NČ 23/2010

Eno deurstvo -povprenamesena plaaMira Zakoek

Izobraevanje je postalo velika vrednota, vasih e kar veja odglavnega cilja izobraujemo se predvsem zato, da bomo imelidelo, delo kakrnega si priblino elimo in za katerega smo uliliolske klopi. Danes, ko je marsikaj postavljeno na glavo, pa senekateri izobraujejo tudi zato, da delo e malo odloijo, sajpravega dela za njihovo pridobljeno znanje ni. Pa tole nikakor neleti na nao mladino, na tiste, ki se v teh dneh potijo in zbirajoocene in toke, da se bodo lahko vpisali tja, kamor si elijo. To letina na izobraevalni sistem, ki je vse prej kot zrcalna slika

drubenih in gospodarskih potreb. e nekaj asaugotavljamo, da v mnogih smereh izobraujemo kadreizkljuno za zavod za zaposlovanje, saj je ve kot jasno,da dela, tistega, za katerega so se izobraevali, pravilomane bodo dobili ali pa bodo morali imeti veliko sreo. Podrugi strani pa imamo cel kup poklicev, kjer e nekaj letstrahotno primanjkuje kadrov. To vsekakor velja zazdravnike. Povsod jih primanjkuje, e posebej v boljodronih krajih. In ko lovek poslua vse te dileme okolideurstev in njihovih pla, tega preprosto ne morerazumeti. Zakaj na primer e naprej dovoljujemoenormno velike vpise na ekonomijo, eprav jeekonomistov e leta preve, na drugi strani pa recimo eleta hudo omejujemo vpise na medicino, eprav

zdravnikov ves as primanjkuje in jih uvaamo od drugod. Karsamo po sebi se ponuja vpraanje, da si v tej panogi elijo, da jih jemalo, da lahko potem prejemajo visoka plaila, recimo zadeurstva. e jih e tako opraviujejo, ne bom nikoli razumela insprejela, da lahko zdravnik samo v enem vikendu za deurstvoprejme tisoaka; to pa je mesena plaa veliko visoko izobraenihdelavcev v drugih dejavnostih, tudi v gospodarstvu.

as bi torej bil, da bi tisti, ki izobraujejo, in tisti, ki potrebujejoizobraene profile, sedli skupaj in vsaj priblino uskladili potrebein cilje. Sedanja kriza je morda dovolj globoka, da najdemopametneje reitve tudi na tem podroju. Izobraevanje naj bonamenjeno predvsem nam in naim otrokom. Za ustrezna, imbolja delovna mesta in ne za zavod za zaposlovanje. Zato, da boim ve ljudi imelo delo, da bo tudi ve ljudi imelo dostojno plao,ne nerazumne dodatke. Da bomo mi s svojim znanjem inizobrazbo sposobni konkurirati za najbolja dela, ne da bomozaradi razlinih neskladij in interesov tlakovali pot izobraencemin delavcem od drugod.

Na as, 10. 6. 2010, bar ve: CMYK, stran 1

Tako

mis lim

te vil ka 23 etr tek, 10. juni ja 2010 1,50 EVR

www.palma.si VELENJE 03/898-43-70 CELJE 03/428-43-04

GRIJA - OTOK KOS HOTEL TIGAKIS STAR 3*Odhoda: 12., 19.6. noitev z zajtrkom CENA: od 329

PAG, METAJNA PENZION VALENTINA 3*Odhod: 11.06. - 11.09. polpenzion CENA: od 25 /dan

Mira Zakoek

Po delnih uradnih izidih nedeljskegaglasovanja na referendumu o arbitranemsporazumu ga je podprlo 51,49 odstotkavolivcev, proti pa jih je glasovalo 48,51 odstotka.Brez glasov iz tujine, ki jih bodo priteli vprihodnjih dneh, se je referenduma udeleilo722.600 volivk in volivcev oziroma 42,36odstotka volilnih upraviencev. Za uveljavitevarbitranega sporazuma jih je glasovalo 369.187,proti pa 347.790. Neveljavnih je bilo 5518glasovnic.

Med osmimi volilnimi enotami so arbitranisporazum podprli volivci v petih, nasprotovalipa v treh volilnih enotah. Najvejo podporosporazumu so namenili volivci v volilni enotiPostojna (za 56,51) "za" pa so se izrekli tudivolivci v volilnih enotah Ljubljana - CenterLjubljana Beigrad, Maribor in Novo mesto.Proti arbitranemu sporazumu so bili volivci

v volilni enoti Kranj, Ptuj in Celje, kamorsodimo tudi prebivalci aleke doline. Glasovalismo v dveh volilnih okrajih. Sedmi obsegapreteni del Velenja z okolico, osmi pa zahodnidel Velenja, otanj in martno ob Paki.

Vzhodni del Velenja (7. volilni okraj) ZA

V sedmem volilnem okraju so se volivciprepriljivo opredelili ZA. Tako jih je glasovaloskoraj 60 odstotkov, medtem, ko so bili v osmemvolilnem okraju proti. V sedem volilnem okrajuse je volitev udeleilo 40,89 odstotka volilnihupraviencev, v osmem pa 41,60 odstotka.

Pa poglejmo e na nekatera posameznavolia. Najprej v sedmem volilnem okraju.Najbolj so arbitrani sporazum podprli navoliu v vrtcu na Kardeljevem trgu in sicer sskoraj 73 odstotki, malo manj na Gorici navseh treh voliih, kjer se je podpora gibala

med dobrimi 63 in dobrimi 67 odstotki. V tehokvirih se je gibala tudi podpora na vsehvoliih v srediu Velenja. Za sporazum so bilie med drugim krajani Stare vasi, Sela in enegavolia v aleku. Ostali so bili proti. Najboljvolivci entilja (skoraj 70 odstotno), Cirkovc(69 odstotno) in Pake (65 odstotno). Proti sobili e v Bevah in kalah

Zahodni del Velenja,otanj in martno ob Paki(8. okraj) proti

Tu arbitrani sporazum ni bil izglasovan, sajje bilo proti skoraj 57 odstotkov volivcev.Najveji odstotek ZA so zabeleili v entviduin sicer skoraj 65 odstotkov, za pa so bili e vStari vasi, v prostorih mestne etrti naKersnikovi v Velenju, osnovne ole MihePintarja Toleda, v martnem ob Paki na voliuv kulturnem domu in Kavah.

Najbolj proti so se opredelili krajani v Belihvodah, s kar 85 odstotki, proti so bili tudi vPaki vasi, Ravnah, Skornem, Gaberkah,Lokovici, Podkraju, Ravnah, Skorno-Florjan,v otanju, Topolici in Pleivcu.

Kako smo glasovali?aleka dolina razdeljena: vzhodni del ZA, zahodni PROTI

Vlada danes o garancijiNa dananji seji naj bi vlada sprejela garancijo za najetje kredita za

izgradnjo estega bloka Termoelektrarne otanj. V otanju upajo, da

se bo to zgodilo, saj teejo vse aktivnosti pospeeno. To velja tudi za ruen-je prvega hladilnega stolpa. Vsak prvi etrtek gostijo v TE vse, ki jihzanima kar koli v zvezi z izgradnjo estega bloka in obratovanjem tegavelikega energetskega objekta. Tudi zadnji etrtek je bilo zanimanja zaogled veliko in to iz razlinih koncev Slovenije. mz

Sonno in vroe bo. Pihal bojugozahodnik.

RADIOVELENJE

tel.: 03/ 897 50 03fax: 03/ 5869 263107,8 MHz

RADIORADIOVELENJEVELENJEGG OO OO DD VV II BB RR AA TT II OO NN SSG O O D V I B R A T I O N S

Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, VelenjeNa{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Foto: vos

Direktor TE dr. UroRotnik v pogovoru z obiskovalci.

e eno tek mo va nje: Vele nje mes to cvet ja

Vele nje Tudi letos bo pote ka la akci ja Vele nje mes to cvet ja. Vokvi ru akci je eli jo Mes tna obi na Vele nje, TIC in PUP Vele nje, d.d., oba ne spod bu di ti k dodat ni skrbi za ure je no oko lje. Akci jaVele nje mes to cvet ja ima tek mo val ni zna aj. Tek mo val ci se lah -ko k oce nje van ju svo je ga oko lja pri ja vi jo sami. Dru ga mo nost pri -ja ve je, da oba ni pri ja vi jo njim ve ne loka ci je in hor ti kul tur neure dit ve.

V okvi ru akci je pote ka tek mo va nje v ti rih kate go ri jah: oko li caindi vi du al ne ga sta no vanj ske ga objek ta, bal kon ali tera sa, kme ti ja inosta lo (blo ki, ben cin ske rpal ke, poslov ni objek ti, gostin ski loka li,trgo vi ne, ole, vrt ci ).

Dopis ni ce, na kate rih lah ko odda te pri ja vo za tek mo va nje, so navoljo na sede u TIC-a (Rde a dvo ra na) in v PUP-ovih cvet li ar nahv Vele nju. Pri ja ve v elek tron ski obli ki se zbi ra jo tudi na splet ni stra -ni Turis ti ne ga dru tva Vele nje http://cvet je.vele nje. si/. Vsem pri -ja vam je potreb no pri lo i ti foto gra fi jo loka ci je. Pri ja ve bodo zbi ra -li do 20. juni ja.

Pri jav lje ne loka ci je si bo ogle da la komi si ja, ki jo sestav lja jo tri jela ni Turis ti ne ga dru tva Vele nje in dva PUP-ova stro kov nja ka shor ti kul tur ne ga podro ja. Komi si ja si posa mez no loka ci jo lah ko ogle -da tudi ve krat vse do kon ca sep tem bra. Rez ul ta te tek mo va njabodo raz gla si li v oktob ru, je pove da la Nata a Dolej i, pred sed ni -ca komi si je Vele nje mes to cvet ja.

mkp

Sre a nje pre se lje nihGaberke - Kul tur ni ca Gaber ke bo v nede ljo, 20. juni ja, s pri et kom

ob 15. uri pri kozol cu na loka ci ji nek da nje ga Gasil ske ga domaGaber ke, pri pra vi la 4. sre a nje pre se lje nih z obmo ja rudar je njaPre mo gov ni ka Vele nje. Na ogled bodo posta vi li raz sta vo foto gra -fij vasi in doma ij z obmo ja nek da nje ga spod nje ga dela Gaberk,Dru mir ja, o ta nja, Pre log, Met le, Pesja in osta lih delov, odkoder so se mora li zara di posle dic rudar je nja ljud je seli ti dru gam.

Na sre a nju, name nje no je kle pe tu in zaba vi, pri a ku je jo tudi tis -te, ki mor da v teh kra jih niso ive li, jih pa ima jo dob rem spo mi nu;tis te, ki teh kra jev niso niko li spo zna li, pa bi jih mor da radi zdaj,in tis te, ki se eli jo zaba va ti.

mkp

Gorica praznujeVelenje, 14. julija V ponedeljek bodo v krajevni skupnosti Gorica

zaeli letonje praznovanje krajevnega praznika. Vse dni vprihodnjem tednu, vkljuno z nedeljo, pripravljajo vsaj eno prireditev,ki je namenjena tako krajanom kot sosedom, ki jih bodo e posebejveseli. V ponedeljek med 16. in 20. uro vabijo na prvenstvo Goricev kegljanju s kroglo na vrvici med tirilanskimi ekipami ulic.Odvijalo se bo na kegljiu ob olskem igriu. V torek bodo vprostorih KS Gorica pripravili ahovski turnir, v sredo ob 17 h paportno sreanje med ekipami sosednjih krajevnih skupnosti inmestnih etrti.

V etrtek ob 18. uri bodo v avli O Gorica pripravili proslavo obkrajevnem prazniku. Kot vedno bodo program pripravili uenciole. V petek bodo predstavniki KS Gorica sodelovali pri predstavitvistarih jedi na Grilovi domaiji v Lipju

V nedeljo, 20. junija, se bo ob 9. uri priel tradicionalni pohod pomejah KS Gorica. Ob koncu pohoda se bodo pohodniki zbrali navrtu Belega dvora, kjer bodo pripravili tudi zakljuek krajevnegapraznika.

Obno va fasa de na domu kra ja nov o tanj - V Gaberkah so se v teh dneh razveselili nove fasade na

domu krajanov. Dom je sedaj oranne barve, obrobe ob oknih in stra-neh pa so rumene. Spodnji del stavbe je siv. Obno vo fasa de je finan -ci ra la Kra jev na skup nost Gaber ke iz sred stev, ki jih prej me z zara -u na va njem najem ni ne gostin ske mu loka lu, trgo vi ni in Vrt cu o -tanj. Za novo fasa do bo kra jev na skup nost odte la pri bli no ti ritiso evrov. V domu ima jo svo je pro sto re poleg najem ni kov tudi kra -jev na skup nost in dru tva. Ob pisar ni je manj a dvo ra na. Pred vsemzara di potreb vrt ca pa so ure di li tudi dostop do inter ne ta.

Ves na Glin ek

V mest ni hii so se v petekpopol dan na pro gram sko-vo lil niskup i ni zbra li tis ti, ki se bori joza vred no te narod no o svo bo di -len ga boja. Vred no te, za kate reso mno gi v asu, ko se je odlo a -lo, ali bo na tem obmo ju e ved-no velja la slo ven ska bese da ali ne,daro va li svo ja ivlje nja, je la nedru tva nago vo ril pred sed nikBojan Kon ti. Delo pre te klih trihlet pa oce nju je za uspe no: Opra -vi li smo vse aktiv nos ti, ki smo jihnar to va li, pose bej pomeb ni paso tri je dogod ki: obe le i tev poho-da 14. divi zi je na ta jer sko, spo -min ska slo ven stost pod pi sa nem -ke kapi tu la ci je v Topol i ci in sre -a nje na Gra ki gori. Poleg tegasmo v lan skem letu orga ni zi ra litudi osred njo pri re di tev ob okro -gli oblet ni ci pri ho da 14. divi zi je.Veli ko la nov se z raz li ni mi pri -spev ki ogla a tudi v gla si lu ale-ki upor nik, ki ga izda jo vsa kihnekaj mese cev, zdaj pa so izda lie knji go Zaklju ni boji v ale kidoli ni. V Topol i ci se je zgo dilpomem ben dogo dek, ki je zapi -san v evrop sko zgo do vi no, to jepod pis nem ke kapi tu la ci je. In taje poleg osta lih opi san v ome nje -ni knji gi. Pre pri an sem, da bo taknji ga neko vir za rpa nje infor-

ma cij mlaj ih gene ra cij o tis tihusod nih tre nut kih slo ven ske zgo -do vi ne, doda ja sta ri in novi pred -sed nik Kon ti. Na pet ko vih volit-vah je bil namre ponov no izvo l-jen. Kaj pa pra vi o delo va nju dru -tva v nasled njih ti rih letih?Ponos ni smo na tis to, kar se je

v Slo ve ni ji zgo di lo v pre te klos ti,in zago var ja mo vred no te NOB.In to je nae poslant svo: mlaj imrodo vom spo ro a ti in jim tudipove da ti, zakaj so umi ra li par ti -za ni in par ti zan ke, zakaj so sebori li, in nji ho ve vred no te iri timed lju di.

V slav nost nem delu so pode li lipri zna nja za dol go let no delo, patudi tri sre br ne pla ke te, ki so jihdobi li: Ana Vra bi, Ivo Arli inIvan Kumer.

Tako, pa smo pre i ve li tudi to nede ljo. Eni so bili zve er zado volj ni,dru gi malo raz oa ra ni. Odvis no od tega pa, kak en je bil njihovodnos do arbi tra ne ga spo ra zu ma. Nae volil no obmo je, ki je ome je -no malo dru ga e kot sta tis ti na regi ja, je bilo bolj po volji opo zi ci je, vdrav nem meri lu se je teht ni ca nagni la v smer tis tih, ki so spo ra zumpod pr li. Pa eprav se jezi ek na teht ni ci ni rav no mo no pove sil naza stran. A rav no toli ko, da je bilo dovo lj. Seve da bi bilo prav, da bise zdaj teht ni ca umi ri la in bi vsi, ki lah ko, poma ga li, da iz sta nja, zakate re ga smo se vein sko odlo i li, iztr imo im ve. Naga ja nje je bilopri mer no za as pred refe ren du mom, zdaj bi mora li boj ne seki rezako pa ti.

V asu pred refe ren du mom je bilo veli ko obis kov raz nih poli ti nihvelja kov po pode e lju. Mno gi so pri pra ve za refe ren dum izra bi litudi za pred pri pra ve na jesen ske volit ve. Mno gi pra vi jo, da neka ko vnoben tak kolup ni sodil obisk pred sed ni ka drav ne ga sve ta na Koz -jan skem. Pred vsem zad nji del obis ka, ko se je pogo var jal o cest nihpove za vah, saj so tu ime li glav no bese do gospo dar stve ni ki ozi ro mapobud ni ki akci je, da bi ju ni del hit re ces te tret je raz voj ne osi spe lja lisko zi Koz jan sko. Od pri klju ka na avto ces to Mari borLjub lja na vDram ljah, pre ko ent jur ja in Pla ni ne pri Sev ni ci in dalje pro tiDolenj ski. Taka sodob na cest na pove za va bi bila za tam kaj njegospo dar stvo veli ke ga pome na. Ne le zara di bolj e zve ze s slo ven ski -mi kra ji, tudi zara di hit rej e poti do Zagre ba, saj tudi v tem vidi jomo nos ti ve je ga gospo dar ske ga sode lo va nja. Neka te ri pra vi jo, da sobili ob tem obis ku Bla a Kav i a kar malo pre se ne e ni. Saj se je stri -njal, da so ces te zelo pomemb ne za raz voj, ni pa kaj dos ti obljub ljal.Trez no je pre so dil seda nje sta nje, ko je tre ba teh ta ti naj nuj nej enalo be.

Eni se jezi jo zara di cest ( to je dobro zna na tema tudi na tem ojemobmo ju), slo ven ske kme te je raz je zil najav ljen popis slo ven skih kme -

tij. eprav naj bi lo za reden popis, ki ga sta tis ti ni urad opra vi vsa -kih deset let, kmet je take ga pre te va nja niso bili vese li. Ogla sil se jetudi kme tij ski sin di kat, ki ter ja, da popis, eprav ta pote ka hkra ti povsej Evro pi, pre ki ne mo. Ker naj popis ne listi ne ne bi bile ustrez ne.Kakor koli e, med lju di smo e enkrat vnes li nemir. Po mne njuneka te rih zato, ker je lju di pre pro sto strah vsa ke ga popi so va nja, kerda to ved no pri ne se le nove dajatve. Kmet je pa tar na jo, da so e takopre ob re me nje ni.

Pre ob re me nje ni, ampak pri je tno, pa so bili neka te ri, ki so se ude le i lizad nje pre iz ku nje zgor nje sa vinj skih elod cev. Ta suho mes na ta spe ci -a li te ta na tem obmo ju spet pri do bi va velja vo, pred vsem je raz ve se lji -vo, da pri do bi va kako vos t. Zaslu ge za to ima tudi Zdru e nje izde lo -val cev zgor nje sa vinj skih elod cev. Kot je zna no, se ta spe ci a li te ta enekaj asa pona a z geo graf sko ozna bo. Radi bi e korak dalje inli z elod cem v Evro po. Va sih so tja mno gi hodi li s tre bu hom zakru hom, zdaj bi Zgor nje sa vinj a ni li tja z elod cem po ustrez noevrop sko pri zna nje. Tudi leto nje oce nje van je je poka za lo, da ljud jena tem obmo ju vse bolj bdi jo nad tovrst ni mi izdel ki. In e z nji mi ene bodo mo no prodr li v Evro po, bodo s to plo a to spe ci a li te topostre gli Evro pej cem, ki pri ha ja jo na izle te ali dopus to va nja v Zgor -njo Savinj sko doli no.

To, da po obi nah praz nu je jo obin ske praz ni ke, ni nika kr na poseb -nost. A v to rah bi se poseb na poseb nost res sko raj zgo di la. Malo jemanj ka lo, pa ob praz ni ku naj vi je ga pri zna nja ne bi le pode li li,ampak bi ga odvze li. To bi sko raj dole te lo ene ga od pod jet ni kov, ki jepri zna nje pre jel, kas ne je pa obi no pah nil v hude dol go ve. Obin skiraun jim je po nekaj letih uspe lo deblo ki ra ti ele ob seda njem praz -ni ku.

k

Zdaj bi bilo tre ba zako pa ti boj ne sekirelo je res na tes no - Prvi drav ni svet nik na Koz jan skem - Popis raz je zil kme te Stre bu hom za kru hom, z elod ci v Evro po Sko raj slo ve sen odvzem pri zna nja

OD ETRT KA DO ETRT KA 10. juni ja 2010


2

NA AS izdaja: asopisna-zalonika in RTV druba, d. o. o., Velenje.

Izha ja ob etrt kih. Cena posameznega izvoda je 1,50 (8,5 % DDV 0,12 ,cena izvoda brez DDV 1,38 ). Pri plailu letne naronine 16 %, polletne 12 %,etrtletne 8 % in mesene 6 % popust.

Ured ni tvo: Boris Zakoek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), MilenaKrsti-Planinc (pomonica urednika), Tatjana Podgorek, Bojana pegel(novinarji), Mira Zakoek (urednica radija), Janja Kouta-pegel (tehninaurednica), Toma Gerak (oblikovalec). Pro pa gan da: Nina Jug (vodjapropagande), Sao Konenik, Jure Berinik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sede ured ni tva in upra ve: 3320 Vele nje, Kid ri e va 2 a, p. p. 202, tele fon (03) 898 17 50, tele fax (03) 897 46 43.TRR - Nova LB, Vele nje: 02426 -0020133854E -mai l: [email protected] ko va nje in gra fi na pri pra va: Na as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Nakla da: 5.400 izvodovNena ro e nih foto gra fij in roko pi sov ne vra a mo!Po zako nu o DDV je Na as uvr en med pro iz vo de infor ma tiv ne ga zna a ja, za kate re se pla u je davek po 8,5% zni a ni stop nji. Let no izi de 52 te vilk.

Naj po memb nej i cilj osta ja ohra njan je vred not NOB Pro gram sko -vo lil na skup i na Obmo ne ga zdru e nja Zveze bor cev za ohra njan je vred notnarod no o svo bo de ga boja - Oce na dela zad njih ti rih let - Izda ja knji ge - Pode li tev pri znanj insre br nih pla ket

S skup i ne

Tat ja na Pod gor ek

Pred nedav nim so na skup i nila ni Obmo ne obrt no -pod jet ni -ke zbor ni ce Vele nje spre je li spre -mem be sta tu ta zbor ni ce in se izre -kli za eno tir ni sis tem nje ne gavode nja. Bran ko Meh, ki so muzau pa li vode nje zbor ni ce zanasled nja ti ri leta ( prej je oprav -ljal dol nost pred sed ni ka izvr ne -ga odbo ra zbor ni ce), je dejal, daso se za spre mem be odlo i li zato,ker ima tako ure jen sis tem vode -nja vei na od 62 obmo nih zbor -nic, in zara di nje go vih pred nos ti:pre gled nej e ga in bolj umne gadelo va nja, trans pa rent ne ga dela,dela in nalo ge pa so raz po re je ne,kot mora jo biti.

Na skup i ni so spre je li neka te -re krat ko ro ne in tudi dol go ro -ne nalo ge. Zbor ni ca si bo enaprej pri za de va la, da bo to sta -nov ska orga ni za ci ja svo jim la -nom, da bo sode lo va la pri ree va -nju nji ho vih teav. V tem tre nut -ku so to odpra va pla il ne nedis ci -pli ne, va sih tudi jav ni raz pi si nepri de jo na pra vi naslov, ker sozade ve e prej poraz de lje ne. Pri -jaz nej e dav no oko lje in delov -no prav na zako no da ja bi pome ni -la za obrt ni ke in male pod jet ni ke

spod bu do nji ho ve mu raz vo ju.Po bese dah Meha so poleg e

ome nje nih pri a ko vanj njim last -na pri za de va nja po nadalj njem

zago tav lja nju potreb po izgrad njiobra to val nic, mo nos ti ir je njaposlov nih pro sto rov, za pri do bi -tev sred stev pod ugod nej i mipogo ji. S ol skim cen trom Vele nje

ozi ro ma Med pod jet ni kim izobra -e val nim cen trom sicer tvor nosode lu je jo, a bi radi v izobra e va -nju nare di li e ve. Pred vsem pase zavze ma jo za ve prak se inmanj teo ri je. lan stvo Mest neobi ne Vele nje v ale kem inku ba -tor ju je dober obet gle de tega, daje tre ba pomemb no pozor nostname ni ti ne le veli kim sis te mom,ampak tudi male mu gospo dar stvu.eli mo si, da bi upa ni obin Vele -nje, o tanj in mart no ob Pakideli li z nami poslov ne pri lo nos -ti. Tako pa e pre ve krat izva ja jodelo v ale ki doli ni dru gi.

Kot je e pouda ril Meh, so vsisku paj pred veli kim izzi vom, kakr -ne ga pred stav lja izgrad nja es te -ga blo ka o tanj ske ter mo e lek -trar ne. Izra zil je upa nje, da bolokal na skup nost to zazna la inobrt ni ke in pod jet ni ke tega oko -lja vklju i la v pro jekt.

V tem tre nut ku Obmo na obrt -no-pod jet ni ka zbor ni ca zdru u -je 930 la nov, ki se ukvar ja jo pred -vsem s kovin sko dejav nost jo, lesar -stvom, grad be ni tvom ter pre voz -ni tvom.

Bran ko Meh: Eno tir nisis tem vode nja zbor ni ce je

bolj pre gle den, delotrans pa rent no, dela innalo ge raz de lje ne, kot

mora jo biti.

10. juni ja 2010 DOGOD KI


3

Pozor nost tudi raz vo ju male gagospo dar stvaV Obmo ni obrt no -pod jet ni ki zbor ni ci Vele nje poslej eno tir no vode nje Pred sed nik je Bran ko Meh Velik izziv izgrad nja 6. blo ka TE

Vele nje - Od srede do petka pre-jnji teden je v hotelu Paka v Vele-nju potekal Projektni forum. Pri-pravilo ga je Slovensko zdruenjeza projektni menedment. Nanjem je blizu 120 udeleencev naosnovi prispevkov vidnejih slo-venskih menederjev in vladnihpredstavnikov, razprav projektnihstrokovnjakov in primerov dobreprakse ocenilo vlogo projektnegamenedmenta pri reevanju glob-

alnih sprememb in gospodarskekrize v Sloveniji. S svojimi prispev-ki so na forumu iz aleke dolinesodelovali: velenjski upan Sre koMeh, direktor Premogovnika Vele-nje dr. Milan Med ved, dr. Uro Rot-nik, direktor Tea, predsednik upra-ve Esotecha Mar ko ko ber ne, mag.Toma Koro ec, izvrni direktorproizvodnje gospodinjskih apara-tov v Gorenju, ter dr. Cvet ka Tin-au er, predsednica Savinjsko-ale-ke gospodarske zbornice Velenje.

Po bese dah pro gram ske ga vod jemag. Igorja Vreka so za leto njepri zo ri e foru ma izbra li Vele njezato, ker obsta ja v ale ki doli nivrs ta pri me rov dob re prak se pro jek-t ne ga mened men ta. Na tokrat-nem foru mu smo neka ko pove za-li dve aktu al ni vpra a nji: gospo dar -sko kri zo ter temo, na kate ro opo -zar ja Evro pa. Letos je to zmanj -e va nje soci al nih raz lik in dru be-na izklju e nos ti. ele li smo pri spe-

va ti k splo ne mu zna nju o tem,kako lah ko s pro jekt nim pris to pomte tea ve obvla du je mo.

Kot je e dejal Vre ko, so na ple-nar nem delu in okro gli mizi ugo-tav lja li, da so pro jek ti sodob no innuj no orod je za obvla do va nje dina -mi nih spre memb v vsa kem pod-jet ju. Danes se ta sre u je jo z mno -i co (20, 30, 40) pro jek tov, ki jihizva ja jo v nekem tre nut ku, epravne gre za pod jet ja, ki bi ive la odizde lo va nja pro jek tov. Ti inter nistra te ki pro jek ti so odgo vor nakon ku ren nost, pove a no glo ba li -za ci jo in dru ge spre mem be, ki smojim pri a.

Ob kon cu osred nje ga dne va kon-fe ren ce so ude le en ci na let ni skup -i ni Slo ven ske ga zdru e nja za pro-jekt ni mened ment za nove gapred sed ni ka zdru e nja izvo li li mag.Andre ja Keri na.

Tp

Z zad nje ga dne pro jekt ne ga foru ma, na kate rem so ude le en ci pos ku a li obli ko va tismer ni ce za Forum ZPM 2011.

Projektni forum dobro obiskanOce nili vlo go pro jekt ne ga mened men ta pri ree va nju glo bal nihspre memb in gospo dar ske kri ze v Slo ve ni ji.


V Splo ni bol ni ni ci Celje jeprej nji mesec pose bej uspo sob lje -na eki pa pod vod stvom uro lo gakirur ga San di ja Pote ka prvi ope -ri ra la raka na pro sta ti z robot skonapra vo Da Vin ci. Nalo ba je sta -la 1,75 mili jo na evrov, zago to vi lapa jih je bol ni ni ca sama. Uved barobot ske kirur gi je pome ni po mne -nju vod stva bol ni ni ce pomemb -no pri do bi tev za bol ni ke. Pred stav -lja pa tudi velik poslov ni in stro -kov ni izziv za bol ni ni co.

Robot ska kirur gi ja omo go a izva -ja nje nove ga nai na kirur kih ope -ra cij, saj zdru u je pred nos ti lapa -ro skop ske ga in kla si ne ga nai naope ri ra nja. Ti pose gi so manj inva -ziv ni, spre jem lji vej i za bol ni ke, sajti po ope ra ci ji z robo tom da Vin ciuti jo manj bole in, ima jo manjbraz go tin, manj pa je tudi poo pe -ra tiv nih zap le tov. Zato so leal nedobe po takih ope ra ci jah kraj e,bol ni ki hit re je okre va jo in tudizdrav lje nje je bolj e.

Za zdaj upo rab lja jo robo ta v celj -ski bol ni ni ci le za ope ra ci jo bol ni -kov z rakom pro sta te, ki je naj boljraz ir je no malig no obo le nje v sve -tu. Po podat kih regi stra raka je bilov letih 2002 in 2006 v pov pre juodkri tih 791 pri me rov, lani pa soodkri li e men da 1036 novih bol -ni kov. Po uspo sab lja nju bodo robo -ta kma lu zae li upo rab lja ti e vabdo mi nal ni kirur gi ji in gine ko lo -gi ji, nato pa e ope ra ter ji dru gihstrok. Eki pa, v kate ri so za zdaj tri -

je zdrav ni ki, neka te ri pa se e uspo -sab lja jo, se je uri la v Stras bur gu.

Zara di veli ke ga nalo be ne gaizdat ka bodo mora li v bol ni ni ciodlo i ti ures ni e va nje neka te rih

pro jek tov. Po mne nju vod stva je znaku pom bol ni ni ca doka za la, dakljub neneh ne mu zmanj e va njudenar ja osta ja zves ta raz vo ju.

Zara di uved be robot ske kirur gi -je in z usta nav lja njem prve ga Cen -tra robot ske kirur gi je v Slo ve ni jiso v bol ni ni ci s pre cej nji mi tea -va mi e dobro raz po re di li delo. Koeki pa dopol dan ope ri ra z robo tom,osta li kirur gi ope ri ra jo v popol dan -

skem asu. Vsi se dobro zave da jo,da uved ba vsa ke nove teh no lo gi jev medi ci ni spod bu di tudi ir e raz -voj ne pro ce se. Doslej so v Celju znapra vo ope ri ra li est bol ni kov z

rakom pro sta te. Za zdaj ima jo leeno ope ra ci jo na dan, kma lu bodopre li na dve. Nji hov kon ni ciljpa je pri bli no 300 robot skih ope -ra cij na leto pri paci en tih z raz li -ni mi obo le nji.

Ope ra ci je z robo tom Da Vin ciso v pri mer ja vi s kla si ni mi in lapa -ro skop ski mi ope ra tiv ni mi pose gidra je - od pet do est tiso evrov,kar je tiso evrov ve kot pla a

stro ke bol ni ni ci zdrav stve na zava -ro val ni ca. Zato so se v celj ski bol -ni nic odlo i li, da bodo raz li ko vceni ( dokler stro ka ne bo v celo -ti pri zna la zdrav stve na zava ro val -

ni ca) zaas no pos ku a li pokri ti zdona ci ja mi. Obr ni li so se na ve jaslo ven ska pod jet ja in - pre se ne tlji -vo - nale te li na velik odziv. Kemo -far ma ci ja jim je e doni ra la 15 tisoevrov, Pivo var na La ko 10 tiso,Ban ka Celje 7 tiso evrov, dona ci -jo pa je oblju bil tudi Sano la bor.

Manj bole in, braz go tin, hit rej e okre va njeV Splo ni bol ni ni ci Celje prvi slo ven ski cen ter robot ske kirur gi je Vi jo ceno ope ra cijkri je jo dona tor ji

Robot Da Vin ci

Sol a va Minu li vikend je bilo na vepoteh po Sol av skem ivah no. Ob zaet kupolet ne turis ti ne sezo ne so namre tu pri -pra vi li pri re di tev Pomla dan ski pohod ni kidne vi. Ob tej pri lo nos ti so pre da li svo je muname nu nov pri re dit vi pro stor in par ki ri av vasi Sol a va, pred sta vi li so tudi nekaj poti,ki naj bi pri te gni le doma i ne in dru ge turis -te.

" S pri re dit ve nim pro storom, ki smo ga ure -di li s pomo jo evrop skih sred stev in bo omo -go al bolj o izved bo pri re di tev, ter Pomla dan -ski mi pohod ni ki mi pot mi pos ku a mo pove -

za ti tis to, kar se v tem tre nut ku da pove za -ti ," je pove dal Mar ko Sla pnik, direk tor Cen -tra Rin ka, Zavo da za turi zem in traj nost niraz voj Sol av ske ga in dodal, da so v sre di -u kra ja ure di li pose ben objekt za pri re dit -ve, pri cer kvi pa par kir ni pro stor, tako dabodo obis ko val ci ime li kje pus ti ti svo ja vozi -la. S tem pri re dit ve nim pro sto rom eli jo vsamo Sol a vo pri va bi ti tudi neka te re orga ni -za tor je, ki so doslej pri re dit ve pri prav lja li vodro nej ih kra jih. e pose bej ivah no bo

v pro sto ru konec juli ja in v zaet ku avgus ta,ko bodo orga ni zi ra li tra di ci o nal ne sol av -ske dne ve. Letos bodo tra ja li kar 10 dni.

Brez poseb ne otvo rit ve je zai vel tudi takoime no va ni farov ki hlev v Sol a vi. Gre zanov lese ni objekt, ki so ga posta vi li na mes -tu, kjer je neko res stal farov ki hlev. Nar -tu je jo, da se bodo oko li nje ga pasle ovce inkoze, v objek tu pa bodo pri prav lja li raz nepred sta vit ve.

Mar ko Sla pnik je e pove dal, da so za let -no sezo no pri pra vi li nekaj novos ti, ki pove -zu je jo Sol av sko. To je lani pre je lo tudi pres -

ti ni naziv evrop ska desti na ci ja odli nos ti.Na novo so vklju i li v ponu dbo etno ani ma -cij ske aktiv nos ti, ki ele pri ha ja jo v Slo ve ni -jo. Pri prav lja mo jih v pove za vi s tuji mi indoma i mi pozna val ci inter pre ta ci je nara ve,obmo ja, kot je Sol av sko. To je nekaj, karspod bu di obis ko val ce, da nare di jo tis to, kareli jo doma i ni, je e dejal Mar ko Sla pnik.

tp

4 10. juni ja 2010POGOVOR



Izte ka se prva polo vi ca leta 2010. Je pri -ne sla oba nom kaj dob re ga, poseb ne ga?,smo na zaet ku pogo vo ra o leto njih eoprav lje nih in nar to va nih aktiv nos tihdo obin ske ga praz ni ka vpra a li upa naObi ne mart no ob Paki Aloj za Pod gor -ka.

Poso dob lje na ces ta v Gav cah e raz -ve se lju je neka te re tam kaj nje oba ne inoban ke, kma lu bomo lah ko kaj take gatrdi li za kra ja ne va ke skup nos ti Gav ce Veli ki Vrh. V delu Veli ke ga Vrha namrev tem tre nut ku zaklju u je mo grad be nadela na tra si ces te, ki naj bi ji kma lu nade -li e asfal tno pre vle ko. V sre di u lokal -ne skup nos ti ima mo veli ko grad bi e.Ure ja mo ga. To bi se sicer mora lo zgo di -ti e lani, a smo zara di raz li nih pre prekpri li na vrs to sedaj. V Hudem poto kusmo lani e ure di li dobr en del stru ge,letos dela, s kate ri mi bomo za nekaj asarei li tea ve gle de poplav ne ogro e nos tiva ke skup nos ti Rei ca ob Paki zara dihudour ni ka, nada lju je mo. Pri za de va mosi, da bi v okvi ru tega popra vi li e brv ezreko Pako v Rei ci ob Paki. Moram pove -da ti, da smo v to vlo i li res veli ko napo -rov.

Pa vam oi ta jo, da so pro gra mi pre ma loraz voj no narav na ni.Va sih ne raz umem, zakaj tak na raz -

mi lja nja. mart no ob Paki je ven dar lepre cej dru ga no, kot je bilo. V zad njih 8letih smo za nalo be name ni li veli kodenar ja, kar je vidno. Tis ti, ki se vozi josko zi na kraj, to zazna jo veli ko prej kotdoma i ni. Veli ko smo pos to ri li zlas ti zadru be ni stan dard, pa tudi drug je namne manj ka pri do bi tev. So pa stva ri, zakate re bi si tudi sam elel, da bi stek ledru ga e. Med taki mi je obrt no --po slov na cona. Kae, da se bodo zade vetudi v zve zi s tem pre mak ni le.

Za Vele nje pra vi jo, da je mes to pri lo nos -ti, v o ta nju se veli ko gra di. Kaj pa naobmo ju spod nje ga toka reke Pake. Nae oko lje je vsa ko leto bolj zani mi -

vo. To je mo skle pa ti po tem, da bi seradi tu nase li li ljud je od dru god. Zani mi -vo je, da to, kar ima mo, bolj ceni jo tis ti,ki pri de jo, kot doma i ni. Neka te rim sezdi, da je vse samo po sebi umev no in damora jo zade ve biti take, kot so. A e zda -le ni tako. Ni ni samo u mev ne ga. Vse,kar se je zgo di lo, je zah te va lo veli ko tru -da obin ske upra ve, obin ske ga sve ta,nena zad nje tudi upa na. Vesel sem, dakon u je mo vla ga nja v Mla din ski cen ter,ki ga uvr am med raz voj ne pri lo nos tipred vsem pri sto rit ve nih dejav nos tih, kotje turi zem in neka te re sprem lja jo e aktiv -nos ti. Zave da mo se, da nam manj ka ekar nekaj stva ri, ven dar smo finan noome je ni. Vla ga mo napo re, da bomo kma -

lu res ni i li glav ni no potreb oba nov inobank.

So med temi pred vsem potre be v komu -nal ne dob ri ne?Tis to, kar ima mo na tem podro ju,

dobro delu je. Oskr ba z vodo je dokaj sta -bil na, v zad njem asu povzro a nekajteav odvoz sme ti, a se bo tudi to ure di -lo. Je pa zas kr blju jo e, e bi nam pad li vvodo kana li za cij ski pro jek ti, za kate resmo si pri za de va li minu la ti ri leta. Sku -paj z velenj sko komu na lo in obi na miVele nje, o tanj in Bras lov e ie mo dru -ge vire, e se nam je zap let lo pri kohe zij -skih sred stvih. Ne po nai kriv di.

Ena od raz voj nih pri lo nos ti je tret ja raz -voj na os. Pre pri an sem, da bo pri ne sla v obi -

no nov veter, eprav naj bi se lokal neskup nos ti dotak ni la le na jugovzhod nemdelu. Osnov na tra sa ces te je dolo e na.Dolo i la jo je prej nja vla da. Pri tem obi -na ni ime la vpli va. Mi smo potr di li tra soF2, mimo ser vi sa Hon da v Rei ci ob Paki.Da sem kot upan pod pi sal za tra so F2( v Pod go ri) pod pri tis kom velenj ske gaupa na, so samo natol ce va nja. Po obraz -lo it vi, ki smo jo dobi li, je ta tra sa dobi -la zele no lu na dveh minis tr stvih: za oko -lje in pro stor ter na kme tij skem. Bila najbi naj pri mer nej a. Nisem iz stro ke, zatote ko reem, da je res tako. Stro ki pa ver -ja mem. Konec leta naj bi bil objav ljenosnu tek drav ne ga loka cij ske ga nar ta.Z minis tr stvom za oko lje in pro stor smose dogo vo ri li, da obi na ne bo vodi la pos -top kov, niti skli ce va la zbo rov kra ja nov,ker gre za drav ne pro jek te. Kar se govo -ri po tere nu, da je tra sa stvar obi ne, nires. Trdim pa, da bo lokal na skup nost ob

umes tit vi tra se na obmo ju nape la vsesile, da bomo od tega ime li koris ti vsivple te ni. To nena zad nje e pone mo. Kajkon kret no v tem tre nut ku, ne bi raz la gal.Ima mo nekaj idej, s kate ri mi bomo vdanem tre nut ku odlo no nas to pi li pri pri -prav ljal cih te tra se.

Izgrad nja mos tu v Gore nju buri duho vev tukaj njem oko lju.Vsa ka nova nalo ba v obi ni povzro a

raz na ugi ba nja in govo ri ce. Most jepovsem zaseb na nalo ba. Obi na je vodi -la le tis te pos top ke, za kate re je pris toj -na. Ker so o tem na veli ko govo ri li naodbo rih, sem od inve sti tor ja pri do bildoku men ta ci jo, pro jek te in vpo gled v pla -i la. Obvez nos ti, ki mu jih je zara u na laobi na na osno vi odlo kov, je inve sti tortudi pla al. Za lokal no skup nost most vtem tre nut ku ni pomem ben. Moram pa

hkra ti pove da ti, da smo ime li na obis kukomi si jo za uki njan je elez ni kih pre ho -dov. Ta in tu di ja var nih ol skih poti namnare ku je ta uki ni tev kar nekaj elez ni kihpre ho dov. Obsta ja mo nost, da bi zizgrad njo ome nje ne ga mos tu kar naj boljele gant no lah ko uki ni li dva elez ni kapre ho da na tem obmo ju. O tem se pabomo mora li pogo var ja ti z last ni kommos tu in Slo ven ski mi elez ni ca mi.

Odlo i li ste se za ponov no kan di da tu roza upa na. To bo e tret ji. Dri. Vzel sem si nekaj asa za pre mis -

lek in se odlo il, da pos ku sim e enkrat.Zdi se mi potreb no dokon a ti zae to delo.Moram pa rei, da so se v naem oko ljuvolit ve e zgo daj zae le. Ne toli ko nazunaj, bolj se zade ve tie jo mene oseb -no. Vajen sem pod ti kanj, za lase pri vle e -nih govo ric. V teh letih sem dobil gle detega debe lo koo. Vem, kak na je res ni ca,in se z govo ri ca mi, la mi ne obre me-nju -jem. Bolj naj se obre me nju je jo tis ti, ki jihsprav lja jo v jav nost.

Dopus ti se bli a jo, lokal ne voli tev patudi. Kaj naj bi do takrat pos to ri li?Aktiv nos ti, ki se doga ja jo ali se e bodo,

niso veza ne na volit ve. Ces ta v Veli kemVrhu je bila v nar tih 3 leta, ure di tev cen -tra je prav tako star pro jekt. Stre ha naosnov ni oli je potreb na obno ve, karbomo ure di li letos. Pri prav lja mo rei tevza izgrad njo foto vol tai ne elek trar ne, simer naj bi pre cej raz bre me ni li obin -ski pro ra un. Ie mo pri mer no rei tev zairi tev vrt ca in tudi obin ske upra ve. Pravtako za iri tev zobo zdrav stve ne ambu lan -te. Pro jek te ima mo, o tem, kako bi jihlah ko ude ja nji li, se bomo pogo var ja li zZdrav stve nim domom Vele nje. S tem biv nae oko lje dobi li e ene ga zobo zdrav -ni ka.

Nae okolje postaja zanimivo

Alojz Pod gor ek: To, kar ima mo,bolj ceni jo tis ti, ki pri de jo od

dru god, kot pa doma i ni.

Posebej ivahno bo nasolavskih dnevih


V obi ni Rei ca ob Savi nji je vse naredza pri mer no praz no va nje obin ske gapraz ni ka. Na slav nost ni seji obin ske gasve ta na sam praz ni ni dan 17. juni jabodo neka te rim naj za slu nej im oba -nom pode li li obin ska pri zna nja innagra de.

Naziv ast ni oban bodo pode li li dr.Anto nu Dolen cu, ki sicer sedaj ivi vLjub lja ni, zla ti grb bo pre jel Joe Tlak-er, sre br ne ga sve tov ni popot nik MatevLenari in Vera Polinik, bro nas ti grbpa Milan Vidakovi in Joe Bider.

Po bese dah upa na Obi ne Rei ca obSavi nji Vin ka Jera ja z obdob jem od lan -ske ga do leto nje ga obin ske ga praz ni -ka: ... smo in nis mo v celo ti zado volj ni.Kljub pri za de va njem nam namre niuspe lo spre je ti obin ske ga pro stor ske ganar ta, ki je za raz voj oko lja zelo pomem-ben. Nar to va li smo tudi zae tek ures -ni e va nja pro jek ta Trnav ski most v Spod-nji Rei ci. A za zdaj nis mo uspe li nare -di ti vse ga zara di naspro to va nja nara vo -var stve ni kov.

So pa spra vi li pod stre ho izgrad njopri mar ne ga voda kana li za cij ske ga omre-ja Var po lje Spod nja Rei ca. V temasu pote ka jo aktiv nos ti za izbor izva-jal ca za sekun dar ni del omre ja. Pravtako so odku pi li naj bolj opa zen objektv lokal ni skup nos ti Tav ar jev dvor. Vnjem naj bi ure di li pro sto re za delo va -nje kul tur no --umet ni ke ga dru tva Utrip in e neka te -rih dru gih dru tev, v spod njih pro sto rihpa name ra va jo ure di ti pro da jal no, v kate -ri bi lah ko turis ti in tudi dru gi kupi li naj -

bolj e zgor nje sa vinj ske elod ce iz celot -ne Zgor nje Savinj ske doli ne. Za obno voTav ar je ve ga dvor ca se bodo pri ja vi li naraz pis za pri do bi tev evrop skih sred stev,saj sami nalo be, ki jo v tem tre nut kudelav cu Zavo da za spo me ni ko var stvoCelje oce nju je jo na vsaj mili jon evrov,

ne bodo zmo gli. V tem asu izde lu je jopro jekt no doku men ta ci jo za ure di tevtrke ga jed ra, ure di li so most ez Gru o -velj sko stru go in par ki ri e pri poko pa -li u. V obin skem pro ra u nu so zanalo be pred vi de li bli zu 800 tiso evrov,pora bi li so jih ve kot 900 tiso evrov.

Do obin ske ga praz ni ka2011

nar tu je jo izgrad njo Trnov ke ga mos -

tu ez reko Savi njo. Pri izved bi tegapro jek ta sode lu je dra va. Dela bi mora -li kon a ti do juni ja pri hod nje leto. ebomo pri do bi li grad be no dovo lje nje dokon ca tega leta, se bomo v zaet ku pri-hod nje ga loti li izved be del. Hkra ti z mos -tom bi se lah ko pos to po ma loti li poso -do bit ve pove zo val nih cest na des nembre gu reke Savi nje. Poleg Tav ar je ve gadvo ra bodo kan di di ra li za pri do bi tevevrop skih sred stev e za ure di tev trke -ga jed ra. Tudi te aktiv nos ti nar tu je jopri hod nje leto. V dru gi polo vi ci tega letanaj bi rta li s sez na ma toko, ki je danesobi ni vse prej kot v ponos Rene kovkozo lec. Jeraj je pove dal, da so se podalj ih pogo vo rih z nje go vim last ni komdogo vo ri li. e lani naj bi zae li izgrad-njo kro i a ob vpad ni ci v obin sko sre -di e, a je z reba lan som drav ne ga pro-ra u na nalo ba za leto 2009 izpad la.Letos naj bi kro i e ven dar le ure di li, zzaet kom pred vi de nih del pa je last nikkozol ca oblju bil, da bo rue vi no odstra -nil. Naj ve ja elja obin ske upra ve insamih oba nov pa je spre jem pro stor -ske ga nar ta. Potre be po par ce lah zaindi vi du al no grad njo so namre veli ke.Nekaj teav ima mo sicer e na dru gihpodro jih, a nobe na ni tak na, da je nebi mogli rei ti v zado volj stvo vseh.

Jeraj se bo na jesen skih lokal nih volit-vah zno va pote go val za mes to upa nakot nestran kar ski kan di dat s pod po rostran ke SLS. Pri a ku je, da ga bodo oba -ni pod pr li in da bodo sku paj sto pa li pozarta ni poti samo stoj ne obi ne, ki so sijo tako ele li.

Potrebe po parcelah so velikeNa Obi ni Rei ca ob Savi nji pri a ko va li, da bodo do leto nje ga obin ske ga

praz ni ka spre je li pro stor ske nar te in ure di li Trnov ki most Tea ve nisotak ne, da jih ne bi mogli rei ti Zna ni leto nji obin ski nagra jen ci

Vin ko Jeraj: Naa pred nos tnanalo ga osta ja spre jet je

obin ske ga pro stor ske ganar ta.

Z upa nom Obi ne mart no ob Paki Aloj zemPod gor kom o leto njih e oprav lje nih innar to va nih aktiv nos tih

Vele nje, 7. juni ja - Slovenija inPortugalska sta bili pred tremi letiovabljeni, da organizirata programEvropske prestolnice kulture 2012.Slovenija je projekt dodelila obi-ni Maribor kot nosilki, pridruenamesta pa so Murska Sobota, Novomesto, Ptuj, Slovenj Gradec inVelenje. Obine se zavzeto priprav-ljajo na ta za Slovenijo zagotovonajveji kulturni dogodek, odkarje samostojna drava, vlada pa pobesedah upanov mest, zdruenihv projektu, e vedno ni poveda-la, kako bo financirala projekt.asa ni ve na pretek, saj morajoza njegovo izvedbo v vseh mestihpripraviti ne le programe, ampaktudi ustrezno infrastrukturo, kjerdoslej drava e ni ni primakni-la. Pripravljenost na izvedbo pro-jekta pa je v vseh estih obinahe vedno velika.

upa ni in obin ski koor di na tor -ji EPK 2012 se red no sesta ja jo, vpone de ljek so ime li delov ni sesta -nek v Muze ju pre mo gov ni tva Slo -ve ni je v Vele nju. Po njem so pri -pra vi li novi nar sko kon fe ren co, nakate ri je povzet ke dogo vor je ne ganaj prej pred sta vil velenj ski upanSreko Meh, ki je na zaetku pove -dal, da jim z vla do ne uspe naj tidogo vo ra o finan ci ra nju. Pod pi -ra mo usta no vi tev sve ta zavo daEPK in pro gram ske ga sve ta. Danesso vsa mes ta odda la pro gra me,sedaj jih bomo ovred no ti li in zah -te va li sesta nek z vla do, s katero semora mo dogo vo ri ti, kak en pro -gram bo finan ci ra la. Ta sesta neknaj bi bil prvi teden v mese cu juli -ju. Naa zah te va je, da vla da morapove da ti, ali je to drav ni pro jektali ne. Sred stva, ki jih dobi va mo, sole sred stva, ki so v drav nem pro -ra u nu name nje na za finan ci ra njenor mal nih pro gra mov v kul tu ri.Zato zah te va mo pose ben zakon oizva ja nju EPK 2012. Do tegasestan ka bomo pri pra vi li mini -mum, ki smo ga e spo sob ni pri -pra vi ti in izves ti, saj asa zmanj -ku je. Po tem sestan ku pa bomotudi pove da li, ali bomo pri pra venada lje va li ali pa od njih odsto pi -li. Pouda ril je tudi, da je to pro -jekt dra ve Slo ve ni je in ne obin,zato ga mora dra va tudi vodi ti.

e jut ri se bos ta v Mari bo rusesta la svet in pro gram ski svet jav -ne ga zavo da EPK 2012, ki ga kotv. d. vodi Vla di mir Ruka vi na. Napo -ve da li so, da bodo raz pi sa li pro stames ta direk tor ja in pro gram ske gadirek tor ja zavo da in ju sku a li imprej ime no va ti. Tako bodo dobi li

tudi odgo vor ne sogo vor ni ke z dra -vo, saj naj bi bil eden od oit kov, danima jo legi tim nih sogo vor ni kov.Pri a ku je mo izdat no finan nopomo vla de in minis tr stva za kul -

tu ro, je ob tem pouda ril mari bor -ski pod u pan Andrej Ver li. Slo -venj gra ki upan Mat ja Zano karpa je dodal, da se as izte ka in damor da celo ne bodo uspe li por -pa ti vseh sred stev, ki bi jih lah kodobi li. Ob tem se je glas no vpra -

al: Kdo bo zar de val, e bomo pri -si lje ni zao stri ti pogo vo re in pro jektposta vi ti pod vpra aj?

Sli a li smo e, da naj bi vla da zaleto 2010 name ni la 2,4 mili jo na

evrov sred stev za ta pro jekt, z reba -lan som pro ra u na pa naj bi odvze -li 400 tiso evrov. Obi ne doslejza to dejavnost niso dobi le e ni,eprav so prav v vseh obi nahdoslej veli ko inve sti ra li v potreb noinfra struk tu ro in pro jek te. A iz

obin skih pro ra u nov in nekaj tudiiz red nih drav nih raz pi sov. Odzaet nih nar tov so povsod tudiskr i li pro gra me inve sti cij in kul -tur ne pro gra me. Za nalo be bi po

gro bih oce nah v vseh obi nahpotre bo va li oko li 71, za pro gramin dru ge stro ke pa e 22 mili jo -nov evrov. Sku paj torej oko li 93mili jo nov evrov.

Boja na pe gel

5DOGODKI10. juni ja 2010


Kdo bo zardeval, e ne bo prestolnice kulture?est partnerskih mest se resno pripravlja za Evropsko prestolnico kulture (EPK) 2012,drava jim ne gre naproti - upani zahtevajo sprejetje posebnega zakona in pravegasogovornika na ravni drave e dogovora ne bo v juliju, bodo od projekta odstopili

Vladimir Rukavina, Matja Zanokar, dr. tefan elan, Alojzij Muhi, Anton tihec, SrekoMeh in Andrej Verli na novinarski konferenci v Velenju

Svetnikaskupina LDS vabi

Svetnika skupina svetnikovLDS Mestne obine Velenjevabi obane vsako sredo med18. uro 19.30 na pogovore vsvoje prostore na Ljudski uni-verzi v Velenju. Veseli bodovseh pobud in vpraanj, ki jihbodo prenesli v Svet MOvelenje.

Sre da, 2. junija

Ustav no sodi e je raz ve lja vi lodolo be zako na o ver ski svo bo di, kidolo a jo pogo je za regi stra ci jo ver -ske skup nos ti ter duhov no oskr bov zapo rih in bol ni ni cah in govo ri -jo o zapo slo va nju duhov ni kov. Sod -ni ki so oce ni li, da tako inten zi vennain pod por ne ga delo va nja dra -ve pri omo go a nju duhov ne oskr -be v zapo rih in bol ni ni cah pre se -ga meje, dolo e ne z ustav nim nae -lom o loe nos ti dra ve in ver skihskup nos ti.

Poro i lo o delu pro ti ko rup cij skekomi si je za lan sko leto je raz kri lo,da 70 obin skih svet ni kov komi si -ji ni pri ja vi lo pre mo e nja.

Bot jan Aver je umak nil kan di -da tu ro za direk tor ja Splo ne bol -ni ni ce Izo la.

Minis tr stvo za ol stvo je po tem,ko so ui te lji zagro zi li z boj ko tompoprav lja nja matu re, umak ni lo

pred log o let ni uni obvez i ui te -ljev.

V Afga ni sta nu se je sesta la tra di -ci o nal na ple men ska skup i na,kate re namen je dolo i tev sme rimirov ne ga pro ce sa v Afga ni sta nu.Ude le en ce je najprej nago vo rilafga ni stan ski pred sed nik HamidKar zaj, med govo rom pa so se sli -a le eks plo zi je raket.

etr tek, 3. junijaMedi ji so poro a li, da naj bi imel

pred sed nik vla de na mizi ponu dboza nakup stav be, ki je v las ti Igor -ja Poga ar ja in v kate ri domu jeNaci o nal ni pre is ko val ni urad.

Potem ko so sin di ka ti jav ne upra -ve in Fides sku paj nas to pi li pro tispre mem bam, ki jih eli uves ti vla -da, je zdaj med nji mi pri lo do spo -

ra. Pred sed nik zdrav ni ke ga sin di -ka ta Kon rad Kutrin je namredejal, da je bilo pri imple men ta ci -ji pla ne ga sis te ma naj ve napakv drav ni upra vi in ol stvu, zara diesar je bil drav ni pro ra un pri -kraj an za 53 mili jo nov evrov.

upan Jan ko vi je napo ve dal, dabo novo pot ni ko sre di e Ljub lja -ne odpr to leta 2012.

Sin di kat kme tov, ogor en nadpris to pom in vse bi no vpra anj, jepozval Sta tis ti ni urad RS, da takojpre ki ne aktiv nos ti popi sa kme tij -stva 2010, ki se je zael 1. juni ja.

Na bru selj skem sodi u je medsod no raz pra vo pri lo do stre lja -nja, v kate rem sta bila ubi ta sod ni -ca in sod ni slu ga, ena ose ba pa jebila huje ranje na.

Na nje go vem domu v mes tuIsken de run v tur ki pro vin ci Hata -ja so zabod li kato li ke ga ko fa, kije umrl na poti v bol ni ni co.

Petek, 4. junija

V pol nem teku tik pred izte komje bila kam pa nja pred nedelj skimrefe ren du mom o arbi tra nem spo -ra zu mu.

Pat rick Vla i je pred stav ni komcest nih pre voz ni kov zago to vil pod -po ro in oblju bil ree va nje nji ho vihzah tev, zato so ti odsto pi li od napo -

ve da ne zapo re.Dav na upra va je v pos top kih

pre is kav odkri la ve pri me rov vklju -it ve mla dih (pred vsem pol no let -nih dija kov) v dav ne uta je pri pro -me tu z motor ni mi vozi li. Iz Dur -sa so tako spo ro i li, da orga ni za -tor ji dav nih utaj nova i jo dija ke,ki za sim bo li ne pro vi zi je ali dru -ge maj hne ugod nos ti sode lu je jo terpoma ga jo pri izved bi uta je dav kana doda no vred nost in dav ka namotor na vozi la. Dija ki torej poso -di jo svo jo iden ti te to in pri vo li jo vto, da se vozi la vi jih cenov nih raz -re dov za kra tek as regi stri ra jo nanji ho vo ime.

Pred sed nik Oba ma je pri znal:Jezen sem zara di celot ne ga polo -a ja, in tako komen ti ral vpra a -nje izlit ja naf te v Mehi kem zali -vu.

Pred sed nik e ke Vaclav Klausse je odlo il: Petr Neas bo vodilpoga ja nja o obli ko va nju nove vla -de, ki naj bi jo sesta vi la koa li ci jades no sre din skih strank.

Sobo ta, 5. junijaDani lo Trk je v pogo vo ru za

avstrij ski as nik dejal, da je Slo ve -ni ja zara di nere e ne ga vpra a njadvo je zi nih tabel na avstrij skemKoro kem raz oa ra na in alost na.

Ob dne vu izgnan cev je Spo men -ka Hri bar opo zo ri la, da ti po vekot 50 letih e ved no aka jo naodko dni ne za odvze to in uni e nopre mo e nje.

Neka te rim pri ha ja jo i refe ren -dum ni dal miru. V sobo to so takoinpek tor ji pre je li ve kot 30 pri -jav domnev nih kri tev volil ne gamol ka.

Izra el ske pomor ske sile so poveur ni obkro it vi irske lad jeRachel Cor rie, ki je ele la v Gazo,mir no zavze le plo vi lo in ga pospre -mi le v izra el sko pri sta ni e Adod.

Kot so spo ro i li, bodo iz tovo raizklju i li nedo vo lje no pomo, meddru gim cement, ker bi ga lah koHamas upo ra bil v tero ris ti nename ne.

Dmit rij Med ved jev je po sre a -nju z Ange lo Mer kel v Mese ber gubli zu Ber li na potr dil, da so se la -ni ce Var nost ne ga sve ta ZN dogo -vo ri le o novih san kci jah pro ti Ira -nu.

Nede lja, 6. junija

Bil je dan, v kate rem je bilpomem ben pred vsem refe ren dum.Gla so va nja se je ude le i lo 42,26odstot ka volil nih upra vi en cev, kiso gla so va li: za arbi tra ni spo ra -zum 51,48 odstot ka voliv cev, pro -ti pa 48,52 odstot ka. Jad ran kaKosor je po pogo vo ru z Boru tomPahor jem deja la, da bos ta sedajHrva ka in Slo ve ni ja nada lje va lipogo vo re o vseh odpr tih vpra a -njih. In med tem ko so v koa li ci jipro slav lja li, so v SDS raz mi lja linaprej: deja li so, da v nji ho vi stran -

ki ne bodo gla so va li za rati fi ka ci jopris top ne pogod be Hrva ke k EU,dokler ne bodo vede li, kak na jeraz sod ba. Pred sed nik dra ve Dani -lo Trk je dejal, da je izid refe ren -du ma pomem ben korak naprej priree va nju mej ne ga spo ra med Slo -ve ni jo in Hrva ko.

Pape Bene dikt XVI. je na zad njidan obis ka na Cipru pozval h kon -a nju nasi lja in pre li va nja krvi naBli njem vzho du.

Pred sed nik ZDA Barack Oba maje za polo aj naci o nal ne ga direk -tor ja za obve e val ne dejav nos tipred la gal upo ko je ne ga gene ra laJame sa Clap per ja.

Pone de ljek, 7. junijaHit ro so medi ji nar to va li in

poro a li o kora kih naprej po potr -je nem arbi tra nem spo ra zu mu. Ine so pisa li o more bit nemslovenskem arbi tru. Ustav ni sod -nik in med na rod ni prav nik ErnestPetri pa je naved be svo je ga ime naozna il za ugi ba nja. Je pa dodal,da bi ob urad nem vabi lu pogo vo rez vla do zael.

Minis ter Svet lik je pove dal, darau na, da bi mora li v tem mese cuv glav nem kon a ti poga ja nja o

pred la ga ni pokoj nin ski refor mi.Kot je pove dal, Minis tr stvo za delo,dru i no in soci al ne zade ve e akana odgo vo re soci al nih part ner jev,pred vsem pa sin di ka tov na pred -la ga no pokoj nin sko refor mo.Pouda ril je, da si je minis tr stvo pri -prav lje no vze ti dolo en dodat nias za zbli a nje sta li, ven dar botre ba ovred no ti ti, kdaj bo dose e -na naj vi ja e mogo a stop nja kom -pro mi sa.

Izi di slo ven ske ga refe ren du ma soodme va li na Hrva kem: Prav karsem govo ril s pred sed ni kom Dani -lom Tr kom in pre mi er jem Boru -tom Pahor jem ter es ti tal Slo ve ni jiza uspe no izpe ljan refe ren dum,je dejal pred sed nik Josi po vi. Hrva -ka pre mier ka pa pozdrav lja odlo i -tev slo ven skih volil cev, ki so potr -di li arbi tra ni spo ra zum, ki sta gapod pi sa la s pre mi er jem Pahor jem.

Tudi v EU so bili zado volj ni.Pred sed nik Evrop ske komi si je JoseManu el Bar ros so je slo ven sko potr -di tev arbi tra ne ga spo ra zu ma narefe ren du mu ozna il za pomem -ben korak naprej.

Torek, 8. junija:Napo ved Jane za Jan e, da SDS

v DZ-ju ne bo pod prl hrva ke pris -top ne pogod be, je odme va la prinas, na Hrva kem in po vsej EU.

Izve de li smo, da pos kus medi a ci -je, s kate ro sta sku a li dra va inCer kev rei ti vpra a nje last ni tvaBlej ske ga oto ka, ni bil uspe en.Zade va se vra a na kranj sko sodi -e, Anton Stres pa je ob tem dejal,da se Nad ko fi ja Ljub lja na medi -a ci ji e ni odpo ve da la.

Pri pre mi er ju Pahor ju so pote ka -la poga ja nja o pokoj nin ski refor -mi, na kate rih so soci al ni part ner -ji pre tre sa li vpra a nje upo ko jit ve -ne sta ros ti. Minis ter za delo IvanSvet lik je kljub nestri njan ju soci al -

nih part ner jev zatr dil, da bodopoga ja nja o pokoj nin ski refor mi vve jem delu kon a na e ta mesec.

V pa ni ji je pote ka la 24-ur na stav -ka zapos le nih v jav nem sek tor ju,ki naspro tu je jo pet od stot ne mu zni -a nju pla, ki ga pred vi de va jo stro -gi vlad ni var e val ni ukre pi.

Svet so pre tres li novi ival skinapa di. Na Tene ri fih je pitbul dosmr ti pogri zel tri let ne ga de ka, vLon do nu pa je lisi ca obgriz la spe -i devet me se ni dvoj i ci.

Za senja dva Jure Trampu

Ko sem se pred dnevi po nekajtedenskiodsotnosti vrnil v Slovenijo, se mi je zdelo,da sem priel v dravo nekega drugegaasa. Kamorkoli sem pogledal, komurkolisem prisluhnil, od vsepovsod so menapadala vojna gesla podivjanegadomoljubja. S samim domoljubjem ni ninarobe. Mene tukaj prijatelji v Ljubljani vekrat cinino obtoijo,da sem lokal patriot, ker jim opisujem zgode in nezgode izVelenja. A narobe je, e ti domoljubje nadene planice, e tezaslepi tako, da ne vidi niesar drugega kot zgodovinskoveliino in bojo poklicanost izbranega mesta, eh, naroda ...

Nedavno nazaj je recimo srbski zunanji minister Vuk Jeremi vnemkem Der Spieglu trdil, da je zaradi zgodovinskih inmitolokih vzrokov za Srbe Kosovo njihov Jeruzalem. Morda resje. V imaginarnem svetu gotovo. A zgodovina ne opraviujezloinov, ki so jih v njenem imenu Izraelci in Srbi storili ljudem,ki ivijo v napanem Jeruzalemu. Zloine v imenu domoljubja.Srbski zunanji minister ni niti pomislil, da je z metaforo oobljubljeni deeli povedal tisto, esar si ni elel.

V Sloveniji razmere seveda niso (bile) tako ekstremne, e zdalene, a retorika zaklinjanja na zgodovinsko pravinost je (bila)podobna. Predvolilna dirka o pravini meji je vsebovala vseelemente vojakega spopada, govorili so o zasedbi polotoka, osovraniku, o domaih izdajalcih, kolaborantih, risali so sezemljevidi, prestavljale so se mejne rte, delale so zgodovinskeprimerjave, prisegalo se je na pamet. Na koncu je bilorazoaranje poraencev veje kot veselje zmagovalcev. Zato soprvi slovenski zastavi nadeli rni trak, drugi pa si razen veerjeniso privoili kaknega zmagoslavja.

Pozam politiko in njeno funkcioniranje, nekaj malega poznamtudi zgodovino in mednarodno pravo, a vse to ni dovolj, da bi kotlegitimno sredstvo politinega boja sprejel izkorianjenacionalnih ustev za doseganje politinih tok.

Kadar se dva soseda ne moreta dogovoriti o tem, kje sta njunapradeda postavila mejni kamen, svoj prav ieta ali s krepelci alipred sodnikom. Prerekanje o tem, igava gorjaa je veja inkatera sekira bolj ostra, ne pripelje nikamor. In zato je najbolje,da sprti strani vpraata tretjega, kdo od njiju ima bolj prav.Podobno je z dravami. Mednarodno pravo je nastalo ravnozaradi elje, da drave odprta vpraanja reujejo s pomojopravnih paragrafov in ne z vojnami. In e se Slovenija navideznoboji mednarodnega prava, potem morda vseskozi ivi vnapanem preprianju.

V napanem preprianju pravzaprav ne ivijo Slovenci, zmanipuliranjem jih vsakodnevno krmijo ti ali oni politiki. Okaterikoli temi. Politiki dobro vedo, da povpreen volilec nimaniti asa, niti energije, niti elje, niti znanja, da bi razumel vsaozadja. To tudi ni njegova naloga. Vsi se pa ne morejo spoznatina arbitrana pravila ali pa na zakonitosti vodenja dravnihfinanc. Zakaj pa bi se? In ker politiki to vedo, v javnost spretnopoiljajo prikrojene zgodbe. Nespretni se zlaejo, tisti bolj spretnipa povedo samo tisto, kar pritrjuje njihovi strani. Zgolj za primer,ali je katerakoli strani med predvolilno dirko opozorila na tolezgodovinsko dejstvo: ob vsem spotovanju do Primorcev, doSlovencev v Trstu in do boja za nacionalno bit mi e vedno nijasno, kako to, da imamo Slovenci tisoletno pravico do izhodnado odprtega morja, e nas pred tiso leti e sploh ni bilo in e sopred sto leti v Kopru in drugih obmorskih mestih iveli predvsemItalijani, Slovenci pa so iveli v okolikih vaseh. Ne na morju,pa na obronkih morja. Piranski zaliv je bil torej nekdajitalijanski ali pa beneki ali pa avstro-ogrski, ne pa vednoslovenski. Kje so ti Italijani danes? In kje je recimo tistih nekajdeset tiso Nemcev, ki so e pred sto leti iveli na tem ozemlju,tudi na tajerskem. Kam so odli? Zakaj so izginili? Zgodovinaje prezapletena stvar, da bi njeno interpretacijo prepustili politiki.

A nazaj k domoljubju in lokal patriotizmu. Poreferendumski asbo iz naslovnic asopisov konno odplaknil domoljubje, ki se jenapajalo na sovratvu do sosedov. In upam, da bo pripeljaldomoljubje, ki se bo napajalo ob golih slovenskih nogometaev.Morda pa je danes nogomet, kakor se je neko vpraal JurijGustini, poslednje zatoie nacionalizma. Pa e to ne smetrajati dlje od devetdesetih minut.

10. juni ja 2010


6 DOMA IN NA TUJEM

Od s re de do tor ka - s vet in domo v i naOd s re de do tor ka - s vet in domo v i na

Botjan Aver je sam umaknilkandidaturo.

Minister je bil pri pogajanjihs predstavniki cestnihprevoznikov uspeen.

Premier je dejal, da je tovelika zmaga za Slovenijo.

Mediacija je padla v vodo.

Bo Ernest Petri slovenskiarbiter?

Izraelske pomorske sile somirno zavzele plovilo.

Ima Pahor na mizi responudbo za nakup stavbe?

7GOSPODARSTVO10. juni ja 2010


Mile na Krs ti - Pla ninc

V dru bi Eso tech se izogi ba jo ter -mi na kri za, pra vi Mar ko ko ber -ne, pred sed nik upra ve. Names totega izra za raje upo ra bi jo sta vekGospo dar ske raz me re niso naj boljpri jaz ne in ie jo naj ustrez nej ereit ve, ki jim bodo omo go i le raz -voj in pri hod nost na dalj e obdob -je.

Pri jaz ne, nepri jaz ne? V kolik nemobse gu? Konec lan ske ga leta nam je zase -

de nost pre cej pad la, zato smo tudimi pod pi sa li pogod bo za sub ven -ci o ni ra nje aka nja na delo doma.eprav od lan ske jese ni do danes ene bles ti mo z zase de nost jo, se zara -di odno sa do sode lav cev, soci al nihraz lo gov in vzdr e va nja izved be nekon di ci je nis mo odlo i li, da bi sode -lav ce posla li domov. Pre pri a nismo, da se nam bo to v pri hod njeobres to va lo. Pred vsem je v takihasih, kot so, ko nam gre malo slab -

e, pomemb no v kolek ti vu ohra ni -ti dober obu tek.

Zara di pove a nja zase de nos tismo se odlo i li za nekaj last nihnalob. e pred polet jem name ra -va mo vklju i ti v elek tri no omre -je svo jo foto na pe tost no elek trar no.Vse insta la ci je in posta vi tev bomoizde la li ozi ro ma izved li s svo ji mizmog lji vost mi in tudi tako nekajpri hra ni li, pred vsem pa zapos li lisode lav ce.

Kje pa so se Eso te cha naj bo povae - nepri jaz ne gospo dar ske raz -me re naj bolj dotak ni le?Naj ve ji upad naro il bele i mo

v jav nem sek tor ju. Eso tech namredobro etr ti no pri hod kov ustva ripre ko pos top kov jav nih naro il.

Na tem podro ju se je inve sti cij -ski ciklus zaus ta vil ali popol no mazap le tel, kar omo go a tre nut ni sis -tem jav ne ga naro a nja. Prak sa jetak na, da e nisi naj ce nej i, vlo izah te vek za revi zi jo, pos kr bi zaraz ve lja vi tev in si omo go i vno vi -no sode lo va nje Potre bu je samopet tiso evrov in spe ci a li zi ra ne -ga odvet ni ka s pozna va njem nai -na dela drav ne revi zij ske komi si je.

Ste zara di tega veli ko izgu bi li?Stva ri gre do pre da le. Pos ta le so

e prav absurd ne. Na dol gi rok zelosla be za trdo pri ga ra no ine nir skozna nje.

Eso tech je ob mak si mal nem vlo -ku v kon ku ren nost tako v pre te -klem eno let nem obdob ju, kot eizbran ponu dnik, izgu bil za nekajmili jo nov evrov naro il. Pos top kipa se e ved no stop nju je jo v napa -no smer. Kar naen krat refe ren ce,

uspo sob lje nost in spo sob nost te -je jo manj, kot bi si ele li, kon ku ri -ra lah ko vsa kdo in vse ve krat smopri a pro jek tom, ki niso zaklju e -ni po teh no lo kih para met rih inpogo jih pogod be.

Kako zade ve pre ma gu je te? V spre me nje nih raz me rah in ob

pomanj ka nju novih inve sti cij pre -ma gu je mo raz me re s pove a nointen zi te to tre nja in aktiv no komu -ni ka ci jo z nai mi obsto je i mi inpoten ci al ni mi kup ci.

V tre nje smo usme ri li vse raz po -lo lji ve sile in vse kae, da se nambo to obres to va lo. Pri tem morampoh va li ti vse svo je sode lav ce. Poslu -je mo s sek tor jem, ki je izjem no teh -no lo ko, komer ci al no, finan no inter min sko zah te ven, na dru gi stra -ni pa je veli ka boni te ta tega sek tor -ja pla il na spo sob nost in ponov lji -vost inve sti cij, ki so zani mi ve tudi zaEso tech. Seve da smo e pred zaet -kom kri ze pri e li izva ja ti ukre pe zazni a nje stro kov, uved li obvez noana li zo tve ganj za vsa ko poslov noakci jo in poseb no skrb name ni lizago tav lja nju pozi tiv ne ga denar ne -ga toka. Vse to izva ja mo kot stal -no nalo go.

Ste naj prej zni a li tudi stro ekdela? Mi smo se odlo i li za drug vrst -

ni red zni e va nja stro kov in nis -mo naj prej zni a li stro ka dela. Meddru gim smo uki ni li naku pe vse gaza pro da jo kup cem nepo treb ne gamate ri a la in sto ri tev, im ve pos ku -a mo nare di ti sami. Hkra ti skrbi -mo za dnev no nar to va nje ter uin -ko vi to pre raz po re ja nje sode lav cev

na nalo ge in aktiv nos ti tr nih pro -jek tov. V glav nem sle di mo cilju, danika kor ne zapra vi mo ve, kakorpri slu i mo.

Kje ste pri sot ni? Ima mo nekaj zla tih kup cev, e

ved no sta sku pi ni HSE (Hol dingSlo ven ske elek trar ne) in SIJ (Slo -ven ska indu stri ja jekla) s pove za ni -mi dru ba mi naa naj ve ja kup ca,ob njih pa e mno i ca dru gih, takoda se sode lav ci hit ro raz pr i jo povseh kon cih Slo ve ni je in Bal ka nu,pred vsem v BiH, kjer za Elek tro -pri vre do zaklju u je mo posel v TETuz la. e ved no torej vztra ja mo vener ge ti ki in meta lu r gi ji.

Je na vidi ku kak ve ji ( nov) pro -jekt?Maj ska pro da ja je nad pov pre -

na, tak no bi si ele li nekaj krat naleto. Pri nas pro da ja sicer zelo niha,ker se nova naro i la ne odvi je jo ezno, ampak je dos ti krat potreb nove me se no trdo delo. V veli kempri a ko va nju smo tudi na nekajtujih trgih, kjer pri a ku je mo pozi -

tiv ne rez ul ta te e v mese cu dni,zaen krat pa naj ime na kup cev inpro jek tov e osta ne jo skriv nost.

Bos te ime li torej letos zmog lji vos -ti zase de ne? Sre di na leta nas, kot e ome nje -

no, opo gum lja. Naro i la se vra a -jo in do kon ca leta bomo stop nje -va li zase de nost. Res pa je tudi, dase e nikdar nis mo zna li v situ a ci -ji pre za se de nos ti Doslej smo vsepri dob lje ne pro jek te ved no zaklju -e va li po pri a ko va njih kup cev. Natem mes tu vsem obsto je im innovim kup cem spo ro a mo, da smov zelo dob ri poslov ni kon di ci ji,tako kad rov ski kakor tudi finan ni.

Kako pa je z zapo slo va njem? Va -sih je bilo pri vas veli ko pov pra e -va nja po dolo e nih pro fi lih, pa stejih te ko dobi li. Se je v teh asihkaj spre me ni lo? Zapo slo va nje je ved no zelo aktu -

al no vpra a nje, pa tudi velik izziv.Mla di raz mi lja jo danes dru ga e,ele li bi si, da bi bili v neka te rihpogle dih bolj vztraj ni in potr pe lji -vi. Pred vsem mla dim sode lav cemte ko hit ro zago to vi mo vse, kar eli -jo, ven dar se tru di mo, da bi v temnapre do va li. Veli ki vei ni v naidejav nos ti pri manj ku je izku e nih

in viso ko izobra e nih sode lav cevelek tro in stroj ne stro ke. Te potre -be so e toli ko ve je, ker prev ze ma -mo ved no bolj zah tev na naro i lain ved no ve jih je v dru gih dra -vah. Poleg tega se v pov pre ju sta -ra mo, kad rov ska stra te gi ja polegraz voj no-tr ne pos ta ja ena naj po -memb nej ih.

Ob kon cu ol ske ga leta so aktu al -ne ti pen di je za novo ol sko leto.Jih tudi vi kaj raz pi su je te?ti pen di ra mo kar nekaj deset

bodo ih sode lav cev in tudi letosnove ti pen di je bodo. Vklju e nismo v obe naci o nal ni she mi, part -ner stvo za MIC, aktiv no sode lu je -mo tudi z lokal no Fakul te to za ener -ge ti ko in Fakul te to za eko lo gi jo. Nanedav ni okro gli mizi v orga ni za ci -ji K sem dejal, da bomo pod pr -li vsa ke ga mla de ga kan di da ta, ki sebo res no usme ril v elek tro teh ni koali stroj ni tvo, kar nas zelo obve zu -je. Bomo vide li, ali bo pobu da pad -la na plod na tla eprav je naadejav nost tes no pre ple te na s teh ni -ko in teh no lo gi jo, pa vab lje ni tudidru gi, ki se s kre a tiv ni mi ide ja mividi te v nai sre di ni.

Maj ska pro da ja obe ta

Mar ko ko ber ne: Smo vdob ri kon di ci ji, tako

kad rov ski kot finan ni.

Mira Zako ek

Vele nje, 7. juni ja - Direktor Medna-rodne finanne korporacije IFC Dimit -ris Tsit si ra gos in predsednik upraveGorenja Fra njo Bobi nac sta podpisa-la dogovor o 25 milijonov evrov viso-kem vloku v lastniki kapital Gorenja.Po Bobinevih besedah bo to omo-goilo prestrukturiranje drube in hit-reji razvoj okolju prijaznih izdelkovin storitev.

Vstop te ame ri ke dru be pa boomo go il tudi ohra ni tev delov nihmest. Z novim solast ni kom se je vod -stvo Gore nja dogo vo ri lo tudi za poso -ji lo v vii ni med 50 in 100 mili jo nievrov v sode lo va nju z ban ka mi.

S pomo jo inve sti cij ske ga pake taIFC bo Gore nje poso do bi lo poslov -ne pro ce se in tako izbolj a lo kon ku -ren nost izdel kov, ve ja ponu dba botis tih, ki pri na a jo vi jo doda no vred -nost, pove a li pa bodo tudi pro duk -tiv nost. S tem si bodo zago to vi li dol -go ro no rast. "Pri dob lje na sred stvabomo izko ris ti li tudi za izved bo prev -

ze mov, pre struk tu ri ra nje obsto je ihaktiv nos ti in hit rej i raz voj novih aktiv -nos ti," pra vi pred sed nik upra ve Gore -nja Fra njo Bobi nac, ki rau na, dabodo ene ga ude ja nji li po vsej ver jet -nos ti e konec mese ca ali naj kas ne jesre di pri hod nje ga. Dimit ri as Tsit si ra -

gos pa doda ja, da bo nalo ba IFCGore nju omo go i la iri tev in poso do -bi tev poslo va nja po gospo dar ski kri zi.Po nje go vih naved bah IFC, ki je la -ni ca dru i ne ugled ne sve tov ne ban ke,zelo pod pi ra ved no ve jo osre do to e -nost pod jet ja v eko lo gi jo ter izbolj a -ne reit ve pri rav na nju z odpad ki.

" IFC bo na osnovi boga tih izku enjGore nju poma gal tudi pri izbolj e va -nju poslov ne uin ko vi to sti in pri za de -

va njih za ener get sko uin ko vi tost. iri -tev in raz voj Gore nja pa bos ta omo go -i la pre nos vrhun skih pro iz vod nihmetod in praks preko pove zav z mre -a mi lokal nih doba vi te ljev," pra vi.

Ame ri a ni v Gore njuPo tem, ko je skup i na Gore nja potr di ladoka pi ta li za ci jo v vii ni 25 mili jo nov evrov, staDimit ris Tsit si ra gos in Fra njo Bobi nac pod pi sa laspo ra zum o tem vlo ku, ki omo go a nadalj njiuspe en raz voj

Dra va je eetr tin ska last ni caGore nja Dra va je e ved no 25,1-odstot na last -ni ca Gore nja. To Ame ri a nov ne moti, epose bej, ker je Gore nje eno vodil nih pod -je tij v Slo ve ni ji. Kaj bo v pri hod nje s temlast ni tvom, pre pu a jo dra vi.

Dimit ris Tsit si ra gos in Fra njo Bobi nac sta pod pi sa la spo ra zum o25 mili jo nov te kem vlo ku.

Mira Zako ek

Vele nje, 4. juni ja UpravaVegrada je sklicala za 5. julijskupino drube, katere osred-nja tema bo dokapitalizacija, kijo uprava, kot so zapisali v spo-roilu za javnost, uspeno pri-pravlja.

Upra va bo del ni ar jem pred la -ga la spre jem skle pa, s kate rimnaj bi osnov ni kapi tal dru bepove a li s seda njih 4.854.722evrov za 13.000.000 evrov, takoda bi zna al celot ni osnov nikapi tal dru be 17.854.722 evrov.Kapi tal dru be name ra va jopove a ti z denar ni mi vlo ki terpove a njem osnov ne ga kapi ta las stvar ni mi vlo ki.

Glav na direk to ri ca Vegra daHil da Tov ak ob skli cu skup i -ne poudar ja: Upra va dru be odspre jet ja spo ra zu ma o ukre pihposlov ne ga in finan ne ga pre -struk tu ri ra nja dru be v apri luinten ziv no izva ja in aktiv noizpol nju je zave ze iz spo ra zu ma,ki bodo omo go i le dol go ro enobstoj dru be. Dose da njo rea li -za ci jo ukre pov iz spo ra zu maoce nju je mo kot uspe no in zatoskli cu je mo skup i no. Na njej

pri a ku je mo spre je tje skle pa opove a nja osnov ne ga kapi ta ladru be, ki je eden naj po memb -nej ih ukre pov na poti dol go ro -ne ga obsto ja dru be Vegrad.

Hkrati s tem raz re u je jo tuditeko a vpra a nja. Tako se bododanes med dru gim zno va sesta -li s podiz va jal ci Celov kih dvo -rov. Sestan ka se bo tokrat ude -le il tudi pred stav nik NLB.

To so zah te va li podiz va jal ci,

ki so doslej pogre a li vklju e va -nje ban ke v dogo vo re o zaklju -ku grad nje ljub ljan ske sta no -vanj ske soses ke z 833 sta no va nji,ki bi jih Vegrad kot glav ni izva -ja lec e moral zaklju i ti in sta no -va nja pre da ti kup cem, a je pro -jekt zara di Vegra do vih likvid -nost nih teav v zaos tan ku.Podiz va jal ci so za del oprav lje -ne ga dela pri pro jek tu dobi likom pen za cij sko pla i lo v sta no -va njih, na kate rih pa je ban nahipo te ka. Z dana njim sestan -kom naj bi sku a li zago to vi ti imhit rej e dokon a nje pro jek ta, sajpod na jem ni ki in kup ci sta no va -nja e te ko aka jo. Vegrad brezlistin, ki jim jih podiz va jal cinoe jo izro i ti, ne more dobi ti

upo rab ne ga dovo lje nja. Namen etrt ko ve ga sestan ka,

ki se bo zael ob 14. uri v pro sto -rih Gospo dar ske zbor ni ce Slo ve -ni je v Ljub lja ni, je zago to vi ti im -prej nji zaklju ek pro jek ta intako omo go i ti vse li tev pod na -jem ni kov in kup cev v sta no va -nja, je e spo ro il Poar.

Zdru e nje zasto pa inte re seosmih podiz va jal cev pri pro jek -tu, ki jim Vegrad zara di likvid -nost nih teav e ni porav na valvse ga oprav lje ne ga dela, nji ho -ve ter jatve do Vegra da pa zna -a jo oko li 10 mili jo nov evrov.Zara di nepo rav na nih obvez nos -

ti in ker ne dose e jo ustrez ne gadogo vo ra za popla i lo podiz va -jal ci ne pre da jo doku men ta ci jeza pri do bi tev upo rab ne ga dovo -lje nja za sta no va nja, Vegrad pajih zato ne more pre da ti kup -cem. Med kup ci je naj ve jaMest na obi na Ljub lja na, ki jesku paj s svo jim sta no vanj skimskla dom in repub li kim sta no -vanj skim skla dom kupi la 419sta no vanj.

13-mi li jon ska doka pi ta li za ci jaDel ni ar ji Vegra da naj bi odlo a li o 13 mili jo nihdoka pi ta li za ci je, ki je po bese dah upra ve dogo vor je na O vpraanju Celov kih dvo rov nada lje va nje poga janj danes

Podiz va jal ci ter ja jood Vegra da 10mili jo nov evrov

Naj ve ji kupecsta no vanj je MOLjub lja na, ki bokupi la 419sta no vanj

Letos e enadoka pi ta li za ci ja pred nost obsto je imdel ni ar jem

V Gore nju se bodo ebolj uin ko vi to loti liraz vo ja kon ku ren nihizdel kov

Za mili jon in polkaz ni zara di zamudpri pre da ji sta no vanj

Names to bese dekri za v Eso te chuupo ra bi jo cel sta vek Naj ve ji upadnaro il bele i jo vjav nem sek tor ju, into tudi zara ditre nut ne ga sis te majav ne ga naro a nja

Zaposleni v Esotechu na tradicionalnem izletu naZaposleni v Esotechu na tradicionalnem izletu naSmrekovec. Spotoma so nadaljevali vseslovenskoSmrekovec. Spotoma so nadaljevali vseslovensko

istilno akcijo in v dolino prinesli nekaj vre smeti.istilno akcijo in v dolino prinesli nekaj vre smeti.

Dvig cen ni nekaj, kar bi kogarkoli vese li lo. Ver ja me mo, da za kajtake ga v tem tre nut ku tudi ni naj -pri mer nej i as, ven dar je nuj nodej stvo. Z dose da njo ceno sto ri tevpre pro sto ne zmo re mo ve pokri-va ti stro kov obra to va nja in vzdr -e va nja. V ale ki doli ni so bilecene teh sto ri tev od nek daj soci al -

ne, kar se e dalj asa odra a neg-a tiv no pri pri hod kih pod jet ja, nadalj i rok pa to pome ni zastoj ozi -ro ma upad potreb nih in nuj nih vla-ganj v komu nal no infra struk tu ro.

Raz lo gov, zakaj je nujen dvig cenvod nih dejav nos ti, je ve. e v pre -te klih letih smo pri pos ku sih sprot-ne ga urav na va nja in uve lja vl ja njacen ved no zno va nale te li na admi -

ni stra tiv no ome je va nje cen osnov -nih komu nal nih sto ri tev pri vladahRS, ki al niso ime le raz ume va njaza tea ve, s kate ri mi se sre u je joprak ti no vsa komu nal na pod jet -ja v Slo ve ni ji. Dra va je namre ssvo ji mi ukre pi e vrs to let ome je -va la rast in uve lja vl ja nje cen. Dop-u a la je dvig sled njih za odsto tek,

ki ni bil dolo en gle de na stro kesto ri tev, ampak je bil vezan nakazal ce za ome je va nje infla ci je.Zara di tak ne ga nai na dolo it vecen je v jav nih komu nal nih sto ri -tvah nasta ja la izgu ba, ki smo jo vkomu nal nih pod jet jih v skla du zzako no da jo pokri va li iz predvi-denih pred vsem inve sti cij skih sred-stev za obno vo komu nal ne infra-

struk tu re. Kot uprav ljal ci komu nal ne infra-

struk tu re in kot pod jet je, ki so mulast ni ce nalo i le skrb za nemo te -no in kako vost no oskr bo s pit novodo, smo se zna li v spe ci fi nempolo a ju: pri ho dek je zaos ta jal zapotre ba mi zara di niz kih cen, zara-di var e va nja pri odje mal cih pa

pro da mo manj pit ne vode, po dru-gi stra ni pa iri mo omre je, posle -di ca tega pa je vsa ko let no pove e -va nje fik snih stro kov obra to va njater red ne ga in inve sti cij ske ga vzdr -e va nja komu nal nih sis te mov. Vseto je pri ved lo do polo a ja, ko cenesto ri tev e komaj zado a jo zapokri va nje stro kov obra to va nja inred ne ga vzdr e va nja z mini mal ni -

mi ali celo brez obli ko va nih sred-stev za obno vo dotra ja ne ga delainfra struk tu re omre ja, objek tovin naprav. Brez pri mer ne cene, kibi omo go a la for mi ra nje pol neamor ti za ci je na vod nih dejav nos -tih, v bli nji pri hod nos ti kljub pri -za de va njem ne bomo mogli zago-tav lja ti potro ni kom kako vost ne in

zanes lji ve oskr be s komu nal ni midob ri na mi in sto rit va mi, esar pre-bi val ci ale ke doli ne zago to voniso vaje ni.

Tako kot se v vsa kem gos po dinj -stvu dvi gu je jo stro ki, se tudi vkomu nal nem pod jet ju ne more moizogni ti dvi go va nju stro kov dela,ener gi je, mate ri a la in sto ri tev, obtem pa za name ek do sedaj priuve lja vl ja nju novih cen ni bila real-no upo te va na vsa ko let na infla ci -ja. Neso raz mer je med rast jo infla -ci je v RS in rast jo cen komu nal nihsto ri tev se nega tiv no odra a pri pri-hod kih pod jet ja.

Tako res s tea vo sle di mo ciljemdob re ga gospo dar je nja in zados ti -mo zah te vam naci o nal ne ga ope r-a tiv ne ga pro gra ma odva ja nja inie nja komu nal ne odpad ne vode,ki nam nala ga te vil ne nove nalo -ge ter dvi gu je stan dard oskr be, karponov no vpli va na pove a nje obra-to val nih in vzdr e val nih stro kov.

Hkra ti pa kae na nuj nost zago tav -lja nja sred stev za vla ga nje v obno -ve komu nal nih sis te mov. Zdi se,da je zaa ran krog skle njen in, al,bo nuj no potre ben radi ka len pre-sek v dose da njem nai nu dolo a -nja in uve lja vl ja nja novih cen komu-nal nih dob rin ter sto ri tev.

Nov nainobra u na va njastro kov za oskr boz vodo, odva ja njein ie nje odplak

Novost pri dolo a nju cen za vod -ne dejav nos ti, ki naj bi odpra vi lazgo raj na te te tea ve, je tudi uve l-ja vi tev Pra vil ni ka o meto do lo gi jiza obli ko va nje cen sto ri tev obvez -nih obin skih jav nih slub var stvaoko lja (Urad ni list RS, t.63/2009), ki v 13. le nu opre de -lju je, da je cena sto rit ve jav ne slu -be oskr be s pit no vodo sedaj sestav -lje na iz omrenine, vodarine in stro-kov vodnih povrail, ki se v kal ku -la ci ji cene in na rau nu pri ka zu je -jo loe no.

Pra vil nik dolo a, da mora jo obi -ne s ceno sto rit ve gospo dar skih jav -nih slub ( GJS) zago tav lja ti tudisred stva za obno vo obsto je e infra-struk tu re, name nje ne posa mez nigospo dar ski jav ni slu bi. To zago-tav lja jo z obra u na va njem najem-ni ne za infra struk tu ro, ki jo morapotem izva ja lec GJS zara u na va tiupo rab ni kom v obli ki omre ni ne.Stro ki omre ni ne vklju u je jo stro -ke amor ti za ci je infra struk tu re jav -ne slu be, sto ri tev, pove za nih zzava ro va njem infra struk tu re jav neslu be, stro ke, pove za ne z odko -dni na mi za infra struk tu ro jav neslu be, in finan ne odhod ke (obres -ti), pove za ne s finan ci ra njemizgrad nje infra struk tu re jav ne slu -be.

Za dejav nostvodo os kr bepla u je mo:

Omre ni na je del cene, s katerose pokrivajo letni stroki javneinfrastrukture. Predstavlja vrednostamortizacije vodovodne infrastruk-

ture v preteklem letu in se obrau-nava uporabnikom. Merilo za dolo-itev omrenine za vodooskrbo inodvajanje in ienje odpadnihvoda je dimenzija vodovodnega pri-kljuka. Zbrana sredstva iz tepostavke se smejo uporabitiizkljuno za investicije v vodovod-no omreje.

Voda ri na predstavlja stroek izva-janja javne slube oskrbe s pitnovodo in se obraunava uporabni-kom. Stroki vodarine vkljuujejoproizvodne stroke, splone stro-ke, pa tudi donos na vloena sred-stva izvajalca, e je meano javno-zasebno lastnitvo.

Vod na povra i la predstavljajo stro-ek, ki se zaraunava na podlagiUredbe o vodnih povrailih (Urad-ni list RS, t. 103/02, 122/07 in16/09) in je prihodek drave.

tev ni na prikljunina je stro-ek za uporabnike zaradi tega, kersmo sedaj dolni sami vzdrevatiin obnavljati vodomere in vodo-vodne prikljuke, ki niso naa lastin jih zato do sedaj nismo imelivkalkuliranih v osnovno ceno inDDV.

Za kana li za ci jo (odva ja nje odplak)in is til ne napra ve pla u je mo:

omre ni no, stro ek izva ja nja jav ne

slu be (voda ri na), DDV.Za ie nje odplak pla u je mo: omre ni no, stroek izvajanja javne slube, tak so za ones na e va nje z odpad ni mi voda mi,

DDV.Storitve, vezane na greznice in

male istilne naprave, bomo obrau-nali po opravljeni storitvi. Cena zaprevzem (odvoz) in ienje blataiz greznic in malih komunalnih is-tilnih naprav je doloena nakubini meter prevzetega blata.

Komu nal no pod jet je Vele nje, d. o. o.

8 10. juni ja 2010OBJAVA


Nujen dvig cen vodnih dejavnostiV sredstvih javnega obveanja e dalj asa opozarjamo, da prihaja as, ko je za nadaljnje nemoteno in kakovostno delovanje Komunalnegapodjetja Velenje nujen dvig cen vodnih dejavnosti: dejavnost oskrbe z vodo, odvajanje in ienje odplak.

Pozitivno mnenje o poslovanju Komunalnegapodjetja Velenje, d. o. o., za leto 2009

Na zadnji redni seji so lani nadzornega sveta (v petek, 28. maja 2010) in skupine Komunalnegapodjetja Velenje (v sredo, 2. junija 2010) prejeli revidirane letne raunovodske izkaze poslovanja za leto2009 ter pozitivno mnenje revizijske drube Renoma, ki se glasi:

Po naem mnenju so raunovodski izkazi resnien in poten prikaz finannega stanja drube Komunalno podjetjeVelenje, d. o. o., na dan 31. 12. 2009 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov za tedaj konano leto v skladus slovenskimi raunovodskimi standardi. Poslovno poroilo je skladno z revidiranimi raunovodskimi izkazi.

Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Vele nje, 7. juni ja - V ponedeljek popoldne so v velenjskem domu kul-ture pripravili kar dve prireditvi za pridne bralce iz vrtca Velenje, ki sov letonjem olskem letu osvojili predolsko bralno znako Ostrek. NaMedobinski zvezi prijateljev mladine Velenje so ponosni, ker so pro-jekt v sodelovanju z vrtci v Velenju, otanju in martnem ob Paki letosuspeno izpeljali e petnajsti.

Kot nam je pove da la sekre tar ka zve ze Tin ca Kova, te vi lo malih bral-cev, ki knji ge bere jo s pomo jo svo jih star ev, potem pa jih obno vi jovzgo ji te lji cam v vrt cu, e ved no iz leta v leto nara a. Dobit ni kov Ostr -kov je tako letos e 497, ki knji ge obvnav lja jo kar 58 stro kov nim delav -kam v vrt cih.

V Vele nju je Ostr ka letos osvo ji lo 296 pred ol skih otrok. Zato so pri -pra vi li kar dve sim pa ti ni pri re dit vi, na kate rih so si mal ki sku paj sstar i in stro kov ni mi delav ka mi Vrt ca Vele nje ogle da li pred sta vo gle da -li a FruF ru, potem pa se raz ve se li li e Ostr ka. Ta jim zago to vo ne bole v ponos, ampak tudi spod bu da, da bodo bra li tudi, ko bodo ve ji.

b

Vele nje/Kam nik - V ArboretumuVolji Potok je bilo konec aprila11. dravno prvenstvo cvetliarjev,ki ga je organizirala Sekcija cvetli-arjev in vrtnarjev pri Obrtnopodjetniki zbornici. Tekmovanjeje potekalo na prostem, tako da solahko obiskovalci Arboretuma tek-movanje tudi opazovali in si nasta-

le izdelke dobro ogledali.PUP - Pod jet je za ure ja nje pro s-

to ra, d. d., iz Vele nja sta na tek mo -va nju zasto pa li Jana Pa nik inMate ja Iri. Jana Pa nik je tek-mo va la, Mate ja Iri je bila nje nateh ni na pomo. V pri pra ve na tek-mo va nje so bili vklju e ni tudi osta -li PUP-ovi zapos le ni, od kate rih

lah ko izpo sta vi mo Simo na Ogriz-ka, ki je s svo ji mi zamis li mi innapot ki tek mo val no eki po zaresdobro pri pra vil.

Tek mo va nja se je ude le i lo desetslo ven skih cvet li ar jev tek mo val -cev, ki so poka za li svo je zna nje inspret nost pri izde la vi es tih cvet -li nih tem: Pogri njek ( miza za ti -

ri), Nasad v poso di, Fan ta zi ja(Mika do), Pro sti opek, Poro niopek in Pre se ne e nje. Kre a ci je sooce ni li tir je sod ni ki, in sicer Slo -ven ca Fran ci Lan de ker in DejanRoj ko, Madar Janos Sza bo in Bel-gij ka Anne Marie Ducha teau. Privsa ki temi so oce nje va li ide jo, bar-vo, kom po zi ci jo in teh ni ko.

Jani ne cvet li ne kre a ci je so izsto -pa le v temah Pogri njek in Fan ta -zi ja. Pogri njek je bil dru go uvr en,Jani na fan ta zi ja pa je bila naj bolj -

a. V skup nem se tev ku je Janadose gla odli no dru go mes to. To jee ena potr di tev, da ima mo v Vele -nju vrhun ske cvet li ar je, ki lah kopose e jo po zvez dah.

9NAI KRAJI IN LJUDJE10. juni ja 2010


Jani na fan ta zi ja nav du i la Velenj ska flo rist ka sre br na na drav nem tek mo va nju cvet li ar jev

Cvet li ar ka Jana Pa nik se je naj bolj izka za la v temah Pogri njek, v kate ri je zased la dru gomes to, in Fan ta zi ja, v kate ri je bila naj bolj a.


Vele nje, 2. juni ja Na osnovnioli Antona Akerca v Velenju jebila prilonostna slovesnost obzakljuku projekta Eko paket, nakateri so podelili nagrade najus-penejim sodelujoim v projektu.V stareji skupini so zmagali pravuenci omenjene ole.

Pro jekt pote ka e etr to leto, pri -prav lja ga pod jet je Tetra Pak vsode lo va nju s part ner jem Eko olakot nain ivlje nja. Nje gov teme ljinamen je oza ve a nje mla dih o

pome nu odgo vor ne ga rav na nja skar ton sko emba la o za ivi la odzbi ra nja, zla ga nja do loe va nja. Vnjem je letos sode lo va lo 116 slo -ven skih eko ol, nate a ja pa se jeude le i lo 45 ol.

Sode lav ka pri izva ja nju pro jek taEko paket Anamarija Carotta jepove da la, da jih je odziv pre se ne -til, prav tako so sode lu jo i pre se ne -

ti li z izdel ki. Ena ide ja, en izde -lek iz emba la e je bil bolj i od dru -ge ga. Pro jekt je name njen mla dim,ui te ljem, dru gim delav cem na oli,pa tudi star em uen cev. Mla de jepotreb no dovo lj zgo daj izobra zi ti,kako je potreb no pra vil no rav na tiz emba la o, odzi vi pa kae jo, daso ti pri dob lje no zna nje pre na a lina star e in osta le dru in ske la -ne. Po bese dah Carot to ve pod jet -je Tetra Pak pod pi ra pri za de va njaza ve jo okolj sko osve e nos ti inodgo vor nej e rav na nju z odpad ki,ker je izde lo va lec emba la e in ker

so odgo vor ni spo zna li, da je to vskrbi zanjo pre ma lo.

Fran ci Dov, lan nacionalnegaodbora Eko ola kot nain ivlje-nja, je med drugim poudaril, da seje prav v tem olskem letu poka-zalo, kakne ideje in neizmernoenergijo premorejo mladi v zvezi stem, kaj se da z odpadno embala-o narediti. Projekt je korak naprej

v prizadevanjih za inovativneji inustvarjalneji nain ravnanja z njo.Letos so uenci poleg izdelkov zbi-rali tudi embalao za pijae. Zbra-li so je blizu 20 ton, kar je pohval-no in koristno.

Uen ci osnov ne ole Anto naAker ca so se letos prvi vklju i liv pro jekt Eko paket. Kot je deja lamen to ri ca Janja Pokleka, so se galoti li z vese ljem in z vso res nost jo.Pro jekt je zelo kre a ti ven, nji ho viuen ci pa oit no e bolj. S poseb -ni mi sku pi na mi etr to in peto ol -

cev so v vseh raz re dih prve tri a depoka za li, kako je potreb no rav na -ti z emba la o, e pose bej ponos nipa so na krat ke fil me, ki jih je orav na nju z njo pos ne la sku pi naEmba la ko.

Zado volj stvo je nad izdel ki, odzi -vom in rav na njem z emba la o izra -zil tudi rav na telj ole Zdenko Gori-ek. Po nje go vem mne nju se gle dena veli ko te vi lo sode lu jo ih uen -cev v Eko pake tu in nji ho vimnovim, sve im ide jam ni tre ba bati,da bi bila naa pri hod nost ogro e -na.

Andre ja Kati, direktorica upraveMestne obine Velenje, je meddrugim pozvala mlade, naj bodovztrajni uitelji starejim pri tem,kako je potrebno pravil

NČ 23/2010

Documents