Rusi je in Venez ue le sta pod pi -sa la več ener get skih dogo vo rov. Med dru gimbo Rusi ja v Venez ue li gra di la jedr sko elek trar -no.

Na tiso če Japon cev je v Toki u demon stri ra lopro ti »kitaj ski inva zi ji« na oto ke, ki si jih las ti -ta obe drža vi. Na Kitaj skem so isto čas no pote -ka li pro ti ja pon ski pro tes ti.

ZDA so pre sta vi le obja vo poro či la o mani pu -la tor jih valut. Evrop ski komi sar za denar ne ingospo dar ske zade ve je med tem Kitaj sko pozval,naj jua nu pus ti, da se okre pi.

Nede lja, 17. okto berV Dob rni ču na Dolenj skem se je na spo min -

ski slo ves nos ti ob 67. oblet ni ci prve ga zase da -nja slo ven ske žen ske pro ti fa šis tič ne zve ze zbra -lo več kot 1500 lju di. Ude le žen ce je nago vo ri -la obramb na minis tri ca Lju bi ca Jelu šič.

V očit nem odzi vu na div ja nje srb skih huli ga -nov na nogo met ni tek mi v Geno vi je sku pi na

Alban cev v Brus lju sku ša la zaž ga ti zasta vo,izobe še no na srb skem vele pos la niš tvu.

Na tiso če lju di se je zbra lo na uli cah in v cer -kvah po Avstra li ji ter v Vati ka nu, kjer je papežMary MacKil lop raz gla sil za prvo avstral skosvet ni co.

Savdsko a rab ske var nost ne služ be so opo zo ri -le, da veja med na rod ne tero ris tič ne mre že AlKai da na Arab skem polo to ku pri prav lja napadv Evro pi, še pose bej v Fran ci ji.

Pone de ljek, 18. okto berIzve de li smo, da zara di var če va nja vla de Slo -

ve ni ja pri hod nje leto ne bo mogla pla ča ti čla na -ri ne v Orga ni za ci ji Zdru že nih naro dov.

Delav ci Vegra da so na laž posta vi li izja ve pre -

mi er je ve vod je kabi ne ta Simo ne Dimic, ki jedeja la, da Vegrad ni obnav ljal nje ne hiše. Kotso pove da li delav ci, so jo obnav lja li z mate ri a -lom, name nje nim Celov škim dvo rom.

Iz ustav ne ga sodiš ča so spo ro či li, da zakon orati fi ka ci ji arbi traž ne ga spo ra zu ma o meji sHrvaš ko ni v nesklad ju z usta vo.

Na seji držav ne ga zbo ra je pre mi er BorutPahor odgo var jal na poslan ska vpra ša nja, meddru gim o pre struk tu ri ra nju ener get ske ga sek -tor ja in pos kus nem vred no te nju nepre mič nin.Dejal je, da last ni kom napak ni tre ba spo ro ča -ti, saj bo te po urad ni dolž nos ti popra vi la geo -det ska upra va.

Demo krat ska liga Koso va je v skla du z odlo -čit vi jo vod stva stran ke urad no izsto pi la iz vlad -ne koa li ci je z Demo krat sko stran ko Koso va.

Torek, 19. okto berKomisija za preprečevanje korupcije je na

lastno pobudo in na podlagi drugih podatkovzačela več postopkov preučitve domnevnihnepravilnosti v povezavi s Simono Dimič.

V državnem zboru se je zaključila razpravao pokojninski reformi, ki so ji, tako koalicijskikot opozicijski poslanci, očitali predvem to, dani bila usklajena socialnimi partnerji.

Slišali smo o kritikah, in sicer negativnih.Letele so na namero gospodarskega ministrstvao združitvi energetskih stebrov.

Evropska komisija je odobrila vlogo Slovenije

za pridobitev evropskih sredstev, ki jih bonamenila za pomoč 2.554 presežnim delavcemMure.

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je dejal,da je Rusija še vedno zadržana do sodelovanjapri postavitvi protiraketnega ščita v Evropi in šepreučuje to zamisel.

Od s re de do tor ka - s vet in domo v i naOd s re de do tor ka - s vet in domo v i na

V Čilu so doživeli neverjetno rešitev

ujetih rudarjev.

Nekdanji slovenski veleposlanik v

Madridu je potreboval neverjetno

veliko neverjetnih reči.

Spet so nas svarili pred terorističnimi

napadi v Evropi.

Evropska komisija je Sloveniji

namenila denar za pomoč delavcem

Mure.

Je vodja premierjevega kabineta

lagala?

Kitajski denar je v svetu vse bolj

pomemben.

Sindikat policistov je napovedal, da

stavke še niso končali.

Člani Občinskega odbora SDSŠmartno se iskreno zahvaljuje-mo vsem občankam inobčanom, ki ste šli na volitve inste oddali glas za naše kandi-date. Obljubimo, da bomo delaliv prid vseh občank in občanov

ter se trudili izpolniti program,ki smo si ga zastavili. Kot smoobljubili, bomo del finančnihsredstev po končanih volitvah, kibi jih sicer namenili bogatejšipredvolilni kampanji, prekoRdečega križa donirali ogroženidružini iz Šmartnega ob Paki.

V drugem krogu županskihvolitev bomo podprli kandida-ta Frančiška Fužirja. Zato seudeležite volitev in obkrožitinašega skupnega kandidata podštevilko 2. OO DSDS Šmartno ob Paki

7V SRE DIŠ ČU21. oktob ra 2010


Rentno varčevanje z odlično obrestno mero

Aba

nka

Vipa

d.d

., S

love

nska

58,

151

7 Lj

ublja

na, S

love

nija

Uresničite si želje ter polepšajte prihodnost sebi in svoji družini. S postopnim varčevanjem na daljši rok in z odlično obrestno mero EURIBOR + 2 o. t. (3,162 %)* boste dosegli tudi bolj oddaljene cilje. Izkoristite posebno ponudbo rentnega varčevanja, ki velja od 1. 10. do30. 11. 2010.

www.abanka.si l [email protected] l Abafon 080 1 360

RAST, S KATERO DOSEŽETE VEČ Opozorilo:

Ob sklenitvi varčevanja se uporabi 6-mesečni EURIBOR, objavljen na zadnji dan v mesecu pred sklenitvijo varčevanja, in velja do prve spremembe, ki nastopi na dan 1. 4. in na dan 1. 10. *6-mesečni EURIBOR, določen na dan 30. 9. 2010, znaša 1,162 %. Spremenljiva obrestna mera, navedena v oklepaju, je izračunana na dan 30. 9. 2010 in velja od 1. 10. 2010 do 31. 3. 2011. o. t. - odstotna točka


Klic v redak ci jo. Že več kotmesec dni je od začet ka nove gašol ske ga leta, raz me re v dijaš kemdomu pa daleč od tis te ga, kar najbi dija kom v njem pri pa da lo.Nima jo inter ne ta, košev za sme ti,postelj ni ne, šele pred nedav nimnaj bi dobi li toa let ni papir, opre maje nepri mer na … Dom naj bi vodi -la delav ka, ki jo je Šol ski cen terVele nje zapos lil pre ko jav nih del.“Bos te poma ga li posta vi ti stva rina svo je mes to?” je še vpra šal glasna dru gi stra ni.

Na Šol skem cen truVele njepre se ne če ni

Infor ma ci jo smo naj prej pre ve -ri li na Šol skem cen tru Vele nje.»Mis lim, da poseb nih težav ne bisme lo biti in koli kor sem sezna -njen, jih tudi ni bilo. Da smo neka -te re ope ra tiv ne teža ve reše va li nazačet ku šol ske ga leta ozi ro maspro ti, se mi zdi nekaj povsem nor -mal ne ga. Naj kas ne je do kon catega mese ca takih zgodb, ki so bilemogo če v sep tem bru navi dez ne,zago to vo ne bo več,« je bil pre se -ne čen direk tor Šol ske ga cen traIvan Kot nik.

Kot nik je pove dal, da cen ter nilast nik dijaš ke ga doma, saj so vsetri stol pi če, zgra je ne na robu 70let prejš nje ga sto let ja za tovrst ne

potre be za 740 dija kov, pro da li.Zad nji stol pič je odku pi la Mes tnaobči na Vele nje in ga teme lji to pre -u re di la v mla din ski hotel. Svo je -mu name nu ga je pre da la konecletoš nje ga avgus ta. V njem je ure -di la pose ben vhod in pri bliž no 58postelj za potre be dija kov in štu -

den tov. Ker pa so za neka te re pro -gra me ozi ro ma pokli ce v pro mo -ci ji izpo stav lja li tudi mož nost biva -nja, so v sode lo va nju z Minis tr -stvom za šol stvo in šport pod pi sa -li z Mla din skim hote lom najem -no pogod bo in konec avgus tanasta ni li v njem 15 dija kov. Pozago to vi lih Kot ni ka je opre mo v

dijaš kem domu, v kate rem so tudištu den ti, naba vil Mla din ski cen -ter in je v skla du z nor ma ti vi instan dar di. » Kar pa se osta lih zadevtiče, smo jih ure ja li res na začet kušol ske ga leta ali spro ti, saj prej nis -mo vede li, koli ko dija kov se boodlo či lo za biva nje v dijaš kemdomu. Da bi zago to vi li dija komdob re bival ne pogo je, smo pos kr -

be li za čišče nje nji ho vih pro sto rovin pra nje peri la ter neka te re dru geser vis ne sto rit ve, čeprav bi za tomora li pos krbe ti sami. Tako smojim ure di li občas no čišče nje sob,pose bej sani ta rij, čeprav bi za tomora li skrbe ti sami. Minis tr stvoza to ne name nja denar ja. Kad rov -ske potre be gle de na nor ma ti ve instan dar de zapol nju je mo na raz lič -ne nači ne. Po sled njih z enim vzgo -

ji te ljem ne »zvo zi mo«, zato ima -mo zapos le no sode lav ko pre ko jav -nih del. Konec tega mese ca edenod vzgo ji te ljev uči te ljev odha ja vpokoj in ga bomo pra vo čas no nad -omes ti li z dru gim, tako da pri temtežav ni. Kot nik je še pojas nil, dapotreb po še kak šnem vzgo ji te ljuni. Kaj ti urad no dija ki pri ha ja jo vdom v pone de ljek zju traj in gre dodomov v petek popol dan. Ker paje dijaš ki dom neka te rim edi nidom, jim neurad no omo go či jobiva nje v domu tudi čez vikend. » -Kar je res, je to, da so način, mož -nos ti ter pogo ji biva nja v domubolj sodob no kot kje drug je,« je šedejal Ivan Kot nik.

Pri pomb niso dobi liPre se ne čen nad vpra ša njem, ali

so raz me re v dijaš kem domu takokata stro fal ne, kot smo sli ša li, je biltudi direk tor mla din ske ga hote laMar ko Prit rž nik: “ Menim, da soraz me re daleč od kata stro fal nih.Pri tožb, pri pomb nis mo dobi li.Pro sto re daje Mla din ski cen ter vnajem, ker nis mo regi stri ra ni zaizva ja nje dejav nos ti dijaš ke gadoma. Ven dar so stva ri dogo vor -je ne in pri pri mo pre da ji potr je ne.«

Po bese dah Prit rž ni ka je Mes tnaobči na Vele nje dala Mla din ske mucen tru Vele nje pro sto re na Efen -ko vi ces ti v Vele nju, name nje neštu dent ske mu domu, v uprav lja -nje. Ker se je v letu 2009 poka za -lo, da bodo pro sto re za biva nje

potre bo va li tudi dija ki, so v domufizič no loči li vhod in pro sto rezanje. Tu so ure di li sedem dvo po -stelj nih sob z vso pri pa da jo čoinfra struk tu ro ter opre mo, karpome ni šti ri kopal ni ce, sani ta ri je,kuhi njo in skup ni pro stor za dija -ke in vzgo ji te lje. » V 7 sobah je 14postelj, prav toli ko omar, sto lov,pri pa da jo če šte vi lo miz in koševza sme ti. Kad rov ske in osta lepotre be niso v naši pris toj nos ti,ampak so v dome ni šol ske ga cen -tra, s kate rim smo pod pi sa lipogod bo o naje mu pro sto rov. Čudi

me, da nek do izpo stav lja to, dadija ki nima jo mož nos ti pri klo pana inter net. To mož nost ima vsakapart ma. Koli kor mi je zna no, botudi ta zade va ure je na za vsa ke gadija ka zelo kma lu. Sicer pa pred -la gam, da orga ni zi ra mo dan odpr -tih vrat dijaš ke ga doma, na kate -rem se bodo ljud je lah ko sami pre -pri ča li o raz me rah v njem,« jepove dal Mar ko Prit rž nik.

�

So raz me re v dijaš kem domu res kata stro fal ne?Na Šol skem cen tru Vele nje meni jo, da poseb nih težav ni – Raz me re daleč od kata stro fal nih, trdi jo v Mla din skem centru Vele nje

Ivan Kot nik: »Neka te re

zade ve smo ure ja li spro ti,

ker do začet ka šol ske ga

leta nis mo vede li, koli ko

dija kov se bo odlo či lo za

biva nje v dijaš kem domu.«

Mar ko Prit rž nik: »Pri tožb,

pri pomb nis mo dobi li.«

88 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 21. oktob ra 2010


8

V sre do, 13. 10., je bilo v Slo ven -ski Bistri ci držav no ekip no final -no tek mo va nje v atle ti ki za osnov -no šol ce. Med 12 naj bolj ših šol vSlo ve ni ji se je uvrs ti la tudi atlet skaeki pa OŠ Šoš tanj, ki je pred temosvo ji la 1. mes to na področ nemtek mo va nju v Vele nju. Final no tek -mo va nje je pote ka lo v 8 raz lič nihdis ci pli nah ( tek na 60 m, tek na300 m, tek na 1000 m, šta fe ta 4 x

100 m, skok v dalji no, skok v viši -no, met kro gle in met vor te xa) inv vsa ki dis ci pli ni sta bar ve svo ješole lah ko zasto pa la naj več dvaučen ca ozi ro ma učen ki. Za Šoš -tanj ča ne so pod men tor stvom pro -fe sor jev Teja Tore ja in Toma ža Her -ma na nas to pi li nasled nji učen ci:Gre ga Buko vič, Urban Oce pek,Aleš Štruc, Andraž Roš kar, SimonHuda les, Rok Srno vrš nik, Kaj Špe -

gel, Žan Andrejc, Tomaž Sovinc,Denis Robi da, Mar tin Petek, AljažŠlu tej, Jan Bala žic, Roman Mevcin Saš ko Jamnik. Z odlič ni mi nas -to pi v vseh dis ci pli nah, še pose bejpa v šta fe ti 4 x 100 met rov, v kate -ri so z lah ko to osvo ji li 1. mes to ( -čas 49:16 s), so skup no zbra li15.540 točk ter tako osvo ji li las ka -vi naslov držav nih šol skih prva kov.

� Tomaž Her man

Zani mi vo dru že njeMla din ci Raven pri Šoš ta nju so letos prvič med

kos ta nje vim pik ni kom orga ni zi ra li šport ne igre, kiso se jih ude le ži li tek mo val ci iz 4 sosed njih kra -jev nih skup nos ti, sode lo va la pa je tudi doma ča eki -pa: RRP (Raven ča ni radi pije jo), TGP (Florjan -ča ni), Pija na Pri sta va, Na izi (Raz bor), Šala baj -zer ji (meša na eki pa Pesje, Šoš tanj). Tek mo va li sov 5 zani mi vih igrah. Po petih igrah je bil rez ul tatize na čen med eki pa ma RRP in Na izi, zato so sesod ni ki odlo či li, da se pre iz ku si jo še v eni igri, insicer pri tem, kdo bo prej poje del bobi pal čke.Zma ga la je raz bor ska eki pa.

Raven ski mla din ci so pos kr be li tudi za pri vlač nenagra de.

Pred sed ni ca mla din ske orga ni za ci je Rav ne JanaObšte ter je bila ob kon cu dne va zado volj na:»Pomemb no je, da poka že mo, da smo raven ski mla -din ci dejav ni, pomemb no je dru že nje in med se boj -na pomoč pri izved bah takš nih pro jek tov. Pri pra veso bile zah tev ne, potreb no je bilo pos krbe ti za nagra -de za tek mo val ce, nabra ti kos tanj, ki smo ga kas ne je

sami tudi reza li in pekli, potreb no je bilo pos krbe ti zaglas bo, šan ke - jurč ke, igre, mošt ... Zahva lju je mo sevsem, ki so nam poma ga li pri izved bi šport nih iger alinam kakor ko li poma ga li, da nam je uspe lo.«

� Nast ja Strop nik Naverš nik

Kos ta njev pik nik,vio li na, pia no, kita re …Jese ni ne maram, pa čeprav je tako lepopogle da ti v gozd, kjer se pre li va jo rume -no-rde če-rja vi odten ki obar va nih listov potleh. Konec je toplih, brez skrb nih dni invse bliž je so hlad ni zim ski dne vi, ki miniso všeč. In čeprav jesen ni moj let ničas, se mi vsa ko leto zno va že konecsep tem bra »zaluš ta« peče ne ga kos ta -nja, brez kate re ga jesen ni pra va jesen.V sobo to, 16. 10., so se tudi dru gim ŠŠK-jev cem cedi le sli ne po pečen kos ta nju,

zato smo orga ni zi ra li kos ta njev pik nikpred eMCe Pla cu. V slo gu » Ni štro ma,ni pani ke« smo pre ži ve li lep večer. Nare -za li smo kos tanj, ga spe kli in zali li z moš -tom. Ob 22.30 je v eMCe Pla cu zmanj -ka lo elek tri ke, priž ga le so se sve če invečer smo nada lje va li v soju pla me novin ob sprem lja vi kitar. Pra vi jo, da doberglas seže v deve to vas. Lah ko pa bi doda -li, da seže vse do vrh gora. Če gre va podobjem gora, ga bova lah ko sli ša la. Vnede ljo, 17. 10., pa nam ni bilo potreb nov objem gora, ampak smo se zbra li karv Knjiž ni ci Vele nje in pri sluh ni li avtor je -ma pla nin ske zgo ščen ke z naslo vom»Gre va pod objem gora,« ki je izšla konecavgus ta pri Mla din ski komi si ji PZS. Nanjej se skri va osem mla din skih pla nin -skih pes mi, ki so nasta le izpod pere sanaših dveh pri ja te ljev in ŠŠK-jev cev Uro -ša Kuz ma na in Andre ja Hoče var ja. Mla -da velenj ska ustvar jal ca sta k pro jek tu

pri te gni la tudi svo je pri ja te lje. Tako lah -ko na zgo ščen ki sli ši mo glas Šaleš ke gaštu dent ske ga okte ta in šte vil nih dru gih,sku paj kar šti ri de set gla vo mno ži co sode -lu jo čih. Ta vikend smo za vas pri pra vi lidva kon cer ta - napo ve du je mo kon certben da Spor tbil ly krši embar go SpockStu di os v sode lo va nju z Radi om Štu dentin Mla din skim cen trom Vele nje. Vab lje -ni, da se nam pri dru ži te v petek, 22. 10.,od 21. ure ure dalje v eMCe Plac.V sobo to, 23. 10., bodo na odru eMCe Pla -ca konč no nas to pi li čla ni avstral ske rocksku pi ne The Kil l Devil Hil ls. Kon cert, kiga orga ni zi ra mo z druš tvom Špil, smopre sta vi li s prejš nje na to sobo to in tokratvam obljub lja mo, da bo od 21. ure naprej'naš in vaš plac' zado nel v zvo kih swampfolk coun try roc ka. Vio li na, pia no, kita -re in tol ka la vas zago to vo ne bodo pus -ti la rav no duš ne. Vab lje ni!

� Nast ja S. Naverš nik

OŠ Šoš tanj držav ni prvak v atle ti ki

Letoš nje leto, ni ga še konec, aprav veli ko mu ne manj ka, sozazna mo va li šte vil ni dogod ki. Zanji mi so ved no sta li ljud je. Taki, kiso dogod kom dali pose ben pečat,taki, ki so za oko lje, v kate rem živi -mo, nare di li kaj izjem ne ga, taki, kiso s svo ji mi deja nji izsto pa li, taki,ki si zaslu ži jo spo što va nje zara di

... To bos te pove da li vi.V ured niš tvu Naše ga časa smo

se odlo či li, da tudi letos izbe re monaj oseb nost v pro sto ru, v kate rempre bi ra mo Naš čas.

Da bomo to lah ko sto ri li, raču -na mo na vas in na vaše pred lo ge.Pred la gaj te, kdo si po vaše nazivnaj oseb nost zaslu ži. Že s tem mu

bos te dali pri zna nje, če tudi mor dana kon cu kot nomi ni ra nec ne bo»pri stal« na les tvi ci, ki jo bomosesta vi li. Pro si mo pa vas, da ste priobraz lo žit vi, zakaj si po vaše nek -do naziv naj oseb nost zaslu ži, čim -bolj kon kret ni, nazor ni. Čim veččim bolj ših pred lo gov bi si žele li.Ozri te se oko li, vze mi te v roke

dopis ni co, pis mo, list papir ja, raz -gled ni co ali pa priložen kupon -kar ko li, samo da bo pri šlo do nas.Poma gaj te nam pois ka ti naj oseb -nos ti. Take so. Naj ne bodo spre gle -da ne. Ne poza bi te pri pi sa ti svo jihpodat kov in vse sku paj posla ti nanaslov: Ured niš tvo Naše ga časa,Kid ri če va 2 a, 3320 Vele nje.

Vse dru ge podrob nos ti sle di jo.Tokrat smo vam nalo ži li le doma -

čo nalo go. Pri ča ku je mo, da jo opra -vi te z odli ko.

So osebnosti in so naj osebnosti!Začenja se izbor naj osebnosti leta 2010 – Predlagajte osebnosti, ki si zaslužijo nominacijo

Kupon za pred log naj oseb nos ti

Gla su jem za ______________________________________

Obraz lo ži tev _____________________________________

_____________________________________________

_________________________________________________

_________________________________________________

Moj naslov _____________________________________

_______________________________________________

Mladinci do 18 letdržavni prvaki

Mla din ska eki pa SSK Vele nje vsesta vi Matevž Samec, Urh Kraj -nčan, Niko Hižar in Robi Vitez ( nasli ki) je pri jet no pre se ne ti la na držav -nem prven stvu ( DP) v smu čar skihsko kih na 85 m ska kal ni ci minu likonec ted na v Mis li nji in pre prič lji -vo osvo ji la prvo mes to pred eki pa -ma iz Kra nja in Trži ča. Hižar, Vitezin Zago mil šek so osvo ji li točke tudina posa mez ni pre iz kuš nji ter v nor -dij ski kom bi na ci ji ( NK), Samec inKraj nčan pa zara di mla dos ti naposa mič nih tek mah nis ta ime la pra -vi ce nas to pa.

V Kra nju so se ska kal ci pome ri -li za naslo ve držav nih prva kovposa mi čno in ekip no. Med posa -mez ni ki sta točke osvo ji la z 29.mes tom Gašper Ber lot in RobertHrgo ta (31.). Uspeš no so nas to pi -li eki pa, v kate ri sta se jima pri dru -ži la Mar jan Jelen ko in RobertVitez. Bila je šes ta.

Ljub no ob Savi nji, DP - deč ki do12 in 13 let posa mi čno in ekip no.Deč ko do 13 let: 10. Pat rik Vitez,11. David Stre har, 18. Blaž Slu ga,deč ki do 12 let: 3. Aljaž Osterc, 9.Rok Jelen, 11. Ožbej Jelen, 14. SvenZago mil šek, 15. Gašper Brecl. Ekip -no: 3. SSK Vele nje I ( Rok Jelen,Osterc, Vitez, Stre har), 6. SSK Vele -nje II ( Pikelj, Slu ga, Brecl, OžbejJelen).

Velenj ča ni ima jo tudi moč no vete -

ran sko eki po; to je doka zal Slav koKraj nčan, ki je na polet nem sve tov -nem prven stvu vete ra nov v avstrij -skem Belja ku osvo jil naslov sve tov -ne ga prva ka v NK, v posa mič ni tek -mi pa je bil četr ti.

V klub vabi jo mlaj še deč ke in dekli -ce, ki jih vese li jo smu čar ski sko ki.Začet ki bodo lah ko zače li vadi ti zalp ski mi smuč mi. Več o klu bu nasplet ni stra ni www: vele nje --skij ump. si . �

9ŠPORT IN REKREACIJA21. oktob ra 2010


1. SNL, 13. krog.Izidi: CM Celje - Hit Gorica 1:0 (0:0), LukaKoper - Rudar Velenje 2:1, (1:1),Domžale - Nafta Lendava 1:1 (0:1),Maribor - Olimpija Ljubljana 0:0, Primorje- Triglav Gorenjska (zaradi močnegavetra preložena tekma)Luka Koper - Rudar Velenje 2:1 (1:1)Strelci: 1:0 Osterc (30.), 1:1 Korun (42.),2:1 Marčeta (51.).Rudar Velenje: Savič, Jeseničnik,Novaković, Cipot, Korun (od 74.Bratanovič), Trifković (od 88. Grbič),Djermanović, Berko, Roj, Mujakovič (od55. Mešič), Dedić. Trener: BojanPrašnikar.Vrstni red: 1. Maribor 31, 2. Domžale 26,3. Nafta 23, 4. Luka Koper 17, 5.Primorje 15, 6. Hit Gorica 15, 7. CMCelje 13, 8. Rudar 13, 9. Triglav 11, 10.Olimpija 11.

2. SNLŠmartno 1928 - Bela krajina5:Strelci: 1:0 Mujanovič (3), 2:0Mahmutovič (31), 1:2 Biščan (33), 2:2Martinović (49), 2:3, Perme (66), 2:4Bišćan (66), 3: 4 Mahmutovič (72), 4:4Mujanovič(76), 5:4 Mahmutovič (86).Šmartno 1928: Pusovnik, Jahić, Kramar,Omerović, Kompan, Babić, Mahmutović(od 88. Plesnik), Veler, Vasić (od 59.Jamnikar), Podgoršek, Mujanovič.Trener: Stanko Božičevič. Vrstni red: 1. Interblock (10 tekem) 21točk, 2. Aluminij (11) 19, 3. DravinjaKostroj (11) 19, 4. Bela krajina (10) 15,5. Labod Drava (11) 15, 6. Mura 05 (10)14, 7. Garmin Šenčur (11) 14, 8. Krško(10) 12, 6. Roltek Dob (11) 11, 10.Šmartno 1928 (11) 7.

Štajerska nogometnaliga, 9. krogŠoštanj – Podvinci 3:2 (1:0)Šoštanj: Mušič, Bulajič, Starina, Kurnik,Softić, Vejizović (od 68. Avdić), Hudarin,Špacapan (od 68. Obu), Linič (od 84.Vukančič), Spasojevič, Umihanič (od 83.Gegić)1:0 Softić (19), 1:1 Novak (69), 2:1 Obu(73.), 3:1 Softić (74.), 3:2 Petrovič (79.)Vrstni red: 1. Zavrč 27, 2. Šoštanj 24, 3.Pohorje, 4. Pesnica oba 18 …

Liga Telemach, 1. krogMaribor Messer – ElektraŠoštanj 66:86 (48:66, 32:38,

19: 23)Elektra Šoštanj: Bukovič, Horvat 12 (2-2), Vidovič 9 (2-2), Čosič, Jeršin 4, Bilič5 (2-2), Lelič 18 (4-5), Miljkovič 21 (3-6),Nuhanovič 13 (3-4)Vrstni red: 1. Elektra Šoštanj, 2. Šentjur,3. Geoplin Slovan, 4. Hopsi Polzela vsipo 2, 5. Helios Domžale, 6. LTHcastMercator, 7. Parklji, 8. Maribor Messervsi po 1, 9. Zlatorog (-1) 0

2. DOL moški, 1. krogŠoštanj Topolšica – Lubnik1:3 (20, -21, -23, -22)

Pokal – odbojka moškiŠoštanj Topolšica – KrkaNovo mesto 3:2(-22, 15, 21, -20, 16)

1. SRL – moški, 6. krogIzidi: Jeruzalem Ormož - Cimos Koper22:30 (9:14), Slovenj Gradec - TrimoTrebnje 22:33 (11:18), Loka -Maribor Branik 27:27 (14:17), Slovan -Krka 32:37 (18:20), Šmartno HerzFactor banka - Ribnica Riko hiše 31:35(15:16), Gorenje Velenje - CeljePivovarna Laško (sreda, 17. novembra).

1. A DRL - ženske (1.Liga z'dežele), 5. krog ŽRK Ajdovščina - ŽRKVeplas Velenje 32:31 (14:14)ŽRK Veplas Velenje: Novaković (10obramb), Vajdl 6, Naglič 3, Nakić -,Hrnčič 1(1), Jaušovec 2, Halilović 11,Čater -, Hofinger 3(2), Fatkić 3(2), Perše-, Kumer 2, Sešel (3 obrambe), Simić.Trener: Snežana Rodić.Sedemmetrovke: Ajdovščina 3 (5),Veplas Velenje 5 (5); izključitve:Ajdovščina 12 minut, Veplas 10.Drugi izidi: Piran Vrtovi Istre - CasinoIzola 32:31 (17:17, Krka - Olimpija 25:33(9:18), Zagorje GEN-I - Celje Celjskemesnine 42:17 (18:11), Krim Mercator -Mercator Tenzor Ptuj

Kegljanje, 2 liga –vzhod, 5. krogŠoštanj : Impol 3 : 5 ( 3238 :3284 )Šoštanj : Petrovič 567 (1), Sečki 528(1), Križovnik 530 (0), Šehič 277, Arnuš306 -533 (0), Hasičič 247, Mandelc 259(0), Fidej 574 (1).

V prvi nogo met ni ligi 13. prven -stve ni krog ni pri ne sel nobe nihspre memb na vrhu les tvi ce. Medprvi mi tre mi moš tvi je osta la ena -ka raz li ke v pri i gra nih točkah, kotje bila pred njim. Mari bor je zadr -žal pred nost šti rih točk pred dru -gi mi Dom ža la mi in osem pred tret -jo Naf to. Gne ča je tudi v dru gipolo vi ci les tvi ce. Koper se je z zma -go 2:1 nad Rudar jem pov zpel načetr to mes to in na petem mes tuzame njal Pri mor je. V Ajdov šči nizara di moč ne ga vetra tek me med

doma či mi nogo me ta ši in gos ti izKra nja ni bilo, v are ni Petrol pa sogle dal ci po dol gem času spet vide -li zma go. Pod vod stvom nove gatre ner ja Sta ne ta Bev ca je CM Celjez 1:0 pre ma gal Hit Gori co. Poneodi gra ni tek mi s Pri mor jem jeTri glav zdrk nil na zad nje mes to,Olim pi ja na pred zad njem ima ena -ko šte vi lo točk, rudar ji na pred -pred zad njem, torej 8. mes tu, pasamo dve točki več od nji ju. O gos -to va nju v Kopru je Rudar jev tre -ner Bojan Prašnikar dejal: » Z igro

si nis mo zaslu ži li pora za, lah ko bibilo tudi dru ga če. Ponav lja jo senam že zna ne zgod be. Naj prejmora mo dobi ti zade tek, potem semora mo izvle či iz veli kih težav. Koto sto ri mo, spet naiv no prej me mozade tek. Skrat ka, dokaj naiv no pre -je ma mo zadet ke, ki nas potem dra -go sta ne jo.« Prav zato bo sobot natek ma, ko bo v Vele nju gos to valpovrat nik v prvo ligo Pri mor je, zaBoja na Praš ni kar ja in nje go ve igral -ce zelo pomemb na. Tega se zave -da: » Z igro pro ti Kopru si nis mo

zaslu ži li pora za, lah ko bi bilo tudibolje. Toda dokaj naiv no pre je ma -mo zadet ke, ki nas poten dra go sta -ne jo. Z novim pora zom smo samisebe pri pe lja li v zelo težek polo -žaj. Zato bo sobot na tek ma za nastako rekoč kva li fi ka cij ska. Pro tinepo sred ne mu tek me cu v sred -njem delu les tvi ce nuj no potre bu -je mo zma go.«

Vod stvo klu ba je med tem pois -ka lo novo okre pi tev. Mor da se bože v sobo to velenj skim lju bi teljemnogo me ta pred sta vil 24-let ni Ptuj -čan Doris Kelenc. » Ko smo izgu -bi li Roka Kro na ve tra ( odšel je po3. kro gu - op. p.), smo iska li zame -nja vo zanj. Po dvo me seč nem zami -ku smo konč no uspe li dobi ti nove -ga igral ca in upam, da bo našnapad z njim bolj kon kre ten, uda -ren.«

� vos

Še vedno naivno prejemajo zadetkeSobotna tekma s Primorjem (ob 18.00) za nogometaše Rudarja intrenerski dvojec Prašnikar-Pevnik kvalifikacijska

Še osma zmaga Nogo me ta ši Šoš ta nja so v deve tem kro gu Šta -

jer ske nogo met ne lige še osmič zma ga li in takoosta ja jo na dru gem mes tu prven stve ne les tvi ce,še naprej pa čaka jo na spodrs ljaj prvou vr šče ne -ga Zavr ča, ki do sedaj v letoš nji sezo ni še niizgu bil tek me. Na sobot ni tek mi s Pod vin ci so

Šoš tanj ča ni igra li zelo napa dal no, a niso uspe -li izko ris ti ti šte vil nih pri lož nos ti. Edi ni gol vprvem delu je tako dose gel Sof tić v 19. minu -ti, v dru gem delu pa so gost je uspe li ize na či tiv 69. minu ti. Le šti ri minu te kas ne je je pra vievro gol dose gel Obu, ki je v igro vsto pil šelenekaj minut prej. Na 3 : 1 je s svo jim dru gimzadet kom povi šal Sof tić, nato pa so se Šoš tanj -ča ni ponov no spros ti li in neko li ko poza bi li na

obram bo, kar so gost je zna li izko ris ti ti in zni -ža ti izid na 3 : 2; to je bil tudi konč ni izid sre -ča nja. Polov šak je pre pri čan, da nje go vi varo -van ci na igri šču ne poka že jo vse ga, kar bi lah -ko, zato je po tek mi pred sed ni ku klu ba ponu -dil svoj odstop, ki ga v klu bu niso spre je li, sajeki pa zma gu je. Do kon ca jesen ske ga dela soše štir je kro gi, v sobo to pa bodo Šoš tanj ča nigos to va li v Rogaš ki. �

Presenetilinerazpoloženegostitelje

Košarkarji Elektre so prvenstvozačeli s prepričljivo zmago vMariboru. Izjemno razpoložen jebil Miloš Miljković, ki je že v prvempolčasu dosegel 16 točk in 8 skokov,ob koncu pa je dosegel dvojnegadvojčka – 21 točk in 15 skokov - inje bil z učinkovitostjo 36 tudi MVPprvega kroga lige Telemach. Vprvem polčasu si Šoštanjčani nisouspeli priigrati občutnejše prednosti,z dobro obrambo in kolektivno igrov napadu so si šele v tretjem deluigre priigrali več kot deset točknaskoka, ki ga nato v nadaljevanjuniso več spustili z rok. V 33. minutije Elektra vodila že za 25 točk (75

: 50), ob koncu pa so gostitelji uspelinekoliko omiliti visok poraz –končni izid srečanja je bil tako 68: 88 za šoštanjsko Elektro.

Dušan Hauptman, trener Elektre:»Proti Mariboru Messerju smozmagali le zato, ker smo spretnoizkoristili nerazpoloženost njihovihigralcev. Kljub temu da smo druganajmlajša ekipa Lige Telemach,smo to dobro obrnili sebi v prid terse pokazali s kolektivnim napadomin obrambo. Mislim, da rezultat nirealna slika moči obeh ekip, saj jeMaribor Messer veliko boljši, kotkaže rezultat.«

V torek so se košarkarji Elektre vpetem krogu pokala Spar pomeriliz ekipo Rogaške ........ v svoji športnidvorani v Šoštanju, v soboto (ob20.00) pa se nadaljuje državnoprvenstvo – v Šoštanj prihajaZlatorog, ki je bil v prvem kroguprost. �

Odbojkarji začeli Odboj kar ji Šoš ta nja Topol ši ce so

sre di prejš nje ga ted na pre se ne ti li zzma go v pokal nem tek mo va njupro ti Krki iz Nove ga mes ta in setako uvrs ti li v osmi no fina la tegatek mo va nja. Krko so Šoš tanj ča ni zizjem no boje vi to igro pre ma ga li s3 : 2, potem ko so peti niz dobi lišele na raz li ko 18 : 16. V osmi nifina la se meri jo z uve lja vl je no slo -ven sko eki po Salo ni tom iz Anho -ve ga, ki letos nas to pa tudi v sred -njeev rop ski ligi. V četrt fi na le napre -du je bolj ši v dveh med se boj nih sre -

ča njih, prvo je bilo že sino či ( v sre -do) v Kana lu. Manj uspeš ni so bilinato odboj kar ji Šoš ta nja Topol ši -ce v držav nem prven stvu, kjer somora li pri zna ti pre moč eki pi Lub -ni ka iz Škof je Loke.

Šoš tanj ča ni so zače li dobro inosvo ji li prvi niz na 20, v nada lje va -nju pa popus ti li, pre pus ti li vaje tiigre gos tom, ki so na 21, 23 in 22osvo ji li še nasled nje tri nize in seneko li ko pre se ne tlji vo vese li li prveletoš nje prven stve ne zma ge.

V sobo to (ob 17.00) bodo odboj -kar ji Šoš ta nja Topol ši ca v svo ji dvo -ra ni gos ti li eki po Črne. �

Tesen poraz Igral ke velenj ske ga Vepla sa so v

5. prven stve nem kro gu (31 : 32)tes no izgu bi le na gos to va nju vAjdov šči ni. Obe eki pi sta zače lizelo odloč no, maj hno pred nost sosi naj prej ustva ri le Ajdov ke,namreč v 15. minu ti so poved le s+3 (9 : 6), zatem pa so roko me ta -ši ce Vepla sa pri tis ni le na plin innare di le del ni pre ob rat 5 : 0 terpoved le z 11 : 9. Sle dil je pri tiskdoma čink, na dru gi stra ni pa stasod ni ka že zelo hit ro (25. minu -ta) poka za la velenj ski orga ni za tor -ki Nives Fat kić rdeč kar ton zara di3. izklju čit ve, tako da so jih Ajdov -ke ob pol ča su le uje le in ize na či le(14 : 14), za name ček pa so Velenj -čan ke osta le še brez ene igral ke,poško do va la se je Lara Hrn čič, kiv nada lje va nju ni več zai gra la.

V dru gem delu je pote kal pra viboj, gol za gol, nobe ni eki pi se niuspe lo ''od le pi ti ' '. V 50. minu ti paso doma čin ke ob pod po ri buč nepubli ke le str le odpor Velenj čankin ušle na +3 (27 : 24); v 56. minu -ti so si Ajdov ke pri i gra le naj viš jopred nost - 32 : 2???). Z agre siv noobram bo ter hit ri mi zadet ki iz pro -ti na pa dov so gost je v 59. minu tizni ža le na samo gol zaos tan ka.30 sekund pred kon cem tek me sobile doma če igral ke v zad njemnapa du. Po nekaj sekun dah soizgu bi le žogo, gost jam pa je osta -lo pre ma lo časa za ize na či tev.

Sne ža na Rodić, tre ner ka: »Dekle -ta si kljub pora zu zaslu ži jo poh va -lo za pri ka za no igro. Bori le so sedo zad nje sekun de tek me.«

V 6. kro gu (23. 10. ob 19. uri)bodo Velenj čan ke gos to va le v Celjupro ti eki pi Celj skih mes nin. �

V tihem, dežev nem nedelj skempopold ne vu so za popes tri tev spo -dob ne ga šte vi la navi ja čev pos kr -be li nogo me ta ši Šmart ne ga inBele kra ji ne (5:4). Zače tek je bilpo doma čih notah, saj je že v 3min lepo akci jo celot ne ga napa -da zaklju čil Arnel Muja no vić. Sko -raj iden tič na situ a ci ja se je zgo di -la v 31. min, le da je za 2:0 pos kr -bel s svo jim prven cem Arnel Mah -mu to vić. Toda čvr sti gost je, ki sojih vodi li pre ka lje ni prvo li gaš kibor ci, Janez Per me, Dari jo Biščanin Dino Mit ra ko vič so v vsa kemsvo jem napa du pome ni li res nonevar nost za doma ča vra ta. Že v31. min je za zni ža nje rez ul ta tana 1:2 z lepim stre lom pos kr belBiščan. Težak teren in hit ra žogasta zah te va la mak si mal no zbra -nost. Ta pa je v nada lje va nju zače -la popu šča ti pred vsem v doma čihzad njih vrs tah. Tako so raz igra ni

gost je pre ko Mar ti no vi ća ize na či -li že v 49 minu ti Šmar ča ni so sicerigra li zelo bor be no, a so bili dol -go časa v pre cej pod re je nem polo -ža ju. Pra vi šok je pri šel v 66. in67. minu ti, ko sta za gos te zade laPer me in zno va Biščan in 4:2 vnji ho vo korist. Kaza lo je nada lje -va nje črne ga niza pora zov, saj sogost je niza li napad za napa dom.

Potem pa se je zgo dil že tret ji pre -ob rat. Tež ki gost je so zače li poča -si popu šča ti, in če se je vča sih zde -lo, da so Šmar ča ni nabi ra li zgoljkilo me tri no z vztraj nim tekom, soneka ko le izčr pa li nevar ne gos te.Potem sta izme nič no zače la s stre -l skim šovom Mah mu to vić za 3:4,za ize na če nje je iz gne če v 76. minpos kr bel Muja no vić. Veli ka boje -

vi tost in nepo pu stlji vost sta sedoma čim obres to va li. Po ponov -ni gne či v kazen skem pro sto ru jev 86. minu ti pos tal »krv nik« gos -tov tokrat pre bu je ni in raz po lo že -ni Mah mu to vić za tež ko pri bor je -no zma go s 5:4

� AP, foto: S. Vovk

Od raja dopekla innazaj

Niz porazov senadaljuje

Šoš tanj ča ni so v 5. kro gu gos ti -li vodil no eki po Impo la iz Slo ven -ske Bistri ce, ki je sre ča nje dobi laveli ko tež je, kot pa kaže izid - 5 :3. Doma či igral ci so poved li z 2 :0, potem pa pra vi polom doma če -ga dru ge ga para, ki je prak tič nopoda ril zma go gos tom. Tako jebilo pred igro tret je ga para nasema for ju 2 : 2, doma či pa so ime -li pred nost 23 kegljev. V tej igri sosi igral ci raz de li li točki gost je pa sosre ča nje dobi li na raz li ko 46kegljev.

Sedaj sle di 14-dnev ni pre mor inpri lož nost, da si Šoš tanj ča ni nabe -re jo novih moči za nada lje va njeprven stva. V nasled njem 6. kro gu( 6. 11. ) bodo gos to va li v Hrast -ni ku pri pred zad nji eki pi Krš ko2002. �

Tako so igrali

Krvodajalskeakcije znova vRavnah

Šoštanj, 13. oktobra – V sre-do je v Ravnah pri Šoštanjupotekala krvodajalska akcija.Tovrstne akcije v Šoštanjupotekajo že osemnajst let,začele so se v Gostišču Kot-nik v Ravnah, kamor se zdaj,po petih letih, znova vračajo.Po podatkih OZRK Velenje jebilo letos do septembra 3526odvzemov krvi, enak čas lani3.123. Redni krvodajalec ješoštanjski župan in poslanecdržavnega zbora DarkoMenih, ki je kri daroval tuditokrat.

�

Arnelu Mahmutoviču (spredaj) se je “odprlo”. (foto: vos)

Vele nje - V krajevni skupnosti Sta-ra vas so se tudi letos odločili, dapripravijo razstavo ustvarjalnostikrajank in krajanov, poimenovalipa so jo Narejeno in pridelano vStari vasi 2010. Zagotovo bilo raz-stavljalk in razstavljalcev še več, čene bi letos nagajalo pridelovalkamin pridelovalcem zelenjave in sadja.

Ustvar jal nost je pred sta vi lo šestkra jank in kra ja nov. 91-let na Šte -fa ni ja Mli nar, dru ga naj sta rej ša kra -jan ka v kra jev ni skup nos ti Sta ravas, je raz sta vi la kvač ka ne prti čke,ki jih je nare di la letos, hči Mile naMiklav ži na pa izdel ke iz gli ne.Tone Mile tič je raz sta vil gobe lin“Gos til na / Vese li god ci”, veli kos -ti 138 x 110 cm, ki ga je delal osemdni manj kot tri leta, Til ka Kom -pa re, ki ji gre pri zna nje za raz mahklek ljar stva v sre diš ču Šaleš ke doli -ne, je raz sta vi la šte vil ne čudo vi tečip ke, Pavla Časl je “ dala na ogled”osem slik, obis ko val ke in obis ko -val ci raz sta ve pa so spo zna li Met -

ko Sever tudi kot pes ni co. Zdra vil na zeliš ča in pri prav ke iz

njih ter začim be sta raz sta vi li Zden -ka Volk in Hil da Mast nak; prva jevsem, ki so pri šli v dom kra ja nov,ponu ja la kuha no sojo.

Mile na Bla žič je ob krom pir juraz lič nih oblik in sad ju raz sta vi lamar me la de, soko ve, žga ne pija če

in zdra vi la v tink tu ri. Mar me la dein dže me je pri ne sla tudi Mari jaMeh, ki se je posta vi la tudi z veli -ki mi ore hi. Sad je so raz sta vi li IvanKoren ( tudi zele nja vo), Iva naCvikl, Ani ta Lek še ( tudi fige), paAvguš tin Sušec in Mit ja Oce pek.

Kar pre cej šnja je bila ponu dbapeci va, ki so ga spek le Gabri je laHri ber nik, Mari ja Meh, Met kaSever (ki je pri ne sla še jabolčnekrhlje), Joži ca Špo rin, Zden ka Volkin Dani ca Pogo revc.

Zani mi va sta bila raz stav na pro -sto ra Čebe lar stva Pogo revc; Dani -ca in Mar jan Pogo revc sta raz sta -vi la med in izdel ke iz medu, pa

tudi sta re vrs te jabolk. Čla niGobar ske ga druš tva Mara uh Vele -nje, ki ima svoj sedež v domu kra -ja nov Sta ra vas, pa so nabra li 130raz lič nih vrst gob, ki so si jih obis -

ko val ke in obis ko val ci raz sta ve zzani ma njem ogle do va li. Miri caŠkru ba pa je v ročnem vozi čku pri -pe lja la star ko Jesen in jo posta vi lapred vho dom.

Del ustvar jal nos ti kra jank in kra -ja nov Sta re vasi so tudi Sta ro vaš kivese lja ki, ki so nas to pi li ob zaklju -čku raz sta ve. Takrat je bilo mogo -če pos ku si ti tudi dob ro te z raz sta -ve. Zaklju ček je bila nova pri lož -nost za dru že nje kra jank in kra ja -nov kra jev ne skup nos ti Sta ra vas.

� M. L.

Nepre mič ni nar ji Urban Novak

Po veli kem in obsež nem popi su, ki ga je Geo det ska upra va Slo ve -ni je opra vi la pred leti in tako pri do bi la podat ke o sta nju nepre -mič nin, smo konč no le dobi li oce nje ne vred nos ti naših nepre mič -nin. In names to da bi se zgo di la katar za in bi vsi žive li pomir je niz vred nost njo naših nepre mič nin, se je sedaj dvig nil še več ji vihar,kot je bil tis ti ob popi su.

Dol ge vrs te raz jar je nih ali pa uža lje nih lju di pred oken ci geo det -ske upra ve že takoj nasled nje dni po pre jet ju vred nos ti nepre mič -nin so se zde le spr va smeš ne. In ker so prvi dne vi sov pad li s stav -ko jav nih usluž ben cev, je bila bla ma ža drža ve ob popi su in vred -no te nju nepre mič nin še toli ko več ja. Le kaj se ima jo ljud je toli kopri to že va ti? Ali kaj skri va jo? Se boji jo viši ne obljub lje ne ga dav ka?Vse to so stva ri, ki so me zani ma le ob bra nju in gle da nju poro čilo tema ti ki nepre mič nin. Ven dar mi pozor nos ti niso zares vzbu ja lale takš na vpra ša nja, ampak dej stvo, da so pred oken ci sta li pove -či ni sta rej ši ljud je in upo ko jen ci, ki niso izgle da li kot last ni ki večdeset sta no vanj ali kot nepre mič nin ski baro ni. Ker je situ a ci jazah te va la mal ce bolj skrben pre gled pre je te ga obves ti la o vred nos -ti nepre mič ni ne, sem si vzel čas in napi sa ne stva ri pre gle dal. Pamoram reči, da se mi zdi tako sedaj kot že ob času popi sa načinpopi sa ter izra čun vred nos ti nepri me ren. Popis bi bilo potreb nonare di ti res no in stro kov no, ne pa s pomoč jo male arma de pre kovikend semi nar jev izobra že nih popi so val cev, ki so vdi ra li v slo ven -ske domov ter - kot je sedaj evi dent no - površ no opra vi li svo je delo.Seve da je to za slo ven ske raz me re težak zalo gaj, ki bi ter jal letadela in natanč nos ti. Prav tako je never jet no, da se je meto do lo gi jaza izra čun vred nos ti nepre mič nin dolo ča la nak nad no in ne predpopi som nepre mič nin. Kar pa je naj več ja hiba ver jet no naj več jebla ma že v pro sto ru slo ven skih nepre mič nin, seve da takoj zafamoz nim Jaz bin ško vim zako nom, je suho par na oce na vred nos tinepre mič ni ne.

Nik jer ni zasle di ti upo šte va nja nara šča nja ali pada nja vred nos tinepre mič ni ne gle de na lego objek tov, na kva li te to komu nal neoprem lje nos ti, kva li te to loka ci je objek ta, dostop nost par ce le itn.Te fak tor je je seve da nepri mer no tež je oce ni ti, a so obi čaj no toprve stva ri, ki vas pri pro da ji ozi ro ma naku pu nepre mič ni ne zani -ma jo. Vse ka kor je namreč lepše ime ti pogled iz dnev ne sobe alipa spal ni ce na trav nik ali gozd kot pa na osem nad strop no sta no -vanj sko soses ko, odda lje no deset met rov od vaših oken. Koneckon cev ne samo da ima te zaprt raz gled, ampak ima te nekajdeset raz lič nih lju di za sose de.

Ali pa reci mo raz li ka v vred nos ti nepre mič nin, ko reci mo ena ležina son čni dru ga pa na sen čni stra ni hri ba. Son čna lega vam boomo go či la upo ra bo in vgrad njo napred nih ener get skih sis te mov,ki bodo omo go či li ener get sko spre jem lji ve nači ne ogre va nja terposle dič no zni ža la finanč no obre me ni tev ogre va nja. Med tem vasbo sen čna lega uda ri la po žepu zara di višje ga raču na za ogre va -nje. Torej objek ta ne bi sme la biti oce nje na ena ko.

A ven dar način popi sa in izra čun vred nos ti nepre mič nin teh raz -lik ne dopu šča, kar pa bo v pri hod nos ti, ko bodo zelo ver jet nopos ta le izra ču na ne vred nos ti nepre mič nin osno va za pro da jo natrgu, pre cej velik prob lem.

Osnov na ide ja popi sa in vred no te nja nepre mič nin je vse ka korpra vil na, saj je ( vsaj) bil glob ji cilj popi sa spros ti tev trga nepre -mič nin ter tako tudi niž je cene za kvad rat ni meter sta no vanj skeali dru ge povr ši ne. Popis je namreč osno va za bolj rigo roz noobdav či tev pred vsem tis tih, ki danes slu ži jo z odda ja njem sta no -vanj ali pisarn. Še bolj pa obdav či tev tis tih, ki ima jo v las ti dve aliveč nepre mič nin ter v skup ni pro ra čun pri spe va jo pre mo so raz mer -no enak zne sek kot vsi osta li. In to ne gle de na to, da so si lah ko(upra vi če no ali pa tudi ne) pri vo šči li vse te nepre mič ni ne.

Torej je popis v osno vi raz ume ti pred vsem kot popra vo soci al nihneena kos ti po prin ci pu, da tis ti, ki več ima jo, naj več tudi dajo.Vse lepo in prav, a zdi se, da se bo tudi takš na logi ka obr ni la vnapač no smer.

10 21. oktob ra 2010KUL TU RA


50 let pev ske ga zbo raLoko vi ca

Loko vi ca - Moški pevski zbor Lokovica, ki deluje v okviru Prosvetne-ga društva Lokovica, letos praznuje 50 let delovanja. Osrednji dogodekpraznovanja bo slavnostni koncert, ki bo 24. oktobra ob 15. uri v Domukrajanov Lokovica. Pro gram bodo pope stri li gost je ŽePZ Loko vi ca,Rudar ski oktet, Kle men Tor kar in Kle men Gra šič, pri re di tev pa bopove zo val Jure Sešek. �

Nare je no in pri de la no v Sta ri vasiDru ga naj sta rej ša kra jan ka je raz sta vi la nare je ne kvač ka ne prti čke –Anton Mile tič dela gobe li ne, Met ka Sever piše pes mi ce – Gobar skodruš tvo Mara uh je pred sta vi lo 130 raz lič nih vrst gob

Šaleš ka doli na, 16. oktob ra –Območno združenje RK Vele-nje se je letos že devetič vključi-lo v dobrodelno akcijo Drobti-nica, s katero zaznamujejo sve-tovni dan hrane.

Na stoj ni cah, ki so jih posta -vi li na Can kar je vi uli ci v Vele -nju, pred Pilon cen trom v Šoš -ta nju ter Mer ca tor je vim mar ke -tom v Šmart nem ob Paki, somla di čla ni RK pro da ja li kruh,ki ga je za akci jo daro va lo devetpekarn in Mer ca tor. Pri spe vek zakruh je zna šal 2 evra. S pro da jo sotako zbra li 746 evrov, s pro sto volj -ni mi pri spev ki obča nov in občankpa dob rih 1000 evrov.

Zbra nih nekaj več kot 1800 evrovbo zado šča lo za pri bliž no 703 kosi -

la ali 6047 subvencioniranih malicza učen ce iz soci al no šib kih dru žinv osnov nih šolah občin Vele nje,Šoš tanj in Šmart no ob Paki. Čutsoli dar nos ti je bil na letoš nji akci -ji več ji kot lani tako pri daro val cihkru ha kot pri obča nih in občan -kah Šaleš ke doli ne.

Še pose bej si bodo letoš njo Drob -ti ni co zapo mni li učen ka osnov nešole bra tov Leto nja Šmart no obPaki Ana Rogel in nje ni star ši. Obkon cu akci je so jim namreč pred -stav ni ki tam kaj šnje kra jev ne orga -ni za ci je RK, ki jo vodi Mari ja Les -njak, poda ri li 1200 evrov kot pri -

spe vek za nakup elek trič ne ga vozi -čka za Ano. Denar so na pobu doome nje ne kra jev ne orga ni za ci je zata namen zbi ra le vse kra jev ne orga -ni za ci je RK, ki delu je jo pod okri -ljem Območ ne ga zdru že nja RKVele nje.

� Tp

Še boljekot lani

Učen ka Ana Rogel in nje ni star ši so bili zelo vese li pri spev ka za nakup elek trič ne ga vozi čka.

Živah no v kavar niDU Vele nje

Vele nje – Pred enim letom soobno vi li kavar no Druš tva upo ko -jen cev Vele nje. V želji, da jo napol -ni jo z doga ja njem, so v njej pri re -di li sre ča nje upo ko jen cev z zabav -nim veče rom. Prvim, ne pa tudizad njim. Taka in podob na sre ča njabodo odslej pri re ja li meseč no.

�

91-let na Šte fa ni ja Mli nar je raz sta vi la prti čke, ki jih je

skvač ka la letos, hči Mile na Miklav ži na pa izdel ke iz gli ne.

Naj bolj zna ni zeliš čar ki v Sta ri vasi sta Zden ka Volk ( leto) in

Hil da Mast nak.

Mile na Bla žič se je pred sta vi la kot “pro iz va jal ka” mar me lad,

sokov, žga nih pijač in tink tur iz zelišč, vide ti pa je bilo

mogo če še krom pir je zani mi vih oblik, pa sad je …

11


14. oktobra 2010 107,8 MHz

Gobe in priloga DomAktiv novinarjev celjske regije je minuli vikend

znova povabil svoje člane na gobarski piknik. V naši časopisni in radijski hiši se glede tega nismo odzvali nič bolje kot pred letom dni. Tudi tokrat nas je »reševal« odgovorni urednik časopisa Stane Vovk, ki je najbolj navdušen jedec gobjih speciali-tet v hiši in je član gobarskega društva Marauh iz Velenja. V gozdu pa ga s kakšno košarco in cipcem ne boste našli.

Na kmetiji odprtih vrat Slemenšek v Razgoru pri Vojniku so jih na dnevu odprtih vrat

pričakali gobarji s gobjo enolončnico in dru-go »prvo pomočjo«. Nato so se pod strokovnim vodstvom članov gobarskega društva Bisernica odpravili v hoste, strokovno-družabni del z gobjimi dobrotami in vajami za sive celice pa so opravili po gobji beri na omenjeni kmetiji. »Projekt« je stane ocenil z odlično.

Upamo, da boste z odlično ocenili prilogo Dom, s katero smo obogatili vsebino današnje številke Našega časa. Nič ni več tako kot je bilo, pravijo, pri čemer pa jesen in zima nista nobena izjema. Sedaj tudi v tem času preurejamo stanovanja, hiše, okolico. S predstavljeno ponudbo izvajalcev, ponu-dnikov materialov in nasveti bodo bralci zagoto-

vo prihranili kakšen evrov, ob prebiranju članov z aktualnimi vsebinami pa se tudi lažje odločili. Na straneh priloge Dom boste našli med drugim »obnova na obroke«, novost – cenovno zanimivo gradnjo zidane pasivne hiše, ki jo sofinancira eko-loški sklad. Hranite jo, morda vam bo prišla prav kdaj kasneje.

Tp

Glasbene novičke

TINKARA KOVAČBila je posebna gostja na kon-certu italijanskega kantavtorja, avtorja sanremskih zmagoval-nih skladb in aktualnih radijskih hitov, Bungara. Na razprodanem koncertu v Rimu je Tinkara nastopila ob številnih drugih slavnih gostih.

MAGNIFICOPo vzoru žal že pokojnega coun-try zvezdnika Johnnyja Casha je Magnifico s svojim Balcoun-try Quratetom minuli četrtek nastopil v ženskem zaporu na Igu. Koncert Pod okriljem pro-jekta Slovenska glasba je okej je uspel, prenašal pa ga je tudi Radio Slovenija.

PERTETUUM JAZZILEEna najuspešnejših slovenskih glasbenih zasedb, ki je osvojila množice s priredbo skladbe Afri-ca, svoj niz uspehov nadaljuje na Otoku. Vokalni zasedbi je pripa-dla čast, da s svojo Africo odpre podelitev afriških glasbenih nagrad, nekakšnih afriških gram-myjev, ki je potekala v Londonu.

ALYAEnergična svetlolaska je svo-jemu aktualnemu singlu, ki je posnet v slovenski in angleški različici, dala še vizualno podo-bo.Videospot so prav tako posne-li v dveh različicah, slovenski in angleški, za romantične prizore pa si je Alya tokrat sposodila kar svojega pianista Boštjana. Trenutno je precej zaposlena s snemanjem oddaj na televizijskih postajah v Beogradu, zato največ časa preživi na poti med Sloveni-jo in Srbijo.

ALEN VOGRINECZvezda šova Slovenija ima talent je na radijske postaje poslal novo skladbo z naslovom Angel. Alen Vogrinec trenutno veliko nastopa po vsej Sloveniji, pripravlja pa tudi nove pesmi, ki bodo kmalu izšle na njegovem prvem albumu.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJEIzbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

1. NOVI FOSILI Lagano, lagano

2. BON JOV What Do You Got

3. CARPE DIEM Maš punco

Pesem Lagano, lagano je drugi singl, s katerim legendarni Novi Fosili, ki so se zbrali ob svoji 40. obletnici, napovedujejo novi album. Pesem je delo Rajko Dujmića in Steva Cvikića, za razliko od večine skladb Novih Fosilov pa je v tej glavni vokalist Vladimir Kočiš Zec. Novi album skupine bo ugledal luč sveta v času božičnih praznikov, Sanja, Rajko, Zec, Marinko in Neno pa se pripravljajo na številne koncerte po državah bivše Jugoslavije.

LESTVICA DOMAČE GLASBEVsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.

1. Stanko Petrič - Zaupal sem ti 2. Sredenšek sextet - Srečno pot šofer 3. Ans. Slovenija - Moj fant je muzikant 4. Naveza - Studenček5. Petra in Rok Švab - Prava ljubezen 6. Modrijani - Ti nisi taka 7. Gorski cvet - Nobena druga 8. Navdih - Polka rolka frajer 9. Katrca - Spogledljivka 10. Petka - Ženin bom

... več na www.radiovelenje.com

Rock Partyzani vedno na pravi strani

Rock Partyzani so tri leta po prvencu Dan zmage (2007) posne-li nov album z naslovom Vedno na pravi strani. Album poleg treh skladb, ki jih poznamo že nekaj časa (Yugo, 1. maj, Slovenija ima jajca), prinaša devet novih pesmi. Nostalgično Prjatu stari, pri kateri sodeluje tudi Janez Zmazek – Žan, smo že spoznali, na poti pa je novi single, uporniška skladba Delavski bugi. Album med ostalim prinaša tudi miks Dobre vile, ki je sesta-vljen iz uspešnic Tinkare Kovač, Alye in zasedbe Tabu. Poleg Rock Partyzanov so pri nastanku albu-ma sodelovali njihovi številni glas-beni kolegi: Janez Zmazek -Žan, Alya, Tinkara Kovač, Anja Rupel, Omar Naber, Mama Manka, San-dra Feketija in še vrsta glasbenikov in prijateljev Rock Partyzanov. Za novi skladbi Prjatu stari in Delavski bugi bo skupina s pomočjo režiser-ja Klemna Dvornika posnela tudi videospota.

20 let Društva mrtvih pesnikov

Skupina Društvo mrtvih pesni-kov je v ljubljanskem Kinu Šiška v sodelovanju z Valom 202 pripra-vila glasbeni spektakel z naslovom Krog. Na njem je skupaj s številni-mi gosti predstavila novo ploščo, ki je izšla prav na dan koncerta.

Retrospektivna plošča Krog novomeške skupine odpira svoj glasbeni arhiv in vsem generacijam omogoča vpogled v znane, spre-

gledane in nekatere še neodkrite pesmi v povsem sveži preobleki. Glasbeni izdelek je skupina zasno-vala kot antološko zmes starejših, znanih in manj znanih skladb, ki so jih odigrali drugače. Svoje pesmi so prepesnili, dodali pa so jim tudi nove skladbe in sodobnejši zvok.

Okradeni SpevČlani ansambla Spev so konec

septembra v Piranu posneli nov videospot za skladbo Mirno sanjaj. Med tem, ko so s snemalno ekipo TV Golice ter režiserjem Janijem Pavcem po piranskih ulicah iskali

primerne kadre, svetlobo in prizo-rišča, jim je nepridiprav odnesel torbico, v kateri je Nina, ki je odi-grala glavno vlogo v novem vide-ospotu, hranila vse dokumente in ključe, fantje iz ansambla Spev

pa so pri njej hranili tudi mobilne telefo-ne. Zgodilo se je v trenutku in pomagala ni niti hitra interven-cija vseh prisotnih, ki so se podali na lov za lopovom. Ampak zgodbo je bilo potreb-no posneti do konca. Fantje in Nina so se potolažili in posneli še zadnje kadre, ko je sonce že počasi toni-lo v morje, tako da bo

videospot za skladbo Mirno sanjaj kmalu na TV ekranih.

Ameriški jazz in swing v Velenju

Danes, v četrtek, 21. oktobra 2010, ob 20. uri, bo v Domu kul-ture Velenje nastopil uradni jazz band Zračnih sil ZDA v Evropi. Check Six, kot se zasedba imenuje, je 13-članski ansambel, ki deluje že vse od leta 1945, in gostuje po vsej Evropi in jugozahodni Aziji. Ansambel nadaljuje raznovrstno glasbeno tradicijo, od poznega

obdobja majorja Glenna Millerja in njegovega orkestra zračnih sil, do obdobja swinga, ki so ga pred-stavljali Jimmy in Tommy Dorsey, Count Basie, Duke Ellington, Benny Goodman, Dizzy Gillespie, Woody Herman in Louis Arm-strong. Ob njihovem programu se lahko sprehodimo skozi repertoar ameriških jazzovskih avtorjev, ki sodijo v dvorano slavnih te glas-bene zvrsti, izvajajo pa tudi glasbo aktualnih jazzovskih skladateljev in tistih, ki šele prihajajo. Predstavili so se že na mnogih festivalih po vsej Evropi, tokratni velenjski kon-cert pa pripravlja Festival Velenje skupaj z ambasado ZDA.

Vsak ponedeljek ob 21.30h!

1. TABU - POLJUBLJENA2. SHAKIRA - LOCA3. EMINEM feat. RIHANNA - LOVE THE WAY YOU LIE4. FLIRRT - V VAKUUMU5. R. WILLIAMS feat. G. BARLOW - SHAME6. WERNER & E.T. - NA VSE ALI NIČ7. MICHAEL BUBLE - HOLLYWOOD8. KATJA FAŠINK & ROK FERENGJA - NOVA POMLAD9. EDWARD MAYA feat. ALICIA - STEREO LOVE10. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - POD OBLAKOM11. BRUNO MARS - JUST THE WAY YOU ARE12. BILBI - HVALA ZA VIJOLICE13. NINA PUŠLAR - ODHAJAM Z VETROM

... več na: www.radio-alfa.sialfavsak�dan�36�ur103,2�&�107,8�MHz

radioPrvouvrščeno pesem lahko slišite vsak dan ob 8.40h in 11.40h na...

Stane in novinarski sodelavec Tone Tavčar: »Ja, prava je!«


Na Kme tij ski zadru gi Šaleš ka doli napra vi jo, da names to kri ze in nje nih posle -dic govo ri jo o novih raz me rah. Pri la ga ja -jo se jim z novi mi pro jek ti, s kate ri mipose ga jo na področ ja, na katerih doslejzadru ga še ni delo va la. »Osnov no dejav -nost, kot sta odkup mle ka in mesa, nad -gra ju je mo s trž ni mi niša mi in se hkra ti vnaj več ji mož ni meri pos ku ša mo pri bli ža -ti upo rab ni kom. V vse naše akci je vklju ču -je mo tudi naše čla ne,« pra vi direk torzadru ge Ivo Drev in doda ja, da nove dejav -nos ti, ki jih snu je jo v sode lo va nju z nara -vo, pome ni jo nove izzi ve za kme te, nji ho -ve čla ne. Če jih bodo zazna li kot dopol -nil na dejav nost, si bodo lah ko z vklju čit -vi jo vanje pove ča li pri ho dek na kme ti ji.

Pro jekt trgo vi nakuli na rič nih dob rotSlo ve ni je in doli ne

Med tre mi pro jek ti, ki se jih lote va jozelo zavze to, je Drev izpo sta vil ure di tevtrgo vi ne na Tur nu pri Vele nju, kjer bodona lič no ure je nih pro daj nih poli cah ponu -ja li kuli na rič ne dob ro te slo ven skih kme -tij, nagra je ne na dob ro tah kme tij na Ptu -ju. Ponu dbo bodo obo ga ti li z izdel ki last -ne bla gov ne znam ke Slo dar, ki so se medpotroš ni ki že dobro pri je li, ter dob ro ta mi,ki jih zna jo pri pra vi ti na kme ti jah v Šaleš -ki doli ni: od kru ha in pekov skih do suho -mes na tih izdel kov. Ob dolo če nih dne vihbo v trgo vi ni moč kupi ti meso, pri de la nona eko loš ki način. » S tem želi mo spod bu -

di ti svo je čla ne k več je mu zani ma nju zadopol nil ne dejav nos ti na kme ti ji. Ob ome -je nih dejav ni kih kme to va nja so odlič napri lož nost.«

Pro jekt “Čebe li ca Saša”Rez ul tat tvor ne ga sode lo va nja s čebe la -

r ji regi je Saša je pro jekt Čebe li ca. Po Dre -vo vih bese dah gre za pro jekt, s kate rimželi jo naj mlaj šim v vrt cih in osnov nihšolah poka za ti vlo go čebel pri zdra vi pri -de la vi jabolk. Sre di sadov nja ka na Tur -

nu so že pred časom posta vi li čebel njak,prav tako načr tu je jo učne delav ni ce, nakate re bodo pova bi li učen ce osnov nihšol iz cele Slo ve ni je.

Pro jekt odkup eko loš keživi ne

Naj več ji pro jekt med ome nje ni mi pa jeodku pe eko loš ke živi ne in dis tri bu ci ja dopotroš ni kov. » Pri tem pro jek tu smo zelodaleč v pogo vo ri s Koša ki Mari bor, s kate -ri mi bomo v bliž nji pri hod nos ti pod pi sa -li pis mo o name ri, o dis tri bu ci ji pa sepogo var ja mo z velenj sko Ero.«

Drev je še pove dal, da si od pro jek tovobe ta jo veli ko na zadru gi, pa tudi nji ho -vi čla ni. Vse ka kor tudi tako potr ju je jo, daželi biti zadru ga kme tom naj bolj ši ser -vis.

Eni še visi joNeka te ri župan ski kan di da -ti, ki še niso bili izvo lje ni,še ved no visi jo na pano jih,dre ve sih ali na dru gih mes -tih. Da le ne bi »izvi se li«tis ti, ki jih bodo izvo li li.

Drob ti ni ceTudi letos so mar sik je pri -pra vi li dob ro del ne akci jeDrob ti ni ce. Če bi dalipotreb nim vsaj drob ti ni ce,ki pade jo z oblo že nih mizboga tih, reve žev ne bi bilo.

Brez popus tovV Vele nju je bil zapos lit ve -ni sejem. Moč no se je raz -li ko val od obi čaj nih sej -mov. Delov nih mest nanjem ni nih če ponu jal spopus tom. Še po red niceni ne.

Nepre mič nin skipre mi kiZara di čud nih izra ču novnepre mič nin se je jez nopre mak ni lo veli ko obča nov.Konč no se je men da pre -mak nil tudi držav ni vrh.

Manj podob nos tiMed novi ma župa no masosed njih občin Vele nja inŠoš ta nja je manj podob nos -

ti kot med prejš nji ma. Prejje imel župan Šoš ta njaMenih v sebi cele ga velenj -ske ga župa na, zdaj ima ledve črki nove ga.

Novi sosedVele nje je vče raj dobi lo šeen trgov ski cen ter. Kup cezani ma, ali bo to res nji hovnaj bolj ši sosed.

Vsi so odha ja li …Delav ci Vegra da so šli naZavod za zapo slo va nje,direk to ri ca na pokoj nin skizavod. Ob tem nih če splohne postav lja vpra ša nja, kdobo tudi po novem dobi valveč!

S Sašo v SašoOb tem, ko so neka te ri žekar poza bi li na našo Sašo,so to novo regi jo rekla mi ra livsaj Mer ca tor ci. Na otvo ri -tev so pova bi li Sašo.

Pri dni poli cis tiPoli cis ti so pri nas še enired kih, ki kljub kon cu glav -ne turis tič ne sezo ne še ved -no skrbi jo za pove če va nješte vi la pre no či tev. Kaj bišele bilo, če ne bi stav ka -li!?

12 21. oktob ra 2010


»Takole, dragi moji. Saj veste, da rad čaram. Zakaj, mislite,sem na tale okvir obesil štiri cofke?« Vprašanje, ki ga jeBojan Glavač, geograf in dolgoletni ravnatelj velenjskegimnazije, postavil svojim kolegom gobarjem. Seveda sovedeli! Vsak cofek velja za Bojanovih 20 let. In vsako odteh štirih obdobij je bilo po svoje uspešno. V mladih letihatlet, ki je leta 1953 postavil slovenski rekord v skoku vvišino s palico – preskočil je 3,83 metra - zadnja letaodkriva nove talente. »Kaj pa vem, kaj bom počel sedaj.Knjigo sem že napisal, čaram vsak dan bolje, gobe se mitudi težko skrijejo. Se bom že še kaj spomnil,« je dodalvitalni Bojan, ki mu ob jubileju čestita tudi Čvek.

Upokojenca Valentin Stakne in AnicaBrunšek se vsak na svojem področjuvključujeta v delo in življenje občineŠmartno ob Paki.Valentin je povsodtam, kjer so v ospredju »borci«,Anica je aktivna pri DeSUS-u in vvaški skupnosti Rečica ob Paki. Očem pomenkujeta tokrat? ValentinAnici: »Se mi zdi, da midva nisva izpravega testa za današnje čase, kerse ne skrivava takrat, so se je trebakje izpostaviti.«

Lidija Fijavž, direktorica Term Topolšica, kjer seponašajo z wellnesom Zala, v katerem ni da ni in NisvetAhmić iz fizioterapije Enigma Centra športne medicine vVelenju, bosta bdela nad dobrim počutjem. Ljudi jetreba, sta si enotna, prepričati, da je pametno vlagativase, narediti kaj zase že danes, čakanje na zdravniškirecept pa preložiti na čim kasnejši čas.

Trž ne niše v sode lo va nju z nara voNa Kme tij ski zadru gi Šaleš ka doli na nad gra ju je jo osnov no dejav nost s tre mi pro jek ti – Zadru ga želi bitisvo jim čla nom naj bolj ši ser vis

13


21. oktobra 2010 PRILOGA DOM

Odloè i te se za OPA! , ed ino premoženjsko zavarovanje z dodano osebno in pravno asistenco ter asistenco doma. Ob izbiri zavarovanja na novo vrednost s i namreè zagotovi te zamenjavo poškodovane ali unièene stvari z novo in dva nasveta letno pri odvetniku – na katero koli temo!

Z OPA! imate torej poleg varnosti svojega doma poravnane tudi stroške odvetnikov, zagotovljeno medicinsko oskrbo in prevoz v bolnišnico ter pomoè pri osebnih nezgodah in strokovno pomoè pri nujnih hišnih popravilih, varovanje premoženja v hiši ali stanovanju in asistenco še v mnogih drugih škodnih primerih. Doma, na poti ali v tujini.

080 19 20 www.ZavarovalnicaMaribor.si

Koroška cesta 62b, 3320 Velenje,tel.: 03/899 66 40, fax: 03/899 66 35,

e-mail: [email protected]; www.pvinvest.si

NAŠI PROGRAMI- naložbe- nepremičnine- jamomerstvo in geodezija- urejanje okolja in gradbeni inženiring- gradbeno in komunalno vzdrževanje

Kvalitetni strešniki POLAK E (ekstra)

Družinsko podjetje POLAK CEMENTNINARSTVO že od leta 1951 izdeluje strešne kritine. V letu 2011 bodo praznovali 60. obletnico pod-jetja.

Že 40 let izdelujejo tudi vse vrste betonskih in opažnih zidakov (za škarpe, gnojišča …), okrasne škarpnike, vogalnike, dimnike in razne vrste betonov.

Pri izdelavi strešnikov POLAK E so združili najsodobnejšo švedsko tehnologijo, najkvalitetnejše surovine in 59-letne lastne izkušnje ter zna-nje. Dobili smo vrhunski slovenski strešnik, ki prinaša trdnost, trajnost in estetsko dovršenost na slovenske strehe.

Ves proces izdelave strešnikov POLAK E je avtomatiziran, računalniško voden in skrbno kontroliran. Najnovejša oprema zagotavlja konstantne lastnosti strešnikov, ki se lahko po videzu in kvaliteti primerjajo z vsemi podobnimi proizvodi v Sloveniji in svetu.

Na voljo vam je tudi ves dodatni material za streho (paropropustna folija, snegobrani …). Strešnike in dodatne elemente izdelujejo v 15 različnih barvah. Ugodno vam omogočajo lasten prevoz z razkladanjem.

Njihova pot s stalnimi izboljšavami v proizvodnji (v letu 2010 robotizaci-ja), natančno kontrolo proizvodnje, vrhunskimi stroji in najkvalitetnejšimi surovinami je prava, kar jim potrjujejo številni zadovoljni kupci.

n

Moj dom, lep in urejenUrejanje stanovanja je nikoli dokončana zgodba. Če gra-dite, obnavljate, urejate ali preurejate svoj dom, vam bo današnja priloga v dragoceno pomoč pri izbiri izvajalcev del, nakupa materiala in opreme.Kakovost je sicer treba plačati, zagotovo pa ne preplačati. Pripravili smo tudi nekaj nasvetov in člankov, ki vam lah-ko koristijo.Verjamemo, da vas bo predstavljena ponudba spodbudila in vam zanetila iskrice zamisli za vaš dom. Če še ne razmišljate, da bi se lotili del takoj, prilogo shra-nite, saj vam bo z njo veliko lažje takrat, ko bo takšna želja dozorela.

Armex armatureOdstranjevanje odpadnih vod iz gospodinjstev se zdi zaradi številnih

uredb, zakonov in predpisov, ki se jih mora upoštevati, na prvi pogled zapleteno. S pravim partnerjem in pravilno izbranim sistemom boste trajno pridobili, saj se izognete dragi kanalščini kot tudi visokim stroškom čiščenja odpadnih voda (odvoz iz greznic ). Iz našega širokega programa izdelkov za odpadne vode vam nudimo več vrst popolnoma bioloških malih čistilnih naprav od 2 do 200 PE, greznice in ostali pribor. V naši ponudbi se ravno tako nahaja širok izbor izdelkov za izkoriščanje dežev-nice (rezervoarji, črpališča, filtri za deževnico, odjemna mesta, digitalni pokazatelji nivoja, ponikalnice ...) Z izkoriščanjem deževnice prihranite do 50 % pitne vode.

Za več informacij si oglejte bogato ponudbo proizvodov na naših spletnih straneh www.cistilnenaprave-dezevnica.si ali nam pošljite pov-praševanje na e-mail : [email protected] ali nas pokličite na tel: 01/78 69 270 , 01/ 78 69 260, 051/652-192.

n

14

Naš čas, 21. 10. 2010, barve: CMYK, stran 14

21.oktobra2010PRILOGA DOM

Kerpodpiramoučinkovitoraboenergije(URE)innjenihobnovlji-vihvirov(OVE),vampredstavlja-monadvsezanimivoponudbo,kijojepripravilopodjetjeMix,d.o.o.

Njihovaakcijaprenovekurilniceposistemustarozanovojenadvsezanimivainvrednaresnegapremi-sleka.PonujajonamrečnovkotelEKOCK-Pnapelete,zakateregatudiEkoskladnudisubvencije,sajimazelodober(večkot90-odsto-ten)izkoristek.VpodjetjuMix,d.o.o.,vsemzainteresiranimvsklopunudijoakcijestrokovnodemontažostarekurilniceinmon-tažonove,karjesevedazeloprak-tičnaodločitev.

Zanimivajenjihovafinančnapri-pravaprojekta,kiomogočanakupnakreditpozelougodnihpogojihssubvencioniranjemdelaobrestnemere.Kupciselahkoodločijotudidrugačeinprigotovinskemplačiludobijošedodatnih10%popusta.Hkratitaprojektstrankamomogo-ča,dauveljavljajošepomočEkoskladavoblikisubvencioniranjazazamenjavoogrevalnegasistemaponjihovihmerilih.Investicijazanovokurilnicosetakoobčutnozni-ža.Navoljosokotlizgorilciod14kwdo60kw.Krmilnanapravazzimsko-letnimsistemomineno-stavnimpreklopomomogočaupra-vljanjezgoljogrevanjasanitarne

vodevpoletnemčasualiogrevanjeobjektovvcelotivzimskihrazme-rah.

Sistempolnjenjapeletovomo-gočatudiobnajvečijihobremeni-tvahvsajtedenskooskrbo.Gorilecavtomatičnosamuravnavamočkurjenjagledenanastavljenezah-teve, takodadosežeoptimalnerezultate.Poenostavljenopoveda-no,nazačetkuogrevanjadelujezvečmoči,poznejejoavtomatičnoprilagajanastavljenimzahtevam.Vprimerjavizdoslejboljprepo-znavnimikotlinakurilnooljeimaobravnavaniprimervsaj30odstot-kovprihranka,respaje,dagajepoterbnovsajenkrattedenskooči-stitiindopolnitipelete.Zatotudigovorijootedenskioskrbi.Tojeodvisnotudiodkakovostipeletov.Naželjokupcevposkrbijotudizatovrstnooskrbo.Vtokratniakcijiobnakupuobravnavanegakotladodajotudi75vrečpo15kgpele-tov,daseuporabnikilahkosamiprepričajoonjihovikakovosti.Takopakiranipeletiseenostavnoskladiščijoinpolnijo.Omenjenakoličina (1125kilogramov)pazadostujezatretjinokurilnesezo-ne(primerljivos500do600litrikurilnegaolja).Dosedanjiizračunikažejo,dajeogrevanjeskotlomnapelete(zgorilnikomustreznemočigledenaogrevalnezahtevein

spravilniminastavitvami,kipora-boavtomatičnouravnavajo),zacca35%cenejšeodkurilnegaolja.

Stranke, ki se bodo odločilezanjihovoponudbo,takodobi-jokakovostnomontiranonovokotlovnico z garancijo in brezdodatnihdrugih skrbi (nabava

materiala,prevoz,izvedba…).Pla-čilonaobroke,1125kilogramovpeletovinmožnostsubvencijeEkosklada-težkojerečine,česteprednujnozamenjaveogrevalnegasis-tema.

n

Težko je reči ne!

Izberite svojo barvo

Zbarvolahkopričaramoposeb-noozračje,znjopoudarmoalipri-krijemovelikostprostora.Izbiratoplihbarvnavideznozmanjšujedejanskovelikostprostoraterzbli-žaelementevprostoru,medtemkohladnebarvenavideznopovečuje-joprostorterelementeoddaljijo. Zatoimajobarvepriopremljanjupomembnovlogo, sajp r e d s t a -vljajoprvividenvtiso p r e d -metu a l iprostoru,kiga opazimo.Z njimi lahkopopravimo oblikoinprostorskepomanjklji-vostiterdosežemoobčuteksvežinealitoplote,lahkotnostiinteže.

Barveimajomoč,sajvplivajonanašerazpoloženje.Pritemjeosebni odnos do barv vsakega

posameznikaodvisenodrazličnihdejavnikov,kotsoznačaj,starost,spol,razpoloženje,moda...Vsakodnasimasvojspekterbarv,kiizražanjegovoosebnost.Barvevplivajonapočutje.Doživljanjebarvjeodvisnoodnašenaklonje-nostidoposameznihbarv,vrsteinintenzivnostisvetlobe(dnevnaaliumetnasvetloba, intenzitetaosvetljenostiprostora),biološke-garitma(barvezjutrajdoživljamodrugačekotzvečer)...

Barvnitrendipostajajovseboljživahni,vednoboljdovršeni.Takojedanes lahkonanašihstenahmodnopravvse–živealihladnebarve,raznovrstnekombinacije,vzorci,črte,tapetealipakarvse

skupaj–pogojjelevsa-kastvarnapravem

mestu,vpravemodmerku in

pisana nakožoposa-mezniku.T r e n d ipovezujejor a z l i č n e

a s p e k t enašegaživlje-

nja.Torej-priizbiri

barvmoramoupo-števativečdejavnikov,saj

sibomoletakoustvariliokolje,vkateremsebomopočutiliudobnoindomače.

n

15



Zamenjava centralnega ogreva-nja sodi med težja opravila, zato je prav, da ukrepamo korak za korakom.

Prvič: Vzeti si moramo dovolj časa

Razmisliti moramo o številnih variantah za izbiro sistema. Prido-biti je potrebno več ponudnikov in narediti dobro primerjavo; razdeliti je treba tudi časovno posamezne faze dela, saj lahko obnova traja tudi do več mesecev.

Drugič: Izbira toplotne izolacija

Pred menjavo sistema moramo zagotoviti, da bo po obnovi poraba energije v zgradbi kolikor je mogo-če znižana, zato je nujno izvesti dobro toplotno izolacijo fasade, kletne plošče, oz. vseh gradbenih elementov, vključno z vgradnjo oken s toplotno izolacijskimi stekli.

Dobra toplotna izolacija prinese veliko, saj je z zmanjšanimi toplo-tnimi izgubami potrebna tudi manj-ša ogrevalna naprava, ki zagotavlja manjšo porabo goriva in izpolnjuje zahteve za pridobitev energetske izkaznice.

Tretjič: Glede izbire energenta se posvetujmo s strokovnjakom

Najlažja odločitev je zagotovo, da obstoječo napravo zamenjamo z enakim ogrevalnim energentom. Vsekakor pa razmislimo tudi o alternativah, ki čim manj obreme-njujejo okolje.

Strokovnjaku je potrebno nuditi dovolj informacij, da najde pravo rešitev.

Četrtič: Uporaba okolju prijazne tehnologije

Poleg izbire energenta se pri iskanju najboljše rešitve lahko sre-čamo še s številnimi drugimi ukre-pi. Izbrati je potrebno ogrevalni sistem, ki bo istočasno zagotavljal ogrevanje in pripravo tople vode. Izračun potrebne moči ogrevalne naprave je naloga za strokovnjaka. Potrebna izračunana moč napra-ve ima zadovoljivo moč, če lahko zadovolji potrebe po ogrevanju in pripravi tople vode. Vgraditi je potrebno sodobno obtočno črpal-ko, saj ta prihrani veliko električne energije. K ogrevalnim telesom je dobro vgraditi termostatske ventile, tako da lahko stanovalci regulirajo temperaturo v prostoru. Individu-alna regulacija postaja obvezna po celotni Sloveiji.

Petič: Ponudba za vgradnjo in pričakovana podaljšana garancija

Pred izvedbo obnove ali zamenja-ve ogrevalnega sistema je potrebno pridobiti več ponudb in skleniti pogodbo za izvedbo del. V ponudbi mora vsak izvajalec opisati izvedbo del z navedbo materialov, ki jih bo vgradil, in tehnično uporabnost del, ki jih bo izvedel na »ključ«.

Od izvajalca je potrebno skupaj s ponudbo zahtevati tudi rok garanci-je. Številna podjetja oz. proizvajalci kvalitetnih energetskih naprav, ki s svojimi kooperanti organizirajo izobraževanje, dajejo podaljšano garancijsko dobo (tudi do 10 let).

Šestič: Vgradnja, nastavitev in poskusno delovanje

Preden prične ogrevalna napra-va obratovati, moramo predhodno opraviti tlačni preizkus in nastavi-

tev. Izvajalsko podjetje mora pred predajo opravljenih del izdelati obratovalna navodila za delovanje. Seveda pa mora izvajalsko podjetje v garancijskem obdobju poskrbeti za redno servisiranje in optimiranje ogrevalnega sistema. Vir: http://www.instalater.si/clanek/7/Zamenjava-ogrevalne-naprave

n Pripravil: Jure Beričnik

Toplotna črpalka je naprava, ki izkorišča energijo okolice. Pri toplotni črpalki govorimo o toplo-tni moči in o pogonski moči. Toplotna moč črpalke je na razpo-lago za gretje vode, pogonsko moč pa ima motor za pogon kompre-sorja. Toplotna moč je približno 3-krat večja, kot je pogonska moč. To pomeni, da je potrebno plačati samo tretjino energije, ki nam jo daje toplotna črpalka. Predpostavi-mo, da uporabnik, ki zunaj kurilne sezone ogreva vodo z oljem, porabi 500 litrov kurilnega olja. Znano je, da je izkoristek kurilnih naprav, če jih zunaj kurilne sezone uporabimo samo za ogrevanje sanitarne vode, slab. Če uporabnik vgradi toplotno

črpalko, je primerjava takšna:- kaj kmalu ugotovimo, da se

začetna investicija za nakup toplo-tne črpalke povrne izredno hitro, celo prej kot v treh letih;

- prednosti toplotne črpalke TER-MOpump so:• porabi do 4-krat manj energije

kot klasični grelnik,• vodo segreva na najvišjo tempe-

raturo do 55 °C,• enostavna montaža in priklop,• brez potrebnih dodatnih grad-

benih del na strehi in fasadi,• TČ zajema toploto iz zraka in s

tem znižuje temperaturo okoli-ce (hlajenje kleti ali shramb),

• velik volumen hranilnika toplo-te omogoča delovanje TČ v

času cenejše tarife električne energije.

Toplotna črpalka z »DIGITALNIM SCROLL EVI« kompresorjem

Nova serija toplotnih črpalk DIGITAL EVI omogoča brezsto-penjsko regulacijo moči, kar posta-vlja nove standarde pri ogrevanju, pripravi tople sanitarne vode in varčevanju z energijo.

Toplotna črpalka prilagaja izhodno moč v razmerju med 12- 100 %, zato se popolnoma prilago-di vašim potrebam ter toplotnim izgubam objekta in lahko deluje brez zalogovnika. Kljub temu da

zalogovnik ni vgrajen, ni nevarnosti pred pogostimi vklopi kompresor-ja. To je pogosto razlog za vgradnjo zalogovnika pri klasičnih toplotnih črpalkah, ki delujejo po načelu vse ali nič (0 ali 100 %).

Prednost toplotnih črpalk serije DIGITAL EVI se pokaže tudi pri pripravi tople sanitarne vode, saj je toplotno črpalko možno priklo-piti na katerikoli bojler z izmenje-valcem brez znižanja energetske učinkovitosti pri manjši površini izmenjevalca.

Novi vremensko vodeni regulator Vam omogoča vremensko vodeno regulacijo ogrevanih krogov ter ločeno regulacijo tople sanitarne vode, hkrati pa omogoča pregled delovanja ter vseh potrebnih parametrov na velikem grafičnem zaslonu.

Kompresor z EVI tehnologijo (vbrizg hladiva v glavo kompresor-ja) nam prinaša bistvene prednosti:• povečanje moči toplotne črpal-

ke (20-30 %) pri nizkih tempe-raturah vira,

• višji COP,• enostavna zasnova sistema,• odlična zanesljivost DIGITAL

SCROLL kompresorjev (v zadnjih devetih letih znaša kar 99,996 %).

n Jure Šacer, Termo Shop, d. o. o.

Primerjava stroškov pri ogrevanju sanitarne vode: kurilno olje / toplotna črpalka

Poraba kurilnega olja: 500 litrov

Kurilna vrednost porabljenega kurilnega olja: 5000 kWh

Izkoristek kotla zunaj kurilne sezone: 35 %

Koristno porabljena energija: 1750 kWh

Cena kurilno olje: 0,637 EVR /liter

Stroški ogrevanja s kurilnim oljem: 318,50 EVR

Koristno porabljena energija (toplotna moč): 1750 kWh

Poraba elektrike za pogon toplotne črpalke za 1750 kWh toplote (pogonska moč):

545 kWh

Cena električne energije (enotna tarifa): 0,11 EVR /kWh

Stroški ogrevanja s toplotno črpalko: 59,95 EVR

RAZLIKA (prihranek): 258,55 EVR

Zamenjava ogrevalnega sistema

16


21.oktobra2010PRILOGA DOM

Obnova na obrokeNovost na našem trgu

VnovoustanovljenempodjetjuObnovanaobroke,d.o.o.,vamzvrhunskimipartnerjiponujamosli-kopleskarskadela,fasade,dobavoinpolaganjevsehvrsttalnihoblog,krovstvoinkleparstvo,suhomonta-žnogradnjo,čistilniservis…

Prvikoraknareditevi,stemkoseodločitezaprenovobivalnihaliposlovnihprostorov,novogradenj,šol,vrtcev…Vse,karmoratenare-diti,jeto,danaspokličeteinnamsporočitevašeželje.Zavsedrugoposkrbimomi.

Po vašem klicu ali spletnempovpraševanju se vnajkrajšemmožnemčasudogovorimozaogledinizmereobjekta,kigaželiteobno-vitioziromaprenoviti.Gledenaželjeinobsegrazličnihdel,kijihpotrebujetezauresničitevsvojihželja,sesstrokovnjakinadolo-

čenempodročjuzaključnihgrad-benihdeloglasimoprivas,kjerbomosskupnimimočminašlipotdovašihsanj.

Napodlagiizmer,kijihnaredimonaobjektu,vamizdelamobrezpla-čenpredračunvsehzahtevanihdel,

skaterimgrestevkaterokolienotoUnicreditBankvSloveniji.

Vposlovalnicibankepredložitenašpredračuninpredstavilivambodoposebnoponudbozakrediti-ranjenašihstrank.

Poodobritviposojilabankese

dogovorimo za datum začetkadel,kijihopravimovnajkrašjemmožnem času na ravni visokekakovosti,nakateroprisegamožedesetletja.

n

V zadnjem času je podjetje Wood--Mizer opravilo raziskavo trga vseh lastnikov tračnih žag Wood-Mizer iz več kot 100 držav. Namen raziskave je bil ugotoviti , kako je recesija vplivala na podjetja, ki se ukvarjajo z razrezom lesa. Ugotovljeno je bilo, da so se mala podjetja bolje prilagodila trenutnim ekonomskim pogojem in niso bila tako prizadeta kot velika podjetja za razrez lesa. Ta podjetja so reagirala fleksibilno in so zmanjšala delovne čase ali pa so začela izdelovati nove izdelke. Samo nekaj lastnikov Wood-Mizer tračnih žag se je odločilo za zaprtje podjetja in odpro-dalo svoje žage, ki jih ni težko prodati drugemu kupcu.

Zato se je podjetje Wood-Mizer odlo-čilo, da pomaga malim podjetjem z novi-mi izdelki in izboljšavami na obstoječih tračnih žagah.

Namig št. 1.: Deske in tramovi

Najenostavnejši in najbolj učinkovit način izdelave desk in tramov iz hloda je možen z uporabo male tračne žage Wood-Mizer LT15 . Konstrukcija te žage je enostavna in robustna ter zagotavlja veliko natančnost rezanja. Glava žage zagotavlja razrez hlodovine do premera 70 cm. Ogrodje žage je sestavljeno iz segmentov, ki se lahko glede na potreb-no dolžino reza po potrebi dodajajo. Tračna žaga ima v osnovi za pogon ele-ktričen motor, obstaja pa tudi možnost bencinskega ali dizel motorja. Različne kombinacije izvedbe, zanesljivost, visoka kvaliteta reza in sprejemljiva cena so ustvarile dobro ime tračne žage LT15 v Sloveniji.

Namig št. 2.: Profilirani tramovi in skobljane deske za lesene hiše

Nov skobeljni stroj se predstavlja z imenom MP100 in se ga lahko namesti na ogrodje tračne žage LT15. Skoblja-nje se izvaja s skobeljnim vretenom z vgrajenimi 4 ravnimi skobeljnimi noži, ženejo pa ga 4 kW električnim motorjem. Ravne skobeljne nože lahko zamenjamo s profiliranimi noži za izdelavo lesenih hiš ali profiliranih tramov. Obstoječi lastniki tračne žage Wood-Mizer LT15 lahko dokupijo samo skobeljni stroj MP100 in ga namestijo na ogrodje tračne žage LT15. Priporočamo dodaten segment ogrodja, da ne zmanjšamo obstoječe dolžine reza tračne žage.

Namig št. 3.: Lesene palete

Proizvodnja lesenih palet je lahko ena od možnosti dodatnega zaslužka pri

majhnih podjetjih. S to mislijo v glavi je podjetje Wood--Mizer izdelalo horizontalno raz-rezovalko HR100. Stroj je konstruk-cijsko sestavljen iz glave tračne žage LT15, skozi katero s pomočjo gumija-stega podajalnega traku podajamo obrezline. Trač-na žaga, gnana s 7,5-kilovatnim e l e k t r i č n e m motorjem, lahko razrezuje do 40 cm široke obre-zline. Glava žage ima tudi možnost

nastavitve pod kotom od 0 do 8 stopinj za izdelavo lesenih hišnih fasad.

Podjetje Wood-Mizer ponuja različne tračne žage za mala podjetja. Ti stroji lahko omogočijo dodatne možnosti zaslužka zaradi njihove tehnološke fleksibilnosti in možnosti izdelave raz-ličnih izdelkov z majhnim ivesticijskim vložkom. Ne pozabite, da ima ozkolistni sistem rezanja lesa v poprečju boljši izkoristek najmanj za eno desko pri raz-rezu enega hloda. Pod enakimi pogoji pridobijo tradicionalne žage iz razreza 1 m3 hlodovine v povprečju 0,43m3 rezanega lesa, medtem ko pri razrezu s tračnimi žagami Wood-Mizer pridobimo 0,68 m3 rezanega lesa. Mala podjetja imajo sedaj pod težkimi ekonomskimi pogoji možnost nabave nove cenovno ugodne opreme, boljši izkoristek pri raz-rezu lesa z manjšo porabo energije in s tem zaščito narave.

n

Trije namigi za mala podjetjaWood-Mizer predstavlja tračne žage za proizvodnjo različnih izdelkov v malih podjetjih

Horizontalna razrezovalka HR100

LT15 mala tračna žaga

Skobeljni stroj MP100

FAMTEH d.o.o.Gacnikova pot 22390 Ravne na KoroškemSlovenia

Tel: +386 262 04 232, 230Fax: +386 262 04 231WWW: www.famteh.siGSM: +386(0) 31 775 999; +386(0)41 395 216 E-mail: [email protected]

17



V podjetju AJM okna-vrata-senčila d.o.o. smo prvi in največji proizvajalec PVC in ALU stavbnega pohištva v Sloveniji in hkrati tudi največje družinsko podjetje pri nas.

Dve desetletji sledimo tradiciji družinskega podjetja in vrednotam, kot so kakovost, poštenost, spoštovanje, timsko delo, ustvarjalnost in prijazen odnos do ljudi in okolja.

Z vsem kar smo in delamo skušamo ustvarjati boljši pogled na svet za naše kupce, poslovne partnerje in lokalno skupnost. Hvaležni smo za njihovo zaupanje, ki traja že 20 let.

DVE DESETLETJI USPEŠNE DRUŽINSKE PODJETNOSTI

Okna, vrata, senčila najvišje kakovosti

v mesecu oktobru 10 % ceneje!Popust velja za PVC stavbno pohištvo in montažo. Ostali popusti se izključujejo.

Ogrevalno napravo večstanovanj-ske ali enodružinske hiše, ki je bila vgrajena pred več leti, je potreb-no sanirati ali v celoti zamenjati s takšno, ki je sam svoj energetski proizvajalec, kar pa ni vedno naj-boljša rešitev in tudi ni okolju prija-zna rešitev. Danes lahko izbiramo med številnimi ogrevalnimi sistemi, ki delujejo z različnimi energijskimi viri, z okolju prijazno energijo, ki postajajo tendenciozno in dolgo-ročno gledano v primerjavi s kuril-nim oljem in zemeljskim plinom vse bolj konkurenčni. Vsekakor se izplača pred zamenjavo ogre-valnega sistema napraviti različne primerjave.

Toplotna črpalka Toplotna črpalka deluje v povpre-

čju z dvema tretjinama toplote iz okolja in z eno tretjino električne energije. Toploto iz zraka, zemlje, vode ali odpadne vode industrij-skih procesov lahko uporabimo za ogrevanje zgradb ali za pripravo tople vode. S pomočjo toplotne črpalke povišamo temperaturo, ki je potrebna za ogrevanje stanova-nja ali tople vode. Da to dosežemo, potrebuje električno energijo (1/3 energije). Različni energijski izvo-ri zagotavljajo različne izkoristke. Tako se na primer poraba odpadne toplote v industriji izkaže za zelo gospodarno. Nekaj manj učinkovi-to je koriščenje zemeljske toplote (s pomočjo zemeljskih sond), in toplote, dobljene iz podtalnice in površinskih voda. Toplota doblje-na iz zunanjega zraka ima najnižji izkoristek. V načelu velja: manjša, kot je temperaturna razlika med izvorom toplote in potrebno ogre-valno temperaturo, toliko učinko-vitejše je ogrevanje.

S toplotno črpalko v nekaterih primerih zagotovimo celotno potrebno toploto za ogrevanje in pripravo tople vode, tako da ne potrebujemo niti rezervoarja za gorivo niti dodatne peči in dimnika za ogrevanje.

Daljinsko ogrevanje Daljinsko ogrevanje deluje kot

velika naprava za centralno ogreva-nje, saj prekorazdelilnega omrežja oskrbujejo številne objekte ali sta-novanjska naselja s toplo vodo za ogrevanje in sanitarno vodo. Daljin-ska ogrevanja so najbolj razširjena v mestih ali v strnjenih naseljih, kjer je na relativno majhnem območju veliko število stanovanjskih zgradb. Ena izmed možnosti pridobivanja toplote, potrebne za daljinsko ogre-vanje, je sežiganje smeti.

Manjši sistemi daljinskega ogre-vanja lahko delujejo s toploto iz velikih ogrevalnih naprav ali s pomočjo odpadne toplote, ki se sprošča v različnih industrijskih proizvodnjah, na primer odpadne tople vode, dimnih plinov itd.

Osnova za dobavo toplote je predhodno sklenjena pogodba o dobavi toplote, ki jo skleneta naroč-nik in dobavitelj. Pogodba določa pravila in pogoje o dobavi toplotne energije.

Za priključek na cevni razvod, predajno postajo in za toplotni izmenjevalec mora biti zagotovljen dovolj velik prostor v stanovanj-skem objektu. Prostor, ki smo ga potrebovali za oljni rezervoar ali kurilnico, lahko uporabimo za dru-ge namene.

Ogrevanje z lesom Drva spadajo med energente, ki

so nevtralni s CO2. Les je s CO2 nevtralen energent, ker je pri rasti

vezan na veliko CO2, ki se pri izgorevanju ali trohnenju ponov-no sprošča. Na tržišču je danes na razpolago veliko število ogrevalnih sistemov, ki omogočajo kurjenje z lesom (npr. kaminska peč). V velikih ogrevalnih sistemih, npr. v povezavi z ogrevanjem, se lahko lesni sekanci uporabljajo neposre-dno dobavljeni iz gozda.

Za eno- in večdružinske hiše se priporoča za ogrevanje uporaba peletov. S peleti lahko ogrevamo s popolno avtomatiko in za delo-vanje ne potrebujemo veliko dela. Lesni peleti so izdelani iz stisnjenih ostankov žaganja in ne vsebujejo nobenih dodatkov. Ogrevanje s peleti je dobra alternativa, če mora-mo zamenjati ogrevanje z kurilnim oljem (v prostor za kurilno olje lah-ko vgradimo silos za shranjevanje peletov). Vsak ogrevalni sistem je mogoče kombinirati tudi s solarno napravo. Seveda pa je ogrevanje s peleti zelo konkurenčno v primer-javi s kurilnim oljem, zemeljskim plinom ali toplotno črpalko.

Toplotni priključek za ogrevanje s peleti je smiseln samo, kadar je zagotovljena nabava peletov. Na razpolago mora biti dovolj prosto-ra za ogrevalni kotel in shrambo peletov. Prostor, ki ga potrebujemo za ogrevanje s peleti, je primerljive velikosti z ogrevanjem s kurilnim oljem.

Sončna energija Sonce nam pošilja prijazno ener-

gijo direktno v hišo. Ogrevalna naprava v stanovanjski hiši ne ogre-va samo bivalnih prostorov, temveč omogoča tudi pripravo tople vode. Energijo, potrebno za toplo vodo, lahko dobimo direktno od sonca. V poletnem obdobju lahko sani-tarno vodo segrevamo s pomočjo sončnih zbiralnikov, v prehodnih obdobjih (predvsem za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov) pa jo moramo še »samo dogreti«. V velikih stanovanjskih zgradbah lahko tako zagotovimo skoraj polo-vico energije, ki jo potrebujemo za pripravo tople sanitarne vode, in s tem znatno zmanjšamo odvajanje škodljivih emisij in CO2 v okolje.

Solarno energijo lahko - da bi zmanjšali porabo energije - upo-rabimo za namene talnega ogreva-nja ali kot dopolnilo ogrevanja z radiatorjem. Amortizacija solarne naprave za ogrevanje sanitarne tople vode se lahko relativno hitro obrestuje.

Za vgradnjo solarne naprave je potrebna dovolj velika ravna stre-ha ali streha z določenim naklo-nom, obrnjena na jug, jugozahod ali jugovzhod. Seveda je potreben tudi določen prostor.

Fosilna goriva: Zemeljski plin in kurilno olje

Pri izgorevanju kurilnega olja ali zemeljskega plina nastaja CO2, ki bistveno vpliva na onesnaženje okolja oz. klimo. Zaloge zemelj-skega plina in nafte so omejene, vendar kljub povpraševanju cene posledično iz leta v leto naraščajo.

Preden se odločimo za ogrevalni sistem s kurilnim oljem ali plinom, raziščemo možnost ogrevanja z obnovljivimi viri energije. Odlo-čitev za obnovljivi vir je zagotovo najboljša odločitev. Če se odločimo za fosilno gorivo, ima zemeljski plin v primerjavi s kurilnim oljem veliko ekološko prednost. Vir: http://www.instalater.si/clanek/7/Zamenjava-ogrevalne-naprave

n Pripravil: Jure Beričnik

Zidana pasivna hiša

Zakaj pasivna zidana hiša?Zidana hiša za več generacij primerna za geološke in atmosferske pogoje v Sloveniji

Za razliko od nekaterih drugih, predvsem montažnih gradenj, je klasično zidana hiša primernejša za geološko-geomehanske in atmosferske pogoje, ki prevladujejo v Sloveniji. Arhitekturno in konstrukcijsko zasnovo hiše povzemamo po tradicionalni slovenski hiši, glede na posamezne pokra-jinske arhitekturne značilnosti. Arhitek-turna zasnova starejših hiš je plod bivalnih izkušenj naših prednikov, ki so jih pridobili v dolgih letih sobivanja z naravo. Pomemb-no je ohraniti tipično slovensko hišo, ki bo sposobna preživeti več generacij, navkljub vsem atmosferskim in geološkim vplivom, ki v zadnjih letih še posebno intenzivno vplivajo na kakovost bivanja. Seveda pa mora omenjena hiša izpolnjevati visoke standarde in trende moderne gradnje, pri kateri je prioriteta predvsem zmanjšanje porabe energije potrebne za bivanje in čim manjše onesnaževanje okolja. S tem bomo tudi sami prispevali k zmanjšanju porabe energentov in posledično k zmanjšanju porabe surovin.

Energetsko varčna hiša -manjša poraba energijeZaradi tehnično izboljšanega ovoja zgrad-be le-ta dosega pasivne standarde, kar pomeni, da bo poraba energije na letni ravni precej manjša od porabe energije običajnih zgradb. Posledično bo cena bi-

vanja in vzdrževanja hiše, ki zavzema v celotni investiciji kar 60 % vrednosti, bist-veno manjša.

Cenovno ugodna gradnja -sofinanciranje s straniEKO sklada RSCena zgrajene hiše je primerljiva s cenami novozgrajenih montažnih hiš. Zaradi cer-tifikata o pasivnosti objekta je možno pri-dobiti dodatno subvencijo, ki jo podeljuje država Slovenija za nizkoenergetske gradnje. Spodbuda za izvedbo takšne hiše je tudi subvencija EKO sklada RS, kjer je mogoče pridobiti do 12.692,00 EUR nep-ovratnih sredstev. CenaCena zidane pasivne hiše je samo 1.000,00 EUR + DDV (8,5%) za 1 m2 neto tlorisne površine hiše. Hiša je zgrajena v 30 ted-nih.

Projekt KamenčeVse zgoraj navedene lastnosti ter spre-jemljiva cena so prednosti in argumenti za nakup pasivne hiše.Podjetje Gradiatim zida pasivne hiše za znane kupce povsod po Sloveniji, za proda-jo pa teče od maja 2010 projekt izgradnje dveh tovrstnih hiš v naselju Kamenče v občini Braslovče.

ZIDANA pasivna hiša1000 eur/m2 + (DDv)

Zgrajena v 30 tednih,kjerkoli v Sloveniji.

Kontakt: 041 978 229www. pasivnehise.si

Pasivna hiša je po obliki in zgradbi povsem običajna hiša, a precej energetsko varčnejša. Ime ne izhaja iz pasivne izrabe sončne energije, temveč iz dejstva, da zgradba ne potrebuje aktivnega ogrevalnega sistema. To pomeni, da je kakovostno bivalno okolje zagotovljeno brez običajnih ogrevalnih sistemov ali klimatskih naprav. Višji bivalni standardi so omogočeni izključno s tehničnimi izboljšavami na ovoju zgrad-be in pri hišni tehniki. Tudi klasično zidane pasivne hiše dosegajo standarde pasivne hiše. S svojimi domiselnimi rešitvami prispevajo k minimalnem onesnaževanju okolja ter zanemarljivi odvisnosti lastnika hiše od ponudnikov energentov in komunalnih storitev.

www. pasivnehise.si

Ogrevalne naprave

18


21.oktobra2010MODROBELA KRONIKA

Izsiljeval prednostŠoštanj, 15. oktobra–Vpetek

popoldanjeprišlodonesrečenalokalnicestivRavnah.Voznikosebnegaavtomobilajezaradiizsi-ljevanjaprednostitrčilvdrugega.Edenodvoznikovsejevnesrečipoškodoval,zdravniškopomočjeiskalsam.

Zasegli so mu avtoVelenje, 16. oktobra–Vsobo-

tozvečerjenaStaremtrguvoz-nikosebnegaavtomobilazaradinepravilnegapremikatrčilvtamparkiranavto.Policistisougotovili,dajepovzročiteljvozilneregistri-ranosebniavtoinbrezvozniškegadovoljenja.Zaradipredkaznova-nostisomupolicistiavtozasegli.

Na prehodu zbil peškoVelenje, 18. oktobra –Vponede-

ljekzvečerjenaprehoduzapešcenaCestitalcevvoznikosebnegaavtomobilaizsililprednostpeški,kijenaprehoduzapešcepravilnoprečkalacestišče,injozbil.Poško-dovanosozreševalnimvozilomodpeljalivdežurnoambulanto,odtampavceljskobolnišnico.

Prisluškovalna naprava v frizerskem salonu

Velenje, 13. oktobra–VsredososipolicistiogledalifrizerskisalonnaStaremtrgu,kjer je lastnicasalonazzaposlenimiodkrilapri-sluškovalnonapravozvstavljenoSIMkarticomobilnegaoperaterja.

Policistiostorilcukaznivegadeja-njaneupravičenoprisluškovanjeinslikovnosnemanješezbirajoobvestila.

Vlomilcem vedno tudi ne uspe

Velenje, 14. oktobra-VčetrtekjevlomilecskušalpritivstanovanjevstanovanjskemblokunaŠaleškicesti.Poškodovaljeključavnico,vstanovanjepaniprišel.

Vpetek,15.oktobra,pajevlo-milcusiceruspelopritivprostorzgarderobamitrgovineEurospinnaGorškicestivVelenju,ajeodtamzaradi sproženegaalarma,pobegnil.

Vsoboto,16.oktobra,jebilovlo-mljenovprodajnikiosknaTrgumladosti,odkoder jevlomilecodneselnekajartiklov,zaradispro-ženegaalarmapapobegnilpredprihodomvarnostnika.

Priložnost dela tatu Velenje, 15. oktobra-Vpetek

ponočijeneznanecvlokaluHudaluknavStaremVelenjuizkoristilnepazljivostnatakariceinizpre-dalavtočilnempultuvzelslužbenodenarnicozdnevnimizkupičkom.

Vsoboto,16.oktobrapopoldan,jeneznanitatičizkoristilpriložnostinssedežaodklenjenegaosebnegaavtomobila,parkiraneganaŠaleškicesti,odneseldenarnico.

Podobo goljufijo smo že videli

Velenje, 16. oktobra–Vproda-jalniSvilanitvVelejaparkujevsobotoneznaninepridipravupora-bilenako»finto«,kotsojihnepri-dipraviuporabljalipredčasom,posebejvtrafikah.Hoteljekupitikravato.Prodajalkijeizročil200evrov.Potemsijepremislilinseodločil,dabo»vzel«večkravatindagrepodenar.Pritemjevzelnazajbankovecza200evrovterše100evrovinodšel.Starjemed35in40let,visok180centimetrov,temnorjavihkratkihlas,oblečenvsivojaknoinjeanshlače,govorilpajeslovensko.

Za 700 evrov 1300 evrov obresti

Velenje, 16. oktobra–23-letnioškodovanec in 19-letna oško-dovankastapolicistomprijavilakaznivodejanjeizsiljevanja.Sep-tembralanistasipri22-letnemznancusposodila700evrov indenartudivrnila.Tapajujezdajizsiljeval,dastamumoralaplačatiše1.300evrovzaobresti.Policistiodogodkušezbirajoobvestila.

Kradejo tudi drvaŠoštanj, 17. oktobra–Vsehla-

dnejepostaja.Medtemkososienizazimo,kiboletosmendahuda,žepripravilikurjavo,sijodrugišeiščejo,pritempaeni»pripravljajo«nanepoštennačin.VGaberkahjevnedeljonekdoukradelosemkubičnihmetrovmešanihdrv.

Polil spomenikVelenje, 16. oktobra–Vsoboto

dopoldansopolicistiobravnavalipoškodovanjetujestvarinapoko-pališčuvPodkraju.Storilecjesparafinskimoljempolilspomenikinrožeterlastnicogrobaoškodo-valza1.000evrov.

Povzročitelji bežijoVelenje–Prejšnjitedenstase

naobmočjuVelenjazgodilidveprometninesreči,kijimajesku-pnoto,dastapovzročiteljaskrajaodpeljala.

Prvanesrečasejezgodilavsre-do,13.oktobra,naCeljskicesti,kojeneznanivoznikizsililprednostdrugemuvozniku,tapajezaradfiizogibanjatrčilvvoznikaavtobu-sa.Vnesrečisejevoznikosebnegaavtomobilalažjepoškodoval,pov-zročiteljpaodpeljalnaprej.

Vnedeljo,17.oktobra,zjutrajpajepočilonaparkiriščuvŠaleku.Neznanivoznikosebnegaavto-mobila(tegistrskeoznakesozna-ne),kisogaizslediliprivožnjinamagistralnicesti,jezaradinepra-vilnestrabnivožnjeinvožnjepodvplivomalkohola,trčilvdrugegavoznikainodpeljalnaprej.Kerjepreizkuszelektronskimalkote-stompovzročiteljupokazalvečkot0,52mgalkoholavlitruizdihanegazraka,sogapolicistipridržalidoiztreznitve.Zoperpovzročiteljapabodopodalitudikazenskoovad-bozakaznivodejanjepredrznavožnja.

Se kdo že pripravlja na nove volitve?

Velenje, 12. oktobra–Vtorekpopoldansopolicistiobravnava-liprijavopredstavnikamestnegaodborastrankeSDS,kijepove-dal,dajenekdopomestuVelenjeinokolicivzeldevetaluminijastihpanojevzvolilnimiplakati.Strankojeoškodovalza1.000evrov.

Tarča vlomilcev golfaVelenje, 13. oktobra-Vsredo

jenaparkiriščuvŠalekuneznanivlomilecvlomilvosebniavtogolf.Vvozilojeprišpeltako,dajezlo-milvolanskoključavnico,natopademontiralračunalnikprimotorju.Potemjeoddejanjaodstopil.

NamakedamskemparkirnemprostorunaKopališki cesti pajevlomilecdemontiralvolanskoklučavniconaavtomobilugolfinizpodpokrovavzeldvaračunalni-ka,natopavozilospravilvpogon.Ponekajmetrihvožnje jeavtozapustilinpešodšelzračunalni-koma.

n

Terme Dobrnavir zdravja že od leta 1403

Obremenilno testiranje kardiovaskularnega sistema, internistična obravnava, ginekološki pregled za ženske, pregled prostate in odkrivanje rizičnih faktorjev za moške. Pacienti pri nas dobijo izvid, s katerim obiščejo izbranega zdravnika, ki v primeru patološkega izvida ukrepa. Osebam pod 40 let priporočamo preventivni pregled vsake 3 leta, nad 40 let pa je priporočeno napraviti preiskave na dve leti.

www.terme-dobrna.sit: 03 78 08 110

e: [email protected]

V skrbi za zdravjeGINEKOLOŠKA AMBULANTAdoc.dr.sc. Adolf Lukanovič, dr.med., spec.ginekolog, porodničarAmbulanta vsak prvi petek v mescu, naročanje na telefonski številki: 03 78 08 141

t: 03 78 08 110e: [email protected]

www.terme-dobrna.si

-22. oktobra 1987ječlansvetafederacijeSocialističnefede-rativnerepublikeJugoslavijeKiroGligorovobiskalVelenjeinsiogledaltudi12.GorenjevhišnisejemvRdečidvorani;

-22. oktobra 1993 soseDela-vskastrankaVelenje,SDUVelenjeinSDPVelenje,naprogramskovolilnikonferencivdvoranivelenjskeobčinskeskupščinezdružilevnovostrankozimenomZdruženalistasocialnihdemokratovVelenje;predsednikstrankejepostalSrečkoMeh;

-22. oktobra 1995jenadržav-nemprvenstvuvmalemmara-tonuvokoliciPtujazmagalačlanicaAKVelenjeSlavicaPoznič;

-23. oktobra 1997jenafestivaluneod-visnegafilmaSlovenijevkonkurencidokumentarnihfilmovzmagalfilmvelenj-skihavtorjevznaslovom

BasistinnjegovazgodbaopotopljenivasiDružmirje;

-všoštanjskitermoelektrarniso oktobra leta 1981 praznovali25.obletnicoobratovanjategapomembnegaelektroenerget-skegaobjekta,kivelikemudeluSlovenijezagotavljaelek-tričnoenergijo;

-25. oktobra 1997jeVelenjčanZoranRednakosvojilnaslovdržavnegabalinarskegaprva-kavhitrostnemizbijanju;

-25. oktobra leta 1998staNamiznoteniškiklubTempoVelenjeinŠportno-rekreacij-skizavodRdečadvoranavVelenjuizvedla1.veteranski

turnirvnamiznemtenisuzaračunalniškolestvicoSlove-nijein5.odprtoprvenstvoVelenjavnamiznemtenisuzarekreativce;

-26. oktobra 1970sodogradili150metrovvisokdimnikzanovotermoelektrarnoŠoštanjIII;

-26. oktobra 2001sočlanimotoklubaPotepuhpodarilivelenjskemuVarstveno-delov-nemucentruJežekšportnerekvizite;

-28. oktobra 1995 jetedanjislovenskiministerzaokoljeinprostordr.PavleGantarnaprireditvenemprostorupredhotelomVesnavTopolšicissimbolnimzasukomventilapredalsvojemunamenuvro-čevoddoTopolšice.

n Pripravlja: Damijan Kljajič

Zgodilo se je … od 22. do 28. oktobra

Topolšica (arhiv Muzeja Velenje)

Svakinji je bilo gotovo neprijetno

Vsredo,13.oktobra,sošlipolicistivstanovanjevstano-vanjskemblokunaKidričevicesti.Tamsejebivšizunajza-konskipartnernedostojnoinžaljivovedeldobivšepartnerke,kijebilanaobiskuprisvakinji.

Niso bili vlomilci, ampak sodni izvršitelj

Vsredo,13.oktobra,jepoli-ciste poklicala občanka inpovedala,davečosebvlamljavstarohišonaPartizanskicestivVelenju.Izkazalopaseje,danišlozavlom,ampakzauradnipostopeksodnihizvršiteljevvnjenihiši.Občankajezaradilažneprijavedolžnaplačati80evrovglobe.

Šli so čez obratovalni čas

Vsredo,13.oktobraponoči,jenaKardeljevemtrguvVele-njulokalTilikaobratovalzunajdovoljenegaobratovalnegačasa.Policistibodopodaliprijavopre-krškovnemuorganu.

Znanka nad priletno znanko

Včetrtek,14.oktobrazvečer,jenadvoriščupredstanovanjskohišonaKoroškicestivVelenjumedprepirom55-letnaznankanapadla82-letnoznanko.Sle-dnjajezaradilažjihpoškodb,kijihjepritemutrpela,iskalazdravniškopomočvdežurniambulanti. Kršiteljico čakakazenskaovadba.

Stanovalec bo plačalVčetrtek,14.oktobraponoči,

sopolicistizaradimotenjanoč-negamirustanovalcustanovanjanaFoitovicestivVelenjuizdali

plačilninalog.

Grozil mu je sosedVpetek,15.oktobradopoldan,

jenastopniščustanovanjskegablokanaŠlandrovicestisosedgrozilsosedu.Zaradiogrožanjavarnostigabodoovadili.

Znanki sta se zapletliVnedeljo,17.oktobra,dopol-

danstasepredstanovanjskohišovŠkalskihCirkovcahnaj-prejsporekliznanki,potempajeenadrugotudifizičnonapadla.Policistisojinapisaliplačilninalog.

Vrgel barski stol in zgrabil nož

Vnedeljo,17.oktobrapopol-dan,stasepredokrepčevalnicoKebapvRečiciobPakisprla46-in45-letnimoški.Mlajšijestarejšemuvrgelbarskistol,natopavrokeprijelšekuhinjskinož.Policistisokršiteljunožzasegli,zoper njega pa bodo podalikazenskoovadbozaogrožanjeznevarnimorodjempripretepualiprepiru.

Pridržan en pijanVelenjskipolicistisovnede-

ljo,17.oktobra,pridržalienegavinjenegavoznika.n

Iz policistove beležke

Vredno pohvaleVpetek,15.oktobra,je

občankavrežibankomatanašlabančnokartico.Poli-cistisojolastniciizŠalekaževrnili.

Vnedeljo,17.oktobra,popoldan, pa je občanpolicistomizročildenarni-cozvsebino,kijojenašelvmestu.

Poškodovana sopotnikaVelenje, 19. oktobra-Vtorek,malopo15.uri,se

jezgodilaprometnanesrečanaŠaleškicestipredavtobusnimpostajališčem.Tustatrčilidvevozili,v

nesrečipastaselažjetelesnopoškodovalidveosebi.ReševalcemsonakrajudogodkapomagaligasilciPGDVelenje,kisozavarovalikrajnesrečinočistiliizteklemotornetekočinepocestišču.

n foto: bz

19


21. oktobra 2010 OBJAVE

Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v deja-nje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Kori-stne in pravočasne infor-macije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in prežene-jo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.

Stari trg 263320 VelenjeTel.:03/897-49-80GSM:041/728-017

Delovni cas:

pon - pet 8h-17h sobota 8h-12h

Bodoni d.o.o.trgovina, proizvodnja, storitve

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše

rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami.

Info 03 898 17 50

Oven od 21. marca do 20. aprilaŽe nekaj časa se je v vas nabiralo, sedaj boste imeli vsega dovolj. In končno bo počilo. Še sami boste začudeni, ko boste ugotovili, da ste zmožni biti zelo pokončni in da se ne pustite več voditi. Čeprav boste sprva imeli slab občutek, se bo izteklo odlično. Bolje se sploh ne bi moglo. Doma tudi ne bo najbolje. Če hočete ali nočete se vam partner močno odtujuje. Predvsem zaradi vas. Vse težje ga boste prenašali, kar mu boste tudi krepko pokazali. Reagiral bo

čisto drugače, kot ste pričakovali. Ni tako potrpežljiv, kot ste mislili. Nikar si v besednem dvoboju ne privoščite preveč, da vam ne bo že kmalu žal.

Bik od 21. aprila do 21. majaOktobrski dnevi za vas ne bodo najboljši. Vse vam bo šlo na živce. Od prijate-ljev, sodelavcev, do domačih. Pa ne bodo oni krivi za to, da se vam nekaj ni izšlo tako kot ste si želeli. Še huje bo to, da ste bili čisto prepričani, da vam bo uspelo. Pa vam ne bo, tudi zato, ker ste se nekomu s svojim obnašanjem tako zamerili, da ne bo mogel preko tega. Žal pa je to človek, ki je bil v projektu, ki propada, zelo pomemben. Vam se seveda ni zdel, ker ste bili prepričani,

da veste čisto vse. Izkazalo se bo, da se je umazana igra odigrala povsem v tajnosti in na njo res niste mogli vplivati. Čim prej pozabite in pojdite naprej. Z dvignjeno glavo.

Dvojčka od 22. maja do 21. junijaPred vami je teden vzponov in padcev. Četudi vam zvezde v naslednjih dneh ne bodo najbolj naklonjene, boste prav ob vsem, kar se vam bo dogajalo, znali povedati, da bi lahko bilo še huje in da je tako tudi že bilo. Zato, ker boste težave reševali sproti in optimistično, lahko računate na to, da bodo že kmalu začele kopneti. Obrnjeni v prihodnost se boste začeli odločati za zelo pomembno naložbo, ki bo življenje spremenila vam in celi družini. Dela

boste imeli veliko, zato vam bodo misli vse pogosteje bežale k počitku. Tisti, ki si boste privoščili krompirjeve počitnice, boste zadeli in naredili še kako prav. Že kakšen dan daleč od doma in skrbi bo pomagal, da se pomirite in da dobite nov elan.

Rak od 22. junija do 22. julijaSpremembe v življenju včasih pridejo pričakovano in načrtovano, včasih pa krepko presenetijo. Vam se bo začelo dogajati slednje. Ker bodo pozitivne, boste srečni. Vsak dan bolje se boste počutili, ko bodo začele za vaše delo deževati tudi pohvale, pa sploh. Četudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navdušenja. Pozabili boste na vse napore in začeli krepko misliti na prihodnost, v kateri imate ogromno načrtov. Če boste

znali prav organizirati čas, so prav vsi izvedljivi. V življenju si velikokrat stvari razlagate povsem po svoje in poenostavljeno. Dejstvo pa je, da toliko kot dajete, tudi dobite nazaj. Zavedajte se tega!

Lev od 23. julija do 23. avgustaŽivljenje se bo spet umirilo in s seboj povleklo kar nekaj težav, pred katerimi ste si v preteklih dneh in tednih zatiskali oči. Sedaj boste vsak dan bolj prepri-čani, da bo več mogoče obuditi čustev, ki so dolgo umirala. Veliko vprašanje je, če si to res želite, saj že dolgo niste srečni v vaši partnerski zvezi. A ker ste izjemno prilagodljiv človek, vedno popustite. V nekaj dneh se bo izkazalo, kam pes taco moli. Če boste pozorni, boste pravi čas opazili spremembe,

ki bodo znak za alarm. Če boste ukrepali, bodite pazljivi. Ne zapirajte vseh vrat, da vam ne bo krepko žal. Zdravje bo občutljivo, delno pa boste krivi sami. Zadnje čase ne delate dovolj na sebi.

Devica od 24. avgusta do 22. septembraTisti, ki vas dobro poznajo, bodo opazili, da se močno spreminjate. Veliko več časa kot sicer preživeli izven doma. Kot da nimate obstanka doma. K sreči vam v naslednjih dneh tega ne bo nihče ne očital in ne zameril. Celo privoščili vam bodo in to krepko. Boste pa zato že kmalu začutili, da tudi takšno življenju ni tisto, ki si ga želite. Bolje bo šele, ko si boste na celi črti priznali, kaj si sploh želite. Pa četudi boste to morali skrivati pred javnostjo. Vseeno bo to, da boste

bolj družabni, dobro vplivalo na odnose s sodelavci in dolgoletnimi prijatelji. A to bo le prvi korak do večje sreče, ki si jo tako želite in tudi zaslužite. Naslednji bodo veliko težji.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobraZadnji dnevi so bili divji, kar že čutite na svojem počutju. Začutili boste tudi, da se morate ustaviti, premisliti in šele potem ukrepati. Nikar ne mislite, da boste rešitev našli v enem samem dnevu, saj so se težave nabiralke kar nekaj let. Vsekakor vam bodo zvezde naklonjene na materialnem področju, kjer lahko pričakujete velike spremembe na bolje. Na poslovnem ne bo tako rožnato, a ker boste zaplet pričakovali, se ga boste lotili pravočasno in iz prave smeri.

Kar se čustev tiče, pa boste srečni in pomirjeni. Imate kar imajo le redki. Pozornega in ljubečega partnerja, ki je pripravljen za vas narediti več

Škorpijon od 24. oktobra do 22 novembraPrecej nemirni boste, za kar pa ne bo kriv le položaj planetov, ki res ne bo najbolj ugoden. Nekaj krivde boste morali vzeti tudi na svoja pleča. Če bi se projekta lotili prej, bi bilo težav veliko manj, kajne? Zaradi nestrpnosti, ki jo čutite ob urejanju nekih uradnih zadev, boste raztreseni in tečni. Da prav nič ne gre čez noč, predvsem pa ne točno takrat, ko vi tako želite, se bo treba enostavno sprijazniti. Ko se boste končno umirili in pustili stvari toku, bo veliko

lažje. In spet boste začutili notranji mir. Prepirljivost vas bo minila šele sredi prihodnjega tedna. Pazite pa, komu boste razlagali svoje osebne težave. Prehude so, da bi bile za vsaka ušesa.

Strelec od 23. novembra do 22. decembraČeprav je bilo v zadnjih mesecih med vama s partnerjem veliko napetosti, se bo ta začela umirjati. A ne po vaši zaslugi. Partner se bo odločil, da bo igral vašo igro in da se bo obnašal, kot da je čisto sam na svetu. Ko se bo začel upirati ustaljenim smernicam, pa vam ne bo več vseeno. Igračkanje z ognjem bo iz iskre preraslo v pravi plamen, ko boste ugotovili, da se lahko zgodi, da boste izgubili več kot ste si kdajkoli mislili. Predvsem pa se ne boste

več mogli izgovarjati in sprenevedati, saj vam bo sedaj jasno, da ste bili spregledani. Še je čas, da rešite zvezo. A se boste morali veliko bolj potruditi kot če bi to storili, preden ste spoznali, da gre tokrat na nož.

Kozorog od 23. novembra do 22. decembraV vašem življenju že nekaj časa ni miru. V naslednjih dneh pa bo še huje, celo divje. Vsak dan vas bo presenetil vsaj en dogodek, o katerem niste niti razmišljali. Po nekaj dneh boste ugotovili, da je to zelo naporno, zato boste začeli umirjati in ustavljati konje. Pa ne bo šlo tako zlahka. Enostavno je v vaše življenju prišel čas sprememb. Ali na bolje ali na slabše, je še nemogoče reči. Vsekakor bo tako, da bodo dobre strani imele tudi slabe in

obratno. Želeli pa si boste, da bi spet bilo tako kot nekoč. In to vsak dan bolj. Želja se vam ne bo uresničila, vsaj v naslednjih dneh ne. Sorodnik vam bo želel pomagati, povzročil pa bo pravo zmedo. Ne zamerite mu.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarjaŽe nekaj časa vam ni več vseeno, kaj se dogaja na delovnem mestu. Čeprav niste močno vpleteni, vam bo prekipevalo ob tem, kar se bo dogajalo sode-lavcem. Čeprav veste, da časi niso rožnati, bo tudi vam začelo pojenjati potrpljenje, ki ste ga dolgo imeli. Ali pa ste skrivali, kaj vam ne paše. V začetku prihodnjega tedna boste na glas povedali, kaj si mislite o zadevi. Prizadeli boste kar nekaj ljudi, vam pa bo odleglo. In nekdo vam bo zato, kar boste

storili, neskončno hvaležen. Pokazal vam bo, kaj mu to pomeni, vi pa se boste povsem raznežili. Tudi zato, ker bodo na plan privrela čustva, ki ste jih dolgo zatirali. Jih boste še naprej, ali boste končno zbrali pogum in izdali, kaj vam pomeni?

Ribi od 19. februarja do 20. marcaDogodki, ki so vas spravili čisto ob živce, bodo začeli dobivati nove obraze. Čeprav se boste ustrašili, boste trdno vztrajali pri novih odločitvah. In začeli resno pospravljati grehe iz preteklosti. Ne bo lahko, kje pa. A ko boste enkrat res padli noter, boste začeli uživati kot že dolgo ne. Prav nihče ne bo imel moči, da vam zamaje vero v to, kar si boste zapičili v glavo. Partner bo veliko bolj pozoren in razumevajoč kot ste računali. Zato vam bo še lažje. In pot do

cilja, ki ga ne boste dosegli prej kot v dobre letu dni, se bo kar sama odprla. Pazite se mraza in prepiha, da ne staknete prehlada.

20TV SPORED


21.oktobra2010

Četrtek, 21. oktobra

Petek, 22. oktobra

Nedelja, 24. oktobra

Ponedeljek, 25. oktobra

Torek, 26. oktobra

Sreda, 27. oktobra

Sobota, 23. oktobra

06.10 Kultura06.20 Odmevi07.00 Zgodbeizškoljke07.20 Križkraž:sledi Cesarskislavček,1.delsledi ZajčekBine:Kruhsledi Bukvožerček:Kakojepujska

Lizikapostalavelikagospasledi RibičPepesledi Kulturnibrlog,Črtkovagalerija09.00 Predmestnikrokodili1,nem.f.10.40 Polnočniklub:Limfominlevkemija11.55 Tednik13.00 Poročila,šport,vreme13.15 GlasbenispominizBorisom

Kopitarjem14.15 Umorstriki,ang.film15.55 Sobotnopopoldnesledi Uvertura16.10 Zdravje16.30 Usoda16.35 Nasvet17.00 Poročila,šport,vreme17.15 Ozare17.25 Sobotnopopoldnesledi Navrtu17.50 Podjetniki,mismoface,1.del18.00 ZDamijanom18.25 Podjetniki,mismoface,2.del18.35 PrihajaNodi,risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik,vreme,šport19.55 Spetdoma21.40 Hri-bar22.45 Poročila,vreme,šport23.20 Usodnanesreča,7/1300.15 Prezgodaj2mspodaj,igranifilm00.35 Dnevnik,ponov.00.55 DnevnikSlovencevvItaliji01.20 Infokanal

06.30 Zabavniinfokanal07.40 Tvprodaja08.10 Skozičas08.20 PoglediSlovenije09.50 SPvalp.smuč.,VSL(Ž),1.vožnja10.50 Posebnaponudba,potroš.odd.11.10 Circomregional,tvMaribor11.40 Minuteza…,tvKoper12.50 SPvalp.smuč.,VSL(Ž),2.vožnja13.50 Rokometnimagazinligeprvakov14.20 SPvgimnastiki,finalenaorodjih,

vključ.vprenos16.30 SPvgimnastiki,finalenaorodjih,

posnetek17.30 Jadranje–Barkolana,reportaža18.10 Rokomet,ligaprvakinj,Krim–

Gyoer,prenos20.10 Bojevnica,danskifilm21.50 Bleščica,oddajaomodi22.20 Slovenskimagazin22.45 Astronavt,am.film00.30 Zabavniinfokanal

06.25 Tvprodaja06.55 Formula1,prenoskvalif.zaVN

Koreje08.05 PoštarPeter,ris.ser.08.20 MojsterMiha,ris.ser.08.30 Florjan,gasilskiavto,ris.ser.08.55 ProfesorBaltazar,ris.ser.09.05 Jagodka,ris.ser.09.30 RadovednicaBibi,ris.ser.10.00 Bakuganskibojevniki,ris.ser.10.25 Hevreka!,ris.ser.10.45 Hevreka!,izob.ser.11.50 Najmanjšimišičnjak,dok.odd.12.50 Velikeidejezamajhenplanet,

dok.ser.13.25 Neposrečenaizbira,am.film15.05 Živine,nan.16.00 Poirot,AgathaChristie,nan.17.05 Ponarejeneumetnine,ang.film18.55 24urvreme19.00 24ur20.00 BigBrotherslavnih21.00 Začaran,am.film22.45 Novisvet,am.film01.20 24ur,ponov.02.20 Nočnapanorama

09.00 Mišmaš,otroškaoddaja,pon.09.45 Pikinfestival2010–dogajanje

četrtegadne,reportaža10.25 Videospotdneva10.30 Vabimokogledu10.35 Hranainvino,kuharskinasveti,

ponovitev11.00 Brezpanike,mladinskaoddaja12.00 Videospotdneva12.05 Videostrani,obvestila17.55 Vabimokogledu18.00 Nanovo,mladinskaoddaja18.40 Videospotdneva18.50 Otroškiglasbenivideospoti19.05 Tobomojpoklic:Pečar-2.del,

izobraževalnaoddaja19.30 Videostrani,obvestila19.55 Vabimokogledu20.00 1873.VTVmagazin,regionalni

-informativniprogram20.20 Kultura,informativnaoddaja20.25 Posnetekkoncerta22.00 Jutranjipogovori23.30 Miznamo,izobraževalnaTV

nanizanka,3.oddaja23.55 Vabimokogledu00.00 Videospotdneva00.05 Videostrani,obvestila

07.00 Živžavsledi Telebajski,81/90sledi PikaNogavička,20/2609.50 Športšpas,5/810.20 Aminalija:Predori,16/4010.50 Prisluhnimotišini11.20 Ozare11.25 Obzorjaduha12.00 Ljudjeinzemlja13.00 Poročila,šport,vreme13.10 Nazdravje!14.30 NLP,razvedrilnaoddaja14.35 NanašizemljizMarjanoGrčman14.40 Glasbiator15.00 NedeljskookozMarjanom

Jermanom15.10 Profiltedna15.45 VečnozLorelloFlego15.50 Športnigost16.10 SvetovnosKarmenŠvegl16.15 Naglas!16.30 ZžliconaUl’co,4.del17.00 Poročila,šport,vreme17.15 NLP,razvedrilnaoddaja18.05 Prviindrugi18.30 ToniinBoni,risanka18.35 Musti,risanka18.40 ČarliinLola,ris.18.55 Vreme19.00 Dnevnik,vreme,šport20.00 Sklepnaslovesnost45.

Borštnikovegasrečanja,prenosizSNGMaribor

21.10 Portretnagrajenca21.40 Žrebanjelota22.00 Poročila,vreme,šport22.50 Kifeljc,4/500.25 Dnevnik,ponovitev00.45 DnevnikSlovencevvItaliji01.15 Infokanal

06.30 Zabavniinfokanal07.45 Tvprodaja08.15 Skozičas08.25 Globus08.55 Zglavonazabavo:elektirka,4/1509.20 22.revijaZagorjeobSavi201009.50 SPvalp.smuč.,VSL(M),1.

vožnja10.50 Medvalovi,tvKoper11.20 Turbulenca:smeti,izob.odd.12.15 Radigramnogomet12.50 SPvalp.smuč.,VSL(M),2.

vožnja13.55 SPvgimnastiki,finalenaorodjih,

prenos18.00 Špaltnaekspres,dok.film19.10 Ljubljanskimaraton,reportaža20.00 Rekeinživljenje:Ganges,3/620.55 MalaDorritova,6/821.55 GidonKremerinMarthaArgerich

–spominnakoncert,dok.film22.50 VročiBronx,2/823.35 Zasledovan,am.film01.15 Zabavniinfokanal

07.15 Tvprodaja07.45 Formula1,prenosdirkezaVN

Koreje09.55 Otroškakuharija,kuh.odd.10.05 RadovednicaBibi,ris.ser.10.35 Bakuganskibojevniki,ris.ser.11.05 ŠKL12.10 Najboljnorišporti,dok.odd.12.40 Formula1,posnetekdirke14.50 Shaq,pomerivase,resnič.ser.15.45 Življenjenišala,nan.16.40 Mama,jolahkoobdržim?,am.f.18.20 Ljubezenskoziželodec,kuh.odd.18.55 24urvreme19.00 24ur20.00 BigBrotherslavnih,vživo22.00 Zvezdenasodišču,nan.22.55 TristaninIzolda,am.film01.10 Skrivnostneandertalcev,dok.

odd.,2/202.10 24ur,ponovitev03.10 Nočnapanorama

PONOVITEVODDAJTEDEN.SPOREDA09.00 Mišmaš,otroškaoddaja09.40 Vabimokogledu09.45 ModriJan,izobr.oddajazaotroke10.00 Pikinfestival2010–dogajanje

petegadne,reportaža10.35 1872.VTVmagazin10.55 Kultura,informativnaoddaja11.00 Športnitorek,športna

informativnaoddaja11.15 Vabimokogledu11.20 1873.VTVmagazin11.45 Kultura,informativnaoddaja11.50 Vabimokogledu11.55 Najviža,oddajaz

narodnozabavnoglasbo,gostje:ans.Novispomini,ans.Zdomarji

13.10 Vabimokogledu13.15 Hranainvino,kuharskinasveti–

tedenskiizbor14.10 Videostrani,obvestila17.55 Vabimokogledu18.00 Pikinfestival2010–dogajanje

šestegadne,reportaža18.40 Popcorn,glasboddaja,gost:MI219.40 Jutranjipogovori21.10 Delitiskrb,obsvetovnemdnevu

Hospica22.10 Malibu:ŠTENGE,posnetek

koncertaob20.obletnici23.10 Vabimokogledu23.15 Videostrani,obvestila

06.30 Utrip06.40 Zrcalotedna07.00 Poročila07.05 Dobrojutro08.00 Poročila08.05 Dobrojutro09.00 Poročila09.05 Dobrojutro10.00 Poročila10.10 Vipo–pustolovščineletečega

psa,14/2610.20 Fifiincvetličniki,14/2610.35 Športšpas,5/811.05 Nakrilihpustolovščine,23/2511.30 ŠolaEinstein,24/5212.00 Ljudjeinzemlja13.00 Poročila,šport,vreme13.20 PoglediSlovenije,ponov.15.00 Poročila15.10 Doberdan,Koroška15.45 PikaNogavička,19/2616.10 Pozabljeneknjjigenašihbabic:

Ciciban16.25 RibičPepe:Tutankamonovurok17.00 Novice,šport,vreme17.20 Gledamonaprej17.30 Oživalihinljudeh,tvMaribor17.55 Alpe,Donava,Jadran18.25 Žrebanje3x3plus618.35 KlovnKiri,risanka18.40 Sončnimlin,risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik,vreme,šport19.55 Tednik20.55 Mojadružina,5/921.25 Osmidan22.00 Odmevi,vreme,šport23.05 Globus23.40 Nocojbomoimprovizirali,drama

SNGMaribor01.10 Dnevnik,ponovitev01.45 DnevnikSlovencevvItaliji02.15 Infokanal

06.30 Zabavniinfokanal07.00 Infokanal08.00 Otroškiinfokanal09.00 Zabavniinfokanal11.00 Tvprodaja11.30 Strasti,11.del12.00 Sobotnopopoldne14.10 Ugriznimoznanost:Bolečina14.30 22.revijaZagorjeobSavi201015.30 Slovenskiutrinki16.00 Posebnaponudba,potroš.odd.16.20 Umetniraj16.50 Prviindrugi17.15 Tobomojpoklic:Slaščičar,1.del17.40 DPvrallyju,reportaža18.00 BratjeKaramazovi,5/1218.45 Rožnatipanter:Muholovec,ris.18.50 Rožnatipanter:Bankovec,ris.19.00 ZDamijanom19.30 Muzikajeto:Beltinškabanda,1.del20.10 Tranzistor21.00 Studiocity22.00 Knjigamenebriga22.20 Vdolini,am.film00.05 Tranzistor00.45 Zabavniinfokanal

06.40 Tvprodaja07.10 Prepovedanaljubezen,nad.08.05 Gospodaricasrca,nad.09.00 Tvprodaja09.15 Iskricevočeh,nad.10.10 Tvprodaja10.40 Najlepšaleta,nad.11.35 Tvprodaja12.05 Sebičnaljubezen,nad.13.00 24urobenih14.00 Prepovedanaljubezen,nad.14.55 Najlepšaleta,nad.15.50 Sebičnaljubezen,nad.16.50 Iskricevočeh,nad.17.00 24urpopoldne17.10 Iskricevočeh,nad.18.00 Gospodaricasrca,nad.18.55 24urvreme19.00 24ur20.00 Lepojebitisosed,nan.21.00 BigBrotherSlavnih21.40 Mentalist,nan.22.35 24urzvečer22.55 Zvitinprebrisan,nan.23.50 Krivapota,nan.00.50 24ur,ponovitev01.50 Nočnapanorama

09.00 Dobrojutro,informativnaoddaja:nadanašnjidan,jutranjenovice,videospotdneva,jutranjigost,koledardogodkov

10.30 Vabimokogledu10.35 1873.VTVmagazin,regionalni

-informativniprogram10.55 Kultura,informativnaoddaja11.00 Hranainvino,kuharskinasveti–

tedenskiizbor11.55 Vabimokogledu12.00 Posnetekkoncerta13.00 Videospotdneva13.05 Videostrani,obvestila17.55 Vabimokogledu18.00 Knjigaodžungli,risanifilm18.50 Regionalnenovice118.55 Vabimokogledu19.00 Hranainvino,kuharskinasveti19.25 Videospotdneva19.30 Videostrani,obvestila19.55 Vabimokogledu20.00 Izididrugegakrogalokalnihvolitev

201020.15 Jesenživljenja:Domstarostnikov

SlovenjGradec20.45 Regionalnenovice220.50 Videospotdneva20.55 Vabimokogledu21.00 Košarka,posnetektekmeElektra

Šoštanj:Zlatorog22.30 IzoddajeDobrojutro,

informativnaoddaja,ponovitev00.00 Vabimokogledu00.05 Videospotdneva00.10 Videostrani,obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobrojutro08.00 Poročila08.05 Dobrojutro09.00 Poročila09.05 Dobrojutro10.00 Poročila10.10 Kljukčevedogodivščine,8/1210.40 RibičPepe11.05 Zgodbeizškoljke11.25 Zgodbeizdivjine,18/2011.55 Intervju:IvoDaneu13.00 Poročila,šport,vreme13.30 Osmidan14.00 Duhovniutrip14.15 Obzorjaduha15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Izganjalcivesoljcev,ris.nan.16.05 ZlatkoZakladko:Kostanjevpire16.25 ŠolanaSončavi,1/1317.00 Novice,šport,vreme17.20 Gledamonaprej17.30 ViktorSaksida,dok.odd.18.00 Ugriznimoznanost:Električna

vozila18.20 Minutezajezik18.30 ŽrebanjeAstra18.40 BacekJon,risanka18.45 Pokukajmonazemljo,risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik,vreme,šport19.55 Parada20.55 Tarča22.00 Odmevi,šport,vreme23.05 Parasomnija–nemogočespanje,

dok.odd.00.00 Nazdravje!00.30 ViktorSaksida,potohodecs

Krasa,dok.odd.01.00 Nazdravje!02.15 Dnevnik,ponovitev02.50 DnevnikSlovencevvItaliji03.15 Infokanal

06.30 Zabavniinfokanal07.00 Infokanal07.30 Tvprodaja08.00 Strasti,nad.08.30 Doberdan,Koroška09.00 Nalepše09.25 GlasbenispominizBorisom

Kopitarjem10.15 NLP,razvedrilnaoddaja13.30 Bleščica,odd.omodi14.00 Prisluhnimotišini14.30 Studiocity16.05 Glasnik,tvMaribor16.30 Mostovi17.00 Rekeinživljenje:Ganges,3/618.00 Zdravjenaprodaj,dok.odd.18.50 Podjetniki,kismoface19.10 Navrtu,tvMaribor19.40 Babilon.si20.00 Psi,kisospremenilisvet,1/221.00 Pravaideja!,poslov.odd.21.25 Kraljicainkardinal,zgod.ser.,2/222.55 Naprvipogled,am.film00.25 Maxwell,ang.film02.00 Zabavniinfokanal

06.40 Tvprodaja07.10 Prepovedanaljubezen,nad.08.05 Gospodaricasrca,nad.09.00 Tvprodaja09.15 Iskricevočeh10.10 Tvprodaja10.40 Najlepšaleta,nad.11.35 Tvprodaja12.05 Sebičnaljubezen,nad.13.00 24urobenih14.00 Prepovedanaljubezen,nad.14.55 Najlepšaleta,nad.15.50 Sebičnaljubezen,nad.16.50 Iskricevočeh,nad.17.00 24urpopoldne17.10 Iskricevočeh,nad.18.00 Gospodaricasrca,nad.18.55 24urvreme19.00 24ur20.00 BigBrotherslavnih21.00 Preverjeno22.05 Zdravnikovavest,nan.23.00 24urzvečer23.20 Zvitinprebrisan,nan.00.15 30Rock,nan.00.45 Šestmodelov,nan.01.20 24ur,ponov.02.20 Nočnapanorama

09.00 Dobrojutro,informativnaoddaja:nadanašnjidan,jutranjenovice,prometnoporočilo,jutranjigosti,koledardogodkov

10.30 Vabimokogledu10.35 Izididrugegakrogalokalnihvolitev

201010.50 Košarka,posnetektekmeElektra

Šoštanj:Zlatorog12.20 Vabimokogledu12.25 Hranainvino,svet.oddaja,pon.12.50 Videospotdneva13.45 Videostrani,obvestila17.55 Vabimokogledu18.00 FeNS:Festivalnovihskladb,

glavnivečer19.15 Hranainvino,svetovalnaoddaja19.40 Videospotdneva19.45 Videostrani,obvestila19.55 Vabimokogledu20.00 1874.VTVmagazin,regionalni-

informativniprogram20.25 Kultura,informativnaoddaja20.30 Športnitorek,športna

informativnaoddaja20.50 Videospotdneva20.55 Vabimokogledu21.00 Tobomojpoklic:Orodjar–1.del,

izobraževalnaoddaja21.25 Zelenabratovščina,oddajao

lovcihinlovstvu21.55 Vabimokogledu22.00 IzoddajeDobrojutro,pon.23.30 Znamozmoremo:Pehotnibataljon23.55 Vabimokogledu00.00 Videospotdneva00.05 Videostrani,obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobrojutro08.00 Poročila08.05 Dobrojutro09.00 Poročila09.05 Dobrojutro10.00 Poročila10.10 Obiskvakvariju,17.del10.15 PikaNogavička,9/2610.40 ZlatkoZakladko:Kostanjevpire11.00 ŠolanaSončavi,1/1311.25 ViktorSaksida,potohodecs

Krasa,dok.odd.12.00 Tarča13.00 Poročila,šport,vreme13.20 Tednik14.10 SlobodanMaksimović:Inkognito,

tvigra14.20 Prisluhnimotišini15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 MaksinRubi,risanka15.55 Milan,risanka16.00 Prijaznimetuljček,risanka16.10 Podklobukom17.00 Novice,šport,vreme17.20 Gledamonaprej17.30 Turbulenca:knjiga–(Za)kajbrati?,

svet.odd.18.25 DeželicaPimpan,risanka18.30 Musti,risanka18.35 VrtnipalčekPrimož,ris.19.00 Dnevnik,vreme,šport20.05 Zlomljeniobjemi,špan.film22.10 Žrebanjelota22.30 Odmevi,šport,vreme23.40 Omizje01.00 Turbulenca:Knjiga–(Za)kaj

brati?,svet.odd.01.50 Nazdravje!,ponov.03.00 Dnevnik,ponovitev03.40 DnevnikSlovencevvItaliji04.05 Infokanal

06.30 Zabavniinfokanal07.00 Infokanal08.00 Otroškiinfokanal09.00 Zabavniinfokanal10.00 Tvprodaja10.30 Strasti,nad.11.00 Spetdoma12.35 Hri-bar13.30 Knjigamenebriga13.55 Nocojbomoimprovizirali,drama

SNGMaribor15.55 Babilon.si16.10 Mostovi16.40 Črnobeličasi17.00 LegendaoJohnnyjuLingu,am.f.18.30 Zenit–znan.medsanjamiin

realnostjo19.00 Oživalihinljudeh,tvMaribor19.20 Radigramnogomet20.00 Rokomet(M),kvalif.zaEP2012,

Slovenija–Portugalska,prenos22.00 IvanCankar:Hlapci00.05 Slovenskajazzscena01.10 Zabavniinfokanal

06.50 Tvprodaja07.20 Prepovedanaljubezen,nad.08.15 Gospodaricasrca,nad.09.10 Tvprodaja09.25 Iskricevočeh,nad.10.20 Tvprodaja10.50 Najlepšaleta,nad.11.35 Tvprodaja12.05 Sebičnaljubezen,nad.13.00 24urobenih14.00 Prepovedanaljubezen,nad.14.55 Najlepšaleta,nad.15.50 Sebičnaljubezen,nad.16.50 Iskricevočeh,nad.17.00 24urpopoldne17.10 Iskricevočeh,nad.18.00 Gospodaricasrca,nad.18.55 24urvreme19.00 24ur20.00 BigBrotherslavnih21.00 Srečanjeznevarnostjo,am.film22.40 24urzvečer23.00 Zvitinprebrisan,nan.23.55 30Rock,nan.00.25 Šestmodelov01.00 24ur,ponov.02.00 Nočnapanorama

09.00 Dobrojutro,informativnaoddaja:nadanašnjidan,jutranjenovice,prometnoporočilo,videospotdneva,jutranjigosti,koledardogodkov

10.30 Vabimokogledu10.35 1874.VTVmagazin,regionalni-

informativniprogram11.00 Kultura,informativnaoddaja11.05 Športnitorek,športna

informativnaoddaja11.25 Vabimokogledu11.30 Hranainvino,svetovalnaoddaja11.55 IzarhivaVTV13.25 Videospotdneva13.30 Videostrani,obvestila17.55 Vabimokogledu18.00 KakosekuhapravljicaoRdeči

kapici,lutkovnapredstava18.30 Pravljicazalahkonoč:Izgubljena

slončica18.40 Regionalnenovice118.45 Hranainvino,kuharskinasveti19.10 Videospotdneva19.15 Videostrani,obvestila19.55 Vabimokogledu20.00 Popotniškerazglednice:St.

Petersburg21.00 Regionalnenovice221.05 Vabimokogledu21.10 Popcorn,glasbenakontaktna

oddaja,gostja:TanjaŽagar22.10 Vabimokogledu22.15 IzoddajeDobrojutro,pon.23.45 Vabimokogledu23.50 Videospotdneva23.55 Videostrani,obvestila

06.10 Kultura06.15 Omevi07.00 Poročila07.05 Dobrojutro08.00 Poročila08.05 Dobrojutro09.00 Poročila09.05 Dobrojutro10.00 Poročila10.10 Telebajski,nan.10.35 Malesivecelice,kviz11.20 Sprehodivnaravo:Bukovjev

jeseni11.35 Omizje:Polje,kdobotebeljubil?13.00 Poročila,šport,vreme13.25 Moji,tvoji,najini,3/3513.50 Parada15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Vipo-pustolovščineletečegapsa:

Moskva–Sibirskitigerjelačen,14/26

16.00 Fifiincvetličniki:Blatnavohuna,14/26

16.10 Mojoče,igranifilm16.20 Enajstašola,odd.zaradov.17.00 Novice,slovenskakronika,šport,

vreme17.20 Gledamonaprej17.30 Sinjenebo,9/1618.15 Odpetipesniki18.20 Minutezajezik,ponov.18.30 Žrebanjedeteljice18.40 Drago,risanka18.45 Katkinašola,risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik19.35 Vreme19.40 Šport19.55 PoglediSlovenije21.25 Nalepše22.00 Odmevi,kultura,šport,vreme23.05 Umetniraj23.35 Globus00.10 Nazdravje!,ponov.01.20 Dnevnik,ponovitev01.55 DnevnikSlovencevvItaliji02.20 Infokanal

06.30 Zabavniinfokanal07.00 Infokanal08.00 Otroškiinfokanal09.00 Zabavniinfokanal11.45 Tvprodaja12.15 Strasti,9.del12.45 Slovenskajazzscena13.20 Globus13.50 Življenjeinsmrtvmočvirju,dok.

odd.15.15 Evropskimagazin15.45 Medvalovi,tvKoper16.15 Mostovi16.55 SPvgimnastiki,ekipno(M),

prenos20.00 Prijateljskezdrahe,2/621.00 Nogomet,evropskaliga,Sporting

–Gent,prenos23.00 Nogomet,evropskaliga,povzetki23.30 VažnojeimenovatiseErnest,ang.

film01.25 Zabavniinfokanal

06.35 Tvprodaja07.05 Prepovedanaljubezen,nad.08.00 Gospodaricasrca,nad.08.55 Tvprodaja09.10 Iskricevočeh,nad.10.10 Tvprodaja10.40 Najlepšaleta,nad.11.35 Tvprodaja12.05 Sebičnaljubezen,nad.13.00 24urobenih14.00 Prepovedanaljubezen,nad.14.55 Najlepšaleta,nad.15.50 Sebičnaljubezen,nad.16.50 Iskricevočeh,nad.17.00 24urpopoldne17.10 Iskricevočeh,nad.18.00 Gospodaricasrca,nad.18.55 24urvreme19.00 24ur20.00 BigBrotherslavnih21.00 Nakrajuzločina,nan.21.55 Kosti,nan.22.50 24urzvečer23.10 Zvitinprebrisan,nan.00.05 Krivapota,nan.01.05 24ur,ponovitev02.05 Nočnapanorama

09.00 Dobrojutro,informativnaoddaja:nadanašnjidan,jutranjenovice,prometnoporočilo,videospotdneva,jutranjigosti

10.30 Vabimokogledu10.35 LOKALNEVOLITVE2010:

SoočenjekandidatovObčineBraslovče

11.05 Sožitječlovekaznaravo11.55 Popcorn,glasbenakontaktna

oddaja,gost:MI212.55 Vabimokogledu13.00 Hranainvino,svet.oddaja13.25 Videospotdneva13.30 Videostrani,obvestila17.55 Vabimokogledu18.00 ModriJan,izobraževalnaoddaja

zaotroke18.15 Nanovo,mladinskaoddaja18.55 Regionalnenovice119.00 Vabimokogledu19.05 Hranainvino,kuharskinasveti19.30 Videospotdneva19.35 Videostrani,obvestila19.55 Vabimokogledu20.00 Najviža,oddajaz


21.15 Regionalnenovice221.20 Vabimokogledu21.25 Skrbimozazdravje,izobraževalna

oddaja-Rožnatioktober,svetovnimesecbojaprotirakudojk

22.25 IzoddajeDobrojutro,pon.23.55 Vabimokogledu00.05 Videospotdneva00.10 Videostrani,obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobrojutro08.00 Poročila08.05 Dobrojutro09.00 Poročila09.05 Dobrojutro10.00 Poročila10.10 Bisergora:Kakopospravljamo10.25 Martinainptičjestrašilo:Deset

tisočdimov10.35 Mojoče,igranifilm10.45 Enajstašola,odd.zaradovedneže11.15 Tobomojpoklic:Podjetnik,1.del11.40 Tobomojpoklic:Podjetnik,2.del12.10 Umetniraj12.40 Minutezajezik13.00 Poročila,šport,vreme13.15 Turbulenca:Smeti,izob.odd.14.05 Knjigamenebriga14.25 Slovenskiutrinki15.00 Poročila15.10 Mostovi15.50 PrihajaNodi,risanka16.00 Izpopotnetorbe:Nogometnažoga16.25 ŠolaEinstein,34/5217.00 Novice,šport,vreme17.20 Posebnaponudba,potr.odd.17.40 Gledamonaprej17.50 Duhovniutrip18.05 Zglavonazabavo:Elektrika,4/1518.35 Prislonovih,risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik,vreme,šport19.55 Moji,tvoji,najini,4/3520.30 Nazdravje!22.00 Odmevi,šport,vreme23.05 Polnočniklub:Limfominlevkemija00.20 Duhovniutrip00.35 Babilon.si,ponov.00.50 Nazdravje!,ponov.02.05 Dnevnik02.25 DnevnikSlovencevvItaliji03.00 Infokanal

06.30 Zabavniinfokanal07.00 Infokanal08.20 Tvprodaja08.50 Strasti,10.del09.20 Glasnik,tvMaribor09.45 Evropskimagazin10.15 Črnobeličasi10.30 Zajuckajinzapoj200912.15 Sinjenebo,9/1612.00 Športšpas,4/812.55 Mao:Kitajskapravljica,4/413.55 Osmidan14.25 Circomregional,tvMaribor14.50 Minuteza…,tvKoper15.20 Nalepše15.55 SPvgimnastiki,mnogoboj(M),

prenos18.30 Migajrajeznami!odd.zarazg.življ.18.55 Planetšport,športnaodd.19.25 SPvgimnastiki,mnogoboj(Ž),

prenos22.00 Nujniprimeri,8/1022.45 DivjiBill,am.film00.20 HallamFoe,ang.film01.50 Branilkezakona,6/1302.40 Zabavniinfokanal

06.35 Tvprodaja07.05 Prepovednaljubezen,nad.08.00 Gospodaricasrca,nad.08.55 Tvprodaja09.10 Iskricevočeh,nad.10.10 Tvprodaja10.40 Najlepšaleta,nad.11.35 Tvprodaja12.05 Sebičnaljubezen,nad.13.00 24urobenih14.00 Prepovedanaljubezen,nad.14.55 Najlepšaleta,nad.15.50 Sebičnaljubezen,nad.16.50 Iskricevočeh,nad.17.00 24urpopoldne17.10 Iskricevočeh,nad.18.00 Gospodaricasrca,nad.18.55 24urvreme19.00 24ur20.00 BigBrotherslavnih21.00 Kraljihitrosti,am.film23.00 24urzvečer23.20 Grobijani,am.film01.05 Šestmodelov,nan.01.40 24ur,ponov.02.40 Nočnapanorama

09.00 Dobrojutro,informativnaoddaja:nadanašnjidan,jutranjenovice,prometnoporočilo,videospotdneva,jutranjigosti

10.30 Vabimokogledu10.35 Najviža,oddajaz


11.40 Skrbimozazdravje,izobr.oddaja21.25 Skrbimozazdravje,izobraževalna

oddaja,Rožnatioktober,svetovnimesecbojaprotirakudojk

12.40 Vabimokogledu12.45 Hranainvino,svet.oddaja,pon.13.10 Videospotdneva13.15 Videostrani,obvestila17.55 Vabimokogledu18.00 Mišmaš,otroškaoddaja18.40 Vabimokogledu18.45 Regionalnenovice118.50 Hranainvino,svetovalnaoddaja19.15 Videospotdneva19.25 Videostrani,obvestila19.55 Vabimokogledu20.00 LOKALNEVOLITVE2010:Alojz

Podgoršek,kandidatzažupanaObčineŠmartnoobPaki

20.30 Popotniškerazglednice:SanktPetersburg

21.30 Regionalnenovice221.35 Videospotdneva21.40 Brezpanike22.20 IzoddajeDobrojutro,ponovitev23.50 MuraRabaTV,infor.oddaja00.15 Vabimokogledu00.20 Videospotdneva00.25 Videostrani,obvestila

21


21. oktobra 2010 PRIREDITVE

Pestrost vrst metuljev v hribo-vskem obrobju Šaleške doline je velika. Pri tem izstopa še posebej Topolšica z okolico zaradi reliefne danosti in specifične mikroklime povezane s termalnim izvirom vode. Ideja, da bi bilo vredno te posebnosti pokazati tudi našim otrokom, turistom in domačinom terna kakšen način, je nastala na Inštitutu za ekološke raziskave (ERICo Velenje). Pripravili smo projekt Tematska pot »Za metulji na potep«. Osnovni cilj projekta je izobraževanje, razvijanje spoštova-nja do narave in spodbujanje giba-nja. V sklopu projekta se bodo izde-

lale informativne table za 10 km poti v 4 jezikih, zloženka, poštne kartice z namenom promovirati naravo in podeželje, postavile se bodo vabe za ogled nočnih in dnev-nih vrst metuljev, pripravila otro-ška delavnica in razstava metuljev. Aktivnosti za projekt so se že zače-le, največ dogodkov pa je predvide-nih ob njegovem zaključku aprila 2011. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje preko Društva za razvoj podeželja Šaleške doline in je v celoti neprofiten. Poleg Inštituta za ekološke raziskave sta partnerja

v projektu še Terme Topolšica in Turistično društvo Topolšica.

Vabimo vas, da pomagate pri širjenju prepoznavnosti vrst metu-ljev v Šaleški dolini in sodelujete na razstavi z naslovom »Za metulji na potep« kot avtor svoje fotogra-fije metulja. Do aprila 2011, ko bo razstava izvedena, je še veliko časa, ker pa prihaja hladnejši del leta, ko metulji niso toliko aktivni in jih je težje ujeti v fotoobjektiv, vas vabimo k sodelovanju že sedaj. Pošljete lahko fotografije metuljev tudi iz vaše arhive. Na razstavi bomo s fotografijami predstavili le naše vrste metuljev, se pravi metu-

lje, ki živijo v Šaleški dolini. Foto-grafije bomo zbirali do 1. aprila 2011. Poslano fotografijo obvezno označite z imenom in priimkom avtorja, krajem fotografiranja in pripišite, da dovolite objavo svoje fotografije v okviru vsebin projekta Izdelava tematske poti »Za metulji na potep«. Fotografije morajo biti ustrezne kakovosti, da jih bomo lahko natisnili v večjem formatu. Med prispelimi fotografijami bomo izbrali tri, ki bodo nagrajene. Ogled razstave bo brezplačen. Fotografije in vprašanja, povezana z razstavo, pošljite na [email protected].

Veselimo se vašega sodelovanja!n Dr. Nataša Kopušar

Knjižne novosti Kdaj - kje - kaj Koledar imen

Lunine mene

Oktober/vinotok

21. Četrtek; Urška

22. Petek; Cendeli

23. Sobota; Severin

24. Nedelja; Rafael

25. Ponedeljek; Darija

26. Torek; Lucijan

27. Sreda; Sabina

14. oktobra, ob 23:27, polna luna (mlaj)

VELENJEČetrtek, 21. oktobra16.00 MestnaknjižnicaVelenje

Urapravljic17.00 KnjižnicaVelenje,preddverje

PredstavitevknjigeIvaStropnika:Nikoliodrasle

19.00 GalerijaVelenjeOdprtjerazstavePortretvnovejšiumetnosti

20.00 KnjižnicaVelenje,preddverjePogovorsprof.dr.ErnestomPetričem

20.00 DomkultureVelenjeJazzkoncertCheckSix–UnitedStatesAirForce-EuropeJazzEnsemble

21.00 MladinskicenterVelenje–PlacKlubskivečer

Petek, 22. oktobra16.00–17.30KnjižnicaVelenje,pravljična

sobaIgralneurice

17.30 VilaMojcaOtroškakavarna:Buče,buče

18.00 KnjižnicaVelenje,študijskačitalnicaPredavanjeVerovatialineverovati

21.00 MladinskicenterVelenje–PlacKlubskimaraton

Sobota, 23. oktobra8.00–13.00PloščadpriCentruNova

Kmečkatržnica9.00–14.00DvoranaCentraNova

Prvinumizmatični,filatelističniinkartofilskisejem

9.00–13.00KnjižnicaVelenje,preddverjeKnjižnisejemVsikupujemo,vsiprodajamo

X MestnistadionVelenjeNogometnatekma1.SNLNKRudarVelenje:NKPrimorje

21.00 MladinskicenterVelenje–PlacKlubskivečer

Ponedeljek, 25. oktobra9.00–18.00VilaMojca

OdprtavrataVileMojcaJesenskepočitnice

Torek, 26. oktobra9.00–18.00VilaMojca


19.00 MestnaknjižnicaŠoštanjPotopisnopredavanjeBogastvoBalkana

Sreda, 27. oktober9.00–18.00VilaMojca


13.00 CenterstarejšihZimzelenBralnauricaBralnačajanka

17.00 KnjižnicaVelenje,pravljičnasobaUrapravljic

18.00 KnjižnicaVelenje,študijskačitalnicaŠpanskivečer

ŠOŠTANJČetrtek, 21. oktobra16.00 MestnaknjižnicaŠoštanj

Pravljičneure

Petek, 22. oktobra16.00 TelovadnicaOŠŠoštanj

Rokometniturnir

Sobota, 23. oktobraX OkolicaŠoštanja

Obnovaplaninskihpot(delovnaakcija)

23.do24.10.Savinjskapot(tura,lahkapot)

Ponedeljek, 25. oktobra09.00 GasilskidomŠoštanj

Danodprtihvrat

Torek, 26. oktobra19.00 MestnaknjižnicaŠoštanj

Potopisnopredavanje(BogastvoBalkana)

ŠMARTNO OB PAKIČetrtek, 21. oktobra20.00 Hišamladih

Pilates

Petek, 22. oktobra15.00 NovadvoranaMCŠmartnoobPaki

Plesnogibalnedelavnicezaosnovnošolskeotroke

19.30 KulturnidomvŠmartnemobPakiAbonmajskapredstava:ZmagoBatina–mesarzavsevečnečase

Sobota, 23. oktobra10.30 Hišamladih

Otroškaustvarjalnadelavnica15.00 Prireditveniprostorpodkozolcemob

HišimladihKožuharijasspremljevalnimzabavno–družabnimprogramom

Ponedeljek, 25. oktobra10.30 Hišamladih

Počitniškaustvarjalnadelavnica–Jesenjetu!

17.00 HišamladihMladinskafilmskapredstavanavelikemplatnu

Torek, 26. oktobra10.30 Hišamladih

Počitniškaustvarjalnadelavnica–Škratovadelavnica


19.00 KnjižnicavŠmartnemobPakiOŠmarčanihmalodrugače;pogovorTatjaneVidmarzJožetomKlančnikom

Sreda, 27. oktobra10.30 Hišamladih

Počitniškaustvarjalnadelavnica–Vvasibuč


Tiziano Sclavi: Dylan Dog (Horor strip)

Dylan Dog je detektiv oz. pri-vatni raziskovalec »nočnih mor«, sprejema nevsakdanje primere, pri katerih se nenehno srečuje s paranormalnimi pojavi, psihopat-skimi serijskimi morilci, zombiji, volkodlaki, vampirji, duhovi ... Je tudi outsider, ki biva zasmehovan na družbenem robu. Vedno mu pri-manjkuje denarja, nikoli pa lepih žensk. Pri delu ga vodi nezmotljivo šesto in pol čutilo. Njegovo pomoč poiščejo tisti, ki si zaradi bizarnosti primera ne upajo na policijo. Tudi Dylan pogosto svetuje svojim stran-kam obisk psihologa ali psihiatra, saj ne verjame v nadnaravno brez skepticizma.

Dylan Dog je italijanski horor strip. Idejno ga je zasnoval žurna-list in pisatelj Tiziano Sclavi, ki je postal glavni pisec tekstov. Prvi izvod je izšel leta 1986 pri založbi Sergio Bonelli. Že po prvem izvodu je bil uspešnica, ker je prelomno pometel s tipičnimi klišejskimi in šablonskimi vestern junaki, ki so na stripovski sceni prevladovali do takrat, saj je bil Dylanov značaj mnogo bolj psihološko dodelan, izpiljen, večplasten in kompleksen. Dylan Dog zgodbe se pogosto kon-čajo z odprtim trivialnim koncem, kjer so možne različne interpreta-cije. Kot zanimivost velja dodati,

da je 40 % bralcev Dylana Doga nežnejšega spola. Tiziano Sclavi je pogosto uporabljal citate Umberta Eca, ki je med drugim dejal: »Dne-ve in dneve lahko prebiram Biblijo, Homerja in Dylana Doga, ne da bi mi postalo dolgčas.«

Cormac McCharty: Ni dežela za starce

Roman Ni dežela za starce je zgodba o človeškem pohlepu in nasilju. Llewelyn Moss, vietnam-ski veteran, ki večino svojih dni preživi na lovu na vedno občutlji-vem puščavskem koncu ameriško--mehiške meje. Na enem takih pohodov v dolini pod seboj opazi nekaj terenskih avtomobilov; ko se jim približa, naleti na več trupel in sklepa, da je šlo za neuspešno predajo droge, ki se je končala s strelskim obračunom. Vsi so mrtvi, razen hudo ranjenega šoferja, ki prosi za vodo, a Moss je z mislimi že drugje, vedoč, da mora biti nekje tudi denar. Nedaleč stran odkri-je še eno truplo in ob njem kov-ček, poln denarja. Ob pogledu na kovček zagleda svojo prihodnost. Toda vsak denar ima preteklost. V kovčku je skrita sledilna naprava in kmalu mu prične za ovratnik diha-ti psihopatski morilec Anton Chi-gurh, ki po teksaških stepah mori s kompresijsko napravo za pobija-nje živine in ki odločanje o tem, kdo bo živel in kdo umrl, prepušča naključju, kovancu, ki vedno pride na pravi naslov. V dogajanje skuša poseči lokalni šerif Tom Bell, toda obilica denarja privabi tudi nekaj pobesnelih Mehičanov, ki so imeli prste vmes že od samega začetka, zato smrt grozi na vsakem koraku.

Vsekakor so McCarthyjevi roma-ni zelo navdihujoči za sedmo ume-tnost. Film Ni prostora za starce je leta 2008 osvojil kar štiri o skarje, med njimi dva najprestižnejša – za režijo (brata Coen) in za najboljši film leta.

n Pripravila: MB

CITYCENTER Celje•četrtek, 21.10. Biotržnica•nedelja, 24.10.ob 11. uri pra-vljične urice v Džungli-Grdi raček•do 31.10. na ogled embalaža spletnega natečaja Spar mleko z novo preobleko•od18. do 31. oktobra RAZ-STAVA PAJKOV, KUŠČARJEV, ŠKORPIJONOV IN KAČ•21.10. Stand up komedija v Caffe Republik, Vid Valič•CITYCENTROV KARTING na vrhnjem parkirišču garažne hiše»

»Prvi sejem numizmatike, filatelije in kartofilije

Velenje, 23. oktobra – To soboto Festival Velenje pri-pravlja prvo srečanje zbiralcev znamk, denarja in razglednic. Numizmatično, filatelistično in kartofilsko srečanje bo med 9. in 14. uro v dvorani Centra Nova. Svojo prisotnost je do torka prijavilo že 26 zbirateljev iz vseh koncev države, na sejmu pa bo mogoče kupiti, si ogledati ali menjati različno zbirateljsko gradivo, pa tudi vse pripadajo-če potrebščine, ki jih nudijo te oblike zbirateljstva. Vzporedno je že odprta priložnostna razsta-va v Knjižnici Velenje, ki so jo organizatorji sejma pripravili v sodelovanju s Knjižnico Vele-nje, Muzejem Velenje in Kibelo Velenje. Na ogled bo še prve dni prihodnjega tedna.

n bš

50 % znižanje na izbrane izdelke (delovna

oblačila, torbe, nahrbtniki ...)

20 % znižanje na izbrane delovne čevlje

HTz Trgovina s popravljalnico čevljev, Torb Ter izdelkov iz usnja in TeksTila. kersnikova 13, velenje, telefon: 03 587 57 64

Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 7:30 do 15:30, v petek od 7:00 do 15:00.

Akcija poteka od 15. 10. 2010 do 5. 11. 2010 oziroma do razprodaje zalog!

Pozdravljeni ljubitelji narave in dobre fotografije!

Psiholog odgovarja (26)Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje ali na email naslov [email protected]

Gospa psihologinja, Moj 17-letni sin se mi pogosto zlaže. Laže o

majhnih rečeh in na drugi strani napihuje zgodbe o sebi, da se poveličuje. Prišla sem do točke, ko

se pogosto sprašujem, ali je to, kar mi govori, resnica. Drugače ni slab otrok, z možem nimava težav z njim. Ne razumem pa, zakaj laže tako pogosto, sploh v primerih, ko bi bilo lažje povedati resnico. Kaj naj naredim? Hvala.

Zakaj moj sin laže

Laganje lahko postane navada, sploh če ostane neprepoznano in se starši izogibajo, da bi se resno pogovorili s svojim otrokom. Velikokrat se otroci oz. mladostniki ne zavedajo, kako škodljivo je laganje za okolico kot tudi za njihovo sposobnost soočanja in reševanja težav. K njemu se zatekajo, ker mislijo, da je to najboljša rešitev v danem trenutku. Niste napisali, kako ste se soočili s sinovim laganjem. Sve-tujem vam, da preskočite moraliziranje in zbujanje slabe vesti sinu, čeprav je to verjetno prvi nagib vsakega od staršev. S tem bi povečali razdaljo med vami in njim, skrhali bi zaupanje, in ko je to načeto, bi težko od njega dobili iskren odgovor in razlago. Vaš cilj je, da ugotovite, kaj želi vaš sin pridobiti z laganjem oz. kakšni so njegovi motivi. Ali se poskuša izogniti težavam? Ali misli, da bo z laganjem manj prizadel druge? Ali pa kot kaže, mu laganje pomaga, da se počuti sprejetega in pomembnega? Ko boste razumeli, kaj poskuša vaš sin z laganjem pridobiti, mu boste lažje pomagali, da najde drugačno, bolj primerno strategijo za reševanje svojih težav. Pokazati mu morate, da z laganjem ne more dobiti tistega, kar želi in potrebuje. Če laganje kaže na njegovo pomanjkanje samozavesti, se z njim pogovorite o tej stiski. Pojasnite mu, da z laganjem težav ne rešuje, temveč jih prikriva in s tem ojačuje. Želim vam ploden pogovor in uspešno odkrivanje in pomoč pri reševanju sinovih pravih težav.

n

22


21.oktobra2010OBVEŠČEVALEC

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILOSpoštovane zavarovanke, spo-štovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informaci-je v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478,

dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJELekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je orga-niziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI23. in 24. 10. – DAŠA BURŠIČ, dr. dent. med. (dežurna zobna ambu-lanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJDežurni veterinar – gsm 031/688-600.Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

Upravna enota Velenje

POROKEGregor Seme, Cesta v Bevče 13, Velenje in Darinka Petek, Bevkova ul. 8, Velenje.

SMRTIDerviš Haznadar, roj. 1932, Lenartova ul. 1, Mežica; Jožef Adolf Gaberšek, roj. 1939, Zagrad 8, Celje; Ivan Božič, roj. 1951, Kavče 77, Velenje; Ana Bizjak, roj. 1920, Kidričeva c. 17, Velenje; Anton Jezernik, roj. 1944, Podkraj 14, Žalec; Ladi-slav Horvat, roj. 1930, Gozdna pot 7, Slovenj Gradec; Andrej Trebičnik, roj. 1965, Goriška ul. 4, Celje; Branka Hrašan, roj. 1953, Celjska c. 36, Slovenj Gradec; Stanislav Jurše, roj. 1933, Drešinja vas 14, Žalec.

DEŽURSTVA

GIBANJE PREBIVALSTVA

RADIO VELENJEČETRTEK, 21. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30

Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 22. oktobra 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slove-nije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 23. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 24. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 25. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poro-čila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 26. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 27. oktobra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poroči-la; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKAV tednu od 11. okt. 2010 do 17. okt. 2010 niso povprečne dnevne kon-centracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KO»NCENTRACIJE SO2od 11. okt. 2010 do 17. okt. 2010

(v mikro-g SO2/m3 zraka)mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 11. okt. 2010 do 17. okt. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2

od 11. okt. 2010 do 17. okt. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka)

mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

0

50

100

150

200

250

ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA

GORA

VELENJE LOKOVICA -

VELIKI VRH

ŠKALE PESJE MOBILNA

11.okt 12.okt 13.okt 14.okt 15.okt 16.okt 17.okt

Nagradna križanka Mexico pizzaEdina prava pizza je mexico pizza!

Pestra ponudba mehiške hrane in veliko različnih vrst pic.

Vsak petek in soboto - AKCIJA - mehiška hrana po posebni ceniMehiška hrana: - predjedi (chilitos, nacho, guacamale …)- juhe (chili con carne …)- tortilje (taquitos, quesadillos, fajitas …)Hišne specialitete po mehiško: perutničke, puran v cheddar omaki, ploščaSladice: posebnost – banana chimichangaSprejemajo rezervacije za manjše zaklju-čene družbe (do 25 oseb)Delovni čas:Torek - četrtek: od 10.00- 23.00 urePetek - sobota: od 10.00 - 24.00 ure Ponedeljki in prazniki zaprto. Kuhinja obratuje od 12.00 ure daljeTelefon: 03 897 44 94

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš Čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Nagradna križan-ka Mexico Pizza«, najkasneje do 2. novembra. Izžrebali bomo tri nagrade: pizza na vaš način, perutničke po mehi-ško (10 kosov) in tortilja – quesadillas.

Nagrajenci nagradne križanke AVTO DOM IN objavljene v tedniku Naš čas, 7. oktobra 2010 so:1. nagrada: Cvetka Šporn, Pari-žlje 27, 3314 Braslovče (popust pri servisnih storitvah v vredno-sti 30 evrov). 2. nagrada: Marko Turk, Dobrna 13 b, 3204 Dobrna (popust pri servisnih storitvah v vrednosti 20 evrov).3. nagrada: Ahac Pustinek, Škale 16, 3320 Velenje (popust pri servisnih storitvah v vrednosti 10 evrov). Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

KINO VELENJE • SPORED

JEJ, MOLI, LJUBI (Eat Pray Love) Romantična drama, 140 minutRežija: Ryan Murphy Igrajo: Julia Roberts, James Franco, Javier Bardem, Billy Crudup, Richard Jenkins, Viola Davis, Tuva Novotny, David Lyons, idr.Petek, 22.10. ob 20.00Sobota, 23.10. ob 18.00Nedelja, 24.10. ob 20.00 Film, posnet po knjižni uspešnici, predsta-vlja skorajda popolno življenje radožive Liz, ki se odloči podreti samoomejitve površinskega zadovoljstva in na novo spisati svoje življenje. Po neuspešnih poskusih zanositve in ločitvi se v iskanju novih doživetij in strasti odpravi na sve-tovno odisejado, ki jo vodi v odkrivanje gurmanskih užitkov italijanske kuhinje, raziskovanje skrivnosti starodavnih indij-skih molitev in spoznavanje notranjega miru ter življenjske ljubezni na Baliju.

MAČETA (Machete) Akcijski kriminalni triler, 94 minut Režija: Ethan Maniquis, Robert Rodri-guezIgrajo: Danny Trejo, Michelle Rodriguez, Jessica Alba, Robert De Niro, Lindsay Lohan, Cheech Marin, Jeff Fahey, Ste-ven Segal idr.Sobota, 23.10. ob 20.45Nedelja, 24.10. ob 18.00Režiser vizualnih akcijskih mojstrovin Desperado, Mesto greha in Planet terorja predstavlja zgodbo bivšega mehiškega agenta Macheta, ki išče delo v majhnih teksaških mestih. Dvolični lokalni poslov-než ga najame za atentat na populistične-ga senatorja, toda Machete pade v past, ki jo komajda preživi. V želji po maščevanju se odloči obračunati z vsemi vpletenimi, a si na glavo nakoplje poklicne morilce ter ameriške in mehiške agente, kar povzroči številne vratolomne pregone, divje strel-ske obračune in krvave spopade.

NENAVADNA DOGODIVŠČINADružinska pustolovščina, 83 minutRežija: Ari KristinssonIgrajo: Bergþór Þorvaldsson, Þórdís Hulda Árnadóttir, Árni Beinteinn

Árnason, Brynhildur Guðjónsdóttir, Erlendur Eiríksson, Margrét Vil-hjálmsdóttir, Magnús Ólafsson idr.Sobota, 23.10. ob 18.00 Nedelja, 24.10. ob 16.00 - otroška matinejaPonedeljek, 25. 10. ob 18.00 v mali dvorani- počitniški kinoSmučar Jomar doživi živčni zlom. Po odpu-stu iz psihiatrične bolnišnice se izolira od ljudi in zaposli kot čuvaj slabo obiskanega smučišča nekje na jugu Norveške. Golta tablete, kadi marihuano in veliko pije. Potem nekega dne izve, da je morda oče štiriletnega otroka, ki skupaj z materjo, Jomarjevo nekdanjo punco in razlogom za njegov živčni zlom, odrašča nekje daleč na severu države.Berlin 2009 - nagrada Europa Cinemas, nominacija Evropske filmske akademije za najboljši evropski film 2009. S podporo Ministrstva za kulturo!

MAČKE IN PSI: MAŠČEVANJE GOSPE MUCE (Cats & Dogs: The Revenge of Kitty Galore)Animirano-igrana akcijska komedi-ja, 82 minut Režija: Brad Peyton Igrajo: Chris O'Donnell, Tobey Maguire, Sean Hayes, Alec Bal-dwin, Christina Applegate, idr.Torek, 26.10. ob 18.00 v mali dvora-ni - počitniški kinoNa delu je premeten in zloben mačji agent, ki želi na svojo pest zavladati svetu, zato pasji in mačji vohuni sklenejo premirje. Da bi ujeli in onesposobili nepredvidljivega mačjega zlikovca, agenti uporabijo najbolj moderne vohunske pripomočke, toda za uspeh je najprej potrebno vzpostaviti med-sebojno zaupanje in pristno prijateljstvo. Ni sinhroniziran v slovenščino!

KARATE KID (Karate Kid)Družinska akcijska športna drama, 140 minut Režija: Harald ZwartIgrajo: Jaden Smith, Jackie Chan, Taraji P. Henson, Wenwen Han, Rongguang

Yu, Zhensu Wu, Zhiheng Wang, idr.Sreda, 27.10. ob 18.00 v mali dvora-ni - počitniški kino12-letni Dre se z mamo preseli na Kitaj-sko, kjer naleti na neprijazno tolpo mladih pretepačev, ki ga zaradi spogledovanja s simpatično violinistko Mei neprestano nadlegujejo in mučijo. Po naključju Dre spozna tudi skrivnostnega hišnika Hana, ki je v resnici mojster borilnih veščin, in mladeniču ponudi pomoč

MARMADUKE (Marmaduke)Animirano-igrana akcijska pustolovšči-na, 87 minut Režija: Tom DeySlovenski glasovi: Jernej Kuntner, Štefan Kušar, Barbara Bertoncelj, Saša Kastelic, Miha Eate idr.Četrtek, 28.10. ob 18.00 v mali dvo-rani - počitniški kino

ODPLEŠI SVOJE SANJE 3 (Step Up 3D)Plesni romantični film, 107 minut Režija: Jon Chu Igrajo: Alyson Stoner, Sharni Vinson,Rick Malambri,Adam G. Sevani,Harry Shum Jr., Ally Maki, Stephen Boss Petek, 29.10. ob 18.00 – počitniški kinoSkupina uličnih plesalcev iz New York-a, vključno z Lukom in Natalie, se poveže z brucom na NYU, po imenu Moose. Pri tem se znajdejo v plesnem boju proti naj-boljšim plesalcem hip hopa na svetu, na prvenstvu, ki bo spremenil njihovo življe-nje za vedno.

Naslednji vikend, od 29.10. do 31.10. 2010 napovedujemo: plesni romantični film ODPLEŠI SVOJE SANJE 3, romantično komedijo LJBE-ZEN NA DALJAVO, ZF triler, grozljivko HIBRID, animirano-igrano akcijsko pusto-lovščino MARMADUKE.

Cene: redne predstave 3,5 eur, otroška mati-neja 2,5 eur, počitniški kino 3 eur

23


21. oktobra 2010 OBVEŠČEVALEC

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

IŠČEMIŠČEM delo na vašem domu (čišče-nje, likanje ipd.). Gsm: 031/839-906

NUDIMSAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.

STIKI-POZNANSTVAŽENITNA posredovalnica za poštena razmerja. Gsm: 031/505-495MLAJŠI moški si želi starejšo žen-sko. Gsm: 031/860-66832-LETNA preprosta punca si želi moškega, ki bi jo sprejel na svoj dom. Tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min)MLAD, delaven, obrtnik si želi punco za skupno delo, življenje. Gsm: 041/229-649ŽENSKE vseh starosti, izobrazb, nazorov, želja, od vsepovsod si želi-jo iskrenih moških. Tel.: 03/5726-319, tel.: 090 62 86 (1,99 evra/min)

IZOBRAŽENCI, upokojenci, delavci, kmeti, študenjte, obrtniki, vseh sta-rosti, od vsepovsod, si želijo življenja v dvoje. Gsm: 031/836-378KDOR si poštene, trajne zvezeželi, pri nas jo dobi. Gsm: 031/836-378

NEPREMIČNINEV CENTRU Vitanja prodamo starejšo trško hišo. Gsm: 041/448-002V ŠOŠTANJU – v Metlečah, ob novi cesti za Topolšico, prodamo zazidal-ni parceli (1000 in 2000 m2). Gsm: 041/624-066HIŠO v centru mesta Šoštanj ugodno prodamo. V njej je več sob in sanita-rij. Cena po dogovoru. Gsm: 041/624-066

KUPIMPROSTOSTOJEČI štedilnik na drva kupim po simbolični ceni. Odprtina za dimnik mora biti na desni strani. Gsm: 041/216-481

RAZNOINVALIDSKI skuter, baterijski, 4 kole-sni, do 160 kg in 25 km dometa, kot nov, ugodno prodam. Gsm: 041/517-900

PRIDELKIJABOLKA za prešanje ugodno pro-dam. Gsm: 031/363-637

ŽGANJE, domači sadjevec, prodam. Gsm: 031/640-369JEDILNI krompir, pridelan ročno, brez umetnih gnojil in škropiv, pro-dam. Gsm: 041/216-481

JABOLKA starih sort, neškropljena, za ozimnico ali prešanje prodam. Gsm: 041-577-305TRAKTORSKO prikolico konjskega gnoja, dobro uležan, prodam. Gsm: 031/590-811ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, pro-dam. Gsm: 041/942-898

ŽIVALIBIKCA sivca, starega 14 dni, pro-dam. Tel.: 03/5892-323ODOJKE domače reje, težke od 30 do 40 kg prodam. Gsm: 041/577-305BURSKO kozico, kontrolirana reja, staro 7 mesecev, prodam za nadalj-njo rejo. Gsm: 031/553-743POLOVICO teleta in polovico prašiča prodam. Gsm: 051/382-825STAREJŠO svinjo prodam za zakol. Gsm: 031/542-798TELIČKO, rjavo, staro 1 mesec, pro-damo. Gsm: 041/753-450SVINJSKO polovico prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/268-244TELIČKO limuzin, težko 140 kg, pro-dam. Gsm: 031/640-369

mali OGLASI

ZAHVALA

V spoštljivi starosti 90 let nas je tiho zapustil naš dragi

IVO RAHTEN 31. 8. 1920 – 22.9. 2010

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in predstavnikom Premogovnika Velenje, Mestne občine Velenje, NK Rudar, ZB NOV Velenje, SD Velenje ter KS in KO ZB Stara vas in DU

Velenje za darovano cvetje in sveče ter izrečeno ustno in pisno sožalje. Najlepše se zahvaljujemo Premogovniku Velenje za udeležbo na žalni slovesnosti z rudarskimi simboli, s častno stražo, rudarsko

godbo ter vsem praporščakom, s katerimi ga je žalni zbor dostojanstveno spremil na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku g. Dragu Kolarju za spoštljive in lepe besede slovesa. Hvala prim.

Janezu Polesu, dr. med., in osebnemu zdravniku Otu Blatniku, dr. med., za dolgoletno skrb za njegovo zdravje. Zahvaljujemo se tudi osebju Centra starejših Zimzelen v Topolšici za strokovno pomoč in

prijazno skrb.Žalujoči vsi njegovi

V SLOVO

našemu dragemu možu, očetu, dediju, tastu

JOŽETU KOPINI

Njegovi najdražji

V SPOMIN

dragemu

FRANCU STROPNIKU10. 5. 1957 – 23. 10. 2009

Boleč je spomin, ko si odšel, brez slovesa in besed,samo roko si podal in za vedno si zaspal.

Pogrešamo te vsak trenutek, dom je prazen, ker te več ni.Ostali so le spomini, ko si bil še z nami ti.

Žalujoči: žena Manica, hči Katja, sinova Matej, Mitja z Anito in vnukinja Valerija

ZAHVALA

Ob odhodu naše drage mame, babice in prababice v svet Večnega miru

ŠTEFKE RIČEK24. 12. 1920 – 13. 10. 2010

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali ter pomagali pri njenem zbiranju sredstev za pomoči potrebnim. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji

poti. Posebna zahvala osebju Bolnišnice Rakičan – interni oddelek intenzivne nege, oktetu Dolič, gospodu duhovniku in g. Kolarju za občuten govor ob slovesu.

Vsem iskreno hvala.

Žalujoči: Vsi tvoji, ki smo te imeli iskreno radi.

ZAHVALA

Zavedno nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat

FELIKS GALINECSkorno 18, Šoštanj

27. 5. 1950 – 8. 10. 2010

Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče.

Hvala vsem za izrečeno ustno in pisno sožalje.

“Žalujoči: žena Marjana, hči Milena z Robijem, sin Boris z Vesno,

vnukinja Sara in brat Jože z družino

Kmalu boš moj,pravi mirno oktobrsko nebo.Moj boš, ko se mi bo zahotelo …Takrat se boš zavihtel nad drevo lahekkot še nikoli, svoboden …in boš zvezda in ptica in veter. (Ivan Minatti)

Na tvojem grobusvečke zdaj gorijo,v žalostnih očehsolze se iskrijo.V naših srcihbolečina je skeleča,saj v grob odšlaje naša sreča.

Mali oglasi, zahvale

in osmrtnice( 898 17 50


Paška vas, 15. oktob ra - V temkraju v obči ni Šmar tno ob Paki sona pri lož nost ni slo ves nos ti pre da -li svo je mu name nu tako ime no va -ni Mumi no vi ćev most. Dolg je 32in širok 9 met rov, nalož ba pa jevelja la 530 tisoč evrov. Dela namos tu in denar zanj je pri spe valzaseb ni grad bi nec Nova li ja Mumi -no vić, most pa je takoj po otvo rit -vi brez pla čno pos tal last drža ve, ki

mu je zanj izda la tudi vsa potreb -na soglas ja in dovo lje nja.

Da nek do zgra di most z last nimdenar jem in ga nato pre da drža vi,je samo po sebi pre se ne tlji vo. Daga zgra di Boš njak, ki je v Slo ve ni -jo pri šel kot 16-let ni fan tič iz Sre bre -ni ka v BiH, v Slo ve ni ji uspel kljubneka te rim hudim obtož bam, je pre -se ne tlji vo še toli ko bolj. Mor da jemost v tam kaj šnjem oko lju tudi

zato dvi go val in še dvi gu je toli kopra hu. “ Tu sem si ustva ril dru ži noin skle nil mno ga pri ja telj stva. Mostje moj pri spe vek k skup nos ti, kime je lepo spre je la med se. Želim si,da bi bil to most pove zo va nja, strp -nos ti, spre je ma nja raz lič nos ti,” jepove dal Mumi no vić in nada lje val:“Svoj pet de se ti roj stni dan, ki semga imel mar ca, sem praz no val tako,da smo za grad njo mos tu posta vi -

li prvi pilot ni ste ber. Pra vo praz -no va nje je danes, ko vidim na mos -tu toli ko lju di, ko sta sku paj na mos -tu šmar ški žup nik Ivan Napret inmuf ti Nedžad Gra bus, ki sta mostbla go slo vi la.”

Mumi no vić je še pove dal, da jezanj ure jal doku men ta ci jo tri leta,zgra dil ga je v pičlih sed mih mese -cih, grad bi šče pa so obis ko va le vsemož ne inšpek ci je. Most, ki pre čkareko Pako med vaš ki ma skup nosti -ma Gore nje in Paš ka vas, bo olaj -šal življe nje pre bi val cem in last ni -kom zem ljišč na levi stra ni stru gereke. Še pomemb ne jše od bliž nji ceje, da kra ja nom ne bo tre ba večpre čka ti neza va ro va nih pre ho dovčez želez ni co. Dob rot nik, ki je

druš tvom v kra ju že več krat kajdoni ral, je ob odprt ju raz kril šedru ge svo je načr te. “ Rad bi zgra -dil dom za osta re le in še nekaj hiš.Zago to vo pa ne bom poza bil naotro ke. Ti so ved no na prvem mes -tu,” je oblju bil s sol za mi v očehučen cem šmar ške osnov ne šole, ki

so mu na mos tu zape li.To naj bi bil, po neka te rih infor -

ma ci jah, prvi most, ki ga je v Slo -ve ni ji finan ci ral zaseb nik in ga pre -dal v brez pla čno uprav lja nje drža -vi.

Tp

Milena Krstič - Planinc

Vele nje, 12. oktob ra - Dob rih95.000 evrov je sta lo dvi ga lo, skate rim se od tor ka pona ša Osnov -na šola Gus ta va Šili ha. Glav ni nodenar ja zanj, 75.000 evrov, je pri -spe va la Mes tna obči na Vele nje, pre -os ta nek so zbra li z dob ro del nimkon cer tom, avkci jo slik šaleš kihlikov ni kov ter še neka te ri mi dru gi -mi aktiv nost mi. Z njim bo pre ma -go va nje šte vil nih stop nic šti rinad -strop ne stav be za mno ge, ki so jimprej pred stav lja le sko raj nepre mag -lji vo ovi ro, laž je.

»Pro jekt se je začel pred dob ri -ma dve ma leto ma z avkci jo slikšaleš kih likov ni kov in dob ro del nimkon cer tom ter znat nim pri spev -kom Mest ne obči ne Vele nje, letospa nam je uspe lo nalož bo dokon -ča ti,« je obu di la pro jekt v. d. rav -na te lji ce Lilja na Lih te ne ker. Dvi -ga lo bodo lah ko uporabljali vsi, kiga bodo potre bo va li, dve sode lav -ki z gibal ni mi težavami, ena od nji -ju je mag. Ani ta Povše, uči te lji cakemi je, prav goto vo. V tem šol skemletu na šoli nima jo učen cev z gibal -ni mi težavami, v pre te klih letih paso jih ime li vses ko zi. Mož nos ti, dase vklju či jo v to šolo, če bodo tožele li, pa bodo odslej ime li.

»Dvi ga lo pome ni korak naprej vpre ma go va nju raz lič nos ti. Nima -mo namreč vsi ena kih spo sob nos -ti. Z dvi ga lom smo omo go či li gibal -no ovi ra nim ose bam nemo tenvstop kamor koli v tej šoli. Vele njeje mes to, v kate rem so pomoč, soli -dar nost in pri jaz nost doma in tapri mer to dodat no potr ju je,« pa jerekel župan Sre čko Meh.

Ob sprem lja nju pro gra ma, ki soga pri pra vi li, se je utr ni la tudi kak -šna sol za. Prav ganje na je bila Vik -to ri ja Meh, pred sed ni ca Druš tva

šaleš kih likov ni kov, kjer so se v akci -jo dejav no vklju či li, piko na i zbi ra -nju sred stev za dvi ga lo pa nari sa liz draž bo slik: » Z veli kim vese ljemsode lu je mo na vseh dob ro del nihakci jah. Dol go je že od tega, kosmo nare di li prvo. Spo mnim se,da je bila kar na vese li ci, z akva re -li ... Dob ro del na akci ja za dvi ga lopa je bila nekaj poseb ne ga, poseb -no doži vet je zato, ker je bilo pra vovese lje dela ti z otro ki, ki so k temudvi ga lu tudi sami pri spe va li. Čuti -li so, da počno nekaj zelo dob re -ga, ple me ni te ga.«

Gustavka ima dvigalo!Župan Srečko Meh: »Velenje je mesto, v katerem so doma pomoč, solidarnost in prijaznost.«

Srečku Mehu in Liljani

Lihteneker so trak pomagali

prerezati učenci.

Med najbolj srečnimi: mag. Anita Povše, Srečko Korošec,

Viktorija Meh.

Prvi so uradno preizkusili most člani Društva ljudske tehnike v Šmartnem ob Paki

Prizadevanja vendarleobrodila sadoveVlada sprejela državni prostorski načrt zaureditev ceste in poplavne varnosti Luč –Gradnja verjetno do leta 2012, 2013 – Trasablizu idealni

Tatjana Podgoršek

Pred tednom dni je vlada RSsprejela državi prostorski načrt zaureditev ceste Radmirje–Luče inpoplavne varnosti naselja Luče. »Povečletnih prizadevanjih smovendarle dočakali korak dlje, čepravgre za povsem državni projekt, kibo korenito posegel v načrte lokalneskupnosti. Za razvoj kraja je zelopomembno že to, da je sprejet taakt in je s tem določeno, kje bocesta potekala. Tako vemo, kakolahko razpolagamo z ostalimprostorom, česar doslej nismomogli,” nam je povedal županobčine Luče Ciril Rosc.

Po besedah Rosca je bil že lani vdržavnem proračunu zagotovljen denar za začetek uresničevanja tegaprojekta, vsaj vodarji bi se del lotili že letos. Vendar je zdaj sprejeta šele“državna” uredba. Poleg tega tudi proračunski denar ni čakal. Kdaj bogradnja stekla, je – po mnenju Rosca - odvisno od finančne kondicijedržavnega proračuna. Po nepreverjenih podatkih naj bi bil tako zdajdenar zagotovljen za naslednje leto, vendar le za pripravo končnihprojektov in odkup zemljišč. Na samo gradnjo pa bo najverjetneje trebapočakati na leti 2012 ali 2013 oziroma na čas, ko bo finančno stanjedržave to omogočalo.

Na potrebo po celoviti rešitvi ceste in poplavne varnosti Luč soopozorile katastrofalne poplave leta 1990. Krajani so predlagali več tras,kje naj bi obvoznica potekala, svoje je seveda povedala tudi stroka, ki jeupoštevala oboje: gradnjo nove ceste in ustrezno ureditev strug Savinjein Lučnice ter s tem zagotovitev poplavne varnosti naselja Luče.

Cesta skozi predorLani poleti so v občini javno razgrnili osnutek državnega prostorskega

načrta, in organizirali javno obravnavo, na kateri so izrazili krajani precejpripomb, ki pa jih je stroka v večini z ustreznimi obrazložitvami zavrnila.Zdaj je jasno, da bo obvoznica potekala ob naselju Luče. S celjske stranibo krenila proti Breznici, kjer bodo skozi vulkanski masiv zgradili 70metrov dolg predor, nato bo obvoznica krenila po nasipu ob Savinji,presekala tako imenovano Prodje in se vrnila s krožiščem na obstoječocesto proti Solčavi. Z izvozi bodo poskrbeli, da bodo turisti, ki bodo toželeli, zlahka obiskali kraj Luče. “Ta varianta ni idealna, je pa optimalnain je sprejemljiva za večino. Po mnenju mnogih zelo blizu idealni.« Kljub izgradnji nove obvozne ceste bodo v Lučah morali zgraditi nov mostob vstopu v kraj. Tu od leta 2006 stoji pontonski most, s katerim sonadomestili dotrajanega lesenega. “Naš občinski svet je zahteval, da tumost ostane, saj je s tem dostop do Luč boljši. A vodarji terjajo, da jetreba most urediti. Sedanji je namreč prenizek, zato pomeni nevarnostob visokih vodah,” je še dejal Ciril Rosc.

Most sta predala svojemu namenu oče in sin

Ciril Rosc: »Za kraj je

pomembno že to, da je

sprejet ta dokument in

določeno, kje bo trasa

obvoznice potekala.«

Most strpnosti, povezovanja …

NČ 42/2010

Documents